Številka 132 TRST, v torek, 14. maja 1907. Tečaj XXXII. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moČt Izhaja vsaki dan "^H <■41 «b nedeljah In praznikih eb 5., *b ponedeljkih ob 9. zjutraj PtiamiČne številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) * mnogih tobak&ra&h v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t Petru, Sežani, Jvabreftni. .Luciji, Tolminu, Ajdovščini; Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. * E>~E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 3 Vi mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk ; ia osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ialjna vrsts K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Sdinoeti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Naročnina Xnafta za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira Vsi dopisi naj se po5i!jajo na ureiniStvo lista. Nefrankovrs* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo liau UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni d«>» izdajatelj in odgovorni nredo i k ŠTEFAN GODINA. Lastni z konsorcij lista Edinost". — Natisnila tiskarna konsord a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti 5u 18. Pobtno-hranlinični račon St. 541*652. - ^ ■ TZL™rOM štev. U&7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Volilci! členi volilnih komisij! zaupniki slov. narodne stranke! tu vam podamo še še enkrat najpotrebnejša navodila za današnje volitve. Dobavite si, kdor je še nima, knjižico »Zavedni volilec« vdobite jo v tiskarni »Edinost«. Imejte to številko našega glasila na dan volitve vedno pri sebi. 1. Ni dovolj, da napišete na glasovnico ime jednega naših kandidatov, nego morate napisati ime ravno tistega kandidata, ki je postavljen za Vaš okraj. Glasovnica izpolnjena z drugim imenom je izgubljena za našo stvar kakor kaplja v morju. Napišite torej : Za I. okraj: MATKO MANDIĆ urednik „Naše Sloge"' v Trstu. Za M. okraj: Dr. GUSTAV GREGORIN odvetnik v Trstu. Za III. okraj: Dr. OTOKAR RVRAft odvetnik v Trstu. Za IV. okraj: Dr. EDVARD SLAVlK odvetnik v Trstu. Za V. okraj: Dr. OTOKAR RVSAft odvetnik v Trstu. Glasovnice: 2. Ne zanašajte se pri izpolnjevanju glasovnic niti na sebe, niti na kogarsi-bodi. Obračajte se na zaupnike naše stranke, na naše volilne urade, na pisarne slovenskih odvetnikov itd. 3. Pogrešene glasovnice se smejo popravljati : prečrtajte napačno ime in napišite pravo ali prilepite listek, na katerem je ime našega kandidata. Take listke treba zelo trdno prilepiti, da ne odpadejo pri seštevanju glasovnic. Ne dajte si usi-Ijevati takih listkov od nasprotniških agitatorjev ! 4. Glasovnico izročite predsedniku volilne komisije zganjeno (zvito ali zloženo). Predsednik je ne sme razviti, nego se mera le prepričati, da mu volilec ni dal več ko jedno glasovnico. Na to naj pazijo tudi drugi členi komisije. Glasovnica se ne sme spustiti v volilno posodo ali žaro prej ko ni gotovo, da je dotičnik upravičen glasovati. 5. Ako izgubite glasovnico, pojdite vsejedno pred volilno komisijo, izkaiite se z legitimacijo in zahtevajte novo glasovnico, na katero lahko zapišete ime našega kandidata, posluživši se mize in peresa, ki bosta za to svrho pripravljeni v volilnem lokalu ; ali pa prinesite seboj listek z natisnjenim imenom našega kandidata in ga prilepite na glasovnico. Legitimacije: 1. l>rez legitimacije v rokah volilec nima pristopa v volilni lokal ; prinesite razun glasovnice tudi svojo legitimacijo se seboj. 2. Kdor ni prejel legitimacije pravilno izpolnjene na svoje ime, ali jo je izgubil, naj pojde danes na namestni- tvo v sobo št. 9 v pritličje, kjer se mu izroči legitimacija, če dokaže s kako listino (delavsko knjižico ali podobno), da je on tisti, za katerega zahteva legitimacijo. 3. Legitimacijo mora predsednik volilne komisije vrniti volilcu, a ta jo mora hraniti za slučaj ožje volitve. A. S svojo legitimacijo v rokah ne dajte se od nikogar zavrniti; v vsaki volilni komisiji je en člen, pripadnik naše stranke, v vsakem volilnem lokalu so prisotni naši zaupniki. Sklicujte se na te-le in na svojo legitimacijo, ako bi kdo trdil, da niste tisti, na katerega ime se glasi legitimacija. Zahtevajte, da se stavi na zapisnik, kdo se je upiral, da bi Vi ne glasovali in kake razloge je za to navedel. Udajte se le sklepu cele komisije, ki mora glasovati, ali naj se zavrnete ali pa ne. Glasovanje : 1. Pojdite glasovat kolikor možno zgodaj ! 2. Pojdite glasovat vsak v svojo sekcijo, ki je zapisana na Vaši legitimaciji. 