(LETO XH) V LJUBLJANI, 1. NOVEMBRA 1988 ___ SKRIVNOST ORLOVEGA OČESA »ugankA« orlovskega vida se je razodela na zelo nepričakovan način ovorimo o orlovem očesu, če hočemo označiti ostro oko nekega človeka in ta primera je dobra Zdi se nam naravnost čudežno če pade neka ujeda ------- nenadno iz velike višine na kakšno miško in jo zagrabi Kako je mogoče, da njeno oko na takšne daljave kaj opazi Pred kratkim je bilo mogoče rešiti uganko orlovskega vida in ta rešitev je dovolj presenetljiva Ujede. pa naj bodo orli, sokoli jastrebi, kanje itd., im ajo v svojih očeh čuden organ Na očesnem ozadju se dviga majhen mesnat podaljšek, ki ima pogosto nazobčane izrastke S tem organom niso ve,-delj kaj početi. Znanstvenik ki je to vprašanje raziskoval, pa je napravil lep modelni poskus Vzel je svoj fotografski aparat in je na njegovo medlico prilepil kos lepenke, ki ga je sestavil tako, da je bil podoben tistemu nena« vadnemu podaljšku v očesu orla Odprl je objektiv in je stopil ž njim v naravo, da bi se ž njim razgledni naokrog kakor orel Visoko v zraku je fetelo nekoliko lastovk Ce jih je opazoval na medlici brez prilepljene lepenke, ni bilo niti sledu o njih Medli-ca z lepenko, katere izrezani rob je metal neko senco, pa mu je napravila nevidne lastovke vidne; kakor da je postalo njegovo oko nenadno sokolje ostro. To je bilo nepričakovano dejstvo, ki si ga ni mogel brez nadaljnjega razlagati. Organ, ki meče senco na mrežnico, naj bi bil odgovoren za ostrejši vid ... No, stvar ima majhno omejitev. Orel ali sokol ne vidi miške na travniku, kakor beremo pogostoma v živalskih zgodbah. Vidi jo samo teči. Z drugimi besedami: miška mora biti v gibanju. Ce gre gibajoči se predmet preko glavniku podobne sence na očesnem ozadju, se na njem pojavi, izgine v naslednjem senčnem predelu, spet izgine itd. Trenutek, ko se predmet pojavi, in trenutek, ko predmet izgine, pa zabeleži oko močneje nego neprekinjeno gibanje. Stvar je ista, kakor če tih zvok prekinemo z Morseovim zna« kom. Prekinitev opazi uho in opazi jo tudi oko. Ni nobenega dvoma, da ostrost orlovskega pogleda v resnici ni nobena ostrost, temveč samo lokava uporaba tega principa S to domnevo se zlaga tudi dejstvo, da imajo ptice, ki se hranijo z zrnjem, ta organ zelo okrnjen in da je pri nočnih pticah ie manjši Kako daleč lahko vidi torej ujeda s terr. organom? Glede tega =o napravili zelo zanimive poskuse s sokoli Eden izmed sokolov se je usmeril takoj proti požetemu polju, ki so ga bili prej raziskali z daljnogledom in na katerem niso onazili nič posebnega Sokol pa ie bil videl, da tekajo po polju golobi ki pobirajo zrna gcmo-štvo, ki Je udomačeno v tej deželi, p<. vnem vdezu ne vzbuja niti ljubosumnosti niti prepirov. Skratka, kdor želi prevaliti kakih 800 km pr'kupnega i. smejo najemati državni dolgovi itd. In kaj porečemo mi k temu. To je v jako lepo. samo res ni in nikoli ne bo. Ali nam ne nudijo danes dovolj zgleda Španija, Češka, Kina; vsi se vmešavajo, vsi hočejo koristi. Ali ni enostavnejša pot, ki jo je 'zrekel Kristus, »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Kdo nam bo poroštvo-val večni mir v svetovni državi? Kdo bo preprečil spore v tej državi, če ne edino Kristusove besede. Dokler bodo te besede samo na jeziku in se bodo izgovarjale mrtve brez duha in srca, toliko časa ne bo večnega miru na tem svetu. Zelo enostavna modrost in tako težko izvedljiva. In so še ljudje, ki verujejo v človeško dostojanstvo. SLOVSTVO 1) Gillert, Erkennung, Verlauf ti Behand-lung von Schaden d uteh chem. Kampfjtof-fe im Kriege. Neue D. Klin. B. XV. 2) Trstenjak: Katolicizem in vojska Cm XXX. 3) Mr. Ph. DamaSka: Sodelovanje lekarnarja v obrambi zoper hevamo«ti iz zraka v slučaju vojne, Apotek, vjesnik 2, 3, 4-1937. 4) L. Bischoff, Uebe>r Massnaiimen bei Flugzeugangriffen auf dic Zivilbevdlkerung, A rs. med. 7-1*51 5) Mag. Hirschfeld. Sittengeschichte d. VVeltkrieges. 6) Me t.žkevski, Skrivnost za pada (nem. prevod). IZVoli JfcTRNE PAŠTETE Kuhar maršala De Contadesa Close le Normand je baje okoli 1790. v Strasbourgu izumil znameniti »pS,tč de foie gras«. Pred malo leti se je slišalo, da mu hočejo spomenik postav ti, morda so mu ga zares. Ali pa je v resnici iznašel to sočno jed? V angleški kuharski knjigi, tiskani 1.1786. pod naslovom »The complete Housekeeper« (Popolna gospodinja), stoji navodilo: Foe Graw, kar ni nič drugega ko francosko foie gras. P sateljica Mary Smith, bivša guvernantka pri sir Walter Blackettu, ba-ronetu, poprej v službi pri prečastnem lordu Arsonu, pri sir Thomas Sebrightu, baronetu, in po drugih odličnih družinah, sicer porablja piščančeva in ne gosja je- tra, vendar priprava je ena 'n ista. Tako se človek izprašuje, ali ni Le Normand poznal britanskega recepta. Možno pa je vsekakor, da gre za dva vzporedna, neodvisna izuma. J M ORLIM 1 ocoj moram napisati povest. I Majhno, petkuionsko