Sten. 8.
O ijubljoitf, g soboto, dne 11. januarja 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13-—
za četrt leta „	N 6 50
za en mesec „	„ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „
i pol leta 11 n 11-20 za četrt leta » » 5 60 za en mesec » » 1*90
Za poSHJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne 5tev. K) h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez uredništvu 'dvor|Jie na(j t|skarno). _ Rokopisi s<>
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
JL- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Deželnozborske volitve.
Boj za deželne zbore se začenja po raznih avstrijskih deželah. Semtertje bo hud, kakor n. pr. na Češkem, kjer bo nastopila mlada krščansko-narodna stranka, da naskoči liberalne postojanke po deželi in jih pribori za krščansko ljudstvo in za krščanska načela. Tudi drugod nastopajo organizirane krščanske stranke, ki bodo prej ali slej pomedle z liberalizmom, kakor so s sijajnim zgledom pokazali Nižji Avstrijci.
Tudi Kranjska stopa zopet v znamenje volivnega boja. A danes je pač položaj čisto drugačen, nego je bil pred sedmimi leti. Takrat .ie nastopila Slovenska Ljudska Stranka v znamenju najodločnejšega boja proti vladi in proti združeni deželno-zborski večini. Bil je odločen in smel korak, in ko je dr. Šusteršič z mogočnim glasom zagromel v zbornico, da Slovenska Ljudska Stranka ne odneha pod nobenim pogojem, dokler ne izvojuje ljudstvu ugodne volivne reforme, se je marsikdo boječe vpraševal, ali bo mogoče stranki vzdržati ta boj do končne zmage nad vsemi, tedaj še vsemogočnimi sovražniki.
Dogodki so si sledili drug za drugim in so opravičili tudi z uspehi načelno že itak pravično stališče Slovenske Ljudske Stranke. Padel je najhujši nasprotnik — baron Hein — in je zapustil kranjsko deželo. Zveza med strankama bivše večine se je pod neprestanimi udarci zrahljala; še bi liberalci radi vzdržali staro zvezo, a njihovi nemški zavezniki jih zdaj zaničujejo, ker sj od tako oslabljenega prijatelja ne obetajo več nobene koristi. Prej ponosna liberalna stranka je izgubila na deželi že vso moč, v mestih je pa tako omajana, da se Ie s težavami vzdržujejo posamezne liberalne klike. Liberalni voditelji nimajo več privlačne sile; tepeni vojskovodje nikogar ne navdušujejo.
Volivna reforma za državni zbor, pri kateri se je krona postavila na demokratično stališče, je podkrepila tudi zaupanje v zmago volivne reforme za naš deželni zbor. Razni deželni zbori so že izpreme-nill svoje zastarele volivne rede tako, da so dovolili pristop k zakonodavstvu širšim slojem in omejili privilegije posameznih stanov. Tudi na Kranjskem prodira prepričanje, da se mora izpremeniti vo-
livni red. Ker splošne in enake volivne pravice za deželne zbore vlada pod nika-kim pogojem ne pripusti, treba je sprejeti vsaj to, kar je mogoče doseči, in to je obseženo v viadni predlogi, ki ustanavlja novo kurijo splošne in enake volivne pravice z desetimi mandati. Vsakdo, ki resno hoče demokratiziranie deželnega zbora, bo ta korak naprej veselo pozdravil; odkloniti more tako predlogo samo oni, ki sploh nobenega zboljšanja neče.
Liberalci so krivi, da je kranjski deželni zbor skozi celo preteklo dobo ležal brez dela in življenja na tleh. Na liberalcih, ki so samo zato, da ne bi prišli zastopniki slovenskega ljudstva v večjem številu v zbornico, preprečili z obstrukcijo delovanje deželnega zbora, je vsa krivda za škodo, ki jo je trpela kranjska dežela vsled nedelavnosti deželnega zbora. Preprečiti reforme ne morejo, samo zadržujejo naš napredek in škodujejo po svojih skromnih močeh prospehu kranjske dežele.
Kakšen značaj ima torej sedanja volivna borba?
Pravzaprav to ne bo več borba, ampak samo razrešitev položaja, v katerega je spravila kranjsko deželo trma liberalnih voditeljev. Kmetje stoje trdno, kakor en mož. Kmečke zveze so govorile po celi deželi, da hočejo volivno reformo, da zahtevajo večje zastopstvo kmečkega stanu in rednega dela od novega deželnega zbora. S tem geslom stopajo vse kmečke občine v volivni boj. Niti prikazati se ne sme več med nje iiberalec; hitrejše jo bo povsod odkuril, nego je prišel. Liberalizmu je med ljudstvom od-klenkalo z mrtvaškim zvončkom. Tu sploh ne bo boja, o stvari so vsi edini, želimo samo, da bi povsod izbrali za zastopnike tudi može, ki bi težko nalogo, ki jih čaka v deželnem zboru z obilnim delom, tudi z vso odločnostjo izvrševali.
Kajti delati bo treba. Kar se je skozi mnogo let zanemarilo, trka zdaj na vrata deželne zbornice in zahteva rešitve. Drugod so leto za letom deželni zbori vpeljevali novemu času primerne izpremembe, pri nas pa bo treba v najkrajšem času dohiteti, kar se je zakasnilo. In za to bo treba mnogo truda, temeljitega napora, treba bo mož, ki se posvetijo delu z vso vnemo za občni blagor. V kranjskem deželnem zboru je ključ za politično bodoč-
nost vsega slovenskega naroda, kajti ne le socialne in gospodarske, ampak tudi politične razmere bodo mnogo odvisne od dela, ki ga bo izvrševal kranjski deželni zbor.
Slovenska Ljudska Stranka torej stopa pred narod z zahtevo, da se naj omogoči hitra rešitev težkega vprašanja, ki leži kot mora nad celo deželo: Ali pride ljudsko zastopstvo do zaželjenega dela v javni blagor? Ali bodo še dalje trmoglavi liberalni voditelji preprečevali naravni razvoj in napredek naše domovine?
Odgovornost pade na mestne volivce, kajti ti so doslej pošiljali v deželni zbor one zastopnike, ki so ustavili plodno delo deželnega zbora. Mnogo se je izpremenilo po mestih, kajti zdrava misel si tudi tu pridobiva vedno več tal. Posebno uradni-štvo po naših mestih in trgih si mora zdaj odgovoriti na vprašanje, ali more in sme po svoji vesti in dolžnosti glasovati za stranko, ki obstruira vol. reformo, ki jo je vlada predložila. Uradništvo je oni faktor, ki ima nalogo skrbeti za postavni in mirni razvoj dežele, in zato bi delalo uradništvo proti dolžnosti svojega poklica, ako bi odločevalo za stranko, ki je najhujša in sedaj edina zavora postavnega razvoja.
Trgovski in obrtni stan je imel dovolj prilike spoznati, da so ga liberalci samo slepili. Kaj pa imajo trgovci in obrtniki od liberalne stranke? Čete Slovenske Ljudske Stranke se organizirajo, in gotovo bo ta organizacija tudi gospodarsko kmalu pritisnila z odločujočo silo na trgovstvo in obrtništvo po geslu »Svoji k svojim«. Doslej se to še ni v dejanju izvrševalo, ostalo je le pri besedah, a moč organizacije bo tudi tu občutno nastopila. Trgovce je hujskala liberalna stranka prej proti Slovenski Ljudski Stranki in se izigravala kot edina braniteljica trgovskega stanu. Danes pa vidimo, da v svojih smrtnih bolečinah liberalci že obljubujejo ljudem konsumna društva v svoji zadružni zvezi, samo, da bi si rešili še kaj pristašev. Učitelje, uradnike in delavce pozivljejo k snovanju konsumnih društev; s tem so dokazali, da jim za trgovstvo ni nič, ampak samo zase. Nespameten bi bil trgovec, ki bi se še dalje izpostavljal za tako brezznačajno stranko, ki ga samo izkorišča v svoje strankarske namene.
Zato pa je skrajni čas, da se tudi mestni volivci zdramijo. Prapor Slovenske
Ljudske Stranke je čist in ona lahko s ponosom pokaže, da je ves čas delala le v pravo ljudsko korist. Združimo se k plodnemu in resnemu delu tudi za kranjski deželni zbor!
Pogodba in sprava.
(1'oročal poslanec Žitnik.)
Minoli ponedeljek je državni poslanec Žitnik na shodu v Vipavi poročal o delovanju novega državnega zbora. V dve-urnem govoru je poslanec omenil tudi sledeče:
Vladni program.
Zgodilo se je nekako avstrijsko čudo, da sede na ministrskih sedežih — če smem rabiti ta udomačena izraza — poleg liberalnih klerikalni in zraven odločno nemških štirje odločno slovanski ministri. To je pač v prvi vrsti zasluga spretne taktike ministrskega predsednika, pa tudi naravna posledica neveselih razmer, ki so vladale v državi in državnem zboru. Vse resne stranke so bile skoraj že utrujene in site večnega narodnega boja. Za trenotje vsaj so odložile orožje, da podpirajo vlado barona Becka, ki je od vladarja dobil tri posebne naloge: Volivno reformo, pogodbo z Ogri in narodno spravo.
Prva naloga vlade je bila, da ugotovi splošno in enako volivno pravico. To se je zgodilo in lani je bil izvoljen novi, ljudski parlament. Znak nove poslanske zbornice je agrarna večina. Do 300 je poslancev, torej dobra polovica, ki bodo vestno in odločno zagovarjali in branili kmečke koristi. (Živahno pritrjevanje.)
Pogodba in kmet.
Druga velika naloga sedanje vlade in prvo ogromno delo novega državnega zbora je bila nova pogodba z Ogri. O tem vprašanju pisalo in govorilo se je mnogo. Rečem pa javno in z vso odločnostjo, da jih je mnogo, celo med poslanci, ki so po časnikih in shodih pošteno rentačili proti pogodbi in njenim zagovornikom, akoravno obširne in težko razumljive pogodbe še prečitali niso, še manj pa proučili. So namreč ljudje, ki vedno silijo z glavo skozi zid in trdijo, da je črno, kar je belo ali obratno. Jaz sem si za svojo osebo ustvaril povsem neodvisno mnenje o novi
LISTEK.
Krpanova kobila v dolini šent-floJjansRl
Tragedija v dveh prizorih.
Spisal: Kralj na Betajnovi. Uglasbil Rodoljub z dežele.
OSEBE:
Superlatlv. — Umetnik. — Umetnica. — Učenec. — Radovednež. — Pikolo. — Gostje. — Kritik.
Dejanje se vrši že kake tri tedne vsak dan v glavnem mestu Mamelukov.
Prvi prizor.
Kavarna z najfinešo francosko opravo, j^arfum: Extract al' iris blanc (firma Ro-ger & Oallet, Pariš. Orand Prix 1900.) Umetnik, umetnica in učenec sede pri vodi.
Umetnik: No, kako ti ugaja naša publika?! — Kaj?! — Fino?! Kaj?! Ta razume, kaj je lepo in kaj grdo!? — Kaj?!
Umetnica: »Poboljšanje kujonov« je pa res tudi nekaj imenitnega! Nekaj posebnega !
Umetnik: Seveda, seveda; piramidalno! Ej, pikolo, prinesi mi list za »politične principe«. (I^ikolo prinese.)
Umetnik (bere).
Umetnica (posluša).
Radovednež (prisede k sosednji mizi).
Umetnik: Fej, ti Mameluki! Enemu Superlativu si upajo povedati, da je umetnost vseh umetnostij »Poboljšanje kujonov« svinjarija in nesramnost. Upajo si reči, da so zvezde, ki se sipljejo na naslovnem listu na svinje podlost in da bo kmalu konec skrajne tolerance, ki jo trpe toliko časa že! Taki banavzi! — Kaj?!
Umetnica: Pa kje je to napisano?! — Saj nisi bral tega?!
Umetnik: Napisano, kaj napisano?! Kdor zna čitati, zna brati tudi med vrstami. Saj si še ti igrala »Mistiko«, pa je niti razumela nisi! Kaj?!
Umetnica: Ne bodi nesramen!
Umetnik: No, no, kaj?! — Pa mi razloži »Mistiko«.
Umetnica: (deklamira):
Umetnost je vlačug vlačuga, in narod naš propal bedak, Superlativ je kralj vseli kraljev., in publika: otrok otrok! —
No, ali boš še sedaj govoril, da ne razumem »Mistike«.
Umetnik: Poslušaj mene! (deklamira):
Jaz vem, kar vem, da nič ne vem, in vendar vem, kar vem, da vem! kujon, kanalja zahvali Boga, če kralj vseh kraljev te sploh lasa!
Umetnica (ironično): No, ti razumeš pod patosom umetnost!
Umetnik: Pojdi! Jaz ravno tako nič ne razumem, kakor ti! — Ampak tega vendarle ne bom povedal, ker menda samega sebe ne bom blamiral!
Umetnica: Pa zakaj si se preje delal tako učenega?!
Umetnik: Učenega se delam vedno! Saj tudi drugi ne govore drugače! Kaj?!
Radovednež (sc oglasi): Dovolite zastopniku Mamelukov eno besedo! Zakaj si mi Mameluki sami pljujemo v obraz?!
Umetnik: Pljujemo, saj si ne pljujemo! Saj si ne! Jaz sicer nisem Ma-meluk, pa saj mameluška umetnost tudi ni mameluška, pa se čuti kot mameluško! In zakaj bi se še jaz ne čutil za Mame-luka?! Kaj?!
Radovednež: Še par »Poboljšani kujonov« in ploska pri premijeri, in Mameluki postanemo »stalni gostje« v Simpli-cissimu!
Umetnik: No, no, to pa pač ne bo?! — No, pa poveite mi gospod, kako vam je sploh, tako vobče ugajalo »Poboljšanje« ? Kaj?!
Radovednež: Kolikor je v farsi satire, je že stokrat povedano, nekaj šlagerjev, ki so nanovo pobeljeni, je res dobrih; — radi česar pa še niso novi. Drugega pa nisem razumel!
Umetnica: Niste razumeli?! — Čakajte, Vam pa jaz razložim!
Radovednež: Ne, hvala; kar je tako, da se ne da razumeti, sc sploh ne da razumeti! In tisoč razlag ne pomaga nič. Vi ne razumete, in jaz tudi nisem razumel!
Umetnik: Jaz vain pa natančno razložim vse finese! Prav vse!
Radovednež: Hvala! Jaz sem tako pošten, da priznam, da ne razumem, vi drugi, ki nerazumljivo razumete, ste pač
—	Supcrlativi!
Umetnik: Oprostite, toda to je precej žaljivo!
Radovednež: Meni je sam igralec Kobalež povedal, da mu Superlativ, ko ga je bil vprašal, ni mogel razložiti uloge!
Umetnik: Seveda, njemu ne?! — Kaj!? — On sploh ničesar ne razume!
Radovednež: Ne vem, če bo tako.
—	l^es pa je to: če kdo, ki ima ime, napiše par stavkov, ki so še tako neumni, jih ima kritika in ljudstvo za duhovite, ker so — njegove. In če je »umotvor« bedarija, ki je nihče ne razume, tudi pisatelj sani ne, potem je to višek umetnosti.
pogodbi z Ogri. To mojo prepričanje je, ! da je splošno mnogo boijša ravno z agrarnega ali kmečkega stališča. Kdor pa hoče prav razumeti in presojati to vprašanje, mora v prvi vrsti upoštevati, da pogodba L Ogri ni isto, kar je dualizem. Vsak pošten in odkrit Avstrijec mora reči, da je dualizem iz kita 1867. največja nesreča za habsburško državo. Tedaj so Nemci in Madjari razdelili državo v dve polovici I po načelih, ki so morala privesti razmere j do tega, da imamo danes že dejansko dve samostojni državi. Pogodba pa je le dr-žavnopravni, oziroma narodnopravni akt, ki za nadaljnih deset let ureja carinsko, trgovsko, obrtniško in industrijsko, prometno, finančno in kmečko vprašanje na podiagi dualizma. Ker pa je ta podlaga dualizma že iz početka slaba, labilna, za monarhijo sploh in Avstrijo še posebe naravnost pogubna v svojih državnopravnih posledicah, zato tudi carinska in trgovinska pogodba ni in ne more biti taka, kakor si jo mi vsi želimo. Kdor tega ne more ah noče razumeti, s tem je seveda nemogoč vsak stvaren in trezen razgovor. In to sem jaz nagiašal že pred leti in lansko jesen v raznih člankih, preden sem spioh dobil pred oči novo boljšo pogodbo z Ogri. Torej nisem bil nedosleden, ako sem pobijal dualizem in našteval slabe njegove posledice, konečno pa le glasoval za novo pogodbo. Le čiovek, ki se je spri s pametjo, je zapisal v nekem slovenskem listu te-le besede: »Kdor glasuje proti pogodbi, ne glasuje za to, da se podraži moka, proti znižanju cene sladkorja, proti vinskemu zakonu itd., atnpak glasuje proti zato. da se ta pogodba ovrže ter napravi boljša«.
Ta časnikarski junak sploh ne vč, da so dvanajst let — seveda s presledki — trajala pogajanja med raznimi avstriskimi in ogrskimi viadami o novi pogodbi. In sedaj, ko se je vendar posrečil dogovor, naj ga pa avstrijski parlament zavrže, da se napravi boljši. Mož pa ni povedal s kakimi sredstvi bi mogla Avstrija prisiliti Ogre, da podpišejo satni sebi smrtno obsodbo. V smislu avstrijske cesarske na- i redbe s § 14., z dne 21. septembra 1899 j in istodobnega člena 30. ogrskega zakona j ie s 1. januarjem 1908. potekla takozvana i »reciprociteta« med Avstrijo m Ogrsko. J In ogrski, od cesarja potrjeni zakon jasno , določa, da smejo Ogri samostojno in neodvisno od Avstrije urediti svoje državno gospodarstvo, ako se do novega leta 1908. ne sklene nova pogodba. Kdo je torej porok, da bi se napravila boljša pogodba in sicer še o pravem času? Madjari raje trpe gmotno škodo, samo da pretrgajo zadnje vezi z Avstrijo. Kdor pa slep in gluh kriči z nemškimi radikalci unisono: »Proč od Ogrske«, ta dela za pruskega kralja. Ako se ločimo od Ogrov v gospodarskih vprašanjih. je le vprašanje jako kratkega časa, da sc razdeli tudi skupna armada. In ko bi se to zgodilo, postane s. časom Avstrija le privesek mogočne nemške države. In tega si pač Slovenci ne moremo želeti.
Dražja moka?
Ko bi torej večina glasovala proti pogodbi, je sploh vprašanje, ali in kedaj bi se sklenila nova pogodba, (iotovo pa bi se podražila moka, Ogri bi ne sklenili zakona proti ponarejanju vina in bi ogrski židje še dalje delali veliko konkurenco avstrijskim vinom in tudi sladkor bi ne bil cenejši. Vsi ti zakoni so namreč v najožji
zvezi s pogodbo samo. Pri tej priliki pa moram odgovoriti na gorostasne budalo-sti, ki jih čvekajo takozvani naprednjaki na Vipavskem, osobito v Ajdovščini. Vipavci morajo skoro brez izjeme kupovati moko. Ker pa se je podražila, trdijo trgovci — tako mi zatrjujejo razni možje — da smo krivi poslanci Slovenske Ljudske Stranke, češ, da smo zaprli meje proti Srbiji, Rumuniji, Bolgariji in Rusiji. Javno in odločno izjavljam tukaj: Kdor to trdi, ta je zabit kakor klada ali pa navaden cigan, ki vedoma trdi neresnico. Sramota za tako napredno inteligenco, ki je bolj neumna, kakor zadnji kozji pastir v rov-tah. Meje namreč niso zaprte žitu in moki, ampak le živini. Glasovali smo res za predlog, da se zapre meja tudi srbski živini, ker smo z živino navadno dobivali tudi kugo v naše kra!e. Drugič pa smo s tem le koristili domačim živinorejcem. Ko bi bila meja odprta živini iz balkanskih dežel in iz Rusije, potem se naša živinoreja, mnogokje skoraj edini vir kmečkih dohodkov ne more1 povzdigniti. (Burno pritrjevanje.)
Z ljudskimi sleparji nas obkladajo iste duševne reve, ki niti ne vedo, da je bila pogodba z Ogri takorekoč že pred dvema letoma ugotovljena, ko je cesar potrdil sklenjene trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Švico in Belgijo do leta 1917., oziroma 1915. Te pogodbe ne veljajo le za Avstrio, ampak za skupno avstro-ogrsko carinsko ozemlje. Te mejnarodne pogodbe pa ni mogoče razdreti. Torej bi morala ta ali druga vlada s § 14. zopet podaljšati staro, za Avstrijo še mnogo slabšo pogodbo, ali bi se z novim letom pričel med Avstrijo in Ogrsko luid carinski boj. Sedaj pa vprašam: Komu bi koristil ta boj? Nikomur, pač pa napravil ogromno škodo avstrijskemu in ogrskemu narodnemu gosopdarstvu. Res je sicer, da bi konečno v boju opešala in podlegla Ogrska, toda tudi Avstrija bi imela škode za neštete milijone. Številke govoie. Leta 1900 so Ogri izvozili v Avstri o raznega blaga za 921,680.000 kron, dobili pa iz Avstrije blaga za 885,236.000 kron. Bila je torej ogrska bilanca aktivna za dobrih 36 milijonov kron. Leta 1906. pa so Ogri uvozili v Avstrijo blaga za 1.053 milijonov K, dobili pa iz Avstrije za 1.099 milijonov K; torej je bila avstrijska bilanca aktivna že za dobrih 46 milijonov kron. Torej je ljudski slepar pač le čiovek, ki zahteva, naj na novo med Avstrijo in Ogrsko postavimo carinsko mejo in še bolj podražimo živila. Dokazano je namreč, da Avstrija mora uvažati žito in pa tudi živino, ker domači pridelki ne zadoščajo. Ali pa ni naravneje, da kupujemo od najbližjega soseda, ker tudi on izplača na leto za avstri;sko blago že nad mili ardo kron. Kdor tega ne razume, ta je »zarukan« kakor drenov klin.
Izjavljam odkrito, da obžalujem, ker nas je usoda zgodovine takorekoč zvezala in spojila z Madjari pod eno streho. Toda računati moramo s tem neprijetnim dejstvom, kakor tudi z istino, da bi bilo mogoče razrušiti dualizem ter ustvariti boljšo pogodbo le z mečem. To zadnje sredstvo pa more nasvetovati v istini le »ljudski slepar«, ki živi le od prepira, ali pa moderni Herostrat, ki zažge streho nad svojo glavo. Mi ne smemo pozabiti, da imajo Ogri že do tri milijarde dolga in da je Avstrija glavni upnik. Ako bi torej za-
; dušili Ogre, izgubimo tudi izposojeni kapital.
Res je, nova pogodba ni taka, kakor bi si jo želeli. Vsaka pogodba pa je kompromis, pri katerem mora vsaka stranka nekaj odnehati. Toda oglejmo si točke te pogodbe, ki je bila sedaj posebno iz političnih razlogov eminentna državna potrebščina.
V prvi vrsti opozarjam na novo železnico, ki se bode gradila od Novega mesta mimo Karlovca doii do Dalmacije. Kdor zanika pomen in koristi te železnice za Kranjsko deželo, posebno pa za Ljubljano, temu ni pomoči. Ta železnica pa je bila mogoča le sedaj v zvezi z novo pogodbo. Avstrija prevzame okroglo 30, Ogrska pa 100 milijonov stroškov.
Velika načelna pridobitev za Avstrijo je zvišanje ogrske kvote za 2 odstotka. To zvišanje znaša že sedaj nad pet milijonov. Ne čuvHmo pa se prav nič, ako Košut pravi svojim tovarišem, da so na drugi strani pridobili celih 380.000 kron. To je korec vode v Savo!
Posebne važnosti pa so za kmeta v novi pogodbi določbe proti živinski kugi, ki smo jo navadno dobivali z Ogrskega. Le popolnoma zdrava živina bode smela črez mejo, in naši živinozdravniki bodo smeli preiskovati živino na Ogrskem; zlasti vel a to za prašiče.
Važni so dogovori tudi glede na že-leznične tarife. Doslej so Ogri mogli na avstrijskih progah živino, žito, les in drugo biago cetie:e prevažati kot Avstrijci svoje domače blago. V bodoče bode naša država mogla sama določevati prevozne cene.
Nova pogodba dalje prepovedu;e borzno kupčijo z žitom na obroke. Ta goljufiva kupčija je določala nenaravne cene žitu ter delala škodo kmetu in drugim. Špekulant je dobe torej verige na toke.
Kakor sem že omenil, obvezala se je ogrska vlada, da predloži državnemu zboru zakon proti ponare anju vina. To bode v korist tudi avstrijskim vinorejcem.
Nova pogodba tudi več ne dovoli, da se povrača ogrskim mlinom carina od žita iz balkanskih dežel, ako so moko izvažali iz dežele. Tudi ta špekulacija je prepovedana, gotovo le na korist avstrijskim mlinom in poljedelcem. Res je sicer, da je Avstrija prikrajšana pri carini, s katero se deloma pokrivajo skupni državni stroški. Pri tem pa ni. ravno kmet prizadet v prvi vrsti. Sploh pa bi bilo mogoče razdeliti carinske dohodke le tedaj, ko bi se razdelilo tudi skupno carinsko ozemlje. Toda v tem slučaju bi mnogo vnarrega uvoza obrnili na Reko Ogrom na korist.
Dalje čenčajo nasprotniki, da smo Ogrom darovali 40 milijonov pri državnem dolgu. Ti ljudje so slišali zvoniti, pa ne vedo, kje. Stvar je ta: Leta 1867., ko so skovali nesrečni dualizem in prvo pogodbo, tedaj je iznašal skupni državni dolg 3025 milijonov goldinarjev. Madjari pa niso hoteli priznati nobenega dolga, marveč so le iz proste volje se obvezali, da plaču ejo na leto obresti 58,339.339 kron. Ogrski dolg pa je iznašal okroglo 1.400 milijonov kron. Nova pogodba pa določa: Ako Ogri odplačajo Avstriji ta dolg v 10 letih, prihranijo si okroglo 40 milijonov. Ako pa povrnejo ta dolg v 22 letih, Avstrija ne izgubi ne vinarja. Mi moramo biti le veseli, da so Madjari sedaj priznali ta svoj dolg. Nihče bi jih ne mogel prisiliti.
ker Avstrija ne more zarubiti Ogrske, kakor zasebni upnik svo ega dolžnika.
Z ozirotn na vsa ta dejstva moram reči: Ako smo glasovali za novo pogodbo ' z Ogri, storili smo je svojo dolžnost nasproti državi in svojim volivcem. Le lopov more trditi, da smo izdali kmečke koristi. To povem povsod in vsakemu v obraz. (Burno pritrjevanje.)
Narodna sprava.