3. Glasovanje se sklene ob določeni uri, ki je zapisana na Vaši legitimaciji; vendar se ne smejo izključiti od glasovanja vsi tisti volilci, ki so prišli pred sklepno uro v volilni lokal, ali v čakalnico, ali pa vsaj pred poslopje, v katerem se voli. Ob določeni sklepni uri silite torej v čakalnico vsi, ki do takrat še niste mogli glasovati, ker takrat se zaklenejo vrata in ostane vsakdo zunaj, ki ni bil ob sklepni uri vsaj pred poslopjem, kjer se voli. 4-. Opozarjamo posebno, da je pričakovati večji naval proti koncu glasovanja ; zato da ne boste potem morali predolgo čakati, ali da Vas se celo ne izključi od glasovanja, pojdite glasovat kolikor možno zgodaj! Informacije: Obračajte se danes in jutri ob vsaki uri za pomoč pri izpolnjevanju glasovnic in v vsaki volilni stvari, za vsako dvomljivo prašanje, za pouk, infor-' macije in za pritožbe v slučaju kake ne-nepravilnosti na naše urade : 1. v gostilnici „Alla citta di Bruna", v ulici Crosada (za i. sekcijo — volišče v ljudski šoli v starem mestu in 2. sekcijo — volišče v »Teatro Comunale«) ; 2. v „Konsumnem društvu pri sv. Jakobu", Campo S. Giacomo št. 5 (za 3. sekcijo — volišče v ljudski šoli v ulici Paolo Veronese, za 4. sekcijo — volišče v realni šoli pri sv. Jakobu in za 12. sekcijo — volišče v kasarni vojne mornarice, Campo Marzio); 3. v ..Delavskem podpornem društvu" v »Narodnem domu«, ulica Galatti 18 (za 5. sekcijo — volišče v mestnem gimnaziju, ulica del Ginnasio in 6. sekcijo — volišče v ljudski šoli, ulica Nuova) ; 4. V tržaškem bralnem in podpornem društvu, ul. Stadion 19 (za 7. sekcijo-volišče v mestni realki, ul. Acquedotto, 8. sekcijo-volišče v ljudski šoli, ul. Giotto in 9. sekcijo-volišče v ljudski šoli, ul. Parini); 5. V gostilnici g. Tomašiča, ul. Petronio 2, poleg prodajalnice gosp. Počkaja (za 9. sekcijo-volišče v ljudski šoli, ul. Parini in 10. sekcijo-volišče v ljudski šoli, ul. Fer-riera); 6. V stanovanju gosp. Antona Rustja, ul. degli Armeni 1, pritličje (za n. sekcijo-volišče v telovadnici v ul. della Valle); 7. V gostilnici gosp. Kuzmana, ul. Eco-nomo 3 (za 11 sekcijo volišče v telovadnici v ul. della Valle in 12. sekcijo-volišče v kasarni vojni mornarice, Campo Marzio); 8. Naš osrednji volilni urad bo v pisarnici gg. odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavika, ul. Galatti 18, telefon št. 870); 9. V gostilnici g. Škilana-Drijona za j Rocol; 10. Obračajte se tudi sicer v vsakem volilnem prašanju na naše zaupnike pri , volilnih komisijah ali v pisarnice ostalih slovenskih odvetnikov. 11. V vsih pododborih v okolici. 12. Za sv. Ivan v gospodarskem društvu j pri cerkvi in v „Narodnem domu". ~~ooiiičii Ako M se kateremu naših narodnih volilcev zgodila na oolISču kaka krivica, naj se nemudoma obrne na centralni uolilni odbor, ulica Giorgio Galatti žt. 18, o pisarni dra. Gustava Gregorina in dra. Edvarda Slavika, kjer dobi potrebna pojasnila. Pisarna bo od-prta ves dan.__ VOLtILtCI I Opozarjamo Vas vnovie, da natirupijo jutri vsi italijanski volilei v prvih urah v volilne lokale, da jim ostanejo svobodne roke in da zamorejo vsi kompaktno voliti. Volileem, ki pridejo pozno, se lahko zgodi* da bodo morali čakati ure in | ure, dokler pridejo na vrsto, Volite torej vsi eim prej m o« goee ter opozorite na to svoje so-« mišljenike in pazite, da se ne bi vsled nemarnosti zgubil kakšen glas I I Kdor le more naj pazi na zamudne volilee I BRZOJAVNE VESTI. Srbski ministerski predsednik na Dunaju. DUNAJ 13. „Polit. Korresp." poroča da je včeraj popoludne minister za unanje stvari vsprejel srbskega ministerskega predsednika Pašića. Razgovor se je sukal o pogajanjih za trgovinsko pogodbo. Oba državnika sta izrazila željo, naj bi pogajanja kmalo dovela do konečnega sklepa. Trgovinski minister dr. FoH. PRAGA 13. Trgovinski minister dr. Fort je včeraj dovršil svoje kandidatursko potovanje po občinah kolinskega volilnega okraja. Sinoči je minister odpotoval na Dunaj, f Grof Evgen Csernin. PRAG 13. „Prag. Tagblattu" so brzo-javili iz Dubrovnika : Evgen Czernin je na nekem izletu, ki ga je včeraj napravil iz Dubrovnika v Kotor, nenadoma umrl za kapjo. Pretep med socijalnimi demokrati in narodnimi socijalisti v Pragi. PRAGA 13. V noči na nedeljo je v Žižkovu nastal pretep med soc. demokrati in narodnimi socijalisti, ki so imeli tam shode. Pretepa se je udeležilo okolu 300 oseb. En delavec je bil ranjen z nožem. Redarji žiž-kovskega komisarijati so napravili zopet mir. General Kuroki v Ameriki. WASHINGTON 13. Japonski general Kuroki in njegovo spremstvo so bili sinoči povabljeni k predsedniku Rooseveltu na obed. Obeda so se udeležili tudi vojvoda Abruški, tajnik državnega oddelka Rost in drugi visoki uradniki ter načelniki armade in mornarice. Potem je bil vsprejem pri japonskem poslanstvu viskomta