povest. | Jutri zjutraj bo že v tiskarni, I Čez tri dni pa bo deset tisoč | čitateljev razganilo iist. se ca J gledalo v diobnc vrste — da prebero, da izvedo za majhno povest, ki jo moram nocoj napisati Deset tisoč čitateljev! In vsak bo za deset minut pozabil svoje radosti in skrbi, da bi se razveselil ali sočuvstvo-val z mojo radostjo in skrbjo! Kaj pa če se bo čitatelj nezadovolj no nasmehnil in zagnal vstran časopis? Ne, ne! Ta majhna povest mora biti kakor razbeljeno železo, da se bodo ob njej opekle duše! Da prisili teh deset tisoč čitateljev, da vsaj nekaj minut zažive z napisanim /VIj ni včasi dovolj le nekaj minut, da preživimo celo življenje? Moram! Toda kako? Kaj naj povem? Zdi se mi, da slišim urednikov glas: »Na noben način ne več kakor pet koloni« Pet stolpcev ... Mislim, brskam po preteklosti, spominjam se, kaj sem slišal. videl... Čudno; kakor iz nekega strašnega prepada se dviga do mene deset, stotine bledih obrazov — delavci, učitelji, otroci, vojaki, prostitutke, policaji, zločinci, umetniki, pisatelji, brezposelni, jetniki — živi in mrtvi, znani, tuji in daljni — gnetejo se okoli mene — soba je prepolna — stene izginevajo, sence se izgubljajo v novembrskem mraku. Mrtva tišina. Gledam neznane goste in strah me je: »Ali naj o vseh vas pripovedujem?« »O vseh!« se razlega gluh odgovor. Zmeden sem. Razumite: ne morem! Imeti bi moral trikrat tako dolgo življenje! Pišem po< noči: čez dan delam drugo... in tudi urednik me je opominjal Povest, ki naj jo napišem nocoj, ne sme biti daljša od pet kolon. Vsi molče. Res: katero življenje bi se moglo zbiti v pet kolon? Hip: iz gneče stopa k meni desetletno dekletce, utrujenih, starčevskih oči. »Striček, pripoveduj samo o menil Ali se spominjaš? Nekega večera si me našel pod balkonom dispanzerja v parku. Moja povest je majhna...« Stresel sem se ob spominu na tisto noč, ko sem našel tega otroka v vrtu »Sv. Nikolaja« Drhtela je v premočeni obleki in ni jokala, kakor jočejo izgubljeni otroci: ni bila več otrok. Ali naj vam res povem majhno po^ vest desetletne prostitutke? Kdo mi bo verjel? Otroci so Kristusovi ljubljenci! Jedva sem odvedel dekletce domov. Njen oče je bil ubit pri odstopanju. Mati je postala perica. Neke noči je preutrujena zaspala na cementu pri nekakšnem bogatašu: tuberkuloza in smrt stoji pred vrati Jedva se je privzdignila sredi umazane sobice. Poklicala je hčerko, jo zgrabila S koščenimi rokami in ko ji je brez sramu privzdignila oblckeo, je zavpila: »Že spet hodiš brez hlačk!« Hripavo je zastokala in si pulila lase: »Pokvarjena je!... Pokvarjena je!... Z dečki iz kanalov!... Bože-e! Bože, ali me čuješ? Naj se potepa, toda za pet križčevih ran — vsaj hlače naj si oblači!« Ali naj vam povem to zgodbo? »Ne!« me prekine hripav, pijan glas. »Predolga bo. Pripoveduj jim o meni!« Iz gneče stopa bradat, sključen možakar. »Jaz niti nimam zgodbe. Vse življenje sem delal — to je vse! Poznaš mojo barako: popravljal sem ti čevlje! Bolan sem in bom kmalu umrl. Povej ljudem, da sem živel vse življenje na isti ulici in popravljal čevlje ... Meni pa, če moreš, povej, čemu sem živel?« »Eh, ti!« je smeje se zaklicala mla» da delavka iz tobačne tovarne, ki je živela na našem dvorišču. »Prav potrebno ti je vedeti, čemu si živel! Pač zato, da si popravljal čevlje! Kaj je bolj preprostega? Toda jaz ... jaz ...« deklica je zakašljala. »Jaz pa sem poznala lepoto. Lahko bi bila postala slavna filmska igralka! Da, tudi jaz sem delala ko ti, pa denarja nisem dajala za žganje. Vse, kar sem zaslužila, je šlo za slike! Za slike in pisma kino-študijem. Kakšne slike sem imela!...« Dekle se je zamislilo. Na belem licu ji je zatrepetal srečen nasmeh. »Niso mi odgovarjali! Jaz pa sem se veselila in čakala odgovora. In sanjarila. Kakor da nisem bila v tovarni in dram N odbirala tobačnega listja sredi strupenega prahu v mračnem skladišču .. Živela sem daleč na jugu . v beli vili aredi palm... Še zdaj vidim: po pe-Sčeni potki hiti mlad oficir Pomorski oficir brodovja njegovega veličanstva! Ljubi me Kako me je ljubil t Potovala sva. Niča .. Benetke gondole ... Ti.. Ti... kaj veš ti, umazan čevljar? Jaz nisem dočakala odgovora. Toda jaz...« Kašelj jo je dušil Star čevljar je stopil k njej, jo objel_ in jo pobožal po laseh in gluho izpre*govoril: »Molči, molči!... Tud- jaz sem hotel. Ne to. . nekaj drugega: da ne bi moral več zabijati žebljev! Kolena so mi segnila. Ves sem segnil O. hčerkal« »Čudno, čemu jočem?« Dotaknila se me je bela roka. Pogledam: »Vanjo, tudi ti si tu?« Vanjo se smehlja, kakor tedaj, ko sva se v počitnicah sprehajala po domačih goricah »Ne pozabi name! Ali nisva skupaj gledala oblakov in sanjarila? Zaprli so me, ker sem hotel, da bi svet postal boljši. Ali si nemara že pozabil name? Res, minula so leta In še bodo minula. Kdo ve, ali bom prišel živ ven Ne pozabi me — pripoveduj o meni: moja povest je dovolj kratka, za pet kolon.