Ravno tako odkrito pa tudi izjavim, da je po mojem mnenju to zadnja pogodba, ki jo je Avstrija sklenila z Ogri, velikega pomena glede na narodno spravo. Mad ari z vso silo delajo na to, da se popolnoma ločijo od Avstrije ter si ustvarijo tudi popolnoma samostojno armado. Ko se gospodarsko ločimo od Ogrov, je tudi razdelitev armade le vprašanje časa. Ko pa Madjari dobe armado v roke, potem si vsak lahko naslika bodočnost. In da se to ne zgodi, treba je vse storiti, kar je le mogoče v desetih letjh te nove pogodbe. Zame je bil to — naravnost izpovem — najvažnejši razlog, da sem glasoval za pogodbo. Ako se enkrat ločimo, more nas zjediniti le meč. Da pa bode čez deset let mogla Avstri a narekovati pogodbo, treba je v prvi vrsti, da dobimo močan parlament z močno in odločno vlado. To pa je mogoče, ako se posreči narodna spraVa, ali vsaj premirje, ki bi omogočilo in uglia-f dilo pot do sprave med narodi v Avstriji. In to je ravno tretja glavna naloga sedanje vlade, ki se je že lotila, sicer težavnega, pa nujno potrebnega dela. Ako se posreči narodna sprava vsaj v bistvenih točkah, potem šele more tudi državni zbor uspešno delovati v blagor ljudstva in države.
Shod ~KmetŠKe zveze" nn Vrhniki.
Velepomemben za vso Ljubljansko okolico, osobito pa za vrhniški sodni okraj je bil dan 6. januarja- Do 500 kremenitih mož je prihitelo na Vrhniko, da se združijo v Kmetski zvezi. Bil je znamenit dan, dan ljudstva.
Prvi občni zbor nove zveze je otvoril kaplan Skubic z Vrhnike, razložil namen zveze in nje potrebo. Kmet mora posegati v političen boj, vspešno pa bo posegal le organiziran. Tudi kmetu potreba pouka o politiki in gospodarstvu, zato bo »Kmetska zveza« morala skrbeti za take tečaj«. Ugiobiti tudi kršČ. idejo v ljudstvu, je vzvišen namen zveze. Ako si hoče kmet pridobiti veljavo, ki mu gre, bo to dosegel le v tesnih zvezah, zakaj posameznik izgine. Ko se bo 1. 1910. revidiral davčni zakon, tedaj bodo kmetje morali sami govoriti, da se zakon preosnuje v prilog preobloženemu kmetu; tudi takrat se bodo čuli le glasovi, priha:ajoči iz ti-sočev grl, prihajajoči iz mogočnih zvez. Kadar bo kmetski stan sam govoril, bodo njegovi škodljivci umolknili. Morda nam bodo nasprotniki dejali, da se zopet pripravljamo na boj, da ne maramo miru. Mi hočemo mir, a tak mir, ki bo časten za zmagujočo stranko; nečastnega miru pa ne poznamo, ga ne maramo! — Kot društveno glasilo nam veljaj naš »Domoljub«, katerega samo v vrhniški župniji bere do 400 naročnikov!
O. Stanonik iz Horjulja nato predlaga prihodnji odbor, ki je bil soglasno izvoljen: g. Tršar Fran ml. z Vrhnike za
Umetnik: Skoro bi vam v splošnem pritrdil; toda v »Poboljšanju« prosim, tu je vse jasno.
Radovednež: Jaz blagrujem iste, katerim se pomije dopadejo — in čudim sc onim, ki posili hočejo, da jih imajo pametni ljudje za norce, ker hočejo na vsak način nerazumljivo razumeti. (Odide.)
Učenec (plaho): Ta gospod pa ni neumen !
Umetnica: Molči idiot!
Učenec: Zakaj ste pa vi cel čas molčali, ko je govorii radovednež?!
Umetnica: Idiot, kaj te to briga?! Vesel bodi, da smeš pri meni sedeti.
Učenec: Ljuba moja Anastazija!
Umetnica: Idiot, ali ne veš, da sem sedaj Superlativova!
Umetnik: In pa moja, idiot!
Učenec: Oh, ti moj dobri Bog, kdaj bom jaz tako slaven pisatelj, kot je Su-perlativ in tak umetnik, kot si ti.
Umetnik in umetnica: Nikoli idiot! Pikolo, dva šnopsa! Idiot plača!
Učenec: Jaz nimam niti krajcarja!
Umetnica: Mar misliš, da sme smrtnik brez kazni poleg neumrljivih sedeti?!
Umetnik: Ti šnopsi so vstopnina za vse, kar si se od naju naučil; sicer si pa imel čast, da si se seznanil s Superla-tivorn!
Učenec: Kdaj pa bom plačal svoje dolgove ?
i
Umetnica: Umetnost ne pozna dolgov! — Zapomni si to, idiot! Večja družba doktorjev, pisateljev in profesorjev sede k sosednji mizi.
Umetnik (hiti k njim): Vklanjam se. gospod doktor; sluga ponižen; dober dan; j Na zdravje; Vklanjam se! No, kako se vam je dopadlo sinoči!
Prvi: Mizerno!
Drugi: Škandal za vse Mameluke!
Tretji: Naša publika sploh ne razločuje več klofute od božanja!
Četrti: Ta terorizem domišljavega Superlativa bo treba streti!
Peti: Potegnil nas je vse!
Šesti: Morda ie hotel! — A potegnil je samega sebe!
Sedmi: Naše dijaštvo blamira sebe in nas.
Umetnik: No, pa kako se vam je vobče, drugače dopadlo?!
Prvi: Škandal, da se to sploh uprizori! In mi še ploskamo, če se nam reče kanalje!
Četrti: To je nerazsodna inasa!
Šesti: Saj so nekateri sikali!
DrugI: Pa ti niso bili dijaško stojišče, in to je pri nas literarna kritika!
Tretji: Tudi goske so si najele celo vrsto v parterju skupaj.
Peti: Hotena in prirojena neumnost podale sta si roke.
Umetnik: No, pa kako se vam je sicer, tako vobče dopadlo, splošno?!
Četrti: Samo naslov je lep in tudi prav po »Krpanovi kobili« izbran; tu je umetnost enkrat segla po teatraliki!
Prvi: Saj naslov je glavno!
Drugi: Pa te osebe; kdo razume Vatvdrovca? Proti koncu sploh delo ra-pidno pada!
Tretji: Malo mesečine in napol gola ženska — to vleče!
Šesti: Jaz sploh ne govorim več o stvari; mi si sami vzdržujemo gledišče, in si ne damo pljuvati v obraz!
Umetnik: No, pa kako se vam je vobče dopadlo I Tako, splošno!
Prvi: Jaz odslej ne bom več kupoval Superlativovih del!
DrugI: Jaz boin bojkotiral Talijo Ma-melukov!
Tretji t V šoli bom povedal dijakom, da naj ne ploskajo, če ne vedo zakaj se gre! — Tako nas ne smejo pred svetom blamirati več v drugič!
Četrti: Moja žena se je doma sramote jokala!
Peti: Po premijeri jc rekel neki črev-liarski vajenec na cesti: Mej duš, je tu fajri! M' je bla lepa! Tu je baba!
Oospoda mo'a! Moje mnenje pa to, da bi celo Culukafri in filistri zastavili vse svoje moči, da bi preprečili tako lažnjivo persiflažo nase i Razbih bi
oder in pognali pisatelja, ki živi od njih in od podpor, ki jih sami zbirajo, iz dežela, kjer stanujejo oni. — Menda smo samo mi Mameluki tako strašno neumni in zabiti, da si damo kot gospodarji od svojih hlapcev reči, da smo hinavci, nečistniki, kanalje itd. Culukafri bi zbrali še tako veliko svoto, da bi zabranili z zbranim denarjem, uprizoritev takega dela! Po mojem mnenju pa jc edina in najboljša pot, da povemo, kadar pride Superlativ med nas, da nismo mi svinje, in on solnce, ampak da smo mi tudi Lucije in da bomo mi odslej ravno tako počeli ž njim, kakor je delal on doslej z nami! Boj mu napo-vejmo; — postane naj pošten človek, potem naše priznanje njemu in njegovi umetnosti; če pa noče — potem naj išče podpore tam, kjer žive po njegovem mnenj;i še — poštenjaki! To je moje mnenje!
Učenec: To ni napačna misel 1
Umetnica: Idiot!
Umetnik: No, pa kako se vam je vobče, splošno dopadlo?! Splošno?!
DrugI prizor.
Prejšnji. Superlativ.
Superlativ (vstopi, zataknjeno ima solnčno rožo).
Pikolo (priteče): Tu je včerajšnji račun za 8 čajev, 6 piv in 12 štamperlov sli-vovkef
načelnika, za odbornike pa Kg.: Stanonik Ivan iz Horjulja, Kobi Anton z Brega, Skubic Anton, kaplan na Vrhniki, Rihar Valentin iz Polh. Gradca, Maiavašič Jakob iz Št. Jošta, Trobec Jožef iz Črnega vrha. Jereb Janez iz Podlipe, Drašler Fran iz Borovnice, Pečkaj Matija z Vrhnike. Za pregledovavca računov pa sta bila enoglasno voljena preč. gg. Jožef Pri-.stov, župnik v Horjulju in Fran Majdič, kaplan v Polhovem Gradcu.
Nato se je pričel političen shod. Za predsednika je bil izvoljen preč. gosp. L. Gantar, dekan vrhniški, ki je vrlo spretno . vodil shod in s, svojimi jedrnatimi besedami ppetovano izzval krepke izraze navdušenja med zborovalci.
Prvi je poročal na shodu gosp. kom. svetnik poslanec Povše, ki je razvijal sledeče misli, ki jih podajamo obširneje, ker so prelepo zbrana snov za razgovor v kmetskih zvezah.
Gosp. Povše govori: V čast si štejem, da morem že 18 let delati v službi slov. naroda in njega korist. Veseli me, da sem doživel čas,.ko je kmetsko ljudstvo prišlo samo do zavesti, da se mora organizirati po k m e t s k i h zvezah. Kako je snovanje teh zvez potrebno, razvidimo iz tega, ker so vsi stanovi organizirani, samo kmetski stan doslej ni iimel tako tesne stanovske organizacije. To je bilo doslej v korist drugim stanovom, kmetski stan pa je trpel škodo vsled pomanjkanja take tesne organizacije. Le organiziran stan nekaj pomenja. Zato je skrajni čas, da tudi kmetsko ljudstvo združeno nastopa v obrambo svojih pravic. Čas je tak, da si mora vsak svoje pravice priboriti.
Kmet je obdavčen povsodi. Plačuje državni, deželni davek, okrajne, občinske, zdravstvene doklade itd. Bogatini ne plačujejo davka od vseh svojih dohodkov, dočim se kmet nikjer ne pozabi, ako treba kaj plačati. Nujna potreba je in dela se na to, da se preosnuje hišni davek že letos, da se zlasti manjši kmetski domovi, ki ne donašajo nobenih dohodkov, popolnoma oproste tega davka, ali da se ta davek vsaj znatno zniža. (Odobravanje.)
Na Kranjskem leži na kmetskih posestvih nad 60 milijonov kron vknjiženih dolgov. Kdo ve pa za druge dolgove! To je znamenje napredujočega propada kmetskih posestev. V drž. zboru agrarna zveza resno misli na to, da se morajo kmetski domovi vsaj nekoliko razbremeniti, vsaj s tem, da se zniža obrestna mera. Mi in država moramo biti uverjeni, da s kmetskim stanom država procvita ali pa propada. (Burno odobravanje.)
Koliko indirektnih davkov mora plačevati kmet, katerih mu nihče ne šteje! Sol, sladkor, tobak, druge potrebščine, vse je obdavčeno. Samo tobak donaša državi lepih 100 milijonov kron davka. Vse kadi, kdo bi mogel zahtevati, da bi si kmet ne privošči! kako pipico tobaka. (Veselost.) In od tega plačuje visok davek.
Težko breme za zadolženega kmeta so visoke pristojbine za ženitovanjske, kupne pogodbe. Koliko pristojbine mora plačati sin, ki podeduje zadolženo kmetsko posestvo! Velika krivica se godi pri tem kmetskim posestnikom, ki ne plačujejo pristojbin samo od tega, kar v resnici prejme'o, ampak od svo;ih dolgov!
Resno moramo misliti tudi na to, da se uvedejo občinska mirovna sodišča. Za-
kaj bi pametni, treznomisleči možje ne uravnavali medsebojnih sporov? Koliko manj stroškov. Bavarska in Švica imata sodišča in sodnih stroškov je za 300% manj!
Glavni dohodek za kmeta je vendar le hlev, a to le tedaj, če ima živina tudi pravo ceno. Zato bomo odločno protestirali proti temu, da bi se kedaj odprla meja tuji živini na jugu. Ako naši posestniki morejo dovolj založiti trg, ako se celo ogromno naše živine izvaža v Nemčijo, zakaj bi mi tuji živini odpirali mejo, po kateri se je v našo državo zaneslo toliko nesrečne kuge, ki je v nekaj letih požrla kmetom nad 250 milijonov kron! V Nemčiji delajo drugače! Da bi ne bilo treba uvažati v Nemčijo naše živine, je dala vlada 100 milijonov mark za povzdigo domače prešičereje. Zakaj bi Avstrija ne sledila temu zgledu! (Bravo!)
Najhu še vseh bremen, ki leže na kmetskih ramenih, pa je krvni davek. Do 80% vseh vojakov se rekrutira izmed krnetskega stanu, in sicer v letih, ko oče najbolj potrebuje sina za svoje gospodarstvo. —. Ako še premislimo, koliko kmet trpi vsled vednega izseljevanja, in iz tega izhajajočega pomanjkanja poslov, potem se nam ne bo zdelo čudno, če inarsikak kmet le nezadovoljen visi na svojem domu. Znižanje vo;aške dobe vsaj samo na dve leti in ureditev izšel evanja sta dve najpoglavitnejši točki, s katerimi se ima pečati sedanji državni zbor, in upati je, da se obrne na bolje.
Kmetje sami pa se morajo zavzeti tudi za starostno zavarovanje. Koliko lepih uspehov za kmetski dom bi se s tem doseglo! Oče, utrujen od svojega dolgoletnega dela. bi se ne bal toliko starih dni. izginili bi marsikaki prepiri zaradi starostne preskrbe, in mlajši bi čislali starega. od njih neodvisnega očeta, od katerega bi še vedno lahko pričakovali kake podpore v slučaju sile.
Za vse te nujne potrebe bodo morali kmetje sami povzdigniti svoj glas. In naj-krasnejše prilike za to bodo kmetske zveze. Zatorej jih pozdravljamo kot velike podpore celokupnega krnetskega stanu. (Dolgotrajno navdušenje in odobravanje!)
Preč. g. dekan Gantar izraža v ime volivcev neomejeno zaupanje g. Povšetu ter izraža zatrdilo, da mu to zadovoljstvo tudi volivci vedno izkažejo na volišču. (Burno pritrjevanje in živio-klici.)
Besedo dobi živahno pozdravljen g. drž. posianec Gostinčar, ki izvaja te-le misli: Kruha, svobode, političnih pravic potrebuje kmet. Da kmet pride do potrebnega kruha, morajo skrbeti Kmetske zveze za pouk, da si kmet čedalje bolj izboljša svoje posestvo. Kmet se mora zavedati svoje veljave kot temelj države. Delavci poznajo to stanovsko zavest, dočim imajo kmetje zato toliko tlačitelev in nasprotnikov, ker doslei niso nastopali kot samozavesten stan. Kakor drugi stanovi, tako ima tudi kmet pravico, da ga vpoštevajo tisti, ki od njega živijo. Zato se mora vsak vesten ljudski zastopnik veseliti, ako vidi, kako kmetsko ljudstvo vstaja iz svojega mrtvila in se organizira.
Koliko nezgod in uim je moralo pretrpeti preteklo leto to pridno, delavno ljudstvo! Delile so se podpore, a koliko so dobili naši slovenski kmetje? Dovolil
se je za nezgode kredit v drž. zboru, in kje so podpore? Da naši kmetje niso dobili svojega deleža, so krivi merodajni faktorji, ki niso podali svojih poročil za podporo. Treba jih še-le prisiliti. Gotovo pa je, da kdor pride zadnji, dobi najmanj. Zato moramo najslovesnejše protestirati proti taki malomarnosti poklicanih faktorjev, ki bi se bili morali z vso vnemo potegniti za koristi obremenjenega kmeta. (Dolgotrajno pritrjevanje.)
G. drž. poslanec Pogačnik je v drž. zboru stavil predlog za dveletno vojaško službo. Najbrže se bo to sprejelo. Za enkrat bo lo za kmeta precejšnje olajšanje Sicer pa sem mnenja,, da bi šli pozneje še nekoliko dalje. Mislim, da so kmetski fantje že toliko odprte glave, da bi se tudi v enem letu naučili pobijati v vojski ljudi. (Živahno pritrjevanje.)
Nato g. poslanec omenja razmere v preteklem deželnem zboru, ter pravi, da prej ne bo miru v deželi, dokler kmetje tudi tam ne dobč zastopstva, kakršno jim po vsej pravici gre. (Dolgotrajno ploskanje.)
Preč. g. predsednik Gantar predlaga vsestransko zaupnico našim poslancem, osobito strankinemu načelniku g. dr. Šu-sferšiču, gg. poslancema Povšetu in Oo-stinčarju. Zaupnica je bila z vsem navdušenjem od zborovalcev potrjena. G. predsednik nato v imenu volivcev proklamira za prihodnja kandidata našega volivnega okraja gg. dr. Šusteršiča in Povšeta, kar So z urnebesnim vzradoščenjem volivci sprejeli.
Tako se ie zaključilo velepomembno zborovame. Naši nasprotniki niso mogli reči drugega, kakor to, da tako lepega, mnogoštevilnega in taktnega zborovanja še ni imela S. L. S. na Vrhniki. In s tem srno za enkrat popolnoma zadovoljni.
Tedenski pregled.
Razkrinkani Hribar. Zupan Ivan Hribar je tudi v imenu izvrševalnega odbora narod-no-napredne stranke pisal uredništvu »Slovenskega Naroda« k 401etnici proslavljajoč boj za ideale narodno-napredne stranke in izrekel »Slov. Narodu« toplo zalivalo za sobo-jevništvo.
Kandidat za sodni ofcrai Vipava in Idrija
jc bil proglašen na shodu »Kmečke zveze« g. Ivan Lavrenčič, posestnik in gostilničar v ^Vrhpolju pri Vipavi.
Ljubljanski magistratovci so se že začeli sladkati ljudem in obljubljati različne reči — seveda vse iz strahu pred volitvami.
VoIIvnl shod Slovenske Ljudske Stranke še je vršil v nedeljo v Zelimljah.
Delegacije prično delovati 27. januarja tega leta.
Državni' zbor zopet začne z delom dne 17. marca.
Jugoslovanski minister. »Agramer Tag-blatt« objavlja z Dunaja dopis, da je obljubil ministrski predsednik »Slovenskemu klubu« in »Savezu južnih Slavena« jugoslovanskega ministra. Imenovanje bi se izvršilo po dežel-riozborskih volitvah ali pa v spomladanskem zasedanju.
Novi hrvaški ban je postal baron Rauch, rojen 1865. leta v Zagrebu.
Kulturni boi na Francoskem. Zaplenili so cerkvam ustanovno premoženje, in tako še mrtve oropali maš in molitev. Sedaj mislijo izdati odlok, s katerim se določi, da last du-hovskih vzgojevališč ne spada med šolsko, ampak med cerkveno premoženje. Tako bi
država dobila lažipravico, tudi to premoženje zapleniti. V ministrstvu pa razmišljujejo, kako bi duhovnikom onemogočili poučevanje v zasebnih šolah. — Pred par tedni se je v vojašnici umirajoči vojak dogovoril s svojim bratom, ki ga je obiskal, da mu do|x>šlje duhovna. Poveljnik pa ni pustil duhovnika k bolniku. — Svobodomiselci — goljufi. Likvidatorji francoskega cerkvenega premoženja so dobili od države predujem osem milijonov, da izvrše likvidacijo, a povrnili so državi le en milijon. Godile so se velikanske goljufije. Državi so obetali, da bo imela milijardo dobička, sedaj pa nima ničesar druzega, nego veliko zgubo vsled goljufij. Man ka baje nad 10 milijonov frankov, o katerih sc ne ve, kam so izginili. Bivši ministri in poslanci so sokrivi goljufije. Poslanci in senatorji so dobivali velikanske honorarje. Med likvidatorji je tudi brat Clemenceau-ov. V Nancyju so zaprli starinarja Genguerja, ker so našli pri njem 300 kg. razbitih kelhov, monštranc, svečnikov in drugega cerkvenega orodja. Dognali so, da ie povzročil Genguer mnogo tatvin.
Poljski razlastivni načrt obeta postati zakon.
Podporo 2000 kron je dovolil deželni odbor »Mlekarski zvezi«, katere.načelnik je gospod stotnik Kump.
Državno podporo v znesku 79.000 kron je poljedelsko ministrstvo dalo c. kr. namest-ništvu v Trstu, da olajša nabavo krme kmetom v krajih, kjer ie bilo lansko leto malo sena. Podporo je izposloval »Slovenski klub«.
Strojne puške bo vojna uprava uvedla v armadi.
Novi topovi za armado so že dogotov-ljeni.
Na Ruskem deluje katoliška cerkev
usjješno na socialnem polju. Uve!javl:a se vedno bolj misel, da bodi najplemenitejši ideal ruskega izobraženstva združitev pravoslavja in katoličanstva.
Hči voditelja francoskih socialistov Jau-res-a, zelo nadarjena, izobražena in lepa dama, je vstopila v samostan.
Za živinorejskega nadzornika pri c. kr. kmetijski družbi kranjski je imenovan gosp. Adolf Ribnikar.
Za župana v Trbovljah je bil soglasno iz-vol-en okrajni šolski nadzornik in ravnatelj gospod Gustav Vodušek.
Umrl je v Vodicah č. g. misijonar Janez Žužek, brat ondotnega župnika. — Umrla je mati gospoda državnega in deželnega poslanca Demšarja v češnjici pri Selcih. Helena Demšar, rojena Šturm. — V občino Dobrih nje pristojni Anton Gcrbajs, star 70 .let, dninar, je v pijanosti padel v jark in vsled po-škodb umrl. — Svojo mater je zaklal v Sne-berjih pri Ljubljani Janez Mihelič radi domačega prepira. — Obesil se je na Karolinški zemlji v Ljubljani črevljar Josip Perše.
Raznoterosti. V Dobrepolje hodi vsak dan 20 »Slovencev«, na teden 100 »Domoljubov«. Vse gostilne imajo »Slovenca«, »Naroda« nobena. »Narod« imajo samo orožniki. — Dvo-razredno šolo dobe v Kamni gorici. Otvori se 1. februarja. Prva učiteljica je gdčna. Her-mina Bukovic. — Umrlo je v Ljubljani leta 1907 vštevši deželno bolnišnico 1285 oseb, 20 j več nego 1906. — Cesar Franc Jožef je po-! daril ob svojem ozdravljenju papežu Piju X. i en milijon lir. — Nov poštni urad dobe v Gra-! hovem pri Cirknici 16. januarja. — Vezuv je | začel zopet delovati. Odprlo se je več novih : žrel, iz katerih teče lava. — Hud mraz je na Angleškem. Francoskem in Ruskem. — Iz obravnav glede Port Arturja prihajajo vedno boli umazane vesti. — Na Finskem so izdali hudo protialkoholno postavo. Trgovina in prodaja alkoholnih pijač ie brezpogojno pre-| povedana, niti žganje, niti pivo, niti vino se ne sme prodajati. — Nov list »Straža«, gla-| silo štajerskih Slovencev, začne izhajati dne i 1. marca in bo izhajal trikrat na teden.
Superiativ: Boš šel, kanalja!
(Družba ga povabi med se.)
Prvi: Iskreno častitamo; fenomena-)en uspeh!
Drugi: Ti originalni šlagerji; ta jezik!
Tretji: Ta tehnika! Jaz sem se kar čudil!
Četrti: Ta pereča ironija; vaše naj-bol še dosedajno delo! Utrinek ženijal-nega trenotka! Dovoli, da ti častitam!
Superiativ: Pikolo, še eno slivovko!
Peti: Občinstvo je kar besnelo priznanja !
Umetnik: Gospod avtor, kako ste bili pa zadovolni z večerom?! Bila je lepa predstava! Vam je moja maska ugajala?!
Superiativ: Anastazija, pojdi sem, prisedi k nam!
Umetnica (prisede k Superlativu).
Učenec: Ampak Anastazija, saj si mi obljubila, da boš meni ostala zvesta!
Superiativ: To je pa gotovo rodoljub iz dežele Mamelukov!
Učenec (vzame klobuk in odide): Vidim, gospod solnčni Superiativ, da živim res v dolini šentflorijanski!
Umetnica: Idiot!
Drugi: Gospod Superiativ, jaz sem vam prav hvaležen za večer, ki ste ga sam pripravili.
Tretji: Takega moža še ni rodila ma-meluška mati!
Prvi: Moja osemletna hčerka je že trikrat prebrala vaše »PoboljŠanje« in zna začetek že na izust!
Četrti: Če bi bil dama, bi se kar zaljubil v vasi
Kritik (lista »Literatura« vstopi).
Superiativ: To je tista šema, ki pravi, da nisem na pravi poti. Jaz se sploh nikdar ne motim.
Kritik (pozdravi, ko vidi Superlativa, zapusti lokal).
Pikolo: Tu je prosta miza.
Kritik: Hvala, tu sede Mameluki. in mene jc sram, da sem Mameluk (odide).
Umetnik: Ampak giflspoda, mislim, da se ima gospod avtor tudi malo nam zahvaliti, da je imel tak uspeh. Pikolo, pri-nesi buteljko vina!
Superiativ: Vam, kaj še! /'Moje je »PoboljŠanje«; brez mene bi ne napravili ničesar.
Prvi: Ti, Superiativ, kako pa naj razumem mesto, ko govoriš o tolovaju-umetniku.
Superiativ: Razumi, kakor je pisano!
Drugi: Tam si res malo nejasen!
Superiativ: Mislim, da za pametne ljudi pišem vedno dovolj lasno; mene raz-«nieti ni težko!
Umetnik: Mislim, da govorim iz srca vseh, če povzdignem čašo in če napijem Superlativovi božanstveni umetnosti in če častitam Mamelukom, da so dobili solnce Vseh solne! Bil je res lep večer!
Vsi (trkajo in napijajo).
Superiativ (je gledal cel čas umetnico in se ni zmeni! za družbo, trkanje ga vzdrami): Kaj gobezdate?! —
Vsi: Bog živi Superlativa!
Superiativ (trči z umetnico).
Šesti (ki je bil ves čas tih, vstane in gre): Naznanjam slavnemu omizju, da me je sram, da ste- moji prijatelji, in da si daste take reči reči. Res hinavci ste, ali pa tako omejeni, da ne veste, da ste potica, ki jo vzame Superiativ samo takrat v roke, kadar je lačen. Od danes naprej nisem več — Mameluk! (Odide.)
Superiativ: Je pa predrzna ta kanalja! Pikolo, en liker!
Umetnik: Naj Vas ne moti ta dis-akord! Ampak sinoči je bi! res lep večer! (Superiativ se približuje umetnici.) — No, pa kako se Vam je, gospoda moja, tako splošno dopadlo?! — Lepo — Kaj?! —
Pismo Boltatusa
Gespud redehter!
Uni sa ra-tal pa zdej en cait res en čudu pa-tron, pa nej na zamerja! .lest pišem, pišem in pišem, de sc m kuri učesa nardeja na prsteh; uni pa štrihaja in štrihaja, ket onštraj-har pu mojih pismeh in jh tku skuštraja, de nazadne že sam več
Sej učaseh res nč na škodje, če s sm pa ke kej puštriha, ampak kokr uni delaja, tu je pa že nagraužn. Ta nar leuš storje, ud enga al pa ta druzga, ke jh napišm, pa jh men nč teb nč nausmilen puštrihaja, tku de moj ceu pism nima več ta prauga furma in de b blu bi pametn, če b jest tist cajt, ke ga iz pisajnam ukul prnesem, raj nosu za ta nove trotiarje sneg aa Rožnpoh. de b na giedal
	B—
	IIP«« ■Bfii^iiil iKMlii HBHmiŽamir
IpH	Bfflffljgp*'-- ■BMRpipil
	