Aoki-ju. Iz Maroka. MADRID 13. V Melili kroži govorica, da so cesarske čete porazile Rogi-ja, ter mu prizadele velikih izgub in urjele do 20 mož. Rogi je šel baje nasproti cesarskim Četam, ki marširaj o proti faktoriji Mar sika. Z sosednih višav je opažati dim. Sodi se, da je Maršika v plamenu. Kuga. TEHERAN 13. Kuga v Bahreinu se razširja. Tudi u Bušviju, kamor beži prebivalstvo, so konstatovali štiri Blučaje kuge. Štrajk prittaniščnih delavcev. NEW-YORK 13. (Reuterjev biro) Štrajk pristaniščnih delavcev traja dalje. Parmk „Umbria* in „Vaterland" sta včeraj odplula le deloma nakrcana. Kakor poročajo tukajšnji uradniki severo-nemškega Lloyda in proge Hamburg-Amerika, se niso hoteli vozniki pridružiti štrajku. LONDON 13. Glasom nekega poročila „Daily Telegrapha" znaša škoda, ki jo imajo dosedaj parobrodne družbe vsled štrajka, približno 12 milijonov mark. V pristanišču v New-Yorku in Brooklinu leži vse polno blaga, ki ga ni možno odposlati in vsa množina utegne znažati okroglo en milijon tonelat. Rusija. Ruski socijalisti na Angleškem. LONDON 13. Ruski socijalni demokra-tje so imeli v nedeljo v Islingtonu svoj prvi shod. Iz Italije je dospel semkaj Maksim Gorki, da se udeleži kongresa. Razgovor s srbskim ministrom s predsednikom Pašičem. Neki urednik „N. W. Tagblatta" je imel v soboto razgovor s srbskim ministerskim predsednikom dr. Pašieem, ki je prišel na Dunaj. Pašić je izjavil : Menim, da vas smem zagotoviti, da so odstranjene vse težave, ki so motile odnošaje Avstro-Ogrske s Srbijo. Izjaviti moram, da je od časa, kar je baron Aerenthal postal avstro-ogrskim ministrom vnanjih stvari postal kurs Avstro-Ogrske nasproti povsem drugi. Prej se je vprašanje trgovinskih pogodb spajalo z vprašanjem naročb Srbije v Avstriji. Toda v Srbiji ni nobene stranke in nobenega državnika, ki bi zamogel s tako spojitvijo soglašati, ne da bi zadel na odločen odpor v skupščini in pri narodu. Mi nočemo druzega, nego da se obdrži status quo. Medsebojne odnošaje motiti, ne bi bilo ni v interesu Srbije _ni njene mogočne sosede Avstro-Ogrske. Zal, da se je temu pridružila razdraženost in zla volja o krivih poročilih, ki so bila o Srbiji razširjena v Avstro-Ogrski. Ta kriva poročila so večinoma izhajala od srbrskih politikov, ki so vsled tega pripravljali vladi težave v lastni deželi oziroma so hoteli na ta način kaj doseči. Koncem maja, je rekel Pašić, prično mied obema vladama pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe in jaz menim, da nastopi po sklepu pogodbe trajno prijateljsko raz-merje. _______ Drobne politične vesti. Bolgarski knez na potovanju Iz Sofije poročajo, da je knez Ferdinand odpotoval v inozemstvo ter da obišče Dunaj, Pariz in London, da uredi vprašanje dedščine pokojne matere kneginje Klementine in da [ obišče balkansko razstavo. Imenovanje srbskega škofa v D i b r a h. Iz Bukarešte poročajo, da je za Dibre v Makedoniji imenovan srbski škof in da je nastopil preobrat v doslej nesprav-ljivem vedenju grškega patrijarhata nasproti drugim krščanskim narodnostim. Pričakovati je, da izpolni patrijarhat tudi želje Kucovla-hov tičoče se cerkvenega vprašanja in da se tako poravna spor. Ta preobrat je pripisovati, dejstvu, da sta izlasti Avstro-Ogrska in Italija prijateljsko posredovali pri grški vladi t Atenah. General Hubert pokopan s Košutovo himno. V Budimpešti se je v soboto vršil pogreb honvedskega generala Andova Huberta. Hubert je bil že pred 15 i leti umirovljen, ker je kakor predsednik voj-i nega sodišča oprostil nekega reservnega poročnika, po poklicu novinarja. Isti je v nekem članku poveličeval Ludovika Košuta, a vrhu tega napal tedanjega ministra za deželno brambo generala Fejervary-ja. S Hubertom je bilo umirovljenih še nekoliko drugih častnikov. Ta stvar je prišla svoj čas tudi pred parlament. Od tedaj je Hubert živel povsem osamljen. Pred dobrim mesecem je Hubert PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Stražmojster Holister je ostal še pri Lizi, ki je bila vsled prejetega cekina izborne j volje. Gledala je veteranca že dolgo časa s ' prijaznimi očmi in je bila v srcu tudi že i sklenila, da ga napravi za naslednika svojega rajnega. Dragonec menda tudi ni bil naspro-j ten tem njenim načrtom, in Liza, ki se je ! bala, da je razžalila svojega častilca, je želela se spraviti zdaj z njim ; zakaj marketen-! darica je bila pri vsej svoji surovosti in neomikanosti vendar-le ženska in je vedela, da so trenutki sprave trenutki neomejene oblasti. Natočila je torej stražmojstru kozarec jeruša in tako-le otvorila mirovna pogajanja: „Par hudih besed med prijateljčki ne pomeni nič, kaj, stražmojster ? Jaz sem svojega rajnega vselej najbolj zmerjala, kadar sem ga najbolj ljubila." „Vaš Milia je bil dober vojak in dober mož," je priznal stražmojster, izpivši. „Samo malo preveč je jedel, stražmojster, in dva kakor midva sva bila prenevarna za najin vsakdanji kruh. Vi pa, Holister, ste trezen človek, brez velikih potreb... in Vi bi bili za vbogo žensko, kakor sem jaz ena, lahko prav dobra opora." „Gospa Flanagan! Dolgo sem se obotavljal gororiti o stvari, ki mi leži zelo na srcu... Zdaj pa hočem iztresti to svoje srce pred Vami, ako me utegnete poslušati.