« BOLGARSKA LIRIKA MED NEMCI Vzorce izbral ln uvod oskrbel je Štefan Jovev, prevel jih je Gustav He'nsa, založil pa Herman Pohle (Bulgarische Gesftnge, ul. Tri uši 15. Sofia). Najbolj zastopan je Nikola Furnadžiev, nato Hristo Botev (krasni stihi na smrt Levskega, poleg znamenitega »Hadži-Dimitra«). Peju Javorov in E. Bagrjana. Manj primerov so dali: Penčo Slavejko, Teodor Trajanov, Nikolaj Llliev, Dimčo Debeljanov. Prepesnitve so neenakomerno uspele. Furnadžiev je še najbolje odrezal. . . Moti neenotna pisava, zdaj nemška, zdaj angleška, potlej francoska in še kombinirana. E1 OD ČESA POSTANEJO SLANIKI TOLSTI Neznatno majhmi raki, ki obljudujejo morja kot »živalski plankton«, so glavna hrana slanikov. živalce, ki so dolge komaj milimeter, so naravnost nabite z rdečim ali brezbarvnim oljem, to svojo tolščo pa dobivajo s svojo hrano, Id jo predstavijo še manjše kremenčeve alge. Te alge VRPbii-telo tMo lpViko olje Slanlki postanejo »Tudi moja!« je zaklical starec, ki sem ga bil srečal na Balkanu Pred nekaj tedni mu je izginil sin Očetu se je zmešalo od žalosti. Iskal je sina. Hodil je po gozdu in iskal med drevjem »Če si mojster, lahko tudi moje živ» Ijenje spraviš v pet kolon!« je zaklical umetnik, s katerim sva bila prenočevala za kulisami v nekem majhnem mestu. »Moja komedija je kratka z "ranjem sem razveselieval bedake!« Umetnik je zamahnil z roko, ponosno dvignil glavo in zašepetal: »Smerdjakov mi je bil glavna vloga! Govori samo o njej — o triumfu, o ploskanju Kratka je! Ha-ha-ha!« »Tudi moja je kratka!« je zavpila žena rdečih lic »Bila sem ...« »Tudi moja!« »Tudi moja!« Glasovi so zavalovali. Vse pa je preglasil umetnik: »špigelberg! Pojdiva v Bohemske gore!« ★ Pogledal sem okoli sebe: nikogar ni bilo. Kazalci na uri so se premaknili in izmerili čas, v katerem bi bil moral napisati majhno povest. Prev. K. Špur in St. Atama-sov USTAVE IN PARLAMENTI V PRETEKLOSTI [■ ropad parlamentarizma«, »kri-j za parlamentarizma« »temelja I—/| na reforma ustave« »stanovske zbornice« »stanovske usta-I ve« m podobno so v zad 'JL_____! njih ief.h stalna 41.sla po skoraj vseh državah Ta aesla ;n te zahte ve ne /,naeij<> ničesar manj in ničesar več kako! žel 10 posameznih ljudi ;n skupin da se današnji način' ustav :n današnji parliimentarizem odpravijo in odstranijo ter nadomestijo z nečem, kar še ni jasno povedano niti presku-šeno. Zaradi tega bo zanimivo, če se malo ozremo nazaj ter premotrimo ustave in parlamente v preteklosti, poleg tega še njih izvor in njihovo obliko Antika (Grki in Rimljani) ne pozna nikakih ljudskih zastopstev v našem smislu. Ko je bilo patriarhalno kraljestvo (monarhija) pregnano po plemstvu (vojaki in zemljiški veleposestniki — aristokracija), se je pričel boj mestnih prebivalcev in kmetov za enake pravice vsega naroda oziroma ljudstva (demokracija). Demokracija znači dejansko to, da odloča vse ljudstvo (to je vsi odrasli moški, ki so dolžni nositi orožje) v ljudskem zborovanju o državnih zadevah in da vse to ljudstvo tudi voli najvišje državne uradnike (neposredna d e-m o k r a c i j a), ki jo danes najdemo le še v nekaterih švicarskih kantonih; ljudsko glaspvanje ali plebiscit ima s tem samo nekakšno več ali manj od« daljeno sorodnost. V prehodni dobi je prišla v posameznih grških državah prehodno na površje diktatura posameznih ljudskih voditeljev s pomočjo ljudstva. V Rimu je bila moč ljudskega zborovanja (zastopstva) omejena po s e n a t u, ki je obstojal iz i m e n o-v a n i h članov bogataških rodbin in je dejansko prav za prav predstavljal vladno oblast Tam so povzročili socialni in politični boji končno strmo-glavljenje republike po vojaški monarhiji (Cezar), ki se je pa opirala proti senatu na ljudstvo. Pri Germanih najdemo prav tako prvotno ljudsko vlado in gospostvo. Vsi za vojaški poklic sposobni moški so se ob določenem času zbirali v d ! n g u (kar je še danes i na Dan- ohranjeno v označbah za zastopstva: folke t h i n g, lands t h i n g, lagt h i n g, stor t h i n g, odels thing), na čigar mesto je polagoma stopil zbor velika-šev. ker je bila vojaška dolžnost in dolžnost udeleževati se dinga precej težka obremenitev ubožnejših slojev in se je število svobodnih kmetov vedno bolj zniževalo. V tako imenovanem srednjem veku se je razvilo stanovsko zastopstvo (plemstvo, svečeništvo, maloštevilni meščani, sa» mo poedini kmetje), ki je poskušalo vladarja vedno bolj omejevati v njegovi moči in je zahtevalo za dovolitev predpisovanja davkov sodelovanje zakonodaje. V A n g 1 i j i je plemstvo izsililo pred kakimi 700 leti tkzv. »Ma-gno Charto Libertatum« (Veliko listino svoboščin), ki mu je zagotovila ob-držanje vseh' starih svoboščin in sodelovanje pri zakonodaji. Ta listina je postala temelj angleške ustave. V desetletja, da celo v stoletja dolgih bojih med kraljem in ljudstvom se je ustvaril in izoblikoval angleški par« 