	•t- MmMSFl MflpB ' MBBBbKJif rM
	
na vem, pr čem de sm.
Idrijske novice.
i Občnega zbora »Katoliške delavske družbe«, dnč 22. decembra pr. 1. s£ je udeležilo blizo sto moških društvenikov, ki so prav pazno sledili poročilom odbora ter se pridno udeleževali debate pri posameznih točkah dnevnega reda. Po pozdravu predsednika č. g. dekana M. Arkota je poročal tajnik g. J. Novak o družbinem delovanju v minolem letu. Med drugim je omenil napravo društvene zastave, osnovanje telovadnega odseka, mladeniško organizacijo, društvene izlete in veselice. Koncem svojega poročila je podal še natančen račun o prostovoljnih doneskih za društveno zastavo ter o stroških za zastavo in za prireditev lepe slavnosti ob priliki blagoslovljenja. Iz blagajnikovega poročila, ki ga je podal g. L. Troha, posnemamo, da je imela družba v minolem letu 1933 K 85 vin. dohodkov in 1977 K 13 vin. stroškov, torej 43 K 28 vin. primanjkljaja, ki pa se je pokril iz prebitkov prejšnjih let. Knjižničar g. M. Zevnik v svojem poročilu posebno prosi vse dru-štvenike, naj vendar ne pošiljajo otrok po knjige, ker otroci ne znajo s knjigami tako ravnati, kakor bi se moralo. Za knjižnico se porabi vsako leto ogromna vsota denarja, zlasti vsled tega. ker se na knjige premalo pazi. Nato poroča tudi g. Fr. Medvedič o delovanju telovadnega odseka ter vabi tudi netelovadce, da pristopijo odseku kot podporni člani. Nekaj se jih je takoj vpisalo ter dalo s tem zgled tudi drugim. Pri zadnji točki dnevnega reda: »Slučajnosti«, se je sklenilo, da napravi družba svoj letošnji celodnevni izlet na Vrhniko ob priliki, ko bo tamošnje »Katoliško rokodelsko društvo« praznovalo svojo desetletnico, določitev popoldanskega izleta pa se prepusti odboru. Za romanje se določi Sv. Oora; toda odboru se naroči, da stopi v dogovor s, Krščansko socialno zvezo, ki naj svo.ie letošnje glavno zborovanje priredi v Gorici ali na Sv. Gori, in če le mogoče ob takem času, ko sta dva praznika skupaj. Nato so za dobro stvar navdušeni mladeniči priporočali »Našo Moč« in »Društveni koledarček« ter so se za oboje določili nekaki poverjeniki. ki bodo sprejemali naročila na list in koledarček. Priporočala se je tudi abstinenca, zlasti pa mladeniška organizacija, pri kateri se mladeniči izobražujejo s predavanji in razgovori o najraznovrstnejših predmetih.
i Umrl je frančiškan o. Jos. Calasancij Margreitner dne 6. t. m. v Samoboru na Hrvaškem. Bil je Idrijčan z dušo in telesom, ako le mogoče je prišel v rojstno mesto vsako leto za nekaj dni, tu obiskal stare znance, povpraševal in gledal kako se Idrija razvija ter se prav odkrito veselil, ko je opazil kaj koristnega. Petdesetletnico samostanskega življenja je praznoval pred par leti, zelo se je veselil letos zlate maše, ki ie pa ni včakal. Služboval je vedno izven Kranjske, gladko govoril hrvatsko in italijansko. V mladih letih je slovel kot izboren katehet, tudi je v »Dušo-brižniku« priobčil par svojih govorov. Bil je blaga duša, Idrijčan skozi in skozi in prepričani smo, da svojih rojakov tudi tam ne bo pozabil, kjer uživa plačilo svojega dolgoletnega truda.
tku žalastn tista rjava iluca na sojme trotl-bone.
Kokr use kaže, letaš že na u nč iz šlitam, če u šlu tku naprej in trotlarjem na u nč druz-ga čez ustal, kokr, de s tija pusti na šlite ku-leščeke nardet; pol se uja pa lohka pr.'ku-pecval dol iz Rožnpoha naravnost u Švajcer-haus birte u naroči. Ce ma pa kedu kašn ku-lešček preveč, se u lohka pa kar iz tistmo dol pu blate trklou.
Iblansk leebralci maja res smola, kamer se ubrneja. Ke Belakrajncem nisa znal in mogl žcleznca skumenderat, sa ja tli pa Iblančanam nardet iz Rožnpoha dol. Zdej se jm je pa še ta pufrtičla saj za letaš. Tu se je res za je-zet! Jest vem, č b gespud dohtar Šuštaršič ta reč u roka uzeu, b se Iblančani že zdauni lahko pu Rožnpoh valil in še ne sam dol, ampak še gor b se lohka valil. Kokr je Belakrajncem skumenderu železnca za ke pa sm, tku b ja tud znoti Iblančanem za gor in dol z Rožnpoha.
Jest že mislem, de b blu bi pametn, če b iblansk leberalci vrgel soje gvere u ku-ruza, ke vnder vidja, de nubene rči skp na sprauja, če se še tku matraja. Ce maja pa tu za untrholtnga, če se jm smejama, pol je pa kej druzga. Men je use glih; sej škode tku nima nubedn druh nč pr tem, kokr sami. če gespuda žepana vn uzamema. Gesptid žepan ma taka sreča, de prec iz kašnmo ložam tist not prnese, kar je drgod vn vrgu. Ce b pr te reč na blu blamaže. pa b use glih čist dobr shaju, čeprou ja vcčkat kej zabeleštra. Sej jest sm že tud dostkrat u letrija stavu, pa zadeu še nism nekol nč in mende tud nekol nč na bom, zatu ke sm prekunštn, pranja moj pr-jatli. Ce je tu res, de kunštn Ide nima.ia pr ietri sreče, pol m je pa že lubš, de nč na za-
Iz slovanskega sveta.
si Rusko gledališče v Ameriki. Gledališko društvo gospe F. V. Komisarževske, ki je tekom zadnjih let v Peterburgu najbolj zaslovelo, ker je uprizarjalo najbolj liberalno moderne drame Gorkega, Andrejeva, Cirikeva in drugih, je bilo povabljeno na umetniško pot v Ameriko. Gospa Komisarževska je vabilo sprejela ter nastopi pot začetkom spomladi.
si Novo slovanofilsko društvo. V Moskvi se je ustanovilo novo slovanofilsko društvo, ki nosi ime Aksakova. Njegov ustanovitelj je bivši sotrudnik Aksakova Šaranov, avtor cele vrste slovanofilskih spisov. Na dan ustanovljenja novega društva je odbor poslal brzojavko carju, ki v nji izraža željo, da bi božja previdnost carju pomagala napraviti pot do sreča Rusije in vseh Slovanov ter odstraniti s pota vse zapreke.
si Smrt sestre Gogolove. Pred kratkim je umrla v vasi Jakovščini O . V. Golovnja, rojena Gogolova, v 84. letu svoje starosti. Umrla je bila zadnja sestra slovečega ruskega pisatelja Gogola. Zapustila je bojda precej obsežen dnevnik s spomini na svojega brata, ki jo je zelo ljubil.
si Proslava vladarske hiše Romanovcev. V peterburškem društvu »Ruskem sobranju« je svečenik A. Krasov poročal o proslavi tri-stoletnega vladanja hiše Romanovcev. Govornik je predlagal, da naj se ob ti priliki ustanovi v Peterburgu »Vseučilišče vladarske hiše Romancev s cerkvijo.«
si Ženski vseruski shod. Peterburško žensko dobrodelno društvo je sklenilo ustanoviti »Vseruski narodni ženski odbor«, ki ima biti člen mednarodne ženske zveze s kulturnimi in človekoljubnimi nameni, da bi rusko ženstvo se moglo že udeležiti ženskega shoda v Ženevi 1. 1909. Društvo je tudi sklenilo prirediti letos meseca junija prvi vseruski ženski shod v Peterburgu, pri katerem se bo razpravljalo o političnih pravicah ruskega ženstva.
si Poljski jezik v ljudskih šolah na Ruskem. »Birž. Vjed.« poročajo, da so Poljaki sklenili z oktobristi kompromis, vsled katerega so oktobristi obljubili glasovati za uve-denje poljskega jezika v narodne šole na Ruskem.
si Profesorji peterburške vojaške akademije v Bolgarijo. Bolgarski »Den« poroča, da ob velikonočnih praznikih bode celo profesorsko osobje peterburške vojaške akademije z gojenci zadnjega letnika prišlo v Bolgarijo. Ruski gostje bodo obiskali Sofijo, da se poklonijo spomeniku carja-osvoboditelja in odtod bodo šli v Plevno, kjer bodo profesorji predavali o osvoboditvi Bolgarije in zlasti o sloveči bitki pri Plevnu.
si Bolgarskim učiteljem na ljudskih in srednjih šolah se bodo od 1. ian. 1909 povišale plače. Povišanje ne bode veliko, ali boljše nekaj nego čisto nič.
si Umetniška pisarna v Sofiji. Nekoliko mladih bolgarskih umetnikov je ustanovilo v Sofiji umetniško pisarno, s pomočjo katere nameravajo povzdigniti narodno umetniško obrtnijo. Mladi umetniki, ki spadajo k vsem panogam umetnosti, bodo sprejemali naročila iz vseh bolgarskih krajev ter jih bodo sami izvrševali po umetniških pravilih. Pisarna bo stremila za povzdigo umetniškega okusa bolgarskega občinstva ter na ta način bode sčasoma odstranila iz Bolgarske vse tuje izdelke, ki samo kvarijo okus občinstva.
si Bolgarski državni proračun za 1. 1908. izkazuje precejšen preostanek. Ta preostanek je pojav zelo presenetljiv, ker Bolgarija ni dozdaj spadala k državam, ki varčujejo . V zadnjih petih letih nabral se je v bolgarski državni blagajni preostanek v znesku 66 mil. levov (kron); od tega znaša preostanek samo iz leta 1907 — 23 milijonov levov. Vlada namerava od preostanka darovati 25 mil. levov za stavbo železnic v severo-zahodnem delu države, kjer je dozdaj najmanj železnic. Pro-
denem, če m prou na ush konceh gnarja manka.
Ja z gnarjem je pa res en kfret na svet, tu m more dat usak prou. Sam Buh ve, ki se vs gnar drži. Sej ga še tam ni, ker b ga člouk ta nar več prčakvou. Le puglejina na rotuš! Clouk b mislil, de na cekineh sedeja notr, ke taka voda delaja, kokr se je pukazal tekat, ke je Prusenc predlagu, de nej ud jav-neh placu nekar dauka na plačujeja, ke jm ga treba ni. Tekat ud šparajna še slišat nisa tli, kokr de b mel usega zadost; kedr jh pa mestu delnci pumpaja za kašn prbulšek, zač-neja pa tku jamrat, de b se kamne usmilel. Jest tega na zaptipadem. Mi, kar nas je pur-garju, morma že ud usega plačvat magistrate fronke: ud pluvajna, če pu noč ud vesela za-vriskaš, pa je pet guldinarju fuč, ud psou, iz ena beseda, ud usega. Na šrangah te tku ube-re.ia, de b mogu limal bus u mest prcuklat; zdej sa sc pa še zmislel, kokr se pu Iblan guvari, de na u več sam za pse marke pu osni krone za kepvat, ampak, de sa tud za mačke take marke pu osni krone ufremal in de u mogu usak, kedr u moti mačka, na rotuš taka marka zajn kupt. Iz tem daukam se troštaia tulk not d ubit, de uja mestnem de-lucem lohka plača prbulšal. Tu je pa tud edin še neki pametn dauk. Kene, deluci t stradaja, de sc jm u trebuh vid; nahter pa se pu cele unči napajaja iz šampajnarjam, kokr kamele predli greja u pušava na raiža in zapraulaja gnar pu štarijah in kufetarljah, druh dan maja pa tacga mačka,de jmkarpu glau dromla.Tetn se u prou šikal, če uja mogl za soje mačke na rotuže marke kepvat. Tu u rotuže ene lepe krajcarje not ncsl in še mestnem delu-cem u iz tem pumagan.
Gespud redehter, nci na zamerja, če uja
račun za leto 1908 znaša 127 milijonov levov, za pet milijonov več nego lani; od te svote pripada povišanje za vojno ministrstvo (+ 12 mil.), za plačanje obresti od državnega dolga (+ 17 mil.), in pa na javne stavbe (+16 mil.)
si »Cement a Železo — Beton«. Pod tem naslovom začne v Pragi izhajati nov strokovni list, katerega namen bode, opozarjati na nove panoge stavbene obrtnije, poleg tega utrjevati obrtnijske stike v posameznih slovanskih deželah, ustanavljati strokovna društva ter pridobivati v slovanskih deželah na-ročevalcev za izdelke čeških obrtnijskih zavodov. Naročnina znaša K 9 50 v. Upravništvo lista se nahaja na Kral. Vinohradih, Halkova ulica št. 56.
si Češko le šepetaje . . . Klasičen izgled iz jezikove prakse pri političnih uradih na Mo-ravskem se je zgodil v Unčovu. Komisar okr. glavarstva v Litovli je vodil v Unčovv te dni volitev v okrajno bolniško blagajno. Ko je govoril zmirom le nemško, protestirali so zoper to navzoči češki volivci. Komisar je v zadregi gleda! nekaj časa okolu sebe. potem je namignil češkim volivcem, da bi šli za njim, in v kotu volivne sobe je ustregel zahtevi čeških volivcev; prečital jim je namreč tudi vse v češkem jeziku, toda — šepetaje!
si Trgovska zveza Cehov s Poljaki. Pruski napori, ki hočejo razlastiti poljsko premoženje in sploh uničiti poljski živeli na Pruskem, so razburili javno mnenje v vseh krajih, kjer bivajo Poljaki. Geslo bojkotiranja pruskih izdelkov odmeva v vseh poljskih krajih. Ker pa poljska obrtnija še ni dovolj razvita in so Poljaki odvisni od uvoza tujega blaga, svetuje češki »Vyvozni spolek« v Pragi Poljakom, da bi naročevali potrebno blago pri čeških trgovcih in obrtnikih, ki morejo poljske odjemalce popolnoma zadovoljiti. S tem bi Poljaki dosegli svoj namen, popolno bojkoti-ranje pruskih izdelkov in povzdignili bi češko obrtnijo. »Vyvozni spolek« hkrati svetuje češkim trgovcem in obrtnikom, da bi poprej potovali po poljskih krajih, dobro se informirali in potem marljivo v poljskih listih inse-rirali.
si Preganjanje Slovakov V Rosindolu na Slovaškem je hotel občinski pisar prepovedati zbirko za černovske sirote, ali nabiratelji se niso brigali za njegov ukaz, da bi mu izročili nabrani denar, ampak so ga poslali v Ružom-berk. Občinski pisar jih je ovadil služnemu (okrajnemu glavarju) in ta je obsodil A. Ši-mončiča in Polakoviča na pet dni zapora.
si Juriga v ječi. Ravno tako, kakor župnik Hlinka, je tudi slovaški kaplan Juriga v ječi (na dve leti), radi dveh člankov, ki jih je objavil v slovaških »Lud. Novinah«. Brnski »Hlas« poroča, da je Juriga v ječi pri svojem starem, zdravem humorju in da v ječi pridno študira. Naučil se je že ruski in hrvaški, sedaj se bode učil bolgarski in slovenski. Potem bode napisal doktorsko disertacijo. Ze predno je šel v ječo, je napravil vsa teološka rigo-roza. Kot predmet svoje doktorske disertacije si je izbral »De liceitate amoris nationalitatis«.
Hekal črtic o Napoleonovi materi.
Znan izrek je, da se imajo vsi veliki možje zahvaliti za znaten del svojega uspeha in svoje slave svojim materam. Tudi Napoleon I. je podedoval vse svoje zmožnosti, svojo energijo in svojo vstrajnost, ki ga je privedla do slave, od one, ki mu je dala življenje. On sam je to s hvaležnostjo priznal z besedami: »Svoji materi in njenim dobrim načelom dol-gujem svojo srečo in sploh vse, kar imam dobrega: prav nič se ne pomišljam reči, da zavisi bodočnost otroka od njegove matere.«
Marija Leticija Rainolini se je rodila dne 24. velikega srpana 1748 v Ajacciju na Korziki. Njen oče je bil otoški prometni nadzornik, a je umrl že leta 1854. Njena mati Marija Angela se je nato omožila s pomorskim kapitanom Franom Feschem; njen sin iz tega zakona, poznejši kardinal, je bil vse življenje
uni pri tem dauke tud precej hedu przadet. Jest na mortn pumagat; jest gvišn nism tega dauka gor spravu, jest jm sam puvem, kuku in kaj, de se uja vedi za naprej rihtat. Sej marsker druh nhH prjatu u tud ud jeze iz zubitti škripu, ke u ud tega dauka zvedu, pa če čja na rotuže sojem delucem pumagat, morja špekulerat, ki se u dal kej prefeterat; sej sa tud zavle tega Bolčuin Pepete neki smeti uduzel in jh drugino čez dal, ke jh je tnal cnej čez uzeu, de u kej prefita; in Bolču Pepe more tud putrpet, če prou se tnal kisi drži in ud jeze u varžet gespude žepane figa kaže. Kedr mu uja pa še ta druga puluvica smeti uzel, u pršoti pa tud Bolču Pepe iz sojem figam na dan. Zdej se more še en mal masat, ke ene par krajcerčku mu še zmeri smeti neseja, kedr u pa še te kraicerčke zgubil, pol jm u pa šele soje kremple pukazu.
Kokr se guvari pu Iblan, uja pa tud usrn iblanskm birtem štarije preč uzel in jh sam Rormanumu Fikete čez dal, zatu ke sam on zna iz štarijam ukul hodet, druh birti sa pa packe, kokr je pisu ta »Sluvensk Narud«, in packe nisa za taka reč. Rormanu Fiki je pa, kokr de b ga iz škatlce uzeu in negava pijača je prava dubrota za naše želodce. — Tu u spet ena pametna naredba; če uma mogl usi sam li »Rož« hodet in Fikituva pijača uživat, u rotuž še več tisteh ta noveli mark za mačke u gnar spravu in tku še več prefeteru, iz tem prefitain pa mestnem delucem tulk dubrot sturu, de jh u ud sameh du-brot konc.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
v najprisrčnejšem razmerju do svoje polsestre.
Leticija je bila izredno lepa devojka, sred-ne rasti, vitkega telesa, ponosnega držanja, izrazitega obraza, temnih očij.
Dasi je bila iz stare rodovine, vendar ie imela, kakor sploh vse Korzičanke« le površno izobrazbo. Komaj je odrasla, ji je bil že odločen zaročnik: Carlo Maria di Buona-parte. Dne 2. rožnika 1764 je bila poroka.
Mlada dvojica se je preselila v Corte, kjer je deloval Buonaparte kot odvetnik, in se je kot ubog rodoljub pečal tudi s politiko. Njegova soproga, ki je v družbi slavila trl-umfe. se je izkazala tudi junakinjo v bojih za svobodo proti Francoski. Spremljala je svojega soproga v več bitk in je bodrila ljudi s svojo navdušenostjo k sijajnim junaštvom. Ko je pa Korzika vendar podlegla, se je preselil Buonaparte s svojo soprogo in svojim sinčekom Josipom v Ajaccijo. Tam se jima je rodil dne 15. velikega srpana drugi deček, ki so ga krstili za Napoleona.
Leticija je bila svojim otrokom skrbna in ljubezniva, a vendar tudi stroga mati. Nikdar ni pustila nobenega pregreška nekaznovanega. Vzgajala je svoje sinove in hčere, da bi bili poslušni, bogaboječi in štedljivi.
V zakonu ji ni bilo lahko. Carlo Buonaparte je bil slavohlepen, zapravljiv mož, prijatelj zunanjega sijaja. Brez stanovitnosti in marljivosti, kakoršen je bil, ni nikdar dosegel smotra, za katerim je težil. Brez smisla za to, kar je človeku sveto in drago, in brez pravičnosti v politiki, je bil vedno pri oni stranki, od katere se je nadejal največjega dobička. Ljubil je veselo življenje, dobre jedi in pijače, bil je nemiren, nervozen in često je potoval. Vsled tega je postajalo njegovo gospodarsko stanje od leta do leta slabše in Leticija je morala varčevati na vse strani in pri vsaki malenkosti, da je mogla vzdržati družino. Bila je v vsakem pogledu drugačna, kakor njen soprog: preprosta, zmerna v svojih potrebah, vedno mirna in dostojanstvena. Pri precejšnjem številu dece je imela vedno polne roke dela; iz hiše je šla samo v nedeljo, da prisostvuje službi božji. KUub težkim udarcem, ki so jo zadeli v življenju, je ostala vedno zvesta katoličanka, brez mrmranja je prenesla vsako bol. »Vse sem prenesla, ker je Bog tako naredil,« je rekla starka.
Leta 1785 je izgubila soproga. Sedaj je morala sama skrbeti za svoje otroke. Cesto jo je stiskala najhujša sila, dasi se ni niti ozrla od svojega dela; sama je kuhala, šivala in prala. Razumljivo je, da se ji je v hudi borbi za življenje umaknil z lica izraz blagosti in se ji je začrtala v obraz stroga resnost.
Kakor je znano, je Napoleon zgodaj odšel iz domače hiše; a kot mlad častnik je pogosto obiskoval svojo mater. Njej je zaupal vse svoje osnove in ona mu je s tem, da mu je izplačala malo dedščino, pomagala, da je mogel postati šef bataljona na novo ustanovljene narodne garde. »Moja mati ima bister vid, nikdar ne bo izgrešil,« je sam rekel. — »Njene izkušnje in njen svet ini mnogo koristijo.«
Sledečega leta je morala pobegniti iz domovine, ker je držala s Francosko.
Sedaj je nastala zanjo doba skrajne revščine, pa Napoleon je s svojo sijajno karije-ro kmalu končal vse skrbi. Dasi je Leticija vedno verovala v bodočo veličino svojega sina, vendar ji je napolnjevala srce tesnoba in strah, ko je prišel kot prvi konzul v Tuile-rije, ko je sprejel cesarsko dostojanstvo. Nerada prisostvovala svečanostim na kraljevem dvoru. Nikdar je ni zapustila neka zla slutnja, da preti sinu nesreča. Čeprav ji je dal Napoleon na leto po milijon frankov in je bila primorana, da si je v palači svojega sina Lucijami, kjer je bivala, vzdrževala dvorjan-stvo, vendar ie bil iz njene bližine pregnan vsakoršni sijaj. Živela je skromno in preprosto in ni nič spremenila svojih navad; tako jte prihranila velik del svojih dohodkov. Čeprav je naredila mnogo dobrega, se je pri obči zapravljivosti vsakdo čudil njeni varčnosti in jo je imel za skopost Ko so ji njeni otroci to očitali, je rekla: »Kdo ve, ali me ne bo prišel enkrat oni kraljevi prosit kruha?«
Zelo se je žalostila vsled razkošnosti in razsipnosti svojih hčera, a nanje ni mogla nič vplivati; dasi jih je ljubila najnežnejše, vendar ni imela smisla niti za sicer ne lepo, a literarno izobraženo slavohlepno Elizo, niti za nečimurno in ponosito Karolino, niti za dobrodušno, a lahkoumno Pavlino.
Madame Mčre, kakor so rekli Leticiji, je bila še vedno lepa žena in pri vsaki priliki se je znala dostojno in odlično vesti. Ni imela globlje izobrazbe, uiti francoski ni govorila dobro, a nikdar ni izgubila ravnotežja in v reprezcntaciji je bila nedosegljiva. Najsrečnejša je bila, kadar so jo posetili njeni otroci. Za njo je bil cesar vedno le njen sin in nič drugega. Bolelo jo je, da se ji je tem bolj odtujeval, čim višje se je popenjal, hudo ji je bilo, da je slavolilepnost njenih otrok motila rodbinsko življenje. Nekoč sc je obotavljala, cesarju poljubiti roko, a drugič mu je rekla: »V javnosti vam izkazujem čast, ker sem vaša podanica, a v družinskem življenju sem vaša mati. In če vi rečete: »Jaz hočem,« odvrnem jaz: »Jaz nečem.«
Dočim jo je vse blagrovalo kot najsrečnejšo ženo, je ona povsem drugače čutila. »Moje življenje je bilo neprestana skrb, mu-čeništvo,« je pisala v svojih spominih. »Kadarkoli prejmem kako poročilo, se bojim, da bo prišel črni glas: Cesar je padel na bojišču.«
Ni se sicer mešala v politične posle, a vendar je s svojim sinom tajno dopisovala in ga je obveščala o mnogih važnih stvareh, tako n. pr. leta 1808 o zaroti, ki so jo skovali
proti njemu. Za svoje korzičanske prijatelje
ic uniela pri njem izposlovati mnogo dobrega.
Ko so prišli zli dnevi, ki jih ic vedno slutila, ko je moral Napoleon odstopiti, ga je spremljevala na Flbo; najsrečnejši Je bil za njo ta čas, ki ga ie preživela mati zavrženega cesarja pri svojem sinu na Ribi. Vsak dan ga je videla in sprejemala dokaze njegove ljubezni. Ona in njena hči Pavlina Borghese sta sc udeleževali svečanosti, ki jih ie on prirejal, in sta uživali občno ljubezen in spoštovanje. Kljub svojemu pesimizmu in svojim slutnjam je dala Napoleonu svoj blagoslov k njegovemu načrtu, da se vrne v Pariz, in kmalu je šla za njim tudi sama. Ne dolgo na to pa ji je neskončna tuga razdejala srce, ko je moral Napoleon v drugič odstopiti in se ie morala od n.iega posloviti. Leticija ie ubežala v Rim, a misli so ji bile vedno pri nesrečnem sinu. Zastonj so bile njene prošnje, da bi smela biti pri njem; vendar mu je redno pošiljala mnogo sredstev, a ko je zbolel, mu je poslala zdravnika, dva duhovnika in služabnika. Poln hvaležnosti se ie bolnik spominjal svoje matere, »njene srčnosti« in njene »nadčloveške veličine«. V svoji oporoki ji je volil najdragocenejše spominke.
V črno jo je zavil glas o sinovi smrti, a njeno zdravje vsled tega ni nič trpelo. Poznala se ii je sicer starost, poznalo se ji je, da je pretrpela mnogo boli, a bila je še krepka, oči so imele sijaj draguljev, nosila se je ponosno in dostojanstveno. Bila je ogorčena, da njeni otroci niso bili zmožni prenesti z isto močjo svoje zle usode.
Nove nesreče so io zadele. Eliza ie umrla že pred Napoleonom, Pavlina je šla za njim. V popolni samoti ie živela žalostna mati v Rimu; edina tolažba so ji bili obiski njenih še živečih otrok in njenih vnukov ter sprehodi po Pinciju in krasnem vrtu vile Borghese. Na nekem takem sprehodu si je zlomilo nogo. Ozdravela ie sicer popolnoma, a hoditi ni mogla več. Pozneje je tudi oslepela.
Vse boli je nosila potrpežljivo. Fna njenih družabnic ji je morala prečitati vse knjige, kar jih je bilo pisanih o cesarju. Kljub nesreči, ki jo je bila zadela, ie nekoč rekla ponosno: »Ne bi menjala z največjo kraljico tega sveta.« Okrožena od slik svojih otrok, pred seboj Napoleonov doprsni kip, ie živela in telesno dan za dnevom slabela, a duh ji je ostal veder. Dne 12. svečana 1836 je umrla vsled onemoglosti zaradi starosti. Po njeni želji ji počiva truplo v cerkvi usmiljenih sestra v Karnetu.
Pač nikdo ne bo ostal dolžan tej izredni ženi sočutja, ki ga vzbuja njena tragična usoda in način, kako jo je prenašala.
HRVAŠKI BAN.
Po zaprisegi je zaslišal baron Rauch, novi hrvaški ban, nekega urednika »Pi-jeve korespondence«, kateremu nasproti je izjavil o položaju sledeče: Že več časnikarjem sem rekel, da nameravam ustanoviti novo stranko, ki se bo strogo držala unionističnih načel. V kratkem času proglasim svoj program. Upam, da dobim v vseh strankah može, ki bodo soglašali z mojim programom. Nova stranka ne bo v nobeni zvezi s kako drugo stranko. Sodijo, da se pogodim s sedanjimi strankami. Ne. V vsaki stranki poiščem one osebe, ki hočejo iti z menoj, da se izvede natančno na Hrvaškem tiagodba. Glede na imenovanje dr. Kršnjavija za načelnika bogočastnemu oddelku je Rauch rekel smehljaje: »Ljudje več vejo, kakor jaz sam. O tem vprašanju nisem rekel nikomur ničesar.« Na časnikarjevo vprašanje, kaj da se zgodi s Tomašičevo skupino in če ta odobri niegov program, je odgovoril Rauch: »Ne vem. Tomasič ni bil nikdar moj prijatelj.«
X X X
Uredniku »Kroat. Korr.« je Rauch dejal, da bo osnoval novo unionistiško stranko. Kompromisov z že obstoječimi strankami tie bo sklepal, temveč iz vsake pridobil tiste, ki so za strogo izvajanje na-godbe. Baje bo Rauch, kakor hitro pride v Zagreb, sklical konferenco, na kateri bo razložil svoj program. Czernokovich je že imenovan za podbana, ravno tako Mi-kich in Aranicky za šefa naučnega in pravosodnega resorta; razglasilo se bo to kmalu.
XXX
HrvaŠko-srbska koalicija je zelo dobre volje, kakor poročajo listi. Izstavila bo skoro v vseli okrajih svoje kandidate. Koalicija upa, da se ji bodo pridružili tudi listi, ki so dozdaj na strani stali. Predno se razpišejo volitve, izda koalicija manifest na narod, kier ga bo pozvala v obrambo materinega jezika.
v x X
Baron Rauch x na Dunaju z dovoljenjem VVeckerlejevim bil pri avdijenci pri papeževem nunciju Granito di Belmonte. To je brezdvomno v zvezi, z vprašanjem, kdo naj zasede djakovsko stolico. Baje je Rauch predlagal zagrebškega kanonika Ivančana. —- Iz Budimpešte poročajo, da baron Rauch izdeluje s tajnikom kmetijskega ministrstva Csabayem vladne predloge za sabor. — Za nadžupane bo pred-
lagal: Vučetiča za Zagreb, Gavraniča za Modruš-Reko, Jelačiča za Varaždin in Junkoviča za Ogulin.
RAZMERE V ITALIJANSKI ARMADI. (Pomanjkljiva disciplina. — Reformni predlogi Ranzi, Ambrosini, de Giorgi. — Preiskovalna komisija. — Novi vojni minister.)
Imenovanje civilista, senatorja Ca-sana, za vojnega ministra v Italiji, je zopet spravilo na dan pomanjkljivosti v italijanski armadi. Dobro informiranim listom se glede na to vprašanje iz Rima poroča v glavnem sledeče:
Kar se tiče discipline, vojaške tradicije in taktične izobrazbe, je italijanska armada, izvzemši piemonteške in alpske polke, daleč pod nemško, avstrijsko in francosko. Za časa bojev z Avstrijo je bila italijanska armada sestavljena iz Pie-rnontezov, vojakov bivše burbonske dinastije in garibaldincev. Piemontezi so najboljši element, južni Italijani strahopetci, garibaldinci pa nedisciplinirani in uporni. S takimi vojaki seveda ni bilo moč izvo-•evati si zmag nasproti Avstriji. Poraza pri Adui in Abba-Oarimi nasproti Abe-sincem sta vojaškega duha v italijanski armadi še bolj potrla. Vojaštvo je jelo zabavljati proti reglem&ju, dasi je bila ne-vspehov večinoma kriva le nezmožnost generalov in taktična neizobraženost armade. Reformna akcija vojnega ministra generala Riccotti sc je ponesrečila. Odpravil je podčastniško šolo v Raeconigiju, kar je bilo armadi le v škodo. Le razsodnosti častnikov se je bilo zahvaliti, da se je vzdržala vsaj zunanja disciplina.