*1 „Vas poslušati?" je vzkliknila Liza. »O, in če oficirji ves dan ne dobe nič jesti! Kar govorite ... pa ga dajte še preje kako kapljico, to Vam naredi korajžo." „Dosti poguma imam tako dobri stvari," je odvrnil veteranec in odklonil čašo. „Povejte mi, Liza, ali zares verjamete, da je bil krošnjar, ki je prenočeval tu pri Vas ?" ..Kdo pa drug, ljubček moj ?" „Hudobni duh!" „,Kaj? Hudič?" „Da; sam živ satan v krošnjarjevi podobi, in oni. ki smo jih imeli za hajduke, so bili njegovi hudički." „No, da, ljubi stražmojster, utegnete imeti prav." „Jaz mislim, ljuba Liza, hudobni duh je moral vedeti, da smo krošnjarju na sledi, in nadel si je samo zato njegovo podobo, da se je mogel splaziti v Vašo spalnico." „Kaj naj bi hotel hudič od mene?*4 Mu je odvrnila Liza pikro. „Je v našem švadronu zadosti hudičev, in treba da pride še iz pekla kateri, samo zato da bi strašil samcato žensko ?u (Pride še.) Stran H >EDINOST« štev. 132 V Trata, dne J 4. maja 1907 obolel, in sluteč smrt, prosil je sina, naj po-1 sređuje, da na pogrebu ne bo navzoča vojska, j ampak da se mu na sprevodu peva Košutova himna in „tzozatM. To se je v soboto tudi zgodilo. Na sprevodu ni bilo nobenega častnika, izvzemši nekega sorodnika generalovega, ki je enoletni dobrovoljec, ki se je pa ob pevanju Košuto ve himne oddaljil. Volilci! Vsak volilec najde v svoji legitimaciji, ki jo je prejel oziroma jo prejme z glasovnico vred, kateremu volilnemu okraju da pripada in na katerem volišču (sekciji) mu je voliti. V prvem volilnem okraju, ki obsega Staro mesto in Sv. Jakob so volišča : V ljudski šoli v Starem mestu, v komunalnem gledališču Giuseppe Verdi, v ljudski šoli v ulici Paolo Veronese, v mestni realki (podružnica) Sv. Jakoba. Naš kandidat je : MATICO MANDIĆ urednik „Naše Sloge". V drugem volilnem okraju, ki obsega Novo mesto, Barriero nuovo, Greto in Skorkljo, so volišča : v komunalnem gimnaziju, v ljudski šoli via Nuova, v viši mestni realki, v ljudski šoli ulica Giotto. Naš kandidat je: Dr. GUSTAV GREGORIN odvetnik. V tretjem volilnem okraju, ki obsega Bariero vecchia in Kjadin, so volišča : v ljudski šoli Giuseppe Parini, v ljudski šoli via della Ferriera. Naš kandidat je: Dr. OTOKAR EtVBAft odvetnik. V četrtem volilnem okraju, ki obsega Sv. Vid in Kjarbolo Zgornjo, so volišča v v mestni telovadnici v via della Valle in v c. in kr. vojašnici vojne mornarice. Naš kandidat je: Dr. EDVARD SLAVfK odvetnik. V petem volilnem okraju, ki obsega okolico, so volišča za I. okraj : Skedenj v ljudski šoli; za II. okraj : Rocol v gostilni „Al Monte bello"; za III. okraj Sv. Ivan v ljudski šoli ; za IV. okraj:' Rojan in Barkovlje v Rojanu v ljudski šoli; za V. okraj Opčine v ljudski šoli in Bazovica v ljudski šoli ; za VI. okraj Prosek v ljudski soli. Naš kandidat je: Dr. OTOKAR RVOAft odvetnik. TržaSKo volilno gibanje. Veliki volilni shod v Skednju v nedeljo dne 12. maja 1907. Prvemu okraju naše okolice je bilo vsojeno, da na veličasten način zaključi našo zborovalno kampanjo za državnozborske volitve. In kakor da so hoteli naši Skedenjci na posebno manife-stanten način pokazati, kako da so na krivi poti vsi oni. ki menijo, da naša stvar v okolici propada, da smo že na pol mrtev narod, so priredili shod, kakor ga ni bilo lepšega in veličanstvenejega v vsem tem volilnem gibanju. A ne le v volilni dvorani, ampak tudi zunaj nje so poskrbeli za tako manifestacijo. Že ob strmem klancu, ki vodi v Skedenj, so klicali metre dolgi, na zidove z apno naslikani napisi „Živio Dr. Rybarda slovenska stvar tu živo klije. Tudi na zidovih in po tleh ulic po Skednju so bili prirejeni taki napisi. Potem so bile prirejene na hišah velike lesene table z Ribarevim imenom a sredi vasi, pri gostilni gospodarskega društva je bilo potegneno preko široke ulice metre dolgo in široko platno z velikim napisom: „Naš kandidat je dr. Otokar Rybar." Na shod je prišlo do 1400 ljudi j. a le blizu polovica jih je našlo prostora v dvorani, drugi so ostali zunaj. Predsednikom^ shoda je bil izvoljen g. Ivan Godina, ki je prisrčno pozdravil zboro-valce ter podelil besedo gospodu