Nekateri pojavi na tržišču kmetijskih  pridelkov v svetu
Nedavno je določono iztoljsa-nje cene pšenice in drugih žit na svetovnem trgu saino pokaiaJo, kako }e to tiržrjšae abžuiljiivo za ralatjrno ma.jhne spcrememlbe v po-vpraševanjiu iin ponudbi. Poročila o «ežki>h posledicaih pomila-dainske-ga mraiza y <iržaivah Zahodine Ev-rope, ki jih ne bo mač popolno-ma odktraJiki s poseviki jan-ih kul-<nir so oživela uipanije <la bo Ev-roipa t novi sezoni večji kupec žita, kakor je biia poiprej. Toda če pogledaino per&pekciive praiz-¦vodaje in poerosnje, kafcar tvdi ttanje presežkov, tedaj naim po-stane ožkno, da se ni t bistvu nkfesair spremenMo ka>r bd apcavi-iemio oiptnmiizem rad{, v poglleidu bodočega fonniraiija ne samo cene pšenice in ttta temrveč tudt krae-tjjskih pnidelkov sipioh.
Na tržišče ¦vipliva daines nefeoii-ko činiiitfli jev. V prvi vrsitii amerižka polat&a ipoil.pirainja kmcti.jisrva in piodaja kmetaijslcih iptresežk(yv po-mend' enega teh oinkdjev. Drtige držaive so bilc s tako zaščjito v rta-Jtju, <la so poapesevaile svojo ikme-tisko prcnizTiodinifO. Te dni je atne-rKka vJada doživela neuspeh v komgiresn ker je ktMigres sproieJ •taJšče fammarskih knogar, h{ zah-KBV3,)o snrogo -dloJočainj* adkupnfli cem na 90 odlsrodkov paninete, rai pa •ipjeijel vlaidnega preidiag« za gjb-kejšim sistemom In nižiraii odkup-aimi ceoami kax bt hkrajti pomc-
nlo za fa.rm-anije tudi miižje dohod-ke. Predsednrik EiscinliowQr je ie-korisriil svoja .predsedniika poob-lasriJa iin vJožil veto na apre-j«iti zakon. S tem pa boirba med vlaido ln farmaiskimii krogi 5e ni biia končana. Vlaida je pod moč-am pmtiskom neuspeha, ki ga je daživela ˇ politiki omejevan.ja kmeniijsike piroizvoidnie, ker v skila-d:iščah <lržavne odkupnc orgainiza-cije presežki rastojo kJijub tomu, da so zmanjžali zasejaave površine. Skuipna vrednost kmerijskiJi pre-sežkov, ki jih ima držaiva se |e »kuipno s pjisoijillij, kii so jih adabfi-1;. farmairjem povapala ob koncu fe bruacfa na skoraij 9 mi^ijaird do-Isirjev to pa pomenii, da ]e danes njihova vrodnost za 1,5 miillijarde do!a.rjev ve^ja, kaiior pred lenom <Jna. S tem pa so se sredstva od-Ikupne organitzacijie .posušiia (kar so zman.JRana na 250 miiliijonov dollarjev) in organiaacifa bo prisd-l.jona zahtevad prcd novo sczono povcčanije svajih 'kredtitov. Izjufoe odkupne or^arn.izacije ras*eio kaijai v pirvih osmih mesecih v Jepu 1955 — 56 so znaSaile 608,8 m'i(lii;ioinOT naaproti 429,7 miiljcnnoiv dcflarjev v nsorezafočem objdobiu lanjkepa leta. V državnfli rolka.h nakoipičeni presežki pa rdliiko bolii ocežujejo 9p(!iošno siituacijo, kol''f\oir bolj nj-edisiia^iailo ddločen oinitd'i sta-bilnosn1, kar so pod jaivno kcwnwo-lo io ttnraj  ni ipaičakoraim kailnili
presenecenj. Nasprotno, taiko sta-aje oimogoča, <la se d presežka u-parabiiJD kot sredstvo za flnansi-ranje gospodaj^kega razvoia ne-raz.vitih  držav.