Pozneje so se tem nedostatkom pridružili drugi. Med moštvom se je jel širiti tupatam socializem in antimilitarizem, častniki pa so bili vznejevoljeni, ker jih je vlada pošiljala krotit štrajkovce, pa jim prepovedala vsako akcijo. Ščitila jih ni pred insulti množice, če ie pa kak častnik kje pognal nemirneže, <,a je čakal vojni sod. Drugi častniki pa so soglašali s socialističnim glasilom »Avanti« in v njem odkrivali nedostatke zlasti v mornarici. Konečno je stotnik Ranzi ustanovil vojaški opozici;ski list »II pensiero militare«. Od 14.000 italijanskih častnikov je 3000 nanj naročenih. Ranzi je sicer moral kvi-tirati, ni pa izgubil vpliva. Pridružil se mu je stotnik Ambrosini, ki je tudi moral kvitirati, majorja De Giorgi pa, ki je stvarno zahteval modernih reform v vojaški upravi, zlasti v generalnem štabu, si niso upali poslati v pokoj.
Zadnji čas se je k temu pridružila akcija socialističnega voditelja Ferrija, ki ie v parlamentu odkril toliko resničnih ne-dostatkov v armadi, da se je osnovala posebna parlamentarna vojaška preiskovav-na komisija (comissione suli' inehiesta militare). Ta komisija ima mnogo dela, tako da ga še dozdai ni mogla dokončati. Voini minister general Vigano je zadnji čas zahteval posebno z ozirom na avstrijske voiaške utrdbe ob meji 200 milijonov kredita. Ministrski svet pa se je postavil na stališče, da tega tako dolgo ne predloži parlamentu, dokler niso dokončane preiskave parlamentarne komisije. To je bila nekaka nezaupnica vojni upravi, vsled česar ;e Vigano odstopil. Za naslednika je bil poklican v kabinet civilist, senator Ca-sana. ki bo imel izvršiti reforme in dobiti izvanredni kredit od parlamenta. Mimogrede omenieno. ie Casana verni katoličan.
ŠOL SKI BOJ NA ANGLEŠKEM.
(Sporazum med katoličani in vlado.)
Šolski boj na Angleškem je vse nekaj druzega, kakor drugod v Evropi, ni namreč kulturni boj. Ker je za 1. 1908 sedanja liberalna vlada napovedala novo šolsko postavo, je stvar postala zopet aktualna.
Liberalna vlada na Angleškem niti oddaleč ne pomenja to, kar n. pr. na Francoskem ali pri nas. Je resnično svobodomiselna in se posebno vnema za svobodnejšo socialno politiko, svobodni združevalni zakon, narodnostno spravo, svobodoljubno kolonialno politiko itd. O kakem brezverstvu ali protiverstvu sploh govora ni — angleški katoličani n. pr. po ogromni večini volijo z liberalno stranko proti konservativni.
Pri šolski postavi gre za nekaj drugega. Takozvani nonkonformisti — to so nekako odpadniki od oficielne angleške protestantske cerkve (Episcopal Curch)
zahtevajo, da se iz šol odpravi obvezni konfesionalni pouk, da ne bi se otroci di-sidentov šiloma učili oficielnega krščanskega nauka episkopalne cerkve. Pri tem seveda treba urediti konfesionalni pouk v celoti. Nonkonformisti zahtevajo, da L ve-roizpovedanie učiteljevo pri njegovem
imenovanju ne pride v poštev, 2. da on ni obvezan poučevati konfesionalno (oni hočejo namreč, da naj se poučuje nekako nekonfesionalno, bolje rečeno: medkonfe-sionalno, nedogmatiško, dasi v krščanskem duhu), 3. da smejo konfesionalno poučevati le v nedeljah. Za katoličane bi to seveda bilo kvarno, posebno pa načelo vlade, ki hoče uvesti državno nadzorstvo nad konfesionalnim poučevanjem. Raz-ven tega pa namerava vlada ovirati snovanje in vzdrževanje svobodnih, od države neodvisnih šol. To so točke, ki sicer ovirajo razvoi svobodnih katoliških konfe-sionalnih šol, toda nimajo na sebi nobenega protiverskega znaka.
V boju za to predlogo je liberalni vladi lansko leto izpodletelo. Gosposka zbornica, ki je večinoma konservativna, ni hotela predloge odobriti. Zda i izkuša liberalna vlada izvojevati ustavno reformo, da se moč lordske zbornice za vselej oslabi. V tem boju zoper lordsko zbornico rabi vlada pomoč katoličanov, kajti oni odločujejo v 40 volivnih okrajih. Zato se član vlade Mr. Birrell s katoličani glede na šolsko postavo pogaja. Katoličani zahtevajo katoliške šole za katoliške otroke, s katoliškimi učitelji pod katoliškim nadzorstvom. Sporazum se bo brezdvomno dosegel.
Iz tega je razvidno, da šolski boj na Angleškem niti oddaleč nima tega znaka in pomena, kakor bi ga n. pr. imel pri nas. Kulturnega boja na naprednem Angleškem ni več in ga tudi ne bo.
K STAVBNEMU RAZVOJU V NOVEM MESTU.
Od starodavne kapiteljske cerkve se odpre krasen razgled po novomeški okolici, kar naj bi ne prezrl noben obiskovalec Novega mesta. Z nekakim zanimanjem in ponosom opazujejo meščani novi prizor, kateri je nastal v najkrajšem času, in to ie 44 metrov visoki dimnik prve in najnovejše tovarne v bližini Novega mesta, iz katerega se ponosno vali gosti dim. V prijetni dolinici Smoletove boste, par sto metrov od Žabje vasi, ki ima stik s Kandijo, se nahaja nova parna opekarna, najmodernejše urejena. Na tem prostoru so že od nekdaj bile opekarne, seveda po starem kopitu. Pri reguliranju stavbenih prostorov, globoko v zemlji, z debelo plastjo pokrito, so dobili opeko čudne oblike, katero so pred davnim časom izdelovali na tem kraju.
Nekako pred enim letom je pričela družba treh domačinov in sicer gg. Rudolf Smola,, graščak na Grabnu, Anton Hočevar, posestnik in tovarnar, in Jos. Ogoreutz, posestnik in trgovec, oba iz Novega mesta, z v to določenim kapitalom graditi omenjeno tovarno. Delo se e pričelo s poslopju namenjenimi stroji, katerimi so pričeli izdelovati opeko za zid meseca junija, namenjeno vporabo drugih poslopij in »okrožne peči« (Ringofen), katero so žgali v navadnih opekarskih pečeh Sedaj, ko to poročam, je najpotrebnejše gotovo, in se opeka peče že kakih 30 dni v novi okrožni peči, katera ima 16 predalov. Vsa zgradba sestoji iz 4 ogromnih stavb, ki vzamejo površine nad 3000 štirjaških metrov. Spomladi se dogradi še troje stavb, in sicer ena šupa za skladišče izgotovjjene opeke, ena stavba za stanovanje delavcev, poleg teli ena za pisarno in kantino. Najnoveiši parni stroj je delo tvrd-ke Er\volf v Magdeburgu, kateri ima 58 konjskih sil. Drugi stroji, za mešanje in mlenje prsti ter pnevmatični aparati za izdelovanje razne opeke, so izdelek tvrdke Wanel<-Werke iz Brna. s katerimi se zamore v 12 urah izvršiti do 18.000 komadov opeke za zid in sedem do osem tisoč komadov strešne opeke, patent »Steinbriick«. Ker je vse delo solidno izvršeno in v izobilju uporabnega materijala, ie pričakovati najboljšega uspeha. Nad pet hektarjev zemeljske površine na 12 metrov debeli plasti, se nahaja najboljši materijal, kateri bi po izjavi veščakov bil uporabljiv za najfinejše lončene izdelke. Pečarska tvrdka bratov Appe vporablja že od svojega obstanka za svoje izdelke ravno od tu potrebni materijal, iz katerega so najtrajnejši izdelki izmed vseh drugih na Kranjskem. Pravo čudo, da se na tem kraju nahaja tudi ilovica enaka kakorse dobi na nekaterih krajih ljubljanskega barja, bela kakor ajdova moka, in se na solncu strdi, da zveni že nepečena kakor porcelan. Med drugo glino se nahaja veliko pomešane železne rude, kar je neizogibno potrebno za dobro zidno opeko, posebno za temeljne zidove. Kakor so se izkazali sedanji izdelki, se sme trditi, da jih ne prekaša nobena druga opekarna po kakovosti materijala, edino zidarjem ne bode ugajala, ker je čvrsta, kakor strjen cement. Vsled oddaljenosti od tekoče vode, so morali skopati 17 m globok vodnjak, iz katerega se bode vporabljala voda za stroje in mešanje glive. Za pitno vodo se je preskrbelo na ta način, da se je podaljšal novomeški vodovod v daljavo nad 7no metrov, v režiji družbe. Glede .izvoza sc ie napravila položna cesta s 3% padcem v daljavi 200 m, ki ima zvezo z državno zagrebško cesto.
S to prekoristno in prepotrebno napravo se bode ugodilo preperečeniu stavbenemu razvoju Novega mesta in okolice. Dosedaj niti za drag denar, po 48 K za tisoč komadov se ni dobila opeka za zid, po več ur daleč. Strešna opeka sc je od raznih strani dova-žala po železnici v Novo mesto in od tu naprej po vsej Dolenjski in celo čez Gorjance v
Belokrajino. Sedaj bomo imeli dovolj opeke za domače potrebe in tudi za izvoz jo bo dovolj. I emu podjetju bo kakor »terna« prav prišla Dolenjska železnica preko Gorjancev in naprej, kajti o tem niti sanjali niso, vsled česar je podjetje zadobilo veliko večjo veljavo. Skrbelo se bode tudi za to, da bodo domači delavci imeli zaslužek, katerih bode imelo 50 do 60 dovolj dela v začetku, pozneje, če se podjetje dobro razvije, tudi več.
Premagane so razne težave in odstranjene velike skrbi; vsak prijatelj obrtnega napredka sme častitati eneržiji družabnikov. Pokazali niso s tem samo svoje podjetnosti, marveč pokazali pot. kako se dajo izvršiti najtežavnejša dela v združenju. Marsikak kapital leži v hranilnicah, last posameznikov, ki do-naša pičle obresti. Ce bi se isti naložil v razna podjetja, bi donašal brezdvomno več obresti in pri tem bi imelo dokaj domačih delavcev dober zaslužek. Da ni podjetnosti med našim ljudstvom je znano, podpiralo naj bi se vsaj podjetne domačine, a se mnogokrat ravno nasprotno deluje.
Grda, da nesramna zavist, ki vlada med nami, ugonobi že v kalu marsikako dobro in koristno idejo. Dokazov imamo dokaj drugod, ki pa tudi tu niso izostali. Vendar so premagane vse ovire in dovršeno je delo, ki dela čast družabnikom in domači industriji.
Prijatelj napredka.
VOJSKA MED JAPONSKO IN AMERIKO.
Ameriško časopisje je v skrbeh zaradi japonsko-ameriškega spora. Listi se sklicujejo na položaj, predno je izbruhnila rusko-japonska vojska. Vedno so nagla-šali, kako da viadajo dobre razmere med rusko in japonsko vlado, dokler ni nepričakovano nastala vojska. Posamezni ameriški listi poročajo, da se Japonci kljub vsem prijateljskim zagotovilom in nagla-šanju o miroljubju z vso naglico oboro-žujejo. Previdni Američani javno izjavljajo, da se boje take poostritve položaja, predno priplove na Filipine ameriško bro-dovje, da Japonci porabijo priliko iu nenadoma napadejo ameriško brodovje, kakor so to storili z ruskim brodovjem v Port Arturju, še predno so napovedali vojsko. V Wašingtonu nestrpno pričakujejo, kako se razvijejo pogajanja glede na japonsko naseljevanje. Boje se, da bi imeli nadaljnji spopadi med Japonci in Američani nevarne posledice.
PATRULJSKI ČOLNI AVSTRO - OGRSKE VOJNE MORNARICE.
London, 1. januarja.
Pred letom je naročila avstro - ogrska mornariška uprava v znani Yarrowi ladjedelnici dvoje brzovoznih patruljskih čolnov. Ta čolna, ki bi služila za modele doma narejenih, sta izgotovljena in se bosta v par dneh po Reni in Mainu spravila v Donavo. Oba čolna, namenjena podonavski službi, imipta okoli 11 ton. Gonilni stroj sestoji iz treh ben-cin-motorjev s 300 konjskimi silami. Pri po-skušnjih vožnjah v globoki vodi dosežejo lahko hitrost 44 km. na uro in kažejo prave čudeže modernega ladjedelstva. Oborožen ie tak čoln s strojno puško. Za naslednja dva čolna bo poslala Standard Company iz Amerike stroj, med tem ko bo za drugega stroj narejen iz domačega materijala.
Dosedaj je imela donavska mornarica dva patruljska čolna (eden 30 ton, drugi .36 ton), od katerih je imel &rvi gonilni stroj na par z 200 konjskimi močmi in drugi dva daimler-motoraj s 400 konjskimi močmi. Hitrost teh dveh čolnov znaša le 14 vozlov.
Tržne vesti.
11. januarja 1908.
Na žitnih trgih vlada neizpremenjena mlačnost, ni življenja, ne izprememb, ki bi povzročile preobrat v kupčiji in prometu. Tendenca je bila tekom tedna sicer mlačna in se je dalo od cen nekaj vinarjev odbiti, ali to ni oživilo konzurna in kupca, ki se izogibljeta trga. Tudi lastniki blaga mirno čakajo in se jim prav nič ne mudi s ponujanjem. Tudi inozemstvo poroča o mlačni tendenci. Budimpeški termini so se pa znatneje izpreminjali. V celoti so pa le nekaj vinarjev višji, kot v pričetku tedna. Seveda na rogoviljenje budiinpeških špekulantov ne da nihče ničesar, drugi trgi korakajo lastno pot, kar nam najbolj potrdijo češka tržišča, kjer so ponudbe znatne, cene pa za dobre tri krone pod budinipeško pariteto cene in voznine.
Kar se tiče mlinskih izdelkov treba povdarjati, da je kupčija jako slaba, zaloge mlinov se vkljub reduciranemu obratu innože. Ogrski mlini sc bavijo z mislijo, Ja reducirajo obrat na štiri dni v tednu ter se vrše tozadevna pogajanja. Eksport je popolnoma zaspal, otrobi in klajna moka, ki so pokrivali vsled visoke cene zgubo pri moki, so v ceni znatno padli.
Petrolej. Rafinerije so sklenile ceno rafinade zopet dvigniti za pol krone, ne oziraje se na hudo konkurenco od strani Vaciutm Oil Cy. Ta družba je po razpadu kartela začela ponujati po znatno niž ih cenah, ko pa druge rafinerije, ki so
seveda morale slediti, ako niso hotele izgubiti polja.
Omeniti pa moramo, da jc bila današnja cena (K 21'— basis Oderbcrg) tudi ob razpustu kartela. Ali takrat je bilo sirovo olje precej višje v ceni, ko pa danes.
Usnje. Znatni padec cen tega predmeta je zahteval svoje žrtve. Ko je te dosegel, so se začele cene, ki so več mesecev padale, zopet dvigati. Prizadeti krogi trdijo, da so cene prekoračile najnižjo mejo. Stabiliziranje cen tedaj prinaša le zdravejši položaj trga.
Denarni trg.
Denarni trg je začel kazati prijaznejše lice, napetost in draginja je začela popuščati. Privatni diskont je na Dunaju padel na 5 do 5'/»%, v Berolinu pa na 5Vido 53U%. Pričakuje se v kratkem izpre-ineinba bančne obrestne mere. Kupčija na borzah kaže vpliv denarne olajšave. Hrvatska trgovska banka se bori s plačilnimi težavami, ker je baje samo pri insolvent-nem Ebenspangeru zgubila čez 300.000 K. Banka se je ustanovila predlanskim s 350.000 K akcijske glavnice ter znaša reeskornptni kredit baje čez 1,250.000 K.
Ameriški železni trg tudi ozdravlja. Tendenca je postala jačja, zanimanje za sirovo železo ie večje, a industrijsko življenje je še neizpremenjeno, in so poročila o zopetnem obratovanju tovarn iz mnogih krajev neresnična.
Cerkveni letopis.
Sv. Petra cerkev v Ljubljani je zopet dobila nov kras. O. slikar J e b a č i n ie napravil lepo sliko Brezmadežne za veliki oltar. Skupina je posneta po Woltovi sliki Brezmadežne v Predosljah. Marija stoji na zemeljski obli, luna pod njenimi nogami, roke ima sklenjene, glavo in neizrečeno mile oči dvignjene kvišku. Tunika Marijina je bela, plašč višnjev. V spodnjem delu slike veličastno plavata krog Marije dva silno lepa angela in z lilijama v rokah občudujeta prečisto nevesto sv. Duha. Obleko ima eden lahno rožnato nadahnjeno, drugi rdečo s sočnato zelenim pregrinjalom. Posebno ugajata angela, ker imata njiju obraza jako izrazit moški značaj, čeprav veje iz njiju izraza dih nebeške milobe. Barve so žive, pa ne kričeče ampak lahne, harmonične, kakršnih smo vajeni pri Jebačinu; sploh odlikuje sliko velika svetloba, ki je naravnost potrebna za temačno cerkev. Ce bi se svetloba krog Marijine glave v daljavi malo bolj porazgubila in če bi se ogli pod lokom morda izpolnili s kakimi puti, bi postala slika krasnejša. Gosp. Kregar je pa okrasil cerkev z novo svetilko pred velikim oltarjem. Narejena je natanko po vzorcu prejšnje, ki je konglomerat različnih slogov, pa vendar dela prijeten učinek na gledavca. Izvršena je tako dobro, da kdor sicer ne pozna obeh svetilk, ne bi mogel razločiti, katera je nova, katera je stara. Razloček je le ta, da ima nova če jo natančneie opazuješ — v nekaterih členih lepše proporcije. Hkrati je gosp. Kregar izvršil bogato izdelano kadivnico za isto cerkev. Šentpeterčanom čestitamo k lepim izdelkom domače umetnosti za njih cerkev.	Fr. K.
Po svetu.
Napredek na Kitajskem. Kitajsko časopisje se je nadejalo, da bode vlada na Kitajskem uvedla nove naprednejše reforme. Toda pokazalo se je. da so te nade prazne, ker je izšel ukaz, po katerem se zabraniuje na Kitajskem vsako snovanje kakega društva. Sestanki dijakov, katerih predmet so tudi politična vprašanja, so prepovedani. V neki odredbi pravi vlada, da se naj dijaki bavijo samo z učenjem, drugi pa, ki bi se hoteli pečati s politiko, bi se pa kaznovgli.
Najbogatejši otroci na svetu. Otrok, ki ima 60 milijonov dolarjev premoženja, je sin sestre Jurija Vanderbilta. John Nicholas Broun. Mali John, ki ie sedaj star sedem let, je podedoval dva milijona funtov šterlingov, ko postane polnoleten, podeduje še nadaljnih 6 milijonov. On ie lastnik treh velikih palač in ene »jahte«. Na njegovih potovanjih ga spremlja zdravnik, guvernanta in več služabnikov. Vendar pa on še ni najbogatejši otrok na svetu. Pred kratkim rojeni sin W. K. Vanderbilta ga prekaša za deset milijonov Najbogatejši otrok na svetu pa je dvanajstletni Marshall-Field, katerega ded je bil najbogatejši trgovec v Cikagn in mu je v preteklem letu po svoji smrti zapustil 3n milijonov hmtov šterlingov. to je 750 milijonov kron.
Vulkan, ki bluje zlato. V srednjih Andah v Južni Ameriki je po naključju odkril nek potovalec v lavi zlato. Z nogo je namreč zadel ob lavo. od katere se je odločil kos ter v svoje začudenje videl, da se v lavi nahajajo zlate žile. Natančnejša preiskava je dognala, da je v vulkanu zlato, katero vulkan med lavo pomešano bi iu je.
Velik uspeh brezžičnega brzojava. Poskusi francoskih vojnih ladij in oklopne kri-žarice v zahodnem Srednjem morju z brezžičnim brzojavom, so imeli velik uspeh. Lad.ie so občevale brez motenja z Fifflovim zvoni-
kom. Brzojavilo se je v daljavo nad 2000 kilometrov.
Poglavar španskih roparjev. Poglavarja španskih banditov E1 Vivilla, ki je bil zlasti priljubljen pri ljudstvu v Andaluziji, so zaprli. Prijeli so ga v Buenos Aires na zahtevo španske vlade. Ze mnogo let so skušale španske oblasti, ga dobiti v svoje roke po kaki zvijači ali na kak drug umeten način. Po celi Andaluziji so imela oblastva nastavljene svoje vohune, a vselej jim je srečno odnesel pete. Svoj organizacijski talent je Vivillo zlasti pokazal pri disciplini in vzgoji svojih tovarišev. S pomočjo svoje čete se je lahko smejal vsem naporom španske žandarmerije. V njegovem bivališču, v težko dostopni votlini v bližini mesta Estefia, ga je obiskovalo na stotine ljudi, ki so ga prosili pomoči. Pri katerem je u videl, da potrebuje njegove pomoči, dotični se je zamogel zanesti nanj. Ker je bil tako zelo priljubljen pri ljudstvu, so mnogokrat prosili njegovo pomoč različni kandidatje, ki so potem tudi prodrli. Imenitni bandit je večkrat prišel tudi na razne ljudske slavnosti, kjer iti u vsled njegove splošne priljubljenosti nihče ni nič žalega storil, dasiravno je vlada razpisal na njegovo glavo precejšnjo vsoto. Kakor je bil nevaren bogatini popotnikom, tako rad je podpiral uboge in jim bil dober prijatelj. Njegova žena in hčerki sta več let stanovale v Kordovi, imele svojo ekvipažo, ter se zlasti pečale z glasbo. V hiši so imele bogato knjižnico in krasne slike. Vsak mesec je družini prinesel sel denar in poročila od Vivilla. Njegov najimenitnejši čin je bil napad na mesto Cachalla. Okrog polunoči je napadel mesto. Za njim so tedaj poslali ekspe-dicijo ki ga je vjela po hudem boju. Naslednjega dne je na neumeven način všel iz celice. Tudi sedaj upajo Andalužani da se mu posreči beg.
Tekmovanje med paro in elektriko. V
Llaytonu (New Yersey) sc je pretekle dni vršila zanimiva tekma med električno in parno lokomotivo. Šlo se je za praktično poskušnjo, za velike železnice važnega vprašanja, kateri stroj je boljši. Dve veliki parni lokomotivi ste konkurirali z dvemi vel. električnimi '■lokomotivi, in para je znatno zmagala. Ena parna lokomotiva ie vozila ostri zavinek pri Franklinville s hitrostjo 14485 km. na uro in je tako zmagala. Št. 100.001 je manjši stroj obeh električnih lokomotiv v Llaytonu, tehta 1940 stotov in more razviti 1200 konjskih moči. Dosege! je ta stroj hitrost 111 kilometrov, dočim je njegov tekmec parna lokomotiva št. 6047, ki tehta 1580 stotov, vozil s hitrostjo 130 km. pri prvi vožnji, in 133 5 km. pri drugi vožnji v eni uri. Druga velika parna lokomotiva št. 6075 je tekmovala z električnim strojem št. 19.00.3. ki je dan prej prevozil 1365 km. Ce tudi je omenjena lokomotiva ena najboljših strojev Pennsylvania Raillroua, vendar ni nihče mislil, da bi ovinek pri Franklinville vozila z isto naglico, kot električni stroj. Kajti pri parnih strojih leži težišče višje kot pri električnih, in zato je tudi nevarnost večja, da skoči iz tira. Inženir Dorghty je sam vodil parno lokomotivo. Z očali, kot jih imajo av-tomobilisti, je splezal na lokomotivo. Dalo se je znamenje in z velikim šumom se je začel premikati stroj. V neverjetno kratkem času je izginil izpred oči. V besni naglici je prevozil ovinek. Hitrost je znašala 1439 kilometrov, torej skoro 8 kilometrov več kot je največja hitrost električne lokomotive.
Dečki v poštnih vrečah. Iz Pittsburga, Pa., v Ameriki se nam piše: Tukajšnji poštar W. H. Daviš je prišel na sled, da razpošilja njegova pošta živo blago v vrečah. Za praznike najame tukajšnja pošta več dečkov, kateri raznašajo posebne pošiljatve in pisma. Med starejšimi in mlajšimi dečki pa ni nikoli vladalo soglasje, temveč veliko sovraštvo, ki je končno postalo tako, da bi to moralo več mlajših dečkov plačati z življenjem. Starejši dečki so namreč svoje mlajše tovariše lovili in kakor hitro so enega dobili, že so ga zavezali v poštno vrečo in ga vrgli skozi cevi tako, da je priletel naravnost na vozove, ki stoje pod cevmi na ulicah. Vreče z dečki so tako hitro letele po ceveh na vozove, da so se pomešale z drugimi vrečami, tako da je bila nevarnost, da se dečki zaduše, zelo velika. Le malo ie manjkalo, da niso dečke odpeljali na vlake in jih razposlali kakor regularno pošto. Ravnatelj je nato pozval vse dečke k sebi in jih vprašal, kako si upajo rabiti vladne vreče za kaj druzega, kakor za poštne pošiljatve. nakar mu j-e najstarejši deček fldgovoril: »Mr. Daviš, mi zaupamo eden v drugega, namreč v kolikor nas je .special-boys", kakor hitro pa pride k nam kak nov deček, ga preizkusimo, ako je sposoben za poštno službo in ako iii boječ. Ako tak ,kid' ne more kljubovati šalam, kakoršne se uganjajo po vseučiliščih in v West Pointu, potem tak otrok ni vreden, da dela pri pošti naše vlade. Pošiljanje dečkov po ceveh na vozove ni druzega, nego — skušnja.« — Kako je bil poštni ravnatelj s tem odgovorom zadovoljen, o tem poročilo molči.
Ibsenovo maturitetno spričevalo. Ibscno-vo maturitetno spričevalo, ki kaže napredek, sc je nahajalo v posesti nekega strojnika, ki ga je izročil sedaj norveškemu pomorskemu častniku. Spričevalo ima sledeče rede: Izdelki v materinem ieziku dobro, latinsko prestavljanje dobro, latinski slog precej dobro, latinsko (ustmeno) srednie, grško slabo, nemško zelo dobro, francosko dobro, verouk dobro, zgodovina dobro, zemljepis dobro, aritmetika slabo, geometrija dobro. Na podlagi tega spričevala ie dobil Ibsen znak: »Non contem-nendus«.
Lloydov parnik ponesrečil. Ko ie odšel
Lloydov parnik »Marija Terezija« iz Gruža, ga je pri izhodu iz Inke zadela nesreča. Na ; pomoč so mu takoj poslali dva parnika.
Izslljenje napitnine. Pred kazenskim senatom nemškega1 državnega sodišča se je 7. oktobra pret. leta obravnavalo vprašanje, če ima hišni sluga hotela pravico zahtevati napitnino. Po razsodbi od 22. aprila je bil hišnik prvega hotela v Stcttinu obsojen na osem dni zapora radi izsiljevanja. Kot stoji v razsodbi, obtoženec ne dobiva nobene plače, in je navezan samo na napitnino. Dne 3. februarja pret. leta jc neki gospod H. v omenjenem hotelu prenočil ter se peljal v hotelskih saneh na kolodvor. Svoj ročni kovčeg, v katerem je bilo 600 mark, je postavil zraven sebe na sani. Spredaj poleg kočijaža je sedel obtoženi. Ta ni H.-ju niti snažil črev-Ijev, niti mu storil kako drugo uslugo; do takrat sploh še ni videl H.-ja. Pri izstopu iz sani je H. hotel vzeti svoj kovčeg, a obtoženec ga je prihitel in ga nesel na kolodvor. Ko je H. zahteval kovčeg nazaj, se je obtoženec branil in rekel, da je nastavljen brez plače in je odvisen samo od napitnine. Prosil je potem posebej še za napitnino. H. mu je prošnjo odbil in je hotel zagrabiti za kovčeg. Obtoženec pa se jc takrat obrnil tako, da ni mogel H. zagrabiti za kovčeg. Ko mu je H. grozil, da pojde na Dolicijo, mu je obtoženec odgovoril: »Storite, kar hočete!« H. je šel po policijo. sluga pa je položil kovčeg nazaj na sani in se odpeljal v hotel. H. je zamudil vlak in se moral peljati s prihodnjim.
Dvajset let poročen, a še ni videl žene. Prav romantično je življenje nekega C. Hos-kina. Ze dvajset let je oženjen, vendar svoje žene še ni videl, ker je bil slep. Naenkrat je po srečni operaciji spregledal in sedaj vidi prav dobro. Vse na okolu stoječe je videl in spoznal. Zelo želi videti svojo ženo, o ona prebiva sedaj v Colorado Springs. Obvestili so jo o srečnem izidu operacije in brezdvotn-no bo takoj prihitela k možu.
Pasivni odpor budimpeštanske požarne brambe. Budimpeštanska požarna bramba je sklenila, da prične 15. t. m. pasivni odpor, ker čaka že več let zastonj na izboljšanje plač. Glavno izkušnjo za tihi odpor so napravili že pri požaru Szaparyjeve palače.
Umetniki in alkohol. »Revue« priobčuje v eni najnovejših številk celo vrsto odgovorov na vprašanje, ki ga je poslalo uredništvo učenjakom, pisateljem in umetnikom. Vprašanje je, koliko množino alkohola porabi sam. Podobno enketo je otvoril pred nekaj časom »Das literarisehe Echo«, in skoro brez izjeme so prišli odgovori, da alkohol škoduje umetniški moči tvorenja. Večina francoskih znamenitih mož je tudi tega mnenja. Tako piše Berthelot: »Alkohol se mi zdi vsakemu škodljiv, izjemoma v redkih slučajih kot krepčilo bolnikom.« — Jules Claretic je dejal: »Zelo malo uživam alkohol, komaj od časa do časa kak liker, a ne smatram tega kot duševno okrepčevalno sredstvo. Najlažje delam takrat, kadar sem trezen.« Tudi Zola je dejal: »Pijem samo vodo in morem delati z vso močjo samo zjutraj pred zajuterkom.« Ravno tako tudi Sully Prudhomme ni bil prijatelj alkohola. Saint-Saens je bil zelo zmeren pivec vina. »Ce imam svežo, čisto vodo,« tako namreč piše, »jo imam raje, kot vsako drugo pijačo.« Mas-seuet tudi ni smatral alkohola kot dobro vzbu-jevalno sredstvo za komponiranje in se ga je varoval, medtem, ko je njegov tovariš Vin-cent d' lndy semtertja spil kozarček konjaka, ako je delal ponoči, da je lažje bedel. Sardon je dejal o alkoholu, da je strup. »Ne prenesem niti pol kozarčka žganja. Nikdar ga nisem rabil, da bi si ž njim pomagal pri delu. Nasprotno pa rad pijem kavo in spim dobro samo ponoči. če sem prej spil pol čaše.« Bourget je izjavil kategorično: »Mene alkohol bodisi še v tako majhni množini in katerisikoli obliki absolutno ovira pri delu.« Kot vnet pristaš abstinence sc je pokazal Henrik Lanedau; pil je samo vodo in le redkokdaj vino z vodo mešano. »Nikdar nisem opazoval,« tako piše, »da bi imela kaka pijača dober vpliv na mojo »inspiracijo«. Prepričan sem, da je samo eno vzbujevalno sredstvo k delu, in to je neškodljivo, priprosto, sveže in naravno kot čista voda in to je — volja.« Tudi Jules Lemaitre ne pi.ie več vina, in če ga zmerno uživa, ga ne smatra za sredstvo, ki vpliva na duševno delavnost. Navdušen pristaš dobre pijače je Camillo Flamarion: «Nikdar nisem pil vode,« cenim jo le za zunanjo vporabo. Pijem vino, burgundca, bordo, šampanjca, rdečega in belega, seveda s pogojeni, da je dobro, ker sc me ravno v tem oziru težko zadovolji. Moj dobri stari oče je bil vinogradnik in je umrl v 90. letu starosti, v takem letu, ko je bila slaba vinska trgatev - —« Tudi Roditi se šteje prijateljem^ vina: »Menim, da je vino izvrstna stvar. Ce se malo pije in če je celo nastala moda, da se ničesar ne pije, se je zgodilo to samo vsled tega, ker se ga je prepogosto ponarejalo.« Ponosno zveni odgovor Melliia de Vagues: »Francija je dežela, ki je darovala v obilni meri svetu najboljše vino; oni, ki so ga pili, so ustvarili istemu svetu najmočnejšo in najbogatejšo moderno literaturo.«