dr. Ry-baru. V tem hipu je zagremelo po dvorani navdušenja in živio-klicev. Trajalo je dolgo časa, da je mogel začeti dr. Rybar se svojimi izvajanji. V uvodu svojega govora se je govornik — v dokaz, da le z odločnostjo se kaj dosega v naši Avstriji — ozrl v zgodovino Dalmacije one dobe, ko je benečanska republika neusmiljeno izsesavala moči te dežele. Koncem 18. stoletja je prišla Dalmacija pod Avstrijo, leta 1805 pod Napoleona, a 1814 zopet pod Avstrijo. Od tedaj pa do najnovejega časa so avstrijski državniki na neodpušten, uprav grozen način zanemarjali tužno Dalmacijo, tako, da je bila ta pokrajina mej najbolj zane-i marjenimi v Evropi. Avstrija ni hotela nič storiti za Dalmacijo in na Dunaju so bili gluhi in slepi za vse britke tožba in prošnje. To zanemarjanje je trajalo v najnoveji čas, a je imelo svoje posledice: srca v Dalmaciji so se vedno bolj odtujala Dunaju, gibanje za odtrganje in spojenje s Hrvatsko je postajalo čim intenzivneje, dokler ni našlo pred kratkim v takozvani reški resoluciji krepkega izraza. Zdaj še le so se na Dunaju — prestrašili. — In posledica temu je, da sedaj državna uprava kar hiti da bi poravnala, kar je skozi stoletja zagrešila. Ta je sad odločnosti v nastopu sedanjih dalmatinskih politikov. Zgodovina tužne Istre in sedanji strah dunajskih krogov bodita tudi nam pouk, da le z najodločnejim nastopom moremo kaj doseči. In mi smo se začeli ravnati po tem nauku, kakor vam pričajo dogodki v zadnjem zasedanju deželnega zbora (Frenetično odobravanje). Začeli smo govoriti slovenski in se boriti skrajnimi sredstvi. (Ponoven aplavz) Socijalisti so nam sicer očitali da delamo pa-jacade (vrišč), ali dejstva govore, da je ravno vsled tega narastel respekt pred nami, da se nas bolj spoštuje ; celo gospodovalna stranka sama je šla tako daleč, da sedaj slovenski govori; na shodih svojega kandidata v okolici in na plakatih. Pri nas je že tako, da le odločnost imponira in zato naj se vse naše bodoče nastopanje v javnem življenju in v parlamentu na Dunaju giblje v znamenju nei?-trošne odločnosti. Dokazati moramo, da je okoličan na svojih tleh tudi v mestu, da smo tudi Slovenci del mestnega prebivalstva. V Trstu morajo priti do veljave ljudje, ki bodo imeli srca tudi za okoličana, ki bodo z nami istega čutstva. Na to moramo delati. Mi se moramo razvijati, napredovati in si izvojevati v mestu pozicijo, ki nam gre po naši važnosti in številu. Tako okrepljena slovenska opozicija bo v oporo tudi okolici. Italijani se vedno sklicujejo na sv. Justa, kakor da je bil ta svetnik kakov star Venezian in kakor da je njegovo ime nekaka italijanska zastava. To je sleparija, kar uganjajo s tem svetnikom. Sv. Just je patron vseh Tržačanov, ne pa samo Italijanov. Kakor je tem zaščitnik, je tudi Slovencem in če je v njem simbolizirana neka zastava, je ta zastava tudi naša slovenska zastava. (Ves ta govor so spremljali zboro-valci neopisnim navdušenjem in so ob z a- • ključku prirejali govorniku burne ovacije). Za besedo se je oglasil dr. S1 a v i k: Po krasnem govoru dra. Rybara bi — ako bi hotel na dolgo govoriti, le kvaril divni efekt. Le nekaj opazk si dovoljujem k dogodkom v tem volilnem gibanju. Srečal sem italijanskega kandidata za okolico Taucerja in sem mu izrazil obžalovanje, da je posodil svoje ime za tako žalostno vlogo : Taucer je menil: Saj tudi ti kandidiraš v mestu in propadeš kakor jaz. Ali tu je razlika. Će propadem jaz v mestu, propadem | častno, Taucer pa ne. Mi zahtevamo od na-šincev v Trstu, naj se bore za svoj jezik, za svojo narodnost, pod svojo zastavo. Italijani pa zahtevajo od našincev, da zataje svojo narodnost, naj zapuste svojo zastavo. Mi učimo ljubezen, plemenitosti, oni korupcijo, nemoralo. Če kak Italijan ne bi glasoval za Italijana., bi ga oni imenovali odpadnika, izdajico. Če pa se kak okoličan izneverja svojemu rodu, potem je buon villico, buon cit-tadino: dober meščan. Vabijo nas pod zastavo sv. Justa, ali ta zastava spada v cerkvene procesije, a v volilni boj moramo iti mi le le pod slovensko zastavo. Nu, Italijani so že prišli tako daleč, da upoštevajo to našo misel, da nas tudi že spoštujejo. Tudi Venezian gotovo ne spoštuje v srcu našega odpadnika, ampak se mu gotovo gnusi človek, ki izdaja svoj rod. Današnji „Piccolo" milo joče in priporoča Italijanom, naj volijo le Italijane. Pri tem pa hvali nas Slovence radi naše vztrajnosti, sloge in discipline. Če nas rPiccolo" hvali, moremo biti mi le ponosni. Prepričan sem, da bo dne 14. maja res tako, kakor pripoveduje „Piccolo" : da poj dete vsi na volišče in da ga ne bo izdajice med vami. Storite tako, da bo imel „Piccolo" izjemoma enkrat prav. Pokažite, da