1 a m e n t (francoski izvor: parler =" govoriti), ki obstoji iz gornje zbornice (zbornice lordov; lords: visoko plemstvo in duhovščina, pozneje tudi po kralju imenovani člani) in iz s p o d-nje zbornice (nižje plemstvo in meščani). Ta parlament je postal zgled za vse kasnejše parlamente. Šele v teku zadnjih sto let se je angleška spodnja zbornica razvila v dejansko in res* nično ljudsko zastopstvo, medtem ko je gornja zbornica obdržala samo pravico določene sklepe spodnje zbornice potrjevati ali ne potrjevati in je kralj zadovoljil ljudstvo in narod kot reprezentant, vlado pa je prepustil vedno vodji večine v spodnji zbornici kot ministrskemu predsedniku (parlamentarna monarhija). Na evropski celini pa je skoraj povsod prodrl po težkih bojih absolutizem vsakokratnega vladarja (monarha) pa bodi to v taki obliki, da stanov ni hotel več sklicevati k zborom kakor n. pr. v Franciji od 1. 1614, bodisi, da so imeli samo zelo majhen vpliv na vladanje, kakor so to bili n. pr. deželni zbori v avstrijskih krono-vinah (deželah). Meščanstvo, ki Je pridobilo gospo- 1 • * - ■ - 1 1. - - T _ tizem in zahtevati ljudsko zastopstvo, ki naj bi vlado nadziralo ter predpisovalo oziroma sprejemalo državne zakone (teorija ljudske suveren i-tete, t. j. vlade po ljudstvu iz 17 in 18. stoletja). V Franciji je vladar moral stanove spet sklicati na zbor (1789, začetek revolucije) Zastopniki meščanstva (tretjega stanu) so se proglasili za narodno skupščino — za zastopstvo vsega naroda, h kateri sta kmalu pristopila tudi plemstvo in duhovščina. Proglasitev »splošnih človečanskih pravic« (svoboda lastni? na, varnost in pravica do upora proti zatiranju) je privedla za seboj ustvaritev »konstitucije« (ustave), v kateri so točno določene pravice kralja in parlamenta: ljudstvo izvaja po svojih zastopnikih zakonodajno moč in oblast (posredna, ali reprezentativna demokracija), kralj pa mora s pomočjo vlade — odgovorne ljudskemu zastopstvu — skrbeti za izvajanje zakonov. Kako malo demokratična je bila tu ustava, vidimo že iz dejstva, da je imel volil.no pravico samo davkoplačevalec, kajti »kdor nima nikake posesti ali lastnine«, tako se je izrazil neki voditelj meščanstva, »ta ne pripada k družbi.« In neki drugi je menil, da sta vlada in ustava goli premoženjski (lastniški) zadevi, zaradi tega se jih smejo udeleževati le »iastnikia (posestniki) 5ele v nadaljnjem teku revolucije je bila uvedena splošna volilna pravica in za določene primere celo ljudsko glasovanje (plebiscit, referendum), pri čemer je bilo sltdnje uvedba, katere se je pozneje n or Napoleon izdatno posluževal za zagotovitev svo* je lastne vojaške diktature §e!e od francoske revolucije dalje se uporabiia pojem »d r i a v I i a n« bre2 ozira na roistvo ali stan Po francoskem vzorcu je začelo meščanstvo povsod borbo za »človeške pravice«, za ustavo in demokracijo Toda proti liberalnim in demokratičnim idejam so vladajoči in njihovi učemak' in novinarji ( isci) zastopali tedaj obstoječe ustanove in Ureditev Ne »meiian;.na« enakost vseh državiianov ma.več »naravni« vladarski in odvisnostni odnosi, »organičen« red in okrnjenjc pravic po funkcijah posameznih stanov v družbi, ne »umetno meščanski«, marveč »naravno družabni odnosi«, ne »majo-riteta«, marveč »avtoriteta«, ne ljud' sko zastopstvo, nego stanovsko gospostvo z dajanjem prednosti plemstvu po besedah: »Kralj je pač lahko abso- luten, samo da vrši našo voljo « Na čelu monarh po božji milosti, njegove opore plemstvo, cerkev, vojaštvo in birokracija (uradništvo) — to je bil ideal »božje« in »prave ter resnične države«. Videti pa je po teh geslih, kako malo orginalne so razne zamisli današ« njih dni o »popravah« m izpremembah ustav in parlamentarizma. V 19. stoletju si je meščanstvo skoraj povsod priborilo pravico sodelovanja pri ustavodajnem in zakonodajnem delu ( v Rusiji pač šele v 1. 1905), toda vsi sloji, zlasti delavstvo, pa vendar niso bili teh pravic deležni V Nemčiji je ostala n. pr. volilna pravica v obliki razredov, v Avstriji pa ona po kurijah. Te štiri kurije so v stari Avstriji predstavljale nekako obliko stanovskega zastopstva, kajti predstavljale so veleposestnike, trgovsi« zbornice, mesta in podeželske občine, vendar tako, da so volili veleposestniki absolutno in relativno več poslancev kakor pa ostale kurije in je vsaka po volilcih bolj številna kurija imela svoj volilni red, ki ji je dajal absolutno in relativno manjše zastopstvo kakor pa kuriji, ki je bila spredaj. Volilna pravica je bila zvezana z obdavčitvijo in sicer začetkoma najmanj po 10, pozneje pa po 5 goldinarjev. Od leta 1897 je pa obstojala še peta kurija, tkzv. »splošna kurija«, v kateri so pa smeli volilci prvih štirih kurij voliti še enkrat in si poleg svojih lastnih kurijskih zastopnikov voliti še zastopnike iz pete kurije. Parlament je bil vedno mesto, kjer so zastopniki volilcev lahko kazali svoje govorniške zmožnosti in želi svoje triumfe. Raz parlamentarno tribuno so lahko protestirali proti zatiranju in iz-koriščevanju. in to pred v^em svetom. Toda odkar je prišlo vse ljudstvo do volilne pravice, v Avstriji n. pr. po 1. 