Kriza londonskih gledališč. Večina londonskih gledališč sc nahaja v veliki financi-jelni krizi; pri nekaterih pride v kratkem naj-brže do poloma. Vzrok krizi je povišanje plač igralcem, najemnine in drugih stroškov, naposled pa tudi konkurenca raznih zabavališč nižje vrste.
Stavkujoči delavci odgovorni za delodajalcu s stavko povzročeno škodo. Najvišje sodišče je pred kratkim izdalo velevažno razsodbo. ki bo brez dvoma zelo vplivala na vprizarjanje delavskih stavk. Neki tovarnar je pri okrajnem sodišču v Stockeravu tožil 16 svojih delavcev na plačilo 3704 K, češ, delavci so stavkali in mu s stavko povzročili toliko škode. Toženi delavci so ugovarjali, da stav-katije ni kaznivo in da so hoteli s stavko le doseči boljše delavne pogoje, ne pa delodajalcu storiti škodo. Prvi sodnik jc razsodil, da 1
ie samo vsak posamični delavec, ki Je stavkal,
dolžan plačati škodo, ki jo je on sani povzročil, da pa delavci niso solidarno vezani plačati škodo. Okrožno sodišče v Korneuburgu jc pa ovrglo to razsodbo iu je razsodilo, da so toženi delavci solidarno vezani, plačati zahtevano odškodnino. Najvišje sodišče je to drugo sodbo potrdilo. Postavilo sc je na stališče, da se s stavko prekrši delavska pogodba in ker je to po § 85. sod. reda policijsko kaznivo dejanje, torej delikt in da torej za take slučaje velja § 1302. obč. drž. zak. Velja pa ta paragraf tudi radi tega, ker je bila stavka v nasprotju s prevzeto pravno obveznostjo in namenoma storjena škoda, vsled česar so delavci solidarno dolžni pokriti škodo. — Delavce, ki ničesar nimajo, ta razsodba ne bo ženirala, pač pa tiste, ki kaj imajo, ki bodo v slučaju stavke lahko priniorani plačati vso nastalo škodo.
Umrl je kralj hotelskih tatov, Jurij Mano-lescu, imenovan tudi knez Lahovary, v Milanu prav nenadne smrti. Za časa svojega bivanja v Alaski si je zlomil desno roko, katero so mu morali odrezati. Njegovo smrt je povzročila operacija. Star je bil 37 let.
Ob sodni razpravi zaradi napada v Per-senu napoveduje »Alto Adige«, da ne dobe obtežilne priče v Roveretu ne stanovanja in tudi ne hrane.
Kuga. Tržaška morska oblast razglaša: Ker je uradno dognano da je kuga v Meki in v Yambu, se obravnavajo došle stvari iz teh krajev in iz pristanišča Džeda po dotič-tiih postavnih določilih. Opuste se pa varnostna določila o stvareh iz Orana, ker je tam ponehala kuga.
Sodnikova smrt med razpravo. Sodniku Petru Kalmanu v Keczkemetu na Ogrskem je 8. t. m. med razpravo postalo slabo ter je kmalu nato umrl, zadet od srčne kapi.
Hitro pridobljeno bogastvo. Peterburški časopisi poročajo, da je neki Popov postal na zelo hiter način milijonar. Pred par leti je prišel z drugimi izseljenci tudi Popov iz mesta Mrašansk v Harbin, ter je stopil v službo pri nekem inženirju kot sluga. Sedaj je Popov eden najbogatejših ljudi na vzhodu. Srečne špekulacije in železna pridnost in vztrajnost so mu pripomogle, da ima sedaj lastne parnike in hiše v Harbinu in dobro razvito trgovino, pri kateri je uposlenih 10.000 delavcev.
Sara Bernhardt na japonskem. Proslavljena tragedkinja Sara Bernhardt še zdaj ne more mirovati. Neprestana želja po novih la-vorikah jo žene vedno naprej in sedaj se bavi z vprašanjem, da bi se napotila s svojo gledališko družbo na Japonsko. Njena najiskre-nejša želja je, da izvede kai takega, česar do sedaj še ni izvedla nobena evropska umetnica. V ta namen je sklenila tesno prijateljstvo s prvo japonsko tragedkinjo, Sado Jacco, ki se nahaja sedaj v Parizu. Sada Jacco je uver-jena, da bodo sprejeli Saro na Japonskem z razprostrtimi rokami.
AVSTRIJA.
Hebsko vprašanje.
Parlamentarna komisija »Češkega kluba« je razpravljala o hebskem jezikovnem vprašanju. Sklepali so tudi o oklicu z ozirom na deželnozborske volitve.
Narodno vprašanje na Češkem.
O spravnih pogajanjih je govoril v Pragi 9. t. m. dr. Kramar. Rekel je, da če zahtevajo Nemci, da naj imenujejo uradnike sorazmerno s prebivalstvom, naj to velja tudi za osrednje oblasti in ne zgolj za praktikante. Okrožnim okrajem Čehi ne nasprotujejo, a češke manjšine morajo biti enakopravne. Razbremeniti se mora namestništvo tako, da dobe okrožne oblasti večji delokrog, namestništvo naj pa prevzame večino ministrskih poslov. Sodi pa naj zadnja inštanca stvari, ki nimajo skupnega značaja. Namestništvo mora biti parlamentarno odgovorno. — Okrožno sodišče v Češki Lipi je zavrnilo ugovor brnskega odvetnika dr. Budinskega, ki se je pritožil, ker je šlukenavsko okrajno sodišče zavrnilo neko njegovo češko tožbo, češ, da je običajna pri sodišču le nemščina kot službeni jezik.
Državni zbor.
Državni zbor se snide z ozirom na deželnozborske volitve šele v prvi polovici meseca marca in zboruje nato do konca junija. Proračunski odsek se skliče 21. t. m.
Nemško-češki agrarci.
Izvrševalni odbor češke nemške agrarne stranke je vzel na znanje poročilo o kompromisnih pogajanjih med nemškimi svobodomiselnimi strankami o deželnozborskih volitvah. Sklenili so, da skličejo 1. februarja nemško agrarni strankarski shod v Prago, ki sklepa o kandidaturah za deželnozborske volitve.
Delegati na morju.
Posebni vlak bo na razpolago delegatom, ki se podajo v Pulj. Odpelje se 13. t. m. ob 8. uri 35 minut dopoldne z Dunaja v Trst. Z ozirom na omejen prostor na Thalji se časopisje uc vabi k izletu v Trst, Pulj in Reko. Povabljena sta zgolj oba korespondenčna urada. Pač pa dobe zastopniki časopisja, ako to žele, legitimacije pri vojnem ministrstvu ali pa v navedenih pristaniščih na ladji »Lacroma«.
Politične kmetijske družbe.
Kmetijske družbe, ki izvirajo še iz prve polovice prejšnjega stoletja, se niso mogle otresti še liberalnih madežev, ki so se jih prijele v liberalni dobi. To se vidi tudi še na Dunaju. V kmetijski osrednji družbi je nemški radikalec Kaspar napadal viteza Hohenbluma. da ie premalo agitiral proti krščanskim soci-akem. knez Auersperg je pa pel zopet pesem
»neodvisnih kmetov«. Tudi Rokitansky in Bayr sta mešala politiko v otrobe. Takim razmeram bo treba storiti konec.
Hrvaščina uradni jezik v Dalmaciji.
Zadrsko namestništvo je zapriseglo na-mestniškega kandidata liobriča hrvaško in tudi naznanilo s hrvaškim dopisom, da je dodeljen benkovaškemu okrajnemu glavarstvu. Iz tega sklepajo, da reši Beck vprašanje o uradnem jeziku v Dalmaciji v hrvaškem smislu.
Prestolonaslednik v Švici.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je odpotoval s svojo soprogo grofico Hohenberg in z otroci v Švico, kjer bo bival inkognito kot grof Artstatten. Prestolonaslednik biva v Švici, da ozdravi svoj lahak katar.
Avstroogrska banka.
je imela 1. 1907 čistega dobička 29,925.536 K. Avstrijska in ogrska vlada dobita 11,228.315 kron, akcionarji pa 16,119.640 K. 5 v. Dividen-da znaša 107 K 40 v. za akcijo, lani je znašala 90 K 40 v.
Fcm. Fiedler generalni nadzornik.
Namesto vpokojenega Galgotzyja postane naibrže generalni armadni nadzornik poveljnik dunajskega armadnega zbora fcm. Fiedler.
Nižjeavstrijski katoliški shod
se vrši meseca septembra v Št. Hipolitu.
OGRSKO.
Ogrsko-hrvaškl državni zbor.
je imel včeraj sejo. Ministrski predsednik naznanja pismeno, da je postal baron Rauch hrvaški ban. Honvedni minister Jekelfalussy predloži predlogo o vojaških novincih.
Vojaška vprašanja.
O definitivni ureditvi vojaških vprašanj se pogajata ogrska vlada in vojno ministrstvo že več mesecev. Dozdaj se še niso sporazumeli. Gre se za jezikovno vprašanje. Ogrska vlada upa, da sc doseže kompromis.
Vojaške koncesije Mažarom?
»Reichspost« poroča, da so na poti vojaške koncesije Mažarom. Vlada se pogaja v tem oziru z Mažari, ki samo zato nasprotujejo zvišanju častniških plač, da bi izsilili od vlade koncesije in častnike omehčali, da bi manj nasprotovali razdelitvi armade. Dne 27. t. ni. se snidejo delegacije; dotlej, meni krščansko-so-cialno glasilo, vprašanje častniških plač še ne bo dozorelo, pač pa utegnejo Mažari imeti že zagotovljene svoje zahteve.
VOLITVE V HRVAŠKI SABOR.
V Kraljevu je množica na shodu pretepla starčevičanskega kandidata Kolarja. Oprostili so ga orožniki. Znani Potočnjak, ki kandidira v hrvaški sabor v Belicah proti Supilu, naznanja, da objavi spomine o postanku reške resolucije, v kateri ostro napada koalicijo.
KATOLIŠKA STRANKA NA ČEŠKEM.
Na strankarskem shodu katoliško-narod-ne stranke v Pragi 5. in 6. januarja t. 1. je bilo jako živahno. Predsedoval je državni poslanec dr. Horsk£. Izrekli so se za to, da se organizacija izvede po škofijah, za katere sc iz volijo izvrševalni odbori. Za deželnozborske volitve so sklenili postaviti kandidate v vseh okrajih, kjer je količkaj upanja za uspeh. »Pi jevo društvo« sprejme vodstvo katoliškega časnikarstva.
ITALIJANSKA IREDENTA VOHA AVSTRIJSKO VOHUNSTVO IN HUJSKA PROTI AVSTRIJI.
Italijansko iredentistiško časopisje je zopet začutilo potrebo, da hujska italijansko javnost proti Avstriji. Zdaj voha avstrijsko vohunstvo. »Adriatico« piše o sumljivih manev rih na Jadranskem morju. Neznani ribiči so lovili te dni pri Alberoni navidezno ribe. Sumljivo se niso obnašali in tudi neki carinski čoln ni opazil drugi dan nič sumljivega. Ponoči od torka na sredo proti 1. uri so pa opazili z obrežja »Tartano« brez zastave, ki je bila navidezno usidrana. »Tartana« je pa nenadoma razvila jadra in se pridružila neki drugi ladji, ki je izgledala kakor torpedovka in imela po mednarodnih predpisih dve rdeči in eno zeleno svetilko spredaj in belo na jadrnicah. »Tartana« in namišljena torpedovka sta nato izginili. »Adriatico« končno sklepa svoje skrivnostno poročilo, da torpedovka, ki so jo videli ponoči od 7. na 8. ponoči ob 1. uri v Alberoni, ni italijanska. Očividno hujlka list proti italijanski proti italijanski zaveznici Avstriji, ki ji očita, da vohuni v Lagunah.
VTIHOTAPLJENJE SRBSKE ŽIVINE V BOSNO.
Na sejmu v Kragujevacti so nakupili bosanski živinski trgovci več vagonov volov češ, da jih peljejo po sklenjeni trgovinski pogodbi v Bosno. Vole so odgnali proti bosan ski meji. Najbrže so vole vtihotapili v Bosno
NEMČIJA.
Volivna preosnova v pruski zbornici padla.
V dobro obiskani pruski zbornici je utemeljeval poslanec TrSger predlog o uvedbi splošne, enake in direktne volivne pravice za prusko zbornico. Po Biilo\vovi izjavi (glej včerajšnja brzojavka »Slovcnčevega« poro čila), da vlada v sedanjem zasedanju ne predloži predloga za volivno reformo pruske zbornice, pozdravlja konservativec Malkevvitz vladno izjavo. Konservativci nasprotujejo vo-livni preosnovi. Poslanec centra Poseli zahteva splošno volivno pravico. Glede na socialno demokracijo je izjavil Biilovv, da ni vpli
vala na vladni sklep. Pri glasovanju odkloni zbornica Triigerjev predlog. Za predlog so glasovali svobodomiselci, centrum in Poljaki.
Pruski princ Henrik proti Keimu.
V slučaju, da ostane general Keim predsednik »Nemškega mornariškega društva«, iamerava pruski princ Henrik v soglasju z nemškim cesarjem Viljemom odložiti protek-torat pri društvu.
IZPREMEMBA DEDNEGA PRAVA.
Kako pomnožiti državne dohodke? Na to vprašanje odgovarja na Pruskem justični svetnik Bamberger, da se naj dedno pravo tako izpremeni, da bo vedno država podedovala, kadar ni bližnjih sorodnikov in ni umrli zapustil oporoke. On računa, da pridobi nemška država s tem na leto 500 milijonov mark. Konservativci so seveda jako nasprotni taki reformi.
BRIANDOVI NAČRTI.
Briand, ki je postal justični minister in kateremu je podeljen tudi verski resort, hoče likvidacijo cerkvenega premoženja urediti potom posebnega zakona tako, da sc bo vršila administrativnim *in ne privatnim potom. Uklonil se je mnenju senatovem, ki ne odo-bruje zaplenjenja cerkvenega premoženja potom zasebnikov, ki pri tem goljufajo in bogatijo. (Briand išče torej znano »milijardo«. Našel je seveda ne bo, ker je nikoli ni bilo in ker so še tistih par milijonov cerkvenega premoženja, ki jih je ostalo, požrli bivši ministri.)
PROTEST VATIKANA.
»Corrispondenzia Romana« energično protestira proti članku Roberta Dells v »Times«, kjer se poroča, da je papež pri svojem sprejemu udeležnikov slovanskega kongresa dejal, da mora vlada, ako hoče biti dobra, biti despotična. Ta vest je čisto navadna izmišljotina.
MAROKO.
Francoski zunanji minister Pichon izjavlja, da je bilo koristno njegovo popotovanje v Madrid. Maroško vprašanje rešita Francoska in Španska previdno, a tudi odločno.
V Casablanco je došel iz Rabata ca-sablanški guverner sultanov sorodnik Muley liamin. Obiskal je generala d'Ama-de in se zahvalil v sultanovem imenu za posredovanje francoske vlade. Rekel je: Francozi naj bi upornike prepodili iz zadnjih njihovih postojank.
RUSIJA.
Ugodni finančni položaj.
Finančni položaj Rusije je ugoden. Mnogo finančnikov, ki so se vsled ameri-kanske krize ustrašili, je zdaj naložilo svoj denar v ruske državne papirje, ki pri relativno nizkem kurzu nesejo visoke obresti. Vsled tega so ruski državni papirji v nasprotju z drugimi med 14. septembrom in 14. decembrom 1907 v kurzu naraščali. Le primerjajmo! 21/* odstotni državni papirji so se povzdignili za 0-95 odstot., francoski 3 odstotni za 0-83, nemški 3'/s odstot. za 1-25 odstot., rusko 4 odstot. posojilo iz leta 1902 pa za celih 7-69 odstot.! Vzrok temu pa je tudi pomirjenje dežele in to, da Rusija polagoma ozdravlja od ran, pri-zadejanih ji v vojski z .Japonsko. Ker je čisto gotovo, da bo tretja duma delala, se je nadejati nadaljnjega dviganja kurza. -liranilničnih vlog je bilo v ruskih hranilnicah naloženih: leta 1903 1022 milijonov rubljev, leta 1906 pa samo še 831 milijo nov rubljev, 1. januarja 1907 pa jih je že
13 in pol milijona rubljev več kot I. 1903.
Mariaviti.
V	Plodsku jc sekta mariavitov božično božjo službo pela v poljskem in ne v latinskem jeziku, kakor je dozdaj bilo v navadi. Mariaviti hočejo v svojih molivni-cah uvesti poljsko bogoslužje; dozdaj tega zato niso mogli, ker jim je manjkalo poljskih molitvenikov.
Bojkot proti Nemcem.
Na prizadevanje nemškega konzula v Varšavi jc bil urednik lista »Przeglad Poranny« obsojen na 300 rubljev globe ker je poživljal k bojkotu" nemških trgovcev.
Finci.
Dijaška društva na alandskih otokih so objavila ob priliki stoletnice ruske in vazijc na Finsko oklic, kjer se spominjajo junaštva svojih pradedov, ki so se trdovratno upirali nasprotniku. Koder živijo Finci, se bodo letos spominjali očetnih bojev leta 1808/09. Dijaki bodo zbirali za spomenik junakom, ki so padli v boju za svobodo proti Rusom pri Kumlingenu. Fin ski senat je dovolil denar za nabiranje spomenika. Treba priznati: Finci so žilav narod, ki ga Rusi nikoli ne bodo mogli za-treti. Varovati lastno avtonomijo na Ruskem v sedanjih razmerah, jc dokaz nepremagljive odporne moči.
Lodz.
V	nesrečnem Lodzu pojema štrajkov sko gibanje. Med delavstvom vlada velik
beda, ker tovarnarji svoje tovarne zapirajo ali pa obrat omejujejo na nekaj dni v tednu. Tako so napravili tovarnarji v Tembelhaft, Neufeldt, Bachter, Spert, Kohler, Vindislav, Lehmann, Kolin, Heldo-mowsky, Tykotschener. Trikratni milijonar Poznansky je delo reduciral celo na eno uro na dan.
Ruske trgovinske pogodbe.
»Novo Vreme« je s trgovinskimi pogodbami, ki jih je Rusija zadnji čas sklenila, nezadovoljno. Pravi, da prizadene rusko-italijanska pogodba Rusiji 17 miii-onov rubljev škode; v prihodnje naj o trgovinskih pogodbah sklepa duma.
Rusija pristopi bruseljski sladkorni konvenciji. — Roparski vlom. — Ruski teroristi v Lausauuah.
Rusija je pristopila bruseljski sladkorni konvenciji. Obdrži svojo sedanjo po-stavodajo glede na sladkor. Rusija se zaveže, da od 1. septembra 1907. nadalje ne izvozi v šestili letih ne več kakor milijon ton sladkorja.
Ponoči 10. t. m. jc napadla oborožena četa postajo Sokolov. Oropali so poštno blagajno. Roparji so vrgli bombo na postajno stražo. V boju sta bila ubita dva vojaka, nevarno ranjenih šest. lahko pa pet oseb.
V Lausannah so zaprli 9 mož in dvoje žensk. Svirnja so prisilili s smrtnimi grožnjami, da jim je izplačal velike denarne vsote. V stanovanjih teroristov so našli veliko krogelj.
NOVE AVSTRIJSKE BOJNE LADJE.
V zgradbi nahajajoče sc bojne ladje so sledeče: Tri oklopnice (I., II., III.), vsaka po 14.500 ton in v skupni vrednosti 38 milijonov kron. Ladji I. in II. sta dogotov-ljeni do 15 in 10 '/<•, pred koncem 1908. ne bosta še dogotovljeni. Potem: Brzokrižar-ka F od 3.500 ton z veliko hitrostjo (24 morskih milj v uri). Dogotovljena je do 8%. Letošnji zgradbeni obrok znaša 16*2 milijonov kron (vsega vkup 122:7.) Sest torpedovk tipa »Husar« in 10 visokomor-skih torpedovk. Stanejo vse 8 milijonov kron. Ravnotako dve podmorski ladji tipa »Holland«. Staneta 2VJ milijona kron. V Pulju se zgradite dve podmorski ladji tipa »Lake«. Staneta 2-25 milijonov kron. V Kielu dve podmorski ladji sistema »Ger-mania«. Staneta 2-5 milijona. Na Angleškem dve patruljski ladji za Donavo. Staneta 0-5 milijona kron. Nadalje se predlaga zgradba 12 visokomorskih torpedovk po 100 ton. Stale bodo 4-8 milijonov kron. Prva rata je 1 milijon kron.
Dnevne novice.
+ Trgovci, čujte! Liberalci za kon-sumna društva! »Slovenski Narod« je priobčil vrsto člankov z naslovom »Snujmo zadruge!«, v katerih priporoča razne vrste zadrug, med njimi hvali in priporoča tudi konsumna društva. Pa ne le to, ampak liberalna stranka tudi naravnost pozivlje k ustanovljenju konsumnih društev ter pravi: »Za ustanavljanje zadrug je poklicana v prvi vrsti inteligenca, posebno šc učiteljstvo. Ako se inteligenca nc gane, naj se pa loti ustanovitve ta ali oni kmetovalec, obrtnik, delavec itd. Obrne naj se kar na »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani ter ji naznani svojo željo, da sc ustanovi zadruga; od zveze prejme takoj vsa pojasnila.« Liberalna zveza pa ne izvrši samo le ustanovnih del; ona preskrbi konsumnetnu društvu vse potrebne tiskovine, blagajno, jo sploh uredi za početek poslovanja. Liberalci obetajo konsumuini društvom poseben otvoritveni kredit in pošljejo k ustanovitvi svojega »veščaka«, ki bo kmete in obrtnike naučil voditi take konsume. Zadostuje, da znajo le brati in pisati in računati, kolikor se da v ljudski šoli naučiti. Tako čitamo v »Slovenskem Narodu«. Kje so časi, ko so liberalci gromeli proti konsumom? Zdaj jim voda v grlo teče. tudi po mestih se ljudje od njih obračajo, in da bi zbobnali vsaj nekaj glasov skupaj pri deželnbzborskih volitvah, pa obetajo kmetom, obrtnikom in delavcem denar in pomoč za snovanje konsumnih društev. Liberalci mislijo, da so trgovci že tako njihovi, da se lahko iz njih že norca delajo in gredo kalinov lovit s konsumnimi društvi. Trgovci, ki so ve dno mislili, da morajo glasovati z liberalci, da se rešijo konsumnih društev, imajo zdaj tukaj lep dokaz, kakšni prijatelji so jim liberalci, ki zdaj kar javno pozivljejo v »Narodu«, da se naj snujejo v velikem konsumna društva. Slovenski trgovci iz tega zdaj lahko posnamejo, kakšno korist imajo od tega, če se še dalje potezajo za liberalno stranko, ki se iz njih le norčuje
in jih zase izkorišča v veliko škodo reel-nemu trgovstvu. Tudi tu se dani!
+ Dr. Krekov članek »Narodni politični program«, objavljen v 1. in 2. številki letošnjega »Časa«, je ponatisnilo »Hrvatstvo« od 9. in 10. t. m.
+ Odbor »Kmečke zveze« v ljubljanski okolici je sklenil v svoji današnji seji, II. t. m., da kandidira v ljubljanski okolici »Kmečka zveza« v deželni zbor gosp. dr. Ivana Šusteršiča in gosp. Franc Povšeta.
Dalje se je sklenilo, da se izreče zahvala »Slovenskemu klubu« za njegovo delo v državnem zboru, v katerem so se poslanci Slovenske Ljudske Stranke toplo zavzeli za kmečke koristi.
+ »Narodova« čednost. Iz judovske »Arbeiterzeitung« je glasilo narodno-na-prediie-stranke pobralo podlo notico in jo po svoje serviralo svojim bravcem. V »Correspondenzblatt f. d. kath. Cierus« je namreč pisal neki duhovnik, da je dobro dandanes, ako duhovnik ne sprejema poslov brez zdravniškega izpričevala, češ, da je on z neko kuharico naletel. To notico so pobrali judovski listi in jo po svoji podli fantaziji na široko razlagali, glasilo liberalnih učiteljev, iz katerega prepisuje »Uč. Tovariš«, jc prineslo celo stvar pod naslovom »Offentliches Unkeuschheits-bekenntniss«. Glasilo »krščanskega demokrata« Hribarja je seveda šlo za judi. In kaj je istine na tem 'J Dotični duhovnik je vzel nevede v hišo na tuberkulozi bolnega posla, ki mu je na deželi dve leti ležal v hiši in ker ni nobene bolniške blagajne za take slučaje, mu provzročil velike stroške. To je popisal svojim tovarišem v svarilo, in iz tega so naredili liberalci in mokrači svoje historije. Prosit Hribar!
+ Uspeh dela! »Slovenski Gospodar« piše: Vesela vest. Zadnje dni smo dobili iz nekaterih župnij po 50 novih naročnikov, iz ene celo 100! Prisrčna hvala vsem agitatorjem! Vidiš, dragi bralec »Slovenca«, to je uspeh dela! Ali meniš, da pri nas to ni mogoče? Gotovo! Zato na delo! Vsak naročnik naj dobi vsaj enega novega! V vsaki župniji naj se število »Slo-venčevih« naročnikov pomnoži!
+ Žumberk in Marindol. »Hrvatska«, glasilo stranke prava, piše o žumberško-marindolskem vprašanju, da ga treba čim-preje definitivno rešiti. Po mnenju »Hrvatske« je Hrvatska že zdavna nepobitno dokazala svoje pravice do tega okraja, češ. ako bi bilo nasprotno res. »bili bi ti predjeli več odavno pod Kranjskom«. -»Hrvatska« izjavlja, da mora biti rešitev tega vprašanja ena najvažnejših nalog bodočega sabora. Beležimo.
+ Novo društvo. V Rovtah nad Logatcem se je na novega leta dan ustanovilo »Katoliško izobraževalno društvo«. , Oglasilo se ie prvo uro nad 60 vrlih mla-deničev in mož.
Občni zbor bo imelo katoliško politično društvo za novomeški in metliški okraj v ponedeljek, dne 20. jan. Občni zbor se bo vršil v domu rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Začetek ob pol 11. dopoldne. Spored bo sledeči: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo o društvu. 3. Slučajnosti. Z ozirom na to, da se namerava društvo preleviti v »Kmečko zvezo«, je pričakovati prav obilne udeležbe.
+ Jeseničani pozor! Opozarjamo na jutrišnji shod strokovnega društva na Savi. ki se vrši ob pol 4. uri popoldne na Savi pri Jelenu in na občni zbor »Katoliškega delavskega društva« zvečer v »Delavskem domu«.
—	Učitelj Anton Grmek in njegova žena, učiteljica Antonija Grmek, sta se 9. t. m. preselila iz Sore v Komendo. Šla sta silno nerada in do zadnega so njuni pristaši poskušali spremeniti sklep deželnega šolskega sveta. Nova učitelja v Sori g. J. Pianecki in gč. Ana Grebene sta že 2. t. m. nastopila službo.
—	Skrivnostna smrt? Jako razburjeni so prebivalci ljubljanskega barja zaradi skrivnostne smrti Neže Modic v Verblenju. Žena ie govorila še pred smrtjo, da bi rada živela m svoje otroke vzgojila. Ko so jo našli mrtvo, ie imela dve rani, narejeni z britvijo, osem centimetrov dolgi. Ali je verjetno, da bi se človek, ki se hoče umoriti, samega sebe tako mrevaril? Kaj pa z znamenji na glavi? Jera Oblak iz Verblenj. Anton Modic iz Verblenj št. 2 in domačini, ki so pred strašnim dogodkom občevali z nesrečno Nežo Modic. so zanimive priče. Ljudstvo z nestrpnostjo zasleduje to stvar in zahteva, da se izvrši preiskava z vso strogostjo, kajti razburjenje je jako veliko.
Shod sodalitatls ss. C. za novomeško dekanijo bode prihodnji četrtek, t. j. 16. t. m. ob navadni uri v Mirni peči.
Po reški dolini je zapadel sneg; obstal pa je le na vrhovih. Pričakovati pa je sedaj običajne burje.
Kmetska zveza za reško dolino bi bila potrebna. Trnovo, ki je nekako središče te doline, bi bilo primerno za sedež. Nasprotniki se gibljejo, gibljimo se tudi mi!
Nesreča. Poroča se nam: Na Topolcu pri Ilirski Bistrici jc v noči od 9. na 10. t. m. pogorel krojaču Matiii Celigoju svinjak, v katerem je zgorel pitan prešič, ki ga jc Ccligoj redil, da ga proda; zgorelo jc tudi v svinjaku
dvanajst kokoši. Revež je imel torej »pečenko« proti svoji volji. Zavarovan ni bil in ga je ta nesreča hudo zadela. Sodi se, da sc jc ogenj razvil iz pepela, v katerem je bila še žerjavica.
—	Z vollvnimi kandidati za deželni zbor
si »neodvisni« kmetje še ne upajo na dan; menda bodo prej glasove prešteli, ker kar na »celem« se nočejo blamirati. Govorilo se je. da bode kandidiral »bistriška kultura« Košo-matov Tone, pa je sedaj utihnilo; Tone si menda ne upa.
—	Nova trgovina. V Bistrici pri Trnovem na Notranjskem je nedavno otvoril trgovino z mešanim blagom g. Hreščak.
—	Za delavstvo v tvornicah vžigalic je izdelalo trgovinsko ministrstvo odlok, o katerem se morajo izjaviti trgovinske zbornice.
—	Častno svetinjo za 40-letno zvesto delo je dobil Janez Krašovec, delavec pri tvrdki Karol Jelovšek na Vrhniki.
—	Konkurz je proglašen nad ^fovino Leopolda Vukiča, trgovca v Postojni.
—	Naslov šolski svetnik jc dobil g. Josip Štrukelj, profesor v Kotoru, povodom svojega umirovljenja.
—	Sedmina po t gospodu Janezu Zu-žeku bo v Vodicah prihodnjo sredo, to je dne 15. januarja zjutraj ob 9. uri.
—	Kot naslednik opernega pevca Heša pride na dunajsko dvorno opero pevec Lovrenc Corsin iz Strassburga.
—	Jeseniški telovadni odsek priredi v nedeljo, drie 26. t. m., javno telovadbo. Ta dan bode na Jesenicah tudi seja zveze telovadnih odsekov.
—	Poročil se je v sredo na Trsatu pri Reki gospod Jernej Rupnik, trgovec in gostilničar v Dolenjah pri Jelšanah, z g. Ka-tino Frol.
—	Župnikom v Lanišču so izvolili dosedanjega tamošnjega župnega upravitelja Josipa Vrbko.
—	Mrtvega dobili v postelji. Na Rudnem pri Selcih so danes zjutraj domači dobili mrtvega starega očeta Simona Eržena. Prejšnji večer je svojim vnukom potožil, da mu ni prav dobro, odšel je spat in zjutraj so ga našli mrtvega; zadela ga je kap. Star je bil 74 let. Blagi rodbini Simonovi naše iskreno sožalje. N. v m. p.!
—	Ubila se je v Selcih Marija Bernik, stara 89 let. Padla je raz peč ob polnoči in opoldne je umrla.
—	Pljučnica gospodari po selški dolini.
—	Umrla je v Zalogu pri Ljubljani za-sebnica Ana Pire, rojena Tičar, stara 81 let.
—	Opravilo sedmine po t gospodu Ivanu Sakserju. župniku v Št. Jakobu ob Savi, bode dne 15. januarja 1908, ob 9. uri dopoldne.
—	Promet na Severni železnici je zopet popolnoma odprt.
—	»Kamničan« ie prenehal izhajati.