res zaslužujemo tako pohvalo (Buren dolgotrajen aplavz in klici: Hočemo! Hočemo !) Vsi na volišče za našega kandidata. (Ponovno viharno pritrjevanje). Spregovoril je dr. Josip Mandić: Se ne 48 ur — in bila se bo velika bitka. Skozi dva meseca smo se pripravljali, kolikor so nam dopuščale naše skromne moči. Dne 14. maja moramo pokazati, kako smo se pripravili. Liberalna italijanska stranka nam izreka priznanje. V tem vidim jamstvo, da res podamo dokaz o svoji zavednosti. Danes je zaključno zborovanje v tej volilni kampanji. Ladija naša je plavala po razburkanem moiju, a sedaj naj zmagonosno pri-pluje v pristanišče. Morda nismo storili vsega, kar bi bilo želeti, ali vendar občutimo danes veliko zadoščenje. Zgodovina bo pisala o gi-baaju tržaških Slovencev v tem letu. Čul sem, predno sem prišel v to okolico, da je nje zavednost velika. Ali da je tolika, nisem i pričakoval. Današnje veličastno zborovanje ! priča, kaj je naša okolica, kaj je tržaški Slovenec! Italijani so nas nazivali barbare; — škoda, da niso danes v Skednju, da nas ne vidijo. V torek moramo vredno zaključiti svoje veliko delo. Drugi gredo v boj, da pokažejo svojo moč, svoje nadvladje.Mi pa gremo v ! boj, da pokažemo svojo ekzistenco in pravico 1 do življenja. To je razlika. Njim gre za mandate, nam pa za življenje. Naš boj ni le plemenit, ampak — svet! Na shodu v Barko vljah nam je kazal socijalno-demokratični: govornik, da je prihodnjost njihova, a slo-! venski narodni misli je zaklical — amen ! Dne 14. t. m. pokažimo, da ta „amen" ne velja za nas, ampak — za druge. Dne 14. maja pokažimo sad svojega dela, osvetlimo j lice pred svetom — sebi in vsemu Slovan-stvu kakor junaški čuvarji Adrije ! Nasprotniki pravijo, da v me3tu nimamo pravice do političnega uveljavljen j a. Mi pa pokažimo, da imamo tako pravico. Pravijo, da okolica je tudi italijanska; mi pa pokažimo, da je po ogromni večini slovenska! Naš boj je simpatičen, ker se kakor šibkeji borimo proti močnejemu. Leta 480 pred Kristom, se je bila velika bitka pri Termopilah med 300 I Spartanci in veliko perzijsko vojsko pod kraljem Kserksom. — Poslednji je po-1 zval Leonido naj se uda, češ, da Per-zijcev je veliko, a vas malo. Toliko da je i Perzijcev, da z bodali zatemne solnce. Leo- j nida pa je odgovoril : Tem bolje, pa se bomo v senci bojevali. Tako moramo tudi mi vsi. Kakor je Leonido poslala Šparta v boj za domovino, tako je nas Slovanstvo postavilo semkaj, da se borimo za to važno pozicijo. Če je sovražnikov mnogo, pa imamo mi j pravo srce! Če se oni bore za svojo stranko, se pa mi borimo za svoj narod. Dan 14. maja naj pokaže, da se borimo za pravično stvar, da je naša okolica stara korenika, da je slovenski Trst vreden svoje naloge. Agitirajte še ta dva dni, zbirajte svoje moči. Slavni nemški učenjak Mommsen je menil: da latinskim narodom pripada minolost, ger-manstvu sedanjost, a Slovanstvu bodočnost. Začenja se svitati, pričenja se boljša doba, na pragu bodočnosti smo. To je poetično izrazil slavni hrvatski pesnik Preradovič, vskliknivši: Zora puca, bit će dana! (Med vsem tem govorom je vladalo neopisno navdušenje med zborovalci). Za besedo se je oglasil zborovalec Slavoj Škrlj: Vrši se sprememba v na-ziranju o nas, je-li so nas ceniti. O tem priča okolnost, da so jednega Tavčarja poslali v boj proti nam .. . Dandanes se ne borimo več z bodali in puško, ampak s koščekom papirja — z glasovnico, ki je močneja, nego so bile sulice junaških vitezov. Za ljudij kakoršen je Taucer ni več mesta med nami. „Rdeči prapor" trdi, da so tudi socijalni demokratje za narodno avtonomijo, da so celo boljši narodnjaki nego mi. Ob enem pa pripoznavajo i t a 1 i- j janstvo Trsta. Za tako narodno avtonomijo se jim lepo zahvaljujemo. Mi se borimo v Trstu za narod svoj, socijalisti pa se junaški bore za — slovensko Ljubljano ! Na to je govornik navajal zanimive historične reminiscence v spodbujo volilcev, da se dne 14. t. m. vsi zberejo pod našo zastavo in za našega kandidata. (Tudi ta s posebnim zanosom izusten govor je bil navdušeno aplavdiran). Za besedo se je oglasil zborovalec Anton Miklavec: Ne bom dolg, pri kraju smo, kjer je, je! Začeli smo veliko vojno. Mnogo Truda nas je stalo. Ali naš boj se bije za boljšo bodočnost in mi hočemo dne 14. maja pod slovensko zastavo oddati svoje poštene slovenske glasove. Naš boj bodi odločen, neizprosen. Imamo kandidata, na katerega moremo biti ponosni. Obljubil nam je, da se bo boril za naše idealne in materijalne koristi in pravice: za naše šolstvo, za naše jezikovno pravo, za naše gospodarstvo, za naše delavstvo. In mi mu zaupamo, ker vemo, da ima vse potrebne sposobnosti in