Po d.nigi strani pa prežWlJa modnairoidTio soddovan.je, ki ima namesn stabiilvTirairi cene kmetnij-skih priddkov teiko krizo. Ne sajno zato ker ni nekega medma-rodnesa mehan^zma za jtabiifea-ci'jo cen kmetijskih pridelkov tcm-\ei sta dva obstofe^a blagovna sporaznma v težlti simiaciii. Do zdaj sta obstcjaSa d-va mednano-dna bilaigovna sporazuma o kmeriij-sfkili pridclkih — pleiiica in slad-kar, dočim pa sporazum o olivnem odju,, še nd svspil v veljavo. Ob komcu meseca februarja preišn.iega leta so od!<?ži:li svetovno konfe-rcnco o p?mici, ki Jo je skiicala OZN za d.nH?o polovico apniia. Ni skoraii nllkakr^ne^a znamenja, da bo prišlo do skleaitve novega sporazuma ker sta.ri sporaEum ne-ha voljati v sredirui Jeta 1956. Čc bo pri?lo do sklenitve novega spo-raauma bo njegova uoinkavitost ko* ^uutelia za «tabilli7.acijo trži-šča pšenice zolo omejena. Da bi mogel sparazum o pSeniici1 vplivati na stafaillizacijo svotoivnega tr;»abi morall ura^vnaivati promat naijmaini 16 miliijanov to-n ipšenice <JoSm pa so do sedaij drzaive trv<xuiice pri-pra-vJijene prevzeei samo 10 mli-jonov tno.  Možao   h.cvtio   <kža.v
izTOefflic se je pcvečalo na 7 (ZDA, Kana<la, Avsa-aJLja, Ar-gentina, Framcija, ŠvedAa, Uru-gva/j). Patrobe držav uvoiznic pa so se zmanjšade. Razen tega pa najvežji uvozniik Vel. Bnttaauja še na<lal)e stoji izveai sporazuma io zahteTra naj bi probilematiko pio-daje presežlcov pšenice rešilii kom-pleksno tako, da države uvoznke ne bi ble iapostavtljene preseneče-nja, Le bj posamezne diriave po" pmstile pod prioiskom nakoipoče-nih presežkov.
Tudj mednairodni sporaznitl o siiadkoirpu nd rapolnil pričakovaini. Pokazalo se \e, da samouredittrv izvoznih k\rot -pri veUkem števnllu držav (Braziliija, Ceylon, Pakistan, Indija, Tndonezija, Poru jn Nova Zcilandija), kj so ostaile izven spo-razuma, ?e ne more za.gowvki sta-bife.acitje trzisža. Ccne so se gš~ baile okrog naijnržjih cen, ki ph je predvidel spora.zu,m in samo vefib nepričakovani nalkup! so pranesli nekoliko žitosu v fcirmiramiie cen. Zaraidi tega je OZN slkilicaia mei-na'r<xlno komfeirenco o slaidkonja za d.ruRO ipolcvko maija, da bo na n/jej naHi čchod iz sedanje skuact-
je in ustvariili pogoje za učinkovi" tejse detlovanje tega bjagovnega sporazuma. Akcija ie «od3i:o bolj pomemibna, ker je v sezani 1955 — 1956 pričakovaa znova zapo-vtsuio rekordno proiEvodnio slad« korja v vjžini 42 miiiijoncKv ton.
Teh nekoiliko primarov kaž«^ kako je tržišče s kmetijskimi pro-izvodi pod naaprorujooim;, s vipli-vi. PhitJsk za splošno znižam.je cea kmetijskih priidelkoT je ktredn« močan in (prihija s strani iadii-s*rijsko razviiitih držav. Ta vpliv je hi <k) zda.j zadosti mo^an, da }e oiiemo^txS! akciije za u^inkovi-•ejše mednarodno sodelovajiie ˇ pogdediu scaibilitacije orža&la kme-dijskih priidelkov. Če ne pride d» rfclenitve n<nrega sporaz.uma o ple-nki in ie ne bo sporaMm o slad-kou-ju posta! bod'j ufimkovittodai j« vpraSaiiie sAi bo nackwiaJixa poli-tika podpiranja kmeriiptva v po-samez,nih držaivah zm<^l!a obra-nid svoje kmetijsrvo pced vsemi neugodntimi poslediicaiiij pomajijka n,ja mednaTodinega sadelov.anja na tem podroJio.
M. Hubeni