—	Na Igu pod Ljubljano je padla 181etna liberalna trdnjava krajnega šolskega sveta. Nič ni pomagalo da je priskočil tudi okrajni šolski svet ljubljanske okolice Troštu na pa-moč in imenoval liberalnega strojarja Martina Zdravje za krajnega šolskega nadzornika. Dne 5. t. m. so pristaši S. L. S. izvolili si za predsednika posestnika Franceta Merkun iz Studenca-Iga in njemu namestnika posestnika Ivana Štrumbelj od tam.
—	Smrtna kosa. Umrla jc dne 8. t. m. v Toplicah vdova Ana Sitar v 7,3. letu starosti. Rojena je bila v Semiču iz premožne Fuksove rodbine in se omožila s posestnikom Janezom Sitarjem v Toplicah h. št. 43. Po njenem prihodu in marljivem gospodinjstvu se ie hiša dvignila na stopnjo blagostanja. Dala je možu in domovini sedem krepkih sinov. Trije so se pred več leti izselili v Ameriko, pridobili ondi državljanstvo in s trgovino lepo imetje, trije so v Toplicah, vsi bivši člani c. kr. avstrijske armade in v ugodnem položaju, med njimi najstarejši sin Ivan Sitar, sedanji župan. Iz Amerike ie došel mater obiskat sin Karol in dočakal nje smrt in pogreb.
—	Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu napravi v nedeljo, 12. t. m. predstavo z igro »Mlini pod zemljo« in domačo zabavo.
—	Novice Iz Trboj. Gospod učitelj Krek je podaril cerkvi v Trbojah 400 kron. Bog plačaj! V Trbojah imamo v novem letu 27 »Domoljubov«, 17 »Bogoljubov«. Napredovali smo za polovico in več od lani. Tudi »Slovenci« prihajajo v našo vas trije in ena sobotna številka. Morda še pridobimo naročnikov.
—	Novice iz Save pri Litiji. Zupna cerkev na Savi se je letošnjo jesen okusno prenovila. Zvonik in cerkev sta dobila novo streho in zidovje se je lepo osnažilo zunaj in znotraj. Pred Božičem so se tudi dala napraviti nova okna. Notranjščina je sedaj jako lepa. Stranska dva oltarja sta nova, veliki oltar pa je prenovljen. Pred velikim oltarjem je sedaj nov tlak. iz stropa pa visi krasna nova svetilka. Na oltarjih se svetijo krasni novi pozlačeni svečniki, imamo pa tudi lepe nove lestence. Hvala, da imamo sedaj tako cerkev, gre v prvi vrsti našemu g. župniku, ter vsem domačim in tujim darovalcem. Ik)g jim povrni! — A tudi novo šolo imamo, ki je že pod streho. Delo pri novi šoli je prevzel g. Nikolaj Krhiikar, zidarski mojster v Litiji, tukajšnji rojak. Prav tako! Svoji k svojim! Letina je bila letos dobra. Bogato .ie obrodila pšenica in koruza, manj pa se je pridelalo krme za živino. Marsikateri kmet bo moral vsled pomanjkanja krme prodati živino pod ceno. To je občutna škoda, zlasti ker se vse draži, najbolj pa živila.
—	Šmartno pod Šmarno goro. Neko duševno rt-vse se zaletava v našega občespo.što-vanega g. župnika ter hujska našo mladino
proti vsakemu, ki ne trobi v liberalni rog. — Vzel si je na piko našega g. župnika, misleč, če konča pastirja, razkropi ovce. A ne bo tako! Branili bomo vedno našega g. župnika, vi pa, ako imate kaj časti, nastopite odkrito! Sedaj pa se izvijate kakor kača. Svetujemo vam, da hodite ravna pota, če ne vam kaj za vas neprijetnega povemo na kosmata ušesa. Ponosni pa nikari ne bodite na vaše ruvanje proti poštenim osebam. Ako hočete mir, dajte mir! —
Križe pri Tržiču. V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 81, umrlo jih je 58, poročenih pa jc bilo 12 parov. - Snega nimamo veliko, a zato več mraza. Delavstvo se je začelo gibati. Poskušajo ustanoviti delavsko konsumno društvo. Ustanovili bi podružnico tržiškega konsumnega društva. V ta namen se skliče v nedeljo, 12. t. m. zaupni shod po § 2. shodnega zakona v prostorih tukajšnjega »katoliškega izobraževalnega društva« (stara šola), popoldan po večernicah. Nekaterim to seveda ni všeč. A mi pravimo: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Mi gremo pogumno naprej, do naših skupnih uspehov! Sloga jači, nesloga tlači!
— Slovenski organisti. V drugi odborovi seji osnovnega odbora za »Društvo slovenskih organistov« se je določilo: Predsednik osnovnega odbora Rus poroča, da sta veleč, knezoškofijski ordinarijat, kakor tudi slavna deželna vlada potrdila društvena pravila. Izvoli se deputacija starejših organistov, ki naj jo vodi gospod Sicherl h knezoškofu, da naj pošlje poziv 113 župne urade, da naj isti podpirajo organiste in cerkvenike v smislu § 4. potrjenih društvenih pravil. Občni zbor se vrši v januarju leta 1908. Vabilo se bo vse gg. tovariše, preč. gg. župnike, sploh vso preč. duhovščino in prijatelje bednega organista. Občni zbor se bo vršil v hotelu »Union«. Pred občnim zborom bo pa v stolnici sveta maša s petjem. Osnovni odbor bo naprosil profesorja g. Foersterja, da bo vodil petje. Vse potrebno bo oskrbel osnovni odbor. Vabila se bodo razpošiljala v januarju. Sklene sc, da sc pred občnim zborom povabi na razgovor nekatere gg. duhovnike in glasbenike, ki se zanimajo za obstoj novega društva. Zato naj bi se vabljenci odzvali vabilu k seji, ter prihitijo s sveti in navodili v pomoč osnovnemu odboru, da se bo lahko kai koristnega ukrenilo za naše organiste.
Štajerske novice.
š Imenovanje. Jožef Pogačar, c. kr. ofi-cijal pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju je imenovan za nadoficijala.
š Nemške šole v Gaberju ne bo. Radovedni smo, kaj bo zdaj s tistimi stotinami »nemških« otrok v Gaberju, ki se že potapljajo v slovenskem morju, kakor smo slišali lani tožiti v vesoljnem nemškem časopisju? Ta šola, ki ie padla vsled slabega gospodarstva mestne občine v vodo, kaže na eni strani prav jasno, koliko je vreden krič po nemških šolah, na drugi strani pa pomenja velikansko blamažo celjskega občinskega sveta. Toliko marljivejše se mora delati odslej od slovenske strani za rešitev slovenskega šolskega vprašanja v Celju.
š Zblaznel je 321etni železničar Ivan Rokovnik, doma iz Braslovč. V Račah je nedavno tega padel z zavore in si močno pretresel možgane. Sedaj pa so ga dobili v Mariboru pred nekim spomenikom s samokresom v roki klečati. Pravil je policiji, da jc že svojo ženo ustrelil in da bo ustrelil še sebe.
š Umrl je v Dramljah občespoštovani posestnik gospod Rajh, oče obeh odvetniških kandidatov gg. dr. Rajhov.
š Radi moževe smrti zblaznela je neka Triebl, vdova po črevljarju v Gradcu. Ubo-žica je mati treh otrok.
š »Štajercijanci« prirejajo okrog Ptuja pridno shode. Zadnji dve nedelji v starem letu sta bila shoda v Strazgoncih in Št. Vidu, preteklo nedeljo v Leskovcu. Na teh shodih razlaga »Štajercev« urednik Linhart neko čudno socialistično - nemškutarsko mešanico. Ncm-škutarstvo jc scve glavna stvar pri tem.
š Lovska sreča. Iz Zavrča pod Ptujem poročajo: Pretečeni teden .ie ustrelil šolski vodja gospod Josip Troha na Dravskem otoku divjega mačka. Enega ie že ustrelil pred nekaterimi leti. Na isti otok ste zašli pred tremi leti dve divji svinji, a sc ni posrečilo ju ustreliti; odšli ste nazaj na Hrvaško. Tam so lovci na novega leta dan opazili še enega divjega uiačka. Morda sc posreči ga ustreliti. Lovski blagor!
š Umrl je v Celju vpokojen polkovnik gospod Avgust Krall.
š Insolventen je postal trgovec nianufak-turnega blaga Anton Stohmaier v Gradcu.
š Poročil sc je v Št. Lenartu v Slov. Goricah trgovec g. Sla\vitsch (Slavič) s hčerko pekovskega mojstra gdčno Mici Heiter.
š Pokopali so v Marenbergu vpokoje-nega davkarja g. Fran Kagerja.
Ljubljanske noulce.
li Javno predavanje. Prihodnji torek predava v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« gospod profesor Evgen .larc iz Kranja. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
I j Značaj in doslednost očita »Narod« g. Svctku zato, ker ie posvetil svoje muzikalno znanje in moči razvoju in prospehu »Ljubljane« brez »Narodove« licence. Znano je, da jc g. Svetck tekom zadnjih HI let neštetokrat sodeloval pri raznih muzikalnih priredbah, v "Narod nem donm«, »Rokodelskem domu<>, »Marijanišču«, in v raznih cerkvah, če ie bil naprošen. zgoli i7. veselja do glasbe! Tako
tudi sedaj! Kajti Svetkovo naztranje temelji od nekdaj na krščanskih načelih, istih, ki so mu jih vcepili doma. Za politiko pa se je g.. Svetek bore malo brigal, dokler ga ni »Narod« in njegova stranka s svojim »značajnim« in »doslednim« postopanjem prisilila, da se odvrne od značajnih ljudi, ki so ga eksponiralt in ga potem pustili sedeti v aferi z Glasbeno Matico«. Mi za časa tozadevnih člankov niti vedeli nismo, kdo stoji za črkama A. S. pod kritiko. O »ignorantu« ne najdemo nikjer ničesar v tačasnih številkah »Slovenca«. Obsojali smo to oceno, meneč, da izhaja le odtod, ker se je vršil »Requiem« v »Unionu«, da je bila tendenciozna! Danes vemo, da so s kritiko soglašali malone vsi merodajni glasbeniki ljubljanski in da je ni ovrgla niti v eni točki najhujša gonja s strani prizadetih ljudi v »Gl. Matici« in v »Narodovem« uredništvu in pa, da je bila ta ocena povod, da so se razkrile gnile razmere v »Glasbeni Matici«. Gosp. Svetek je to gnilobo osvetlil kot odgovor na znane izjave s strani »Glasbene Matice« in »Naroda« svojčas v dopisu na »Narodovo« uredništvo, ki ga je bilo prosilo za oceno, s pozivom, da ta dopis objavi v informacijo javnosti. Isto je storil v dopisu na odbor-»Glasbene Matice«. A oba sta — molčala. Menda bo to javnosti zadostovalo, da bo vedela iskati značaj in doslednost. —- Sicer pa je, kakor rečeno, »Narod« povedal, kdo je bil takrat kritik. S tem je »Narod« zopet zagrešil podlo kršenje uredniške tajnosti. Ni prvikrat, ko je »Narod« tako kršil uredniško tajnost. Bilo je to tudi pri dr. Robidi, kateremu je naprtil, kar je pisal in nepisal in še v nekem drugem slučaju. Vsak se bo pač premislil dopisovati »Narodu«, ki kakor hitro mu kdo ni več po volji, izdaja uredniške tajnosti! »Narod« je s tem tako nizko padel, da nižje pasti več ne more!
lj Novoletna darila in voščila starih Ljubljančanov. V dobrih starih časih si stari Ljub-Ijančanje ob novem letu niso samo častitali, pač pa si tudi dajali med seboj darila. To sicer še ni nič posebnega, ker se to več ali manj vrši še dandanes. Marsikomu pa še ni znano, da so dobivali tudi javni funkcionarji, uradniki, novoletna darila uradnim potom. V Ljubljani je bila ta navada pri deželnih in mestnih uradih že v 16. in 17. stoletju. V nekem zapisniku od leta 1683. stoji, da je deželni odbor glavnemu blagajniku naročil, naj za novo leto uradnikom (višjim v zlatu) izplača 1000 goldinarjev. Od tega denarja je dobil deželni glavar 100 državnih tolarjev, njegov namestnik 50, predsednik deželnega sodišča 70, prised-niki 50, ostali nižji uradniki 8 do 16, uradni sluge pa 3 do 6 tolarjev Tolika darežljivost je trajala samo, toliko časa, dokler so bile denarne razmere ugodne. Odkar pa so leto za letom naraščali stroški, in se je ravnotežje deželnega gospodarstva majalo, se je morala deželna uprava omejevati na najpotrebnejše stroške. V seji 17. aprila 1. 1717. sc je sklenilo, da se ta darila popolnoma odpravijo. Tudi ljubljanski magistrat je dajal novoletna darila, a samo nižjim uradnikom, pisarjem, stražnikom, uradnim slugam, in sicer v znesku od 2 do 3 tolarjev. Mestni očetje niso ničesar dobili ob novem letu, zato pa so ob drugih prilikah dobili prav znatne darove. Zlasti se jc to dogajalo pri ženitovanjih, kjer .ie slavljenec pogosto dobil v dar zlat kozarec, ali zlat prstan. dostikrat pa tudi sodček sladkega pri-morca. Sčasoma pa so postajala novoletna darila podrejenim magistratnini uradnikom redkejša. V prvi polovici 18. stoletja so dobili novoletno darilo samo tisti, ki so nalašč za to vložili prošnjo ter dokazali, da so vredni in potrebni darila. Take prošnje so imele celo vrsto lepodonečih naslovov na mestne očete. Počasi pa je izginil vsak sled novoletnih daril mestnim uslužbencem. Akoravno so izginila novoletna darila v gotovih poklicih in med uradniki, vendar ie živela ta navada v ljudstvu dalje v drugi obliki. Namesto novoletnih ustmenih in pismenih voščil se je daroval kak poljuben denarni znesek v kak dober namen in s tem se je zadostilo navadam ob novem letu. Na ta način ni malo pridobila krščanska ljubezen do bližnjega. Ta hvalevredna navada je splošno prišla v navado šele takrat, ko so se začeli liudje odkupovati s takozvanimi »oprostilnimi listi« v kak dobrodelen namen od novoletnih daril. Najprej se je to zgodilo v začetku pretečenega stoletja. V »Ilirskem listu (Illirisches Blatt) od 15. decembra I. 1820. je bil tiskan sledeči oklic: »Človekoljubnim novoletnim voščilcem v Ljubljani. Ze tri leta obstoječa naprava, da se odkupi od nadležne in dostikrat celo zdravju škodljive navade novoletnega častitania, z listki v korist tukajšnjega ubožnega zavoda, ie imela tak uspeh, da se naj isto stori tudi za prihodnje leto. Zato smo izdali na ljubljanske človekoljube vabilo, da naj kakor doslej s svojim sodelovanjem in velikodušnimi darovi manjšajo revščino trpečih ljudi, naj jim brišejo solze, ute-šč žalost in skrbi in plačilo za to naj iščejo v tihi samozavesti. Ne da bi sc hotelo staviti darcžljivosti kake meje, .ie cena takozvanetnu »oprostilnemu listku« (Gratulations - Erlass-karte) 20 kr. Listki so od današnjega dne na prodaj v trgovski pisarni očeta revežev, gospoda Leopolda Frčirenteicha. Imena velikodušnih darovalcev se bodo tiskana priložila časopisu ter se bodo darovane svote na isti način razglasile. Ljubljana, 15 dec. 1820.« Po tem oklicu sc lahko sklepa, da se .ie navada »dobrodelnih novoletnih voščil« brez kakega pritiska začela v Ljubljani že z letom 1817. Omenjeni oklic je našel odmev in uspeh je bil za tedanje čase naravnost sijajen. Kot nam kaže neki izkaz, sc ie v prvih treh letih odkupilo od novoletnih voščil 1891 oseb, in sicer v prvem letu 500, v drugem 688 in v tretjem 703 osebe. Ljubljanski reveži so dobili 1426 gl. 31 kr.. in sicer v prvem letu 397 gl, 29 kr..
v drugem 515 gl. 57 kr. in v tretjem 513 gl. 47 kr. Ni čuda, če je omenjeni list dal duška splošnemu razpoloženju in je v neki poznejši številki naredil na Ljubljančane cel slavospev.
lj Legar med vojaki. Kakor smo nedavno poročali, se nahajajo trije z.a legar-jem oboleli vojaki v vojaški bolnici. Kot dodatek se nam poroča, da je bilo potem še kakih osem do deset vojakov poslanih v vojaško bolnico v takozvano opazovanje. Te vojake so pa v nekoliko dneh zopet odpustili kot zdrave, tako da se nahajajo samo omenjeni trije vojaki kot za le-garjem oboleli v bolnici. Vse druge govorice so za sedaj neosnovane.
lj Prememba posesti. Veleposestvo vdove Supanz v Poljčanah je kupil Ljubljančan gospod Zalokar za 120.000 K.
lj Na oklicih so: Anton Valentinčič, zem-ljak, in Jožefa Lampič, posestnica. Vladimir Galak, c. kr. nazovni narednik, in Ana Fryda, šivilja. — Josip Makovec, pleskarski mojster, in Elizabeta Burgar, zasebnica. — Maksimilijan VVegschaider, trgovec, in Marija Binder, tovarnarjeva hči. — Matevž Ter-kov, mesar, in Ivana Sedej, natakarica. — Karol Šiška, c. kr. davčni asistent, in Ana Starman, zasebnica. — Alojzij Suhadolnik, tovarniški delavec, in Jera Špendal, tovarniška delavka. — Anton Zidan, delavec, in Ana Pajk, delavka. Gregor Zajec, železniški delavec, in Frančiška Sušnik, polzemljaka hči. — Alojzij Grebian, železniški uslužbenec, in Marija Krauland, sobarica. — Leopold Toma-žič, posestnik, in Marija Budinek, zasebnica.
lj Velik vojaški koncert zagrebške godbe sc vrši jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Svira celotna godba, broječ 46 godcev, pod osebnim vodstvom g. kapelnika Mitroviča. Kakor se nam poroča, je tukajšnja godba angaževana vedno v gledališču, tako da pred zaključkom gledališke sezije ni mogoče dobiti belgijske godbe za velike koncerte:
Ij Društvo »Pravnik« sklicuje redno glavno skupščino za letošnje leto na dan 25. januarja 1908, zvečer ob 8. uri v Ljubljani v ntali dvorani »Narodnega doma«.
Ij Stereoskop Rožunov se imenuje novo podjetje znanega litijskega fotografa gospoda Jos. Rožuna, ki se je naselilo za nekaj dni v Ljubljani, Židovske ulice št. 3. Podjetje ima namen širiti zanimanje za naravne krasote lepe naše Kranjske. Sedaj je razstavljeno: Hoja na Triglav, Karavanke in Kamniške planine. Sinoči je počastilo gospoda Rožuna predsedstvo »Deželne zveze za ptujski promet«, ki se je jako laskavo izrazilo o slikah, o katerih bomo še govorili. Za danes si dovoljujemo slavno občinstvo opozoriti na obisk tega podjetja.
lj V hotelu »Ilirija« se je mudil glede zadeve umrlega Janeza Zužeka, amerikanskega podanika, g. M. Ibosoltnik, konzul v Trstu.
lj Umrla je gospa Ivana Strgar roj. Kukec, stara 29 let. Truplo prepeljejo v Žalec.
lj Na mestnem drsališču pod Tivoli-
jem bo svirala jutri, v nedeljo popoldne od 3. do 5. ure ljubljanska društvena godba.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 14. januarja 1908, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o proračunu mestnega zaklada za leto 1906; o dopisu mestnega magistrata glede ureditve pravnih razmer železniškega jarka tik podturenskega ribnjaka; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletju 1907; o prošnji I. mestne deške petraz-rednice za nabavo omar za shranjevanje učil; o napravi tretjega rastlinjaka v podturenskih nasadih: o dopisu mestnega magistrata glede zboljšanja razsvetljave nekaterih cest.
lj Ogenj v dimniku. Danes dopoldne so se unele saje v dimniku hiše št. 31 na Dunajski cesti. Ker so ogenj pogasili domači, požarna hramba ni stopila v akcijo.
Ij Nočni obisk. Te dni je prišel ob pol 12. ponoči v stanovanje sodovičarja gosp. Franc Jeriča na Martinovi cesti št. 32, mizarski pomočnik Karol Salomon. Ko je Jeričeva žena nepoklicanega gosta začutila in prašala koga išče, je začel ta nekaj odgovarjati v nemškem jeziku in ker se je bližal postelji, je ta poklicala svojega moža, ki je Salomonu velel, naj se odstrani. Ker Salomon tega ni hotel storiti, je Jerič vstal, nakar je nepoklicani gost odšel, a za slovo jc Jeriča tako vdaril po glavi, da ga je lahko telesno poškodoval. Salomon se bode zagovarjal pred sodiščem.
Razne stuarl.
Dunajski župan dr Lueger se je pre-liladil in kašlja. Zdravniki so mu naročili, da naj se varuje.
Krokodil požrl ministra. Justični minister angleške kolonije v Natalu se je udeležil lova na krokodile na reki Kazacu, prišel je preblizu zverine, ni se je mogel obraniti, zgrabila ga je in požrla.
Moža je s škarjami zaklala v Hamburgu slikarjeva žena Konig, ko je mož prišel pijan domov in jo je pričel daviti. Mož je bil v par minutah mrtev.
Hudo zimo imajo na Nemškem. Okolu Kiela je padlo snega dva metra nad norma-lom. V Liibccku stoji voda po nizko ležečih mestnih delih. Na Danskem so taki snežni viharji, da jc promet na vseh železnicah ustavljen. Na Ogrskem je več oseb zmrznilo.
Stavka pekovskih pomočnikov v Pragi šc vedno traja.
TRŽAŠKI SVEDROVCI ZASACENI NA DELU.
Iz Trsta poročajo: Včeraj okolu 4. ure zjutraj je zaslišal železniški uradnik Armand vitez Janiszevski, ki je šel po ulici aelle Acque, da je nekaj ropotalo v skladišču spedicijske tvrdke Cisilino in Peteani. Sumil je takoj, da bi mogli biti notri tatovi, in poklical je bil straže, kojih se je kmalu nabralo na pol tucata in razpostavilo se ob vseh vhodih do hiše. Poslalo se jc takoj tudi stražo po gospodarja Cisilino, ki stanuje v ulici Oatteri št. 10. Tekom one pol ure, predno je dospel gospodar, pa se je prisluškovalo, straže z uhom ob ključavnici, radovedneži kakih 20 korakov daleč. Vladala je grobna tišina, vse je stopicalo po prstih; notri pa se je delalo, da je bilo veselje. Slišalo se je neprenehano ropotanje, kakor da bi kak konj udarjal s kopitom; videlo se je tudi, da je notri brlela neka luč. Ugibalo se je razno, ni pa tudi mankalo šaljivcev, ki so pripisovali ropot konju, psu, mačkam in celo podganam. Tu se je pokazal gospodar. Napetost je stopila do vrhunca. Straže so se zbrale okolu vrat, v rokah samokres, nadzornik je potegnil sabljo. Tihoma so se sedaj priplazili k vratom skladišča tudi radovedneži. Sedaj je gospodar pazno in neslišano vtaknil ključ v ključavnico. Notri so še vedno korajžno ropotali. Tu energičen potisk na ključ, vrata se odpro, noter pri-drvijo straže, zapazijo se bliskoma nekatere postave, neka od njih urno ugasne svečo, slišijo se klici: »V imenu zakona!« in ob svitu žveplenk zagledajo se tri žalostne postave, dve stoječi kakor Lotova žena ob blagajni, ena pa, ki se skuša skrivati. A tudi tega so kmalu zgrabili in ob plinovi luči so stali pred stražami zasačeni svedrovci. V skladišču, oziroma v obeh pisarnah na levo in desno stran skladišča je vladal strašen nered; vrednostni papirji in dokumenti so bili razmetani na mizah in po tleh. Blagajnica, ki so jo bili svedrovci obrnili okolu njene osi, pa je kazala dve veliki luknji v okrožju 12 cm. V isti se je nahajalo le .300 K v gotovini, od kojih so bili svedrovci že vzeli 60 K, in vrednostni papirji za ceno ,3000 K. Vlomljeni so bili vsi predelki pisalne mize. Tudi v drugi pisarni rta desno, ki spada solastniku tvrdke, g. Peteani, je bilo vse v neredu, toda blagajnice se niso bili dotaknili. Policija je našla celo svedrovsko delavnico, osem svedrov raznih vrst, žago, klešče, pilo, železni rog, vitrihe, usnjate rokavice in še drugih stvari. Tatovi so vstopili v skladišče po veži hiše, otvorivši glavna vrata z vetrihom, prišli so potem na dvorišče, kjer so odžagali kos lesenih vrat, ki vedejo iz dvorišča v skladišče in vstopili noter skozi napravljeno odprtino. Tatovi so: Alojz Lorenzutti iz Izole, star .37 let, dninar brez posla. V njegovem žepu so našli onih 60 K. Drugi je Guidon Ladieb, star 28 let, iz Hrenovice pri Postojni, mizar, že leta 1900 izgnan iz Trsta, in Emil Iss, star 24 let, iz Benetek; došel je v Trst pred kratkim iz Vidma. Kakor se vidi, precej internacionalna tvrdka.
Ako se pomisli na lego skladišča: v bližini najbolj živahne ponočne kavarne v Trstu, pred katero stoji vedno patrulja varnostnih straž, in par korakov daleč inšpektorata v ulici Chiozza, potem se res ne moremo načuditi predrznosti teh tatov, ki so še delali s takim ropotom, kakor da bi sploh požvižgali na vso policijo.
Telefonsko In hrzolouno poročilo.
ŠKOF V DJAKOVU.
Dunaj, 11. januarja. V zadevi imenovanja škofa v Djakovu je baron Rauch obiskal tu papeževega nuncija. Rauch je priporočil zagrebškega kanonika Lj. Ivančana. Rakodczay-jev kandidat je bil dr. Jambrekovič.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 11. januarja. Dr. Amruš kandidira v hrvaški sabor v Slunju proti koaliciji.
Zagreb, 11. januarja. Hrvaška seljaška stranka pojde samostojno v volivni boj ter bo postavila trinajst kandidatov.
NEMIRI V ABESINIJI.
Rim, 11. januarja. Guverner italijanske Abesinije, Carletti, ki biva v Rimu in se zdaj nemudoma vrne v kolonijo, je izjavil, da se napad na Lugh ne sme smatrati za nevaren. Sicer je abesinski Mcnelik mnenja, da Lugh pripada njemu, s sedanjim napadom pa on ni v zvezi. V Benadiru ni pr.otiitalijanskega gibanja. — Senator de Martino meni, da se za Benadir v vojaškem in gospodarskem oziru premalo stori. Ni izključeno, da je Menelik hotel presekati gordijski vozel v pogajanjih z Italijo s tem, da je dal izvesti napad na Lugh, katerega si on od nekdaj prisvaja zase. Italija bo morala Lugh, katerega je branilo samo 71 askarov (vojaki domačini), zopet zavzeti.
Major Mozzoni tudi ne smatra položaja za ugodnega.
OBRAVNAVA PROTI STESLJU.
Peterburg, 11. januarja. V obravnavi proti Steslju so vse priče soglasno izjavile,
da je bil Port Artur po Kontradenkovi smrti nevzdržljiv.
MULEY HAFID — SULTAN.
Tanger, 11. januarja. Muley Hafid je proglašen za sultana. Na Abdul Azisa je odposlana brzojavka, ki mu naznanja, da je kot sultan odstavljen, ker je deželo prodal Francozom.
SPOR MED JAPONSKO IN AMERIKO.
New York, II. januarja. Japonska jc pristala na to, da izda potne liste izseljencem in je določila, da število izseljencev omeji.
STRAŠEN DETOMOR.
Budimpešta, 11. januarja. Tu je povila 19 let stara dekle Gered otroka. Gered je vzela otroka, vrgla ga na tla in toliko časa ceptala z nogami po otroku, da se je novorojenčku glava odtrgala od trupla. Detomorilko so zaprli.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 11. januarja.
Pšenica za april.......12 80
Pšenica za oktober......10 57
Rž za april.........11 44
Koruza za maj........7 10
Oves za april........8 29
Efektiv: brez kupčije.
Poilano!
Ker se mojemu sinu Adolfu NVagenpfell pred dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čini najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredno nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni. na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za inal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najuljud-neje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
JURIJ VVAGENPFEIL, juvellr, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij Wagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici Ie dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam,, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure,, ter bilježim. pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem ADOLF WAGENPFEIL, juvellr, Ljubljana.
Poslano.
Ljubeznivemu kolegu gospodu Mihaelu Zalokarju v Radovljici.
Že več let hodite okrog mojih častitih naročnikov pregledovat dimnike, posebno po Javorniku in okolici. Ker pa podpisanec nisem Vaš sin in tudi ne iz občine Koroška Bela, povem Vam kakor tudi upravi imenovane občine, da sem za svoje delo sam odgovoren in nima nihče pravice kontrolirati mojega dela. V svojem obrtu sem že toliko izurjen, da so dimniki pri Kranjski indust družbi pod mojim nadzorstvom vsaj toliko čisti, kot so bili pod Vašim Svetujem Vam, da se raje bolj pobrigate za svoje delo. Capito!	50 l-l
S spoštovanjem
Izidor Šoberl
dimnikarski mojster Jesenice-Fužine št. 80.
Zahvala.
Podpisani se iskreno zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani
za vestno in natančno izplačilo zavarovalnine po požaru dne 29. maja 1907.
Franc Vrhovnik
66 l-l na Vrhovju, f. Št. Urška gora.
Organisf,
ceciljanec, z večletnim službovanjem, popolnoma liturgično izobražen, baritonist, kateri je tudi izvrsten pevovodja, išče mesta s 1. aprilom 1908 Naslov pove iz uljud-71 nosti upravnišlvo »Slovenca". i—i
C. kr. rudarski nadkomlsar Vinko Strgar naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresljivo vest, da je njegova iskrcnoljubljena soproga, gospa
Irma Strgar roj. Knketz
v petek, dne 10. januarja t. I. ob 4. popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v dobi 29. let, mirno izdihnila svojo blago dušo.
Truplo umrle se prepelje v nedeljo, dne 12. t. m. iz hiše žalosti, Resljeva lj cesta št. 3, ob 11. dopoldne na južni kolodvor in od tam v Žalec, kjer se položi v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 9. dopoldne v rodbinsko rakev na pokopališču Sv. Kocijana.
Sv. maša zadušnica se bode brala ob pogrebu v cerkvi Sv. Kocijana.
V Ljubljani, dne 10. jan. 1908
Proti katarom
Bopilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati iu vratnih oteklinah zdrav uiPko priporočana je	38 13 II.