pošteno voljo. Danes se je večkrat reklo, da nam gre le za stvar in nič za osebo. Jaz pa se ne strašim reči, da mi se podajamo v boj tudi za osebo, kajti uverjeni smo lahko, da bo naš zastopnik ugleden parlamentarec — gotovo med najboljšimi. Zadovoljni moramo biti žnjim in ponosni nanj. Takov je, da kandi-datje ala Taucer niso vredni, da bi prtljago za njim nosili. Naš kandidat je velik iskren prijatelj delavstva, ker ni res, da le delavec more zastopati delavca ! Zakaj pa socijalna demokracija ne pošilja v parlament samih delavcev, marveč po večini advokate, profesorje in tudi — kapitaliste ? !! Kandidatura socijalnih demokratov za našo okolico jednostavno ni resna. Ker če bi jo smatrali kakor resno, bi bili postavili kakega Kristana ali Ellenbogna. Liberalci italijanski so postavili nekega starega penzijonista. „Piccolo" ga hvali na vse pretege, kakor velikega prijatelja okolice, resnica pa je ta, da ga pri nas v okolici nobena mačka ne pozna. Če bi bila ta kandidatura resna, če bi bilo za italijansko stranko kaj nade, bi bil gotovo kandidiral — Polde Mauroner sam! Naša kandidatura pa je resna in zmaga naša mora biti veličastna. Vsi pojdimo skupno v boj za našega kandidata. Leta 1897 so nas oropali vsacega za-jstopstva in tedaj nam je srce ohladelo od j žalosti. Sedaj pa se srce zopet taja. Kakor !se je vzbudila narava in se veseli novega 'življenja, tako se bomo tudi mi dne 14. maja | radovali na pomladanjem solncu — novega {življenja. V to ime: vsi, vsi kompaktno v boj, za dra. Rybara! (Frenetičen aplavz. Gromoviti živio-klici.) Pozor, okoličani pravi, prišel je odločilni čas ! Rvbar klice v boj krvavi, Domovina kliče nas. (Ponoven aplavz). Zborovalec Križmančič: Vojna je napovadena. Slovenec, ni nikdar dezertiral. Da ni bilo slovanskega junaštva, bi bila krona propadla. Tudi dne 14. maja naj ne bo dezerterja. Vsi v boj za našega kandidata. Dr. R y b a r. Predsednik krajnega volilnega odbora, uzorni naš prvoboritelj v tem 1. okraju, gosp. Anton Miklavec je pel moji osebi veliko hvalo. Tudi na shodih se je navdušeno pozdravljala moja kandidatura. No, jaz bi hotel, da so računi čisti med nami, ker ne bi hotel, da bi se čutili kedaj prevarjene. Odklanjam veliko hvalo moji osebi. Priprost vojak v narodni vojski sem, kakor vsakdo drugi. Nič več. Ali ker mora biti eden, ki v vojski nosi zastavo, vsprejemam jo iz vaših rok, ali ne radi osebe, ampak radi stvari. Izjavljam pa, da čudežev ne bom mogel delati, to obljubljam, da bom poverjeno mi zastavo visoko držal mej prijatelji in sovražniki in da raje poginem, nego da bi to zastavo izdal, (Frenetičen aplavz, dolgotrajni klici : Živio dr. Rybar !) Da ugodi formalnosti, je dal predsednik kandidaturo dra. Rvbara na glasovanje. Ta moment je bil naravnost pretresljiv. Blizu tisoč mož, ki so polnili dvorano, je dvignilo roke, a potem so ljudje prirejali kandidatu burne ovacije — vse je vsklikalo in mahalo s klobuki in robci izvoljencu v pozdrav. To je trajalo nekaj minut, a ko je predsednik zaključil zborovanje je iz tisoč grl donelo „Hej Slovani !u Čim pa smo stopili iz dvorane na odičeni prostor, so nas pozdravljali zvoki godbe, ki je svirala naš „Naprej". Prekrasen dan je bil to, najlepši zaklju-; ček naše zboro valne kampanje v okolici ■ uzorni naš Skedenj nam je priredil diven na-j rodni praznik. Hvala mu na tem. Volilni shod v Lonjerju. Kakor vedno, tako so tudi to pot vrli Lonjerci napolnili veliko dvorano „kons. društva". Da, ljudstva je bilo toliko, da jih je mnogo še zunaj ostalo. Svečano in mirno, vendar v živahnem ! razpoloženju so pričakovali momenta, da se I otvori shod. Popolen mir pa je nastal, ko je j vstal domačin Jožef Čok, ter v imenu polit, društva „Edinost" otvoril shod. Z navdušenjem ! smo nato pozdravili našega starino, častitljivega starčka Mart. Pečarja, ki je bil pred-i lagan predsednikom. Nato je pričel govoriti g. Dr. Josip i M a n d i č. Najprej je omenjal važnosti pri-| hodnjih volitev ter razlagal kako se bode v bodoče volilo. Nato se je obrnil do nasprotnih strank, ki tudi kandidirajo v okolici: ci* korjaši in socijalisti. Glede prve je rekel : ! Cikorijo vsi poznate. Doslej ni storila za nas j nič, zato ne bom o njej govoril nič, in prepričan sem, da ji ne daste nič glasov. (Zivio!) i Nato je govoril o socijalistih, ter povedal kaki teroristi da so in kaj se mu je reklo, ko je bil enkrat na soc. shodu : da Slovenci v Trstu nimajo nič opraviti. In za take naj bi mi volili ? ! Naše ljudstvo je že povedalo, da takih noče, povedalo pa tudi, koga hoče : Dr. Ot. Rybara (Nepopisno navdušenje.) Omenjal je nato g. Kravos, kako držijo očitanja socijalistov, češ, da