ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MlADINO^_^_^ I LETO 36 # STEV. 6 FE B RUAR < Q 3 S Ivan Albreht O oslu, Toncu in novi računici Pri krstu so mu izbcali za pa- po njem, tovariši pa so ga močno irona svetega Antona, doma pa so ceniU in se ga tudi primerno bali. mu ime skrajšali in ga klicali za V pastirskem stanu tedaj ni doiivt Tonca. Mali je naglo rasel in je Ijal omembe vrednih neprilik, zato bil zdrav in čvrst, še prečvrst, so pa je bila njegova šolarska slava rekli mati. Nikoli ni miroval in vse bolj trnjeva. 7.e sama okolnost, da ' je pretaknil in prekucnil, da so bili je moral po toliko ur na dan mirno venomer križi z njim. Zgodaj je presedeti v klopi, ga je navdajala skobacal in jel hoditi in fcar kmalu z žalostjo. Žalosten pa Tonc ni bi! je bil goden za pastirja in za šolo, rad in si je zato v šoli pomagal, pa je dopoldne gonil Zivino na pa= kakor je vedel in znal. Zdaj je pri- šo, popoldne pa /o je s plaineno nesel s seboj \z vrbovega lubja me- torbo na hrbtu mabal v šolo. zano piščal, zdaj iz smrekove skon Na paši je bil zadovoljen. Ptezal je ziito trobento, pa je sredi naj- je kakor veverica in se je naglo na= bolj skrbne učiteljeve razlage zas ¦ uči! tudi drugih pastirskih spretno; piskal ali zatrobil, da je takoj ves sti. Kamen je znal zagnati po vodi razred bušil v smeh. Tudi Tonc tako, da je po trikrat, po štirikraf sam se je smejal in se mu je zdelo, odskočil iznad gladine. Ptice je po- da je učitelju in sošolcem napra; znal po petju in perju in se je od vil veliko uslugo, ko jim je tako na marsikaterega pastirja razlikoval lepem preskrbel malo razvedrita. le v toliko, da krilatim pevcem ni Gospod učitelj pa je bil drugih mi' sioril nikoli nie ža/ega. Drugače pa, s/i in je čez očala jezno pogledal ej, kdor je bil pastir. se ni rad za-- dečka: metil Toncu! Njegova pest je bila »Tonc, prinesi svoje umetnije kakor kamen in komur so kdaj sem!« Tončevi prsti rili po laseh, je potlej Tonc vsiane in strahoma nese pi' najmanj štirinajst dni hodil golo' ščalko ali Irobento tet jo že od dai g/av, (afco ga je vse bolelo. leč položi na mizo pred učHelja, Radi ptezalske spretnosti in svo= po nekam čudno se mu mudi nszaj je bojevitosti je moral Tonc doma v klop. Po razredu še vedno odme* preslišati nekatero gorko in tudi va smeh, dokler učitelj osorno ne brezovka jc pod vodstvom oteto-- zapove: ve in materirte roke večkrat iipsAa »Mir-I« 129 Deca utihne in Tonc čvileče za= Tonc 'izvleče zamaščeno in mos javka: »Aj, aaaiiij ...!« čno razcefrano knjigo iz torbe. Učiteljeva levica se je pretesno »Kje si pa to ujel? Ali si znoj oprijela dečkovega ušesa, desnica otiral z njo?x pa hktati sega po dolgi palici: Tonc se zasmeje in odkima. »Ali boš še kdaj?« »Pa vendar...« Tonc ne laže rad in si tudi ne »Nisem,« meni deček. »Prej jo je upa obljubiti nič takega, fcar 6rž.- imela moja sestra, še prej pa sta* čas ne bo mogel izpoiniti, zaio tvtdi tejši brat...« na učiteljevo vprašanje le previdt »Potem je res odslužila svoj rok. no odkima in zopet zajavka. Ali bi se naučil naštevanke, ako bi »V kot!« pokaie gospod učitelj, ime\ novo knjigo?« a Tonc je zopet zadovoljen, ko za- ,,\rem3ra bi se pa res c klma čuti, da sta obe ušesi res svobodni. Tonc gospod učifelj pa vzame fe Kmalu pozabi bolečine in se skru omare Lisfo nQVO raiunico in jo p0, vaj namuzne zdaj temu, zdaj one-. kalg v$emu razredu. mu v razredu, kakor da bi ga hotel _ , ,,..»-. >. ^ »Ta bo odslej Tonceva. Boste vi- ... . , . , ,n deli, kako bo jutri zhal naštevanko. »Ah msem tepo zapiskal?