1907, ko je bila uvedena splošna, enaka in tajna volilna pravica, drugje prej, večinoma pa pozneje, zlasti po svetov« ni vojni, je postal parlamentarizem glavni organ v posameznih državah. Različni interesi so ga često zlorabljali, često je tudi odpovedal, vendar — kljub vsemu iskanju in tipanju — po njega izpopolnitvi in nadomestitvi, ki bi bila marsikomu všeč — nihče še ni našel primernejšega nadomestila. Diktature so komaj pot nazaj, prav tako tudi stanovske ureditve! Pot naprej je pa odprta in stvar bodočnostnega razvoja. (—st—) .CISTA KRI V OLKULJA GIOVANNIVERGA isoka je bila in suha, a imela je prsi trde in močne, vendar pa ni bila več mlada. Bila je vsa bleda, ko da jo trese venomer malarija, a iz te bledo-te si videl dvoje velikih oči in dvoje ustnic, svežih in rdečih, ki so te kar požirale. V vasi so ji rekli Volkulja, ker ni bila nikdar sita — v ničemer. Ženske so se križale, ko so jo videle hoditi samo kot psico s potuhnjeno hojo sestradane volkulje. S svojimi rdečimi ustnicami je obirala njih otroke in može in če se je ozrla vanje s tistimi svojimi hudičevimi očmi, jih je povlekla za seboj, pa če bi bili stali tudi pred oltarjem same svete Agripine. K sreči ni hodila Volkulja nikoli v cerkev, ne za božič, ne za veliko noč, ne k maši, ne k spovedi. Pater Angiolino, Srca Jezusovega in pravi služabnik božji, si je ob nji pogubil dušo. Marička, dobro in pridno dekle, je naskrivaj jokala, ker je bila njena hči in je ni maral nihče za ženo, čeravno so bile njene skrinje polne blaga in njeno polje lepo, kakor pri slehernem dekletu v vasi. Nekoč se je zaljubila .Volkulja v lepega fanta, ki se je bil vrnil od vojakov in je kosil ž njo travo v notarjevih ogradah. Toda fant je le mirno kosil naprej, zroč na svežnje in ji je govoril: Kaj pa vam je, botra Pina? V neizmernem polju, kjer se je čula le pesem čričkov in je sonce sijalo navpično, je vezala Volkulja sveženj na sveženj, snop na snop in se ni utrudila, niti za hip vstala ali pa si zmočila žejna usta, da je le bila vedno za petami Nanniju, ki jo je zdaj pa zdaj vprašal: Kaj hočete, botra Pina? Nekega večera pa, ko so možje, trudni od dolgega dneva, dremali na skednju in so psi lajali čez široko črno poljano, mu je povedala: Tebe hočem! Tebe, ki si lep ko sonce in sladak ko med! Tebe hočem! Jaz pa hočem tvojo hčer, ki je juni- ca. se zasmeje Nani. Volkulja se_grabi z rokama za lase in senca ne reče besede in zbeži ter se ne prikaže več na plc^ripni Tnrln v oktobru, ko so mastili ji škripanje preše ni dalo spati vso noč, ga je spet videla. Vzemi vrečo za oljke, je rekla svoji hčeri, in pojdi z menoj. Nanni je z lopato sipal oljke pod kamen in gonil mezga, da se mu ne ustavi. Hočeš še mojo Maričko: ga vpraša botra Pina. Kaj pa boste dali svoji hčeri, odvrne Nanni. Robo bo imela od očeta, a jaz ji dam na vrh še hišo; zame bo dovolj, če mi odmerita kot v kuhinji, da v njej raztegnem slamnico. Če je tako, bomo o tem govorili o božiču, sklene Nanni. Nanni je bil od olja masten in umazan in Marička ni marala zani za nobeno ceno; toda mati jo je zgrabila za lase in ji pred, ognjiščem dejala s stisnjenimi zobmi: če ga ne vzameš, te ubijem! Volkulja je bila skoraj bolna in ljudje so si govorili: Ko se vrag postara, postane samotar. Nikamor ni šla več, nič ni postajala pred hišo s tistimi obsedenimi očmi. Ko jih je včasi zapičila v lice zetu, se je ta zasmejal in izvlekel iz omare oblekco Matere božje, da bi se ž njo zagovoril. Marička je ostajala doma in je dojila otroka. Volkulja pa je hodila z možmi delat na polje: plet, okopavat, ravnat živino, cepit trte, naj sta pihala mrzli severnik ali vzhodnik, ali topli jug, ko spuščajo mezgi glave k tlom in zaspijo možje pod zidi čepeč v zavetju pred severno burjo. V urah med večerom in deveto, ko se ne klati več poštena ženska, je bila botra Pina edina živa duša, ki si jo videl bežati v polju čez pekoče kamenje ozke poti, ali po razpaljenem strnišču neizmernih poljan, ki je zginjalo v vročini daleč... daleč proti megleni Etni, kjer se je vrnilo nebo k obzorju. Zbudi se! je rekla Volkulja Nanniju, ki je spal z glavo med rokami v jarku kraj prašne žive meje. Zbudi se, ker sem ti prinesla vina, da si ž njim po-plakneš grlo. Nanni je med bdenjem in spanjem odprl oči in ko jo je videl pred seboj vso bledo, z izzivajočimi prsi in z očmi črnimi ko oglje, je zakrilil plašno z rokama. V ska okrog, je zajokal in skril glavo z rokama v laseh v suho travo globoko, globoko v jarek. Proč, proč in ne hodite več na skedenj. In ona, Volkulja, je v resnici šla, popravljajoč si ponosne kite in trdo zroč z očmi, črnimi ko oglje predse po raz-paljenem strnišču. Toda