alkaliftna
katera se z vspetiom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
»	iieoBAuDi iSaaerbruan,
sla«. Mita]a, zdravila« kapalliča pri Karlavlh varil
Protpekti Ha»tonj in franko. V Ljubljani ie dobiva t v«eh lekarnah, vaijlk
jito«rii»kih prodajalnieab ia tr|*vinah i jutvinaml ia
iM«
Zaloga pri Nlhaal Kantanr-la in Pata* Lastnik*
(»Jlla*1	114 53 - 6
Zahvala«
Za mnogobrojne dokaze tolažil-nega sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, oziroma matere in tete gospe
Hori]e Kentfo
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem lepih vencev in vsem udeležencem v častnem spremstvu na njenem zadnjem potu k večnemu počitku.
Istotako se zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažbo ob času bolezni.
Vsem in vsakemu posebej Iskrena hvala I
Bog plačaj!
9i i-i žalujoč! ostali,
Ivan Jax & sin
v LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato
zoloso šiualnih siroiev voznih koles in pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 1
t
V
Benitna. ponudba.
t
Dva dobra
ključarska pomočnika
Il/oionop se sprejmo takoj VtJJCIlGb pn Ivanu Triller,
ključavničarju na Bledu.
trgovec se želi seznaniti $ zdravo, h^reph^o gospico lepe zunanjosti, ft ima dote od Jf UOOO naprej. 2.gla;e naj ;e le one l^rjčan-Sl{ih;tari$ev, 50 li\or toliko izobražene in lepega vedenja, $amo resne ponudbe je poslati na upravo tega lista pod Šifro ,,Leoa bodočnost". Jfa ponudbe brej priložene 5/1'^e in pravega imena se ne ojira.
88 2
Krepkega učenca
s primerno šolsko izobrazbo za večjo trgovino z mešanim blagom aprejme takoj pod ugodnimi pogoji Lavft Leopold, Tržič, Gorenjsko.	63 3-2
Dobre harmonike kron 480,
50.000 komadov prodanih-
Nikake carine! Jamstvo I
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
ftt. 300 »,„ 10 tipk, 2 reg., 28glas., vel 24/12 cm K 4 80 ftt. 657';., 10 tipk, 1 reg,, 28 glas., vel., 30/15 cm K 5 20 St. 656%, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12cm K 5 40 ftt. 305';,, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24 12 cm K 6 20 ftt. 663'/«, 10 tipk, 2 reg., 50glas.,vel.31/15cm K8-Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, razDoiilialnica glasbil,
Most ftt. 1010 (Čeftko).
Glavni cenik s 300 slikami dobi na želio vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 16 — 1
Na prodaj je
59 2—2
2995 2-2
nopozldana |ijšn
vrtom tik glavne ceste, pripravna za gostilno, tobakarno ali trgovino.
Cena 15.000 kron.
Naslov pove uprava lista.
Dunaj-
ske kapljica proti krču v želodcu in črevlh. Zanesljivo sredstvo za želodec, sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. Proti boiečinam v želodcu in črevesih. Vzame se po 20 -40 kapljic. — Cena steklenici 20 vin., 12 steklenic 2 kroni. 62 6-1 Praftek in sok proti kaftlju, najbolje učinkujoč, po 1 I<, tako tudi ribje olje, medicinalno, za kašelj al K in 2 K.
Edinazalogain pošiljatev popošti vsak dan le
vlekami „pri zlatem orlu" kemika ffflr. Ph. MardetsohISger-ja
Ljubljana, lurči5evtrg,prl čevljarskem mo»tu
ir Motorje
na bencin ali plin, od 2 — 50 konjskih sil, ki so po najnovejši in zboljšanj sestavi res izvrsten pripomoček kmetijstva ali pa obrtnika, ker delujejo za 30°/0 ceneje kot parni ali električni stroji, so vedno pripravljeni za delo in lahko priučljivi, postavljam po zmerni ceni pod ugodnimi pogoji in strogim jamstvom, ter pošljem cenik, če se mi naznani, za katero rabo in s koliko konjskih sil.
Priporočam se tudi ur.0U ctnniPU za nakup in izvršitev W»tSIi »II UJCl za kmetijstvo, mline, žage, opekarne — s potrebnimi transmisijami z lesenimi kolesi (I lolzriemenscheibenrader), kakor tudi stroje za mlekarstvo, fttedilne kotle od 50—500 litrov, najnovejše pumpe za gnojnico itd.
Dopisuje se slovensko in nem&ko.
2770 3-2
Josip Božič
v Dolini, pošta Grabštanj, Koroško.
Založnik c. Kr avstr. državnih uradnikov
s Klobuke,
cilindre in čepice -««
vnajnovejiili iaconab in v velikih izberah
priporoča 112 62-28
Ivan Soklič.
Pod tran^o ftt. 2 PnsUl* <tink inlosnlci.
fAUtti/ti t- t/1////«i
Jtfatrrr ieiifo tlvbru, po ceni trt , »xtsTtf*sl/ii*o- potovali na/ ■se oi>rrxeyc>i
v Jfy'uM/uj)i Jtbladvvrshe ulicv^tf "&&rrJcwrstrut tfiy(i -aiiln dtpc. te bmpJu&iv j
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
^pod „Narodafl kavarne'
Električni razsvetljava.
Razstavljeno od 12. jan. do vštev. 18. jan :
Potovanje iz Štajerskega na Koroško.
Krasna partija.
Dobro izvežbans
87 1- 1
Kuharice)
išče službe, najrajši v župnišču. Izurjena je tudi v vsem gospodarstvu. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo lista.
Prodo se lepo poses'uo
hiša, v kateri se nahaja dobro obiskana gostilna, in vsi drugi gospod, prostori: zraven njiva in lep sadni vrt. Nahaja se blizu drž. ceste in dveh tovarn Naslov pove uprava.	89 1 - 1
15.000 m osta^Kov
8—20 m dolgih
najfinejših, brez napake, obeljeno, primerno za najfinejše telesno in posteljno perilo, nepokvarno
82 cm šir. rumburška tkanina 1 m 24 kraje. Oksford za srajce, prist. barv. 1 m =17 „ Flanela za srajce in bluze t ni Cefir za obleke, bluze, hišne in
otroške obleke, predpasnike 1 m 116 cm šir. Canafas, prist. barv.
I. kakovost.......1 m
rjuhe brez šiva 2 m d., 150 cm.šir. 1 kom. 90 brisače za kuhinjo, rudeče karir.
1 dvanajstorica......1 kom. 95
navadne brisače za kuhinjo ... 1 kom. 18
Najmanjše naročilo 5 kg zavoj 45 m povzetju Vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo. Če se naroči nad 50 K 3% popusta. 56 3 1
Emil Fuchs
tkalnica za platno. - Nachod št. 16 KrkonoSi.
18'/2
18
35
po