« ., ... „, . , .... . ... Vse vas uzene v kozii Togl« Oiroci se zahihttajo, a za ucite- . . „ .....,. . .... Jonc je vesel in ponosen. Kar lievimi ocali se jezno zabliska: . . ,' , .... . ... , ' _ ,, . ., zapiskal bi, ako bi se imel piscal- »Tonc, klečatl« .' ln Tonc ie kleči. Malo ga je sram, ' .,,.,, ' ...,,..,, »Kazen pa moraš kljub temu na- malo ga zacno tudi boleh kolena, . . ,. x r - pisati.« pa zopet ne more mirovaii. Naj se ... .... r . . , ,,.,¦• »Bom«, kima mali m vzltc kazm gospod ucitelj se tako trudi, je vse . . . s ' , ,. , ,. ta dan veselo odhaja iz sole. zaman: ucencem se zdi mah boh ... .,., , . , ,., . ,._ . . . . »Ali vidite, kaisem dobil v so/i?« zammiv nego vsa ucenost. , . , . , „ , . f . . , ... se brz postavi doma z novo racw »Zdaj mi je pa ze dovolj!« se razsrdi gospod učitelj. »Do jutri ' . . , . , „ , . , . , . . i t, »Kai si bu res tako pnden?« se boš za kazen stokrat napisal: V . ' . ±- ¦ • ¦ , , ,'. . . . . . nkrati zacudita mati in oce, a stnko solimorambitipridenin . .. „ -o se le namuzne, ces: miren. Razumesr« Tonc prikima. "Sam sebe ne moeem hvaliti< a «V klop!« ukaže nato gospod učh nov° ^čunico sem le dobiU felj Pa je Tonca čakalo tudi doma Na vrsti je računstvo. Naštevan; veselo presenečenje: oče je bil po-. fca dela kuštravim učenjakom hw poldne kupil oslička, češ: de preglavice, Toncu najhujše. Ka- »Za krmo ni izbirčen, kaj ma/ega korkoli zasuče številke, se mu ne bomo pa že fcar lahko pripeljali z naleie prav. njim.« »Za norčije si dober, naštevanka Kakor je sinko zaslišal novico, ti pa ne gre/« stopi gospod učitelj je moral takoj v hlev. Sivi dolgo- k dečku. »Kje imaš računico?« uhec si je pazljivo ogledoval mla- 130 dega obiskovalca in je kmalu za= Doma je našel za omaro velik kos dovoljno zarigal, češ: bledo rjavega papirja, ki je v njem »S temle se bova pa menda do-- maii prinesla zavitega nekaj blaga bro razumela.« iz trgovine. S pipcem bo papir na Tudi Tonc je bil vesel in je takoj paši lepo obrezal in se kar lotil pU prosil očeia, da bi smel zjutraj s sanja. Kako je že naročil gospod čredo Se osla odgnafi na pašo. učitelj?Aha : Stokraf — moram — »Če ti le ne 60 preveč nagajal.« v ioli biti priden in miren. »Oh, saj bo priden«, je bil pastir Pa naj bo, če res mora bitii Ko tako navduSen za novega člana svo* napiše, se takoj loti naštevanke. je črede, da mu oče ni mogel od- Tokrat hoče Tonc pokazati, da je reči prošnje. korenina. Zvečer ni mogel misliti niti na Jutro je jasno in sonce začne šolo niti na kazen. Malo je manj-- kmalu močno pripekati. Zivina išče kalo, da po večerji ni fcar za mizo sence in v čredi je najbolj potrpež- zadremal, a zjutraj je bil prvi na Ijiv novi sivec, ki pridno muli fra- nogah. Ko je gna/ na pa.šo. je sio' vo okrog Tonca. pal poleg oslička in se je oziral na »Najprej kazenl« si prigovarja desno in levo, kje bi ugledal tova- pasiir, razgrne papit na veliko riša-pastirja in mu bxž pokazal skalo in ga skrbno obreže. Potem knjigo in sivca. Vzel je namreč na premišljuje. Stokrat napisati toliko pašo s seboj iudi šolarsko iorbo, besedi, to bo trajalo. Kaj, ko bi se ker je bil trdno sktenil, da se bo prej malo lotil naštevanke? Nemie res naučil našfevanke in iudi napi- ra mu med učenjem šine kaj pa» sal kazen. Na vse zadnje je gospod metnega v gtavo. učitelj le dober človek in mu Tonc Začne se učiti in mu izprva gre ie mora privoščiti malo veselja. kakor namazano, polagoma pa se 131 mu začne /.atikati in številke se pa občuti vse ie kakor daljno, č«= zopet prekucujejo po svoje kakor dovito pesem, ki ga boža in boža, v šoli, kadar ga gftspod učitelj ne» dokler ne omahne v travo. Račtmi* nadoma pokliče pred tablo. Tedaj ca obleži kraj njega, on pa hodi v pa, ej, sredi nejevolje se zablisne sanjah že bogve kje. Kadar ga po- Toncu pametna misel! Kazen bo boža veter, se nasmehne v snu. Sh napisal, pa še kako urno jo bo. vec ga gleda, malo zariga, se malo Naglo razgrne papir in se