vračala se je spet na skedenj in Nanni ni rekel nič; a če je ni bilo ob času, v uri med večerom in deveto, jo je šel čakat z znojnim čelom na konec bele, samotne steze, a potem si je pulil z rokama lase in venomer ponavljal-Proč, proč in ne pridite več na skedenj! — Marička je jokala dan in noč in je gledala mater z očmi, krvavimi od solz in ljubosumja. Nesramnica, ji je rekla. Mati — ne-sramnica! Molči! Tatica, tatica! K orožniku pojdem, k orožniku! Pojdi! In zares je šla z otroki v naročju, ne da bi se koga bala, ne da bi potočila so zo vsa blazna, ker je sedaj tudi ona ijubiia moza, ki so ji ga vsilili, mastnega m umazanega od oljk, zmečkanih v preši. Orožnik je poklical Nannija in ga strašil z ječo in vislicami. Nanni pa je zajokal in si pulil lase; nič ni tajil, nič »e ni branil. - To je skušnjava, je Pravil, peklenska skušnjava je! — In padel je orožniku k nogam ter ga pro-■U, naj ga zapre v ječo. Za usmiljenje božje, gospod, rešite me tega pekla! Ubite me, zaprite me v Ječo; naj je ne vidim nikoli več, nikoli vec! Ne! je rekla Volkulja orožniku. Izgoni® ®fmx-Si k0t v kuhinji- da se v njem odpočijem, ko sem dala hišo za doto. Hiša je moja. Nočem oditi! Kmalu nato je Nannija brcnil mezeg, a župnik ni hotel priti z Najsvetejšim v hišo, dokler je bila Volkulja v njej. Ona je šla in njen zet se je lahko pripravil na odhod kot dober kristijan-izpovedal se je in obhajal tako skesano, da so vsi sosedje jokali ob postelji umirajočega. Bolje bi bilo zanj, da je takrat umrl, ker ga je hudič zopet izkušal in se mu vsedel v dušo in telo, ki sta bila že ozdravljena. Pustite me, pustite me! je- pravil Volkulji Zrl sem že smrti v obraz. Ia uboga Marička je vsa obupana. Vsa vas govori že o tem! Bolje je za vas i zame, da vas ne vidim več ... Hotel si je iztakniti oči, da ne bi zrl več Volkuljinih, ki so ga žgale v dušo in srce, kadar jih je uprla v njegove. Ni vedel, kaj naj stori, da se je reši. Dal je za maše za verne duše v vicah in prosil pomoči pri župniku in orožniku. O veliki noči se je spovedal in se spokoril javno pred cerkvijo. Ko ga je Volkulja zopet zapeljevala, je prosil: Proč. proč! Ne hodite več na skedenj, Bog mi je priča, da vas ubijem! Ubij me! je odvrnila Volkulja Saj me nič ne briga; ko brez tebe ne morem živeti. In ko jo je zagledal daleč sredi zelenega polja, je odložil lopato in potegnil sekiro iz bresta. Volkulja g) je zagledala, bledega in motnih oči, s sekiro v rokah, ki se je svetila v soncu. Ni se mu umaknila niti za korak, ni odmaknila pogleda od njega, temveč mu je šla naproti z rokami, polnimi svežnjev rdečega maka in ga je požirala s črnimi očmi. Ah, prekletstvo vaši duši, je zajecljal Nanni. F. Rasmus: V KOVACNCI (lesorez) fotoamater Občni zbor Fotokluba Ljubljane Ob številn' udeležbi članstva je imel Fo-toklub Ljubljana v petek 28. okt. svoj osmi letni občni zbor. dosti prej, nego je običajno, toda potreben zavoljo pravočasne iz-vedbe nekih notranjih reform, po katerih se bo to delavno društvo lahko uspešneje lotilo velikih nalog v bližnji bodočnosti. Občni zbor je otvoril predsedn kov namestnik Ciril B6hm. ki je po uvodnih formalnostih in prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora podal zelo zadovoljivo poročilo predsedstva. Dočim je klub v prejšnji poslovni dobi, pred vsem iz finančnih razlogov preživljal težko krizo, mogoče najtežjo v svojem dosedanjem delovanju, ga je bilo v pretekli poslovni aobi z žilavostjo ln velikopoteznostjo mogoče spraviti v položaj, v katerem ga ne more nič več zrušiti. Njegovo delo Je stalo v znamenju dokončnega reševanja f nanftne-ga vprašanja in v znamenju velike razstavne prireditve na jesenskem velesejmu v Ljubliani, ki je dosegla svoj višek s prvo konferenco za ustanovitev zveze slovenskih fotoamaterskih organizacij, pred mednarodnim svetom pa se je klub nemara najbolje uveljavil s svojim nastopom na prvem kongresu svetovnega fotoamater-skega gibanja na Dunaju kjer je dob'l važno vlogo v novoustanovljeni mednarodni fotoamaterski unji. Znano je, da je unija referat ljubljanskega delegata o poenotenju žirijskega postopka pri mednarodnih razstavah objavila kot prvo svoje uradno dejanje. Podrobnejše poročilo o poedlnih delih je podal nato tajnik Rado Merhar in je ž njim presenetil celo marsikaterega v klubsko življenje dobro uvedenega člana, človek bi m'slil, da so velike vnanje akcije paralizirale notranje življenje kluba, saj so upravni odbor z razstavnim odborom in drugimi odseki samo za seje v času devetih mesecev porabil 83 večerov in izkazuje inhibit nič manj nego 1500 kosov ter odpravljenh poštnih pošiljk ogromno število 5700 kosov (od tega samo v zvezi z Občo razstavo fotografije in filma 5500 kosov). Toda po drugi strani sta utegnila biti še 2 članska sestanka, 2 družabna večera, 18 je bilo skupnih izletov. 