»apiHn.un iUUH v /moki najrarcnovmtneiiie crpt^no, KnwD<
blago »a bandera, baldahin«, raznobarvne plaiče, kaanle, plnvialc, datmstike, vb-luno, alba, koretaljo prte tu
»ploh vie. kur te rabi v oerkvi pri ilužbi božji. — Prevzem* tadi reaenje, prenovljenje star« obleke lit Tia popra-rlla. — Izdelnje rofino In pošteno po najnlljl eeni bandera to vao drugo obleko.
Pre6astite gospode prosim, da ie blagovoli pri naročilih »ur»ti na domačo tvrdko ter ne avaiujejo tajih tvrdk. dra-ite* in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejfto poatrežbo in najnižjo a«m», tatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmaniAr naročilo. NajodličnejSim ipoitovanjam ie priporoča 2922 1
Ana Hofbauer,
'tnejlteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani, Wolfove olloa 4.

i*
I
* -i
1 J*
E*
m
t
i *
i $
Iščem
kompanjona
s primerno vlogo v svrho ustanovitve špe-cijalne trgovine s tehniškim sosebno mlekarskimi potrebščinami. — Ponudbe do 15. januarja 1908 pod ,,Sodelavec" na upravo tega lista. 2939 3-1
Iz proste roke se
pod ceno proda
nova davka prosta pritlična	78 2-1
hiša
s 6 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima in obširnim vrtom. Hiša je prav blizu tovarne in je pripravna za vsakega obrtnika Stanovanja se dajo lahko v najem in se dobro obrestuje. Po|asnila daje lastnik Ivan Žni-darAič na Savi št. 145. P. Jesenice-Fužine.
J^delovatelja kirurg, instrumentov
Fjr. Slavka, Ljubljana
atelje ja ortopedične aparate in banda^e.
Priporočata svojo velijo zalego obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev aparatov ja inhalacije s paro in mr^lo, slerelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kUne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate Za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih pod-ložk■ bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo tečno in ceno.	58 2—1




Naznanilo in priporočilo. I. juž.-Staj kamnoseško Industr. družbo v Celju
naznanja, da je gospod Vincenc Ča mernik izstopil iz njene službe in nima torej pravice za njo dela prevzeti in tudi ne denar kasirati.	eo 3-1
Slavnemu p. n. občinstvu se najtopleje zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebno opozarjamo še radi izvršitve
cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih spomenikov
katere dobavimo po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
Prva iužnoitalerska kamnoseka industrijska družba v Celju
;
i

S
-~9C3
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
„lnternationaI" odstranj. maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. - Steklenioa 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-ter 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
Vsestranski izurjena
74 3-2
l^tiljarica
z dolgoletnimi spričevali iz župnišč želi dobiti službo, najraje v kakem župnišču. — Naslov pove uprava lista.
Sprejme se v poduk za pasar-sko obrt	69 2—1
pridendeček
14 do 16 let star. Hrano in stanovanje ima pri mojstru. Leopold Tratnik
pasar in srebrar, Ljubljana.
r«
I t
Cerkveno opravo
in	70 1
električna svetila!
priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu |
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27.
Nna ve'ika zaloga. — Postrežba točna.
Odda se takoj v najem zaradi smrti
ključavničarska obrt
z vsem potrebnim orodjem. — Več ae poizve prt P u 6 a v o u na Primskovem pri Kranju fttev. 68.	68 1
Panorama international
77
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 12. jan. do vštev. sobote 18. jan. 1908:
Zanimivo potovanje po
I Lil
OOOOOOOOOOOOOOOO
O
o
o
o o o o o o o o o o o o
o
o o o o o
o_________
o 000000000000000
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
O O O
o o o
o
o %
o o o o o o o o o o o o
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s 5 Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
wr Danes v soboto nov spored.
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-1 : žani ceni. 1 1
Szantnerjewi črevlji S.
edini v kakovosti, lepi in fini izvršitvi!
Največja zaloga
za gospode, gospe in otroke.-------
Zimskih črevljev Dokolenic (kamašen)SS Črevljev za doml^t:^
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
Mo6ki čevlji d k s- naprei. ženski £eviji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
K 4 80 naprei. Ženski črevlji, visoki, od K. 8 60 naprej.
_ Trgovoi dobijo primeren popu.t. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naroČila proti povzetju.
Itarieaa, aaetaa ii kiutuk-cijika kljačaraičaritra.
HldrallCnt vidri Id sesalki
Josip Weibl
j. Sprsltzer-ja nasl. LJUBLJAIR, SlomikBVi ilici 1
priporoča aa »Urnemu občinstva hi p re častiti duhovftini v izdelovanje vsak v to strok« »padajočih predmetov: ilAn« amretje aa itrej, obhojllna niti, ogT&Je aa aalrodvora •kaaajaa onre&je, vaina vrata, balkoni, verand«, stolpne krita, Itadllaika, itreia-
▼oda, telesna akna, telesna atol« iti. ■peci) ali tet«; valJlAnl aaatorl to šolnine plahta po najnovejšem listama a aamodvigalnliai i lMf 63—19	oporami braa vijakov.

ža

Globus
čislilni ekstraktl
čisli boljše kakor '
[vsako drugo Kovinsko čistilo]
Najkrajša m najcenejša UOŽflifl o fllMlKO
-
.•. v-.---> v
v ji /s \
i' fm
J -c- j
t \

i Anvensa
z modernimi, velikimi brzoparnikf iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde .JRed Star line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", BVaderiand", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
GM iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26 od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ^
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p a. občinstvu u prc-
vzctjc in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva. slikanja na steklo
za stofelarstvo v figuralni in navadni orna-3 mentiki, stavbno ter portalno stsklarstvo
| kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse T .! aaimodcrnejScoi slogu in po najnižjih cenah. -I Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-;1 ianastcfta blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob. izdelovanje okvirov za podobe itd. n«i ai-u
i
Harfai in proračuni na zahtevo zastonj.
i Spričtrala mejil i«vrieaih del m aa razpolagi p. a. idjeaalcea t aflal
L JužnoštajersKa Kamnoseška
*$>*$> industrllsKn družba Celje
Nov« ulice itev. II.	1044 36-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umatna kamnosoftka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjlc, podbojev, fasad, nastavkov Itd. iz različnih kantonov in oementa. ftpeoiijalna delavnioa in podobarski atolijo aa umatna oor-
kvona dala kakor: altarjev, prižnlc, obhajllnih miz, krstnih in kropllnlh kamnov itd.
Tlakovanja cerkva, dvoran, tn hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
.Starem tišlerju". S2i
mr^i
Izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter aajbolj idočih marmornih vrat v vsak oblikah
Mnogobrojnn zaloga grobnih I spomenikov I
iz različnih marmornih vrat granitov in »Uenitov po raznovrstnih narisih in po najnitjih oenah.
I Haprovo I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
apomenikov ter udelavanja napisov v iste
■ruieaje, pellraaje Is atrugasje kamena s ttrejl
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zabte-vanje brezplačno
| Rezervni fond: ^ K 63,000.000-— ^
^ Delniška glavnica ^ K 120,000.000 —
M
Podružnica
c. kr. priu.
i flustriiskesa Kreditnega zavoda Mi* w UubUaid

Franca Jožefa cesta štev. 9
sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira menjice in dovoljuje stavbene kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuie kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke ^ proti kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amer.kanske dolarje, dovoljuje carinske kredite itd. itd.
^	rrr===== Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja =========
J* proti vlomu in ognju sigurne Safe - Deposits
"	====zz================= pod lastnim zaklepom stranke. ===================


VODOVODI
== kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
JL an ak«* m- •

Konrad Lsir h n i k
l^jilbljHIflH	2457 15
Beethovnove ulice 4.	Brzojo®!: Locbnik, Ljubljano.
Sprejmem
3b 3-4
učenko
poštenih staršev v trgovino mešane stroke. Ponudbe sprejema Peter S tar, Jesenice (Gor)
i dr e. <jallat'a i
| ordiniro zoset no Po janskI cesti S | 39 it. 22 od 1-3 ure pop. 3-4 |
fcjJlclidlčJicJicJtilio00000000
SODE ^
stare in nove, velike in majhne ima na prodaj J. Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Čevljarskega
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo Ivan Ramovš, Selo 19 pri Ljubljani. 103-4
sodi:
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2-ili
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in
otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in nogavice itd. se dobe
2237 8
najcenejše pri
A.uiuoD Mozeač
Humano, Stori tri H.___
C kr. oblastveno potneno i* 3 učilis ca za Rrojno risanje
branja c7esi/i
LJubljana, Stori tri ti 28,
e Dobi se tudi kroj po životnl meri. ©
um
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna &. Co. Drnždanl In Te£in a L.
jo in ostane glasom vsak Jan do Ali b pri-/nalnic u a J u s p e S n o j š e vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehko kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 41
0»flmi hredšt ara uradnika , Častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniSk društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključnih Naslovi konzorcijev se povedo Hrezpl. pri o«re<l-njem^vodstvu u «dn. društva, Dunai, Wipp llngerstrasse 25. 2438 1
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna
V
Ljubljani
2727 $ 10-9
Pozor, kmetice in dekleta!
Naslov je: P. Juri£i£, St. 65 (Slavi nija>
ali s poštnim povzetjem.
V moj) lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma | iznajti sredstvo za rast | brk in las, proti izpadanju las in za odrtra- i pr tli j (luskin) na glavi, to je Kapilor it. I. i Cena (fr&nko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. lekarnar v Pakracu , Denar se pošlje naprej
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2k&4 ii
Drag Heger
urar, juvelir in graver.
Oslek I. Kaunclnska al.4, (Slavon.)
atST Pri m a trboveljski in dolenjski
Kosovni premog Srrdnoho<ni p< emog Orcho»ni premog Gruščni premog
po najniijlh cenah na cele vagone po premogo-kopnih cenah priporoča lastnik premogokopov J. PflULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica ši. 3.	2737 8
Cand. iur.
samostojen koncipist, išče službe v odvetniški, notarski ali kakšni drugi pisarni Mnogoletna praksa. Stenograf v slovenskem, nemškem, srbohrv. jeziku. Zmožen italijanščine v jeziku in pismu. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „C\ 34 3-:i
St 15.901/907,
Razpis,
2963 3 -2
Za zgradbo vodovoda »Kranj in ob olica « potrebna, na 620 000 kron
prorafunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela ali delne dobave (cevi armature, betonska dela itd.) zapopada-jofe ponudbe z napovedbo popu-ta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do I. marc«* 1908 ob 12. uri opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno kronu, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda .Kranj in okolica."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadi| še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostn h papirj h po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico i/brati ponudnika ne glede na višino ponudhne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
N črti, proračun in stavbni pogoji so v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah na ogled.
Deželni odbor Kranjski
v Ljubljani, dne 27. decemb a 1907.
k>
IB rujaui premog
novo otuoiMa prsmosovnlha femniR
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 12 11

Vožnja traja -	„ _
dni 6 dni V ^ Pn|%a po+ov^in
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajemmi velil\ansKjmi parnimi
r,	J Y l^aKordo sedaj veliki parnimi 2 8-12,000
Ranila dajezastopnilt ' Jr.§CUMig,
Jjubljana ]^iodvo^e-uiice&tv.28
** Od hod iz jjubliane vsaKj p o n e d e! e^to r eJ^ i n čdrteh^v tednu.
KoRor stresno, imm in navatfnn, za oDoke In zltfoue
«-»■■»—■■—........... < i. 1™«»''»»»» 1 ■ 111 ...........—————
2 piporoča u poljubni množini ooooooooooo
, borovnica.


C a>
oo
5»
mm
k
o
N O
O,
Najcenejša In najhitrejfa vožnja * Ameriko je s pomiki Severonemškega Uoyda"	iz
□ Bremena tlea-VorK
s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhetm II. Kronprini Wilhelm, Kaiser Wi!helm d. Groase. ........

m®

Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 a
Etitiarti Taučar-Iu, ® Kolodvorskih ulicah &35-
nasproti občeznane gostilne ,jPri starem Ti&lerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja 8« tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postreiba poitena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mexiko, Califomia, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi našr druStvo posebno ugodno isvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu so dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostalo dole sveta, kakor: Branilija, Kuba. Buenos Aires, Colombo, Sineanore, v Avstralijo itd. itd.
I
I
udrutolct
}nn a naa|aiolcaaDi Onbea 1», Mali itri«, M»(i allcm It, HM«. Br»«. Ojtkl Uk Cetta bul«, lm»k! luibai, *M1J»«, Ra*1 JIM« Hm* Mltri Ia Uk«rn.
M •nJalBlu« n* Dunaja
I VallitHt it, II Tib»rilrw*t «, 111 U.|UJU« n (v*gal «ii»»t|>), in. Lt vtngaaa« ti IV Vlt^ntl HacpIlIralH 19, V Schdnbrann.r.lr...« M a, TI ttM»M*or«mte. «. VU Marlablltratraaaa T* VIII Larchanlal<lwalraaM |S» IX Ali»»atraaa« )i K. raf•rltaoalraaa. H »VIII «lkr!a«aral..aa. M, KI« f)»blllifft> M..o>»lr «1 »1»	a«r»«. M,
»■HiaintOna dtnnlSka dru2ba
U LbU i 64

M E R C U R"
mjm*j. I Wollzel)e 10
a*» >a*IUI V MIKIAIMM Saaar MkUd W 8 WO OOO
ulamnujii
nakup in prodaja
raab vrst rent, driavnlh papirjev, akci), prioritet, »stavnic, aračk, dovis, valut In denarla
ir Zamenjava in esbomptiranje
i*«rah*nlh <»nmmlr in ohllracll «rw?k Ir kuponov.
OSREDNJA BANKA CESI(I" hranilnic, ***
'Vlog* m knjiiloe In rmbum 4 % in 41, %. Kupovanj« in prodaja vredn. papirje«. Uprava ia iuvalaa zaloga brezplačno.
f ippliagerstr. 22
___(Ustfedni banka £«skyoh spofitelen)
Posojila okrajem, mostom, ob&inam In drugim javnim korporactjam proti amortizaciji na 'n '<''. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih ♦ */. baa« kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in ie »tri-jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Dol. kap. 7,000.000--
Tele^ntmt: aSp«ri>b»ka'. Deponiranje kavcij to vadtj raznih vrat. Cakont menjlc tata«
denarnih zavodov. Bankovnc Informacija In »vete brezplačno.
r
Ugoden nakup
ostankov
V&flJBS
■
1»
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepili vzorcev v dolžini od t do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—6
V J. Havliček
v Podčbradih, Češko. -

Prevzetje trgovine.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem z novim letom prevzel
trjoulno z špecerijskim blujorn moko, žima In morsko trauo od i. Antona MmlneKa na Su. Petra cesti it.14
ter se slavnemu občinstvu priporočam, kakor mojemu predniku izkazano zaupanje i nadalje meni nakloniti. Potrudil se bodem cenjena naročila kar najbolje točno in po možnosti najceneje izvrševati. 17 3—6	Z velespoštovanjem	_
JOS. ŠEKULA.
Ivan Demšar
podkovski Min Izdela-vatel] vozov v Ljubljani
:: Marije Terezije cesta tt. 6::
priporoča svojo veliko zalogo
1107011 kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Soppimp te u Dolih tudi ueč učim.


.'537
^ -	W v^ M* ^
/a	v J*
V>V /V
Stanje hranilnih vlog 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
lahtevajte cenika z nad 1000 slikami.
Jamstvo več let. Vsako nepopi >lno blago se vzame j nazaj za popolni znesek.
Slika Vj nav. velikosti.
611 38
St. 365
srebrna dam-ska remont.gl 3*90
Št 322
srebrna moška remont- 3*50
St. 337.
srebrna s sidro j 15 kamnov 5*
dvojni plašč 6-50 ; - j
Št. S4l, srebrna s sidro	j
dvojni plašč 15 kam-	j nt nov, posebno
^^ močna 7-9-50	j

Anion Klffmunn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajerako.
Pcrna žeja DejhenjM v Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
9 laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode In frlze.
u Prcšernoulti ulicah šteu, 3,
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na i* način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—12
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
i Kašelj!
f^S 2360 "Kdor- 21-11

ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not potr spričev dokazuje o Izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel skh prsa
-------a trnmi fMkami.-----
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavo) 20 in 40 vin., ikati|lca 80 vin dobivalo x V Ljubljani: Lekarna pri ..Orlu" pri ielez. in« stu. deželna lekarna pri ,,M»riji Pomagaj", E Leustek; Ubald pl Trnkoiiy. Jos. Mayer, pri ..Kroni'' A.Bohinc, vogal Rimske in Bleiveisuve ceste ; Ivan 0|uričlč v Metliki, Karol Andrijanit v Novemmestu Karol Savnik v Kranju in Juslp Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cest« ki. 14 •dliksvaa m zlate kolajno i Pariza 1804.
Sdlit
Londonu 1905.
rliosn «
a priporoča proč. duhovščini |f|]h(}VTll^Ke OlMl v izdelovanj« vsakovrstna H".,1!.":'."1"16 i." Iz trpežnega la ••lldaaga klana p« nizkih t»aak.
^rgf izgotovljene obleki
i posebno u kavalakt v največji iabari po najnižjih cenah.
Mnttifl unlforn intrUiki|i ariitn Mautšktk vitaftn.
j«? JS^jhtff}».?ej4o italsg« in najrazno» ^ ^2004 62 2 vrstneji« izbiro
klavirjev in harmonijev ima
jzij Kraczmer
ASoj;
izdoloval>fc Eslavirjnv in sodno za-priseitni zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v za-Mi^^^^^BaSffli logi prelgrani pa brezhibni klavirji. Provzamem ublra-nje In popravljanje
vseh sistemov. Glavno zastopaj	Jtvo dvornih firm h—L. Btisendorfer na Dunaju, GebrUtiarStingl na Dunaju, Avgust FOrstsr v Lobavu, Th. Mannborg v Llpskam. Za vsak pri meni kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja Uposojevalnlna. — Delna plafilla. r
= Istrskas
vina
beli moškat, belo vino, rudeče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovi n ju, Istra.
2421 24-21
I. t94X
Slikarja napisov Stavk ti pehištrena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchAnfeldovfh v tubah za akadem. slikar)«.
Ockiiini obrat
Tovarna tn prodaja oljnatih barv, flrnefa In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodtjtlna In kompfolri Tslefon 154. Ptlavnic«:
Miklošičeva cesta *f. 6 ^ Urlžke ulice it. 8
Umtm n o rfjmno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskar)«, aS-karj« In zidarje, Itcdllnega mazila za hrastov« pode, karbollneja Itd.
Priporočara m tudi >L občinstra n m ▼ majino stroko spadajode delo t atasl a hi az deželi kot prizazn« reelzo la fla« p« najnižjih cenah.
76»
Herbabny-jev podfosfornokisli
apncno-žclczni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red te v. Cena steklenici K 2-50. po pošti 40 vin. več za zavitek.
žaloga »koro»M»h lekarnah.
ŠČHllTZ^ARKt 1
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649 a
Edinu izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.|i,Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Voliperku.
Pri ftakuporaojii
— suknenega = In manufakturncgft = blaga "■: :
m opozarja aa tvrtfho
J*i
99
DER ANKER
ii
HDGOIHL
v LJubljani
Apitalakt mlioe štev. 4.
•11 M-M Velika naloga t j
suknenih ostankov. '
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem
n :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE == OBLEKCE ==
po najnižjih cenah.
M. KRIŠTOFIH porot. BUČAR X
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Mn Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih dal, kakor tudi slikarskih, napisnih in dakoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohiAtaeno pleskarstvo.	2467 62-8
Zavarovalnica.za življenje in rente na Dunaju; glavno zastopstvo za Štaje<*s* o, Kranjsko in Koroftko v Gradcu
Usojamo se najvljudneje javiti, da smo poverili svoje glavno zastopstvo za Kranjsko s 1. januvarjem 1908 gospodu
Jakobu Gorjancu
==== Kolodvorske ulioe Stev. 35,1. nadstropje. =:
ter ga pooblastili tudi za sprejemanje plačil.
Velespoštovanjem
9 2—2
ni>V flnlror" zavarovalnica za življenje in rente na Dunaju; glavno za-,|Ubl HIllUI , n stopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. :i
Zaščitna znamka „SidroM
LneniGaislci coi.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expellor
j. i,Mnn pri in.d« Vol 1* vratno bol blaiojoi* Ia odvadilo mazilo pri preblojonju Itd ; ,ua M t.,
K 1 40 in K 1 a. dobi.. v vaeh lekarn.h
Pri nakvpov.nju tPffi pova.4 priljubljea«f. d.ai.fefa »radstra, ,« jemlje). ic .riginalne it.kl.nic. T fkatijah s aafe MiUtM r.n.mk« ,,Sidro" pat.« h j« gM*T« prtj.l
oriyln.ini it4.1.k
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Prafl Olaabethgaase štev. 8 nova.
m BV Dhvm raapaillja.Ja. O
_MM (40-lj
Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. - Kongresni trg 19. -
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osuseni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledali&ča, koncerte in svatbe.	2782 19-6
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvi&ji ceni zmedene in odatriiene lase.
Marya Sattner,
Ljubljana, Dunajska eesta it. 19, H. stop.. II. nadstr. (Msdljatova hiša),
priporoča prai. dnhoTMiai u
izdelovanja cerRveniR para~ mentov.
r-t^j i..
ISI 16—4»
[»deluje oola ornat* kainlt t vseh liturgičnib barvah, pluvljala, obhajila* borz«, Stol« in tm u iluibo boljo potrebna atvari, priproilt in najfinej«, kakor *• glasi aaročilo, t (▼ilnatam in liatesa rtu nju. — 11 d a 1 a j a tudi bandira ia baldahlni t«j urrtuje TiakoTratno urkTin perilo ii priitnega platna. Vporablja mmo dobra blaga, caa* p* atagafiaattl alzka, xagot*Tlj* trpeioo, veat.no delo io hitro poalreibo. Prenorljeoj. starih paramentov tuduado-voljno p ranama.
Izdclonc postelje
Iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro n* poln|ene. - Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, 17- , 15— in 18'-; P';", 2 metra dolga, 140 cm Široka K M1—, 16"—, K 18 — .21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cin širok K3 -, 3-5(1 In 4 —; cm dolg, 70 cm širok K 4-.HI in .V60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni m6drocl ir ilme za 1 posteljo K 27' , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprej. — Zamenja ali nazaj st vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6 — 1
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu CeSko.


K.
Jjl
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TPM0MEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne ležkoče. Stotine zdravnikov so se le Imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kaSlju In pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
I steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2'SO K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
v Izdelovanje In glavna zaloga t
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430	c. kr. dvora, zalagatelja 24—1
^	Praga III., it. 203	■
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva,
Izdelovatelja In na var- v stveno znamko.
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In naJboQK kakovosti slavnemu p. n. občinstva le pred. duhovSčlnl
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani =»
Pred Sicofijo štet. 19. — SUri trg it*?. L Prešerno« a lic« Itn. 4 *

Rane
vsaka vrata morajo skrbno varovati prad vsako nesnago,
kar a. p» tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvija v zalo bodo, teiko ozdravljiva rano ta 40 lat aa ja il-kazalo meillno vlažno mazilo, tako imanovano praiko domače mazilo kot zanesljivo sradstvo u obvezo. Ta vzdrlnja rane illt«, alivaraje iite, olajšuje vnetja ta bolečine, hladi in pospetaje zaceljenje.
«—— RazpošMla aa vaak dan. —— 1 jinSica 70 vla., pol pušice 50 rinarjav. Proti predplačila K a Iti sa pošljejo 4 pošlo«, ali K 7 — 10 pnšic poitnin. proito na vaako postajo avatra-
Offrske monarhija. Vol deli embalaže Imajo a u k o rl i to deponovano varstveno znamko.
Glavna saloga
B. FRfiGHER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali atraaa; egel Nerudove al. 203.
Zaloge v lekarnah Avatro-Offrake, v LJob-IJaul se dobi pri gg. lekaijih: »J Plceolt, U pl. TrakAczjr, h Mardetachligav, J Maji-
2172
UZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U UUBUAHI
i trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
31 O
Kongresni trg 19
po 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilno knjižice se sprejemalo kot gotov denar, ne da M se njih obrestovanje prekinilo.
lientni dnvek pln^a lirtuiiliiicn. guma. 1949 82-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Na jsJjjfurneJša prilika za ntedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
P 3
nj O
[t O
P 3
fj o P rj