loti: P^topi in pride bliže. Previdno 100 X MORAM V SOLI BlTl PRl- m'°htJa "a tleh ležečo knjigo, iz= DEN 1N MIREN. tegnje jezik in začne lizati in lizati. s, , ... . ..... Uboga tačunica se zvije, listi se Crfce so vetike m se fcosafijo po ...... ..... . . . , , . , . , upirajo in strle oslicu iz eobca Aca= papiriu kakor /.upanova krcma ob , ' , ,. , ...... ... . .. kor bi hoteli pobegmti, stmnozec veliki cestt. , . ' , . pa stiska in stiska m racunice je »JuhuhuU od veselja poskoči zmeraj manj Qd nekod prtfrči Tonc in objame osliča. »Ako Se ?mka hoija pastirička_ sede na gospod učitelj zdaj ne feo smejal, trato in trese repek: potem mu sploh ni več pomoči.« „. . , , , ,.„ »Ci ci, kaj se pa tukaj godi?« Deček zgnne papir, ga previdno . . . . , .. . , , . , . Usel jo gleda m stnze z usesi: polo/.i v torbo, vse skupaj pa skri' je pod skalo in se zopei loti na.ite^ "Kai io sPei iebe skrbi!" vanke. Ako bi ne bil tako trdno I" zadnje noge še privzdigne, po- obljubil in bi ne imel noi-e knjige. skoč> '" Toncu junaško zariga prav bi zdajle že rajši leget v senco in "8 uho. malo oponašal skobca ali kragulja, »Oho«, se vzdrami pastir. »Sem iako mu pa res ne kaie nič druge-- ma'° zaspal. Kako je gorko!« ga kakor vzirajati. Uči se in uči, Otira si znoj in pomane oči. KJe sonce pripeka, živina polega v sen> je računica? Joj in prejoj, le maj' ci, le prijazni oslič se še pase blizu hen vogal je še ostu iz gobca molil! pastirja. Tonc jokaje plane na osla, toda »Tebi je lahko«, vzdihne Tonc, vsa urnost ne pomaga nič: v roki »ko ti ni treba znati naštevanke.« mu ostane komaj vogalček še prav ln sivi četueronožec dvigne g/a-- kar tako lePe ™ču" fcafcor pod fezkim fcr(-em bhska pted ocmi. /eze y fc/op jn spgf bnka pQ torM Kaj bo, le kaj bo? Končno se vrne z ostankom raču- »Ali znaš naštevanko, Tonc?« nice v roki k učitelju, ki od see vrišče otroci, on pa sedi v klopi mega presenečenja ne mote spra* kakor pribii in čaka, kdaj se zabtis* viti nobenega g/asu iz sebe. nejo v razred učiteljeva očala. »Tafco majhno računico imaš?« Zdaj. S hodnika se oglase koraki. se zavzame tudi gospod nadzotnik. Čebelji šum po razredu utihne, že »Včeraj je dobil novo«, si opo< vstopi gospod učitelj. O, ne gospod more učitelj. učitelj, ampak sam gospod šolski xpa__m; — jo__je —« nadzornik in šele v spoštljM raz, »Kaj jo je? Kdo?x si gospod nadl dalji za njim učitelj. Toncu se zdi. zornik pogladi osive,e brke da bo moral umreti in ilava mu ..... .. . . , , , . , . »Mi jo je — na pasi — nas osel kakor utez omanne na prsi. . , ,, . ,. ^, . . , pojedel!« zatuli I onc in si z toka? »Zdaj ni več rešifve«, zadrhti po vom briše solze, po razredu pa za- vsem životu, ko zasliši učitetjev ori tak vrišč smeha in hlhitanja, da tt'as: se fresejo šipe v oknih. Tudi oba »No, Tonc, si napisal kazen? — šolska gospoda se smejeta in na- Pokaži!« zadnje prevzame dobra volja še Roka brska po torbi, se dotakne Tonca, ki začne upati, da morda le skrbno zganjenega papirja, v prstih nt? bo tako hudo kakor je peičako- pa ni toliko moči, da bi ga prijeli. la'- ,T t- ... . ,.. »Kako še to«, povzame sledniič ¦ »No, I onc, ali zgance mesašf!« , ., . . . ,. . , . nadzormk, xda osel tudi tebe m Hej, kako so lica rdeča in kako pohrusial?« polzi po čelu znoj! Kakor bi nosil Jonc ga zaupljivo pogleda: težko klado, se pastir počasi pomi- xKet ge Jg ba, čgsa?K »Le pokaži, le ...« >>Da fc. fr.fa po g0. ostrmita. V razredu je tiho kakor spod nadzornik pa na izpraševanje, v grobu. Gospod učiielj čita: a ?a Tonca je ostal to edM šolski »100 X moram v šo/i biti —« ^an, ki se ga še danes spominja z Gospod nadzornik prasne v veseljetn. smeh, gospod učitelj pa, kakor Ne verjamete? Ej no, sicer mi tiger: ¦ pa ne bi bil pravil te zgodbe! 133