40 pa večerov s predavanji, kritiko slik in prak-tfčnimi demonstracijami. Klubsko temnico, ki se je letos popolnoma preuredila, so člani mogli uporabiti sicer samo 10-kvat (v prejšnjih letih včasih do 150-krat). zato pa so pridno posegali po klubski knjižnici, ki se je letos skoraj podvojila n postaja počasi največja fotografska knjižnica v Sloveniji dostopna tudi nečlanom, in udeležili so'se s svojimi slikami 39 razstav po vsem svetu, več nego v prejšnjem letu. Klub je priredil sam 1 razstavo, omosroč 1 je prvo mednarodno fotografsko razstavo v Mariboru ln izdal je eno publikacijo, raz- stavni katalog v obliki majhnega zbornika slovenske umetniške fotografije, ki je v nekoliko dneh navzlic velik" nakladi popolnoma pošel, število članstva se je spet dvignilo, čeprav nj bilo časa za kakšno posebno akcijo s tem namenom. Med naj-boH nomembnimi notranjimi deli je omeniti prired tev internega tečaja za ocenjevanje slik. zaključek prvega začetniškega tečaja ki je pokazal svoje lepe uspehe v posebnem oddelku Obče --azstave fotografije in filma (ta čas se pripravlja vrsta drugih tečajev) in prvo uresničenje zamisli osrednje sl kovne zbirke, ki je začela organ zi-rati skupno pošiljanie slik na tuje mednarodne razstave pri čemer so takšne pošiljke združene z znižanimi prtjavninami in gre del ostale priiavnine na račun kluba. Z enak'm zadovoljstvom je sprejelo članstvo poročilo blagajnika Karla Pečenka. Iz tega poročala je razvidno, da prebitkov sicer "ni. da pa se je klub končno rešil tudi dolgov, ki so ga v njegovem delu doslej marsikdaj ubijali Ce bodo znali odgovorni činitelj' sedaj z razumevanjem podpreti njegovo delo. bo še vse drugače nego doslej v korist naše ožje domovine. Za odseke sta podala nato podrobnejši poročali o Obči razstavi fotografije in filma načelnik razstavnega odbora Karlo Ko-cjančič in za odsek za poš ljanje slik na tuje mednarodne razstave Franc Bazelj. Posebno pozornost je zbudila iz prvega poročila ugotovitev da stopa slovensko fo-toamaterstvo z ustanovitvijo svoje zveze, sprožene v okviru obče razstave, v popolnoma novo fazo svojega razvoia. Vse velike akcije, ki jih 1e klub doslej vršil na svojo pest razstave, tečaji strokovna knjižnica osrednja si kovna zbirka in še mnogo dr"<*esa kakor n pr. revija, ureditev nabave fotografskih potrebščin itd., se prenesejo na zvezo tako da bodo v prid vsem amaterjem in amaterskim organizacijam po Slpvenlji. po drugi stran5 na bo za vsako akcijo stal ne samo Fotoklub Llublja-na. temveč vsi organ zirani slovenski amaterji _ Poročilo o udeležbi na inostranih razstavah pa je navaialo 39 razstav in 4 natečaje. Nič mani nego 1063 slik so poslali ljubljanski organiziranj amaterji v tem letu v svet, jasno da so bili deležni zopet dolge vrste odlikovanj in drugih nagrad. Izkazali so se posebno Ante Kornič, Peter Kociančič, Oskar Kociančič Marijan Pfeifer (sedaj predsednik Fotokluba Marta), Janko Brane, Ivo Gogala, Slavko Smolej Ivo Koželj, Janez Marenčič in drugi. Med nate!aji je posebe omen ti natečaj ljubljanske občine za najboljše slike mesta Ljubliane, kjer so vse nagrade ostale v rokah članov Fotokluba I.;'ubljane kl so poslali tudi preU>no število slik, dokazujoč na ta način, kako dobro se članstvo Fotokluba Ljubljane zaveda svojih dolžnosti do bele slovenske prestolnice. Tudi na drugih manjših nate" i jih slovenskih občin so imeli člani Fotokluba Ljubljane glavno ulogo. V imenu preglednikov računov je nato Ivo Habič poročal, da Je pregledniStvo našlo v knjigah vse v najlepšem redu in je predlagaj razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Po običajnem odmoru se je izvolil novi odbor, ki je bil takoj po občnem zboru konstituiran tako-le: predsednik Rado Merhar. predsednikov namestnik dr. Ivo Frelih, tajnik Ivan Lom-bar. blagajnik Ciril BBhm ostali odborniki dr. Milan Dular. Franjo Erce Janko Sker-lep, Srečko Grom. Janko Brane, Peter Ko-cjančič, namestniki Fran Kraiovee Ante Korn č in Karlo Kocjančič. Preglednika flta Karel Bolaffio ln Ivo Hablč v razsodišče so izbrani dr. Aleksander Horovie, Franc Aleš Lojze Pengal. Zanimivo je, da se v Fotoklubu Ljubljani vsako leto na najvišja upravna mesta postavljajo najrajši novi ljudje dočim prevzemajo prejšnji »višji« posebne naloge Tako vlada v klubu vedno svež duh !n tako se tudi čedalje bolj veča kader ljudi ki do potankosti poznajo organizacijsko delo. Občni zbor je sestavil tudi celo vrsto odsekov tako bo kroniko arhiv in osrednjo zbirko slik vodil Karlo Kocjančič. zadnio v zvezi z Gojkom Pipenba-cherjem. knj'žnico bo upravllal Ivan Bata-gelj, temnico Srečko Menart tečaje in predavanja ter izlete Inž Lujo M''chieli ln K. KocianCč. priprave za razstavo 1. 1941.(!) Janko Brane, Karlo Kocjančič Srečko Grom udeležbo na tulih razstavah in natečajih Franc Baze!J in Ante Kornlč žir'ja ostane lanska pod vodstvom Prana Kra-šovca. zastopstvo v bodoči zvezi se bo določilo pozneje, za sedaj Je dal Fotoklub Ljubljana štiri člane pripravljalnega odbora, Sračka Groma kot predsednika Karla Kocjančtča kot tajnika ter Franja Er-ceta ln Lolza Pengal« kot odbornika. za ljubitelje cvetlic Cvetlice v novembru Ce zunaj nI hudega mraza, stori, da pride do tvojih cvetlic, kf si jih spravil v klet na prezimovanje. sveži zrak, okna kleti naj bodo odprta kajti zrak imajo vedno rade. Marsikateri list je na njih po preselitvi ovenel, tu in tam morda tudi gnijejo. Vse to Jim odstrani, kolikor mogoče pogosto. Tudi z zal vanjem v prezimovališču je posebna stvar. Same na sebi nimajo' naše zelene prijateljice tam skoraj nobene žeje. To velja posebno za tiste, ki jim pozimi listi odpadejo, n.pr? amarilis, ali pa jim lahko odpadejo, n. pr. pelargonlje. Te se sedaj počut:jo najbolje »na suhem«. Zemlja zimzelenih rastlin, kakor Iovorja, av-kub, oleandrov, azalej, a tudi fukstj ln hortenzij, pa ne sme biti nikoli popolnoma suha. Vedno mora biti zmerno vlažna. Pra-•vo mero za to vlago dobimo z vajo. Z rastlinami. ki ž vijo vsak dan s teboj v sobi, boš gotovo pravilno ravnal. Zalivaj pozimi pogosteje samo tiste, ki stoje v topli sobi, in posebno tiste, ki imajo močno razpredene korenine. To so tiste, k1 imajo v razmerju z velikostjo svojega zgornjega telesa majhne lonce to ki te napolnijo zelo močno s koreninami. To lahko ugotov'mo hitro, če podržimo takšno rastlino z glavo navzdol in jim lonec potem za trenutek dvignemo. Ce se ta ne da lahko dvignit', potem potrkamo z njegovim robom previdno ob mlznl rob Rastlino z močno razpredenimi koreninami položimo tudi pozimi vsak teden enkrat za četrt ure z loncem vred v vedro z mlačno vodo, da se dobro napije. Druge rasti ne pa so stalno žejne. To velja posebno za tiste, ki so jim prednik! živeli po močvirjih, n. pr. papirusova trava, ki Jo z loncem postaviš najbolje za stalno v posodo z vodo. Ker je v sobi vedno prah ln zapira ta dihalne luknj ce rastlin, je treba rastlinam z velikimi listi z<'ai pa zdaj z mehko gobo in mlačno vodo te liste očistiti i-goraj in spodaj. Ob takšnih pril -kah si s povečaln m steklom natančno oglej vse njihove dele in če opaziš kje mrčes ga pokončaj takoj s pripomočki, ki jih dobiš v trgovinah s semen'. Marsikateri novopečeni prijatelj vrta misli, da v novembru lahko prekrža roke. Svoje vrtnice Je pokri' bržkone prezgodaj. Potrebno je da dožive prej en ali dva poštena nočna mraza da jim odpade listje. Potem se pozimi bolje drže Dokler n; hujšega mraza je dobro izkoristiti jesen, dokler gre. Pred vsem je s^daj najboljši čaa-za sajenje vseh dreves in grmov, ld odmetavajo svoje liste. Samo nekatere, kakor breskve, marelice Ln breze, vsadiino najbolje pomladi. Tudi izrezavanjo in obrezovanje sadnih dreves, okrasn h dreves in dreves, ki cvetejo šele poleti, ne pa že pomladi, opravimo sedaj. Opravi pa naj to strokovnjak. Sedaj je pravi čas tudi za nego »kože« sadnih dreves. Debla in glavne veje jim s strgalko in jekleno krtačo osna-žiš vseh odmrlih kosov skorje. Prej položiš pod drevo stare cunje, da padejo nanje poleg skorje tud' vsi škodljivci in vw skupaj potem sežgei za bistre glave REŠITEV K ŠT. 422 (Star dovtip) Predstavljajmo si igro sil v rešilni vrvi: na eni strani vleče sila valov Petrovo telo ven, na drugi strani pa sila šestih mož. Obe sili naj si držita ravnotežje. Sila valov se prenaša preko Petrovih rok na vrv in to je toliko, kakor da bi ga na eno stran vleklo šest mož, v nasprotno stran pa tudi šest. Ni mogoče, da bi s samimi rokami zdržal vlak 6 mož, vrv bi spustil In konec bi bilo njegovega življenja. V tem primeru bi ga rešilo kvečjemu še to, da bi se na vrv navezal. Newton je 1687. odkril fizikalni zakon o enakosti akcije ln reakcije in ta ima takoj glavno besedo. Peter bi ne mogel z golimi rokami preprečiti, da bi mu sila šestih mož ne iztrgala vrvi. S tega stališča je ta anekdota nemogoča. Pa prepričajte se med svojimi znanci, koliko jih je med njimi, ki bodo sami od sebe odkrili temeljno pogreško v njej! POLDRUG METER DOLGA JEGULJA V londonskem akvariju kažejo jeguljo, ki je zrasla v dolžino poldrugega metra. Ujeli so jo ob koralnih čereh kalifornijskega primorja. Domnevajo, da bo žival, ki je olivno zelene barve, zrasla do dolžine dveh metrov. Druga nova posebnost tega akvarija je tudi bledo moder jastog, ki so ga ujeli v Sredozemskem morju. • REŠITEV KRI2ANKE ST. 17 Vodoravno: vislice — dan; r — tara — Arne; Abo — trobčar; na — alaj ous — id; vrv — izo; 1 — o — lad; n — r _ e — a; amnestija — r; air — anon-se; — Inko — Mahaon. — Pravilno je re-šil in bil Izžreban za nagrado Stanko Ja-reb v Mariboru. popravi: V zadnji številki beri % notici »Žival pred smrtjo« (str. 288) pravilno Aleksander Humboldt, lz katerega Je napravil tiskarski škrat Marubolota! UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAM UatfdniStve in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din ir-» po ramiialrlh dostavlja no Din