so naši prvaki j kapitalisti. Dokazal je namreč s lakti, da to i ime zaslužujejo njihovi kandidati a ne naši. G. iur. Iv. Mar. Čok je potem pripominjal, kako nespametni so oni, ki govore češ brez mene tudi odpravijo. Niti en sam glas se ne sme izgubiti; dolžnost vsakega moža je, da se posluži svojih pravic, če ne sploh ni mož. Za tem je pripominjal, da očitajo socijalisti naši stranki, da je kapitalistična. Da, naši prvaki imajo kapital, ali ne v žepu, kot i prvaki soc. dem., temveč v glavi ! In ta ka-i pital bodemo mi znali plodonosno naložiti in 1 nosil bo korist celemu narodu. Ko so se rešile še nekatere nejasnosti, | so nas vrli Lonjerci počastili s krasnim petjem in godbo. V tem oziru pa moramo naprednim Lonjercem res čestitati: pevci so ' izborni. Ko je še g. J. Mandič izustil zahvalno napitnico, smo vsi stoje zapeli rHej Slovani"4 in v tako lepi harmoniji se je zaključil ta krasni shod. Cenjenim dopisnikom in prijateljem našega iista ! Uljudno prosimo, da danes na dan volitve takoj, nemudoma naznanijo i izid volitev brzojavnim potom našemu uredništvu. Kjer pa ni to možno, naj to store na drug brzi način. Izid volitev v mestu in okolici bodo nocoj naznanjali veliki transparenti v oknih balkona «Narodnega doma*. Takoj ko se izve za izid volitev v posamičnih mestnih okrajih in v posamičnih sekcijah v okolici, se izložijo dotične številke na transparentih. — Tako bo vsakemu dana možnost, da izve, kolikor možno hitro in točno za izid volitev, ne da bi mu !bilo treba okolu povpraševati. Po kon-ičani volitvi v okolici, se razkrije še i tretji transparent, katerega vsebine pa I ne smemo izdati. V Trstu, dne 14. maja 1907 >EDINOST« št. 132 Stran iii Pozor volilci v Sv. Ivanu in Lonjeru.; Pri sv. Ivanu in Lonjeru se razširja vest. da kandidira v V. okoličanskem volilnem okraju nas domačin in narodnjak Anton Tavčer kamnosek in od nam nasprotne strani se agitira, naj bi naši volilci dali njemu, doma-; činu, svoj glas. Gr. Anton Tavčer pa n e\ kandidira! Marveč italijanska stranka j je postavila kandidatom za okolico proti dru. R y b a r u, upokojenega ljudskega učitelja Edvarda Taucer-j a. Naš kandidat je torej dr. Otokar Rybar, za katerega oddajte vsi svoje glasove! Tržaški Nemci — iredentovska er-satzreserve. Pišejo nam : Nemško politično društvo v Trstu je sklenilo da se Nemci ne udeleže državnozborskih volitev. Nobeden Nemec naj ne glasuje za tuje namene. Eventuvelno naj oddajo prazne listke. Že pred nekaj dnevi je prosluli ,rGra-zer Tagblatt" v svojih „Deutsche Stimmen aus Kiistenland" prinesel obširno poročilo o tem sklepu, kako sta znani Rabi in neki (menda c. k.) profesor obdelovala druge stranke. Mej drugim sta rekla, da Slovence oni že poznajo iz druzih krajev. Ne morejo torej voliti z nobeno stranko. Ali vendar je bilo čitati med vrstami, da edini iredentisti so s katerimi bi mogli Nemci eventuvelno sim-patizovati, ali tudi ti da jih niso zaprosili za njih glasove. In pjvedali so tudi, da bi v slučaju ožje volitve eventuvelno glasovali z gospodovalno stranko in z nobeno drugo. Po tem kakem so tržaški Nemci nekaka er-satzreserva iredente. Bojevniki slovenski ob Adriji vsi na krov!! Dnevne vesti. Razpisana služba. Pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici je izpraznjeno mesto višega pisarniškega oficijala v IX. čin. razredu. Slovenskim volilcem. V bližini volišča v ul. Giotto se nahaja gostilna vrlega našega moža. kateri zasluži, da ga podpiramo. Ta mož je gosp. Ivan Treven, ki ima svojo gostilno na oglu ulic Chiozza in Bacchi. Tu se bodo lahko shajali naši volilci. Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Kopru so bili sledeči gg. učitelji(ce) vspo-sobljeni: Za slovenski učni jezik : g.čna Ema Zamejc Trst, Štefanija Čeh-Kljun v Hrušici (nemški in hrvatski jezik kot predmet), g. pater Aussev v Novem Mestu, g. Tauš Josip v Hudijužni. g. Staufer Fr. na Vranskem (Štajersko). Za hrvatski iezik gg. Volarić Milka v Tinjanu, Jordana Josip v Laniščah, g. Le-sica Ivan v Rukavcu g. Sirotić Josip Hum ter g. Čeh Egidij v Slivju. TRŽAŠKA MALA KRONIKA, i Zopet dva vlomilca zasačena na delu. Tržaška policija ima nekaj Časa sem res srečo. Prve dni minolega tedna je bil neki redar zasačil tatove, ko so prihajali iz hiše št. 2. v ulici del Belvedere, kjer so skušali prevrtati in oropati blagajno tvrdke Schenker & Ci., ter se mu je tudi posrečilo, da je aretoval dva tatova. V noči od minole sobote na nedeljo, sta pa bila zopet zasačena dva tatova, a eden njiju je bil tudi aretovan. Zlatar Viktor Fei ima svojo trgovino v mali, nizki hišici brez vsacega nadstropja v ulici Malcanton, in sicer ravno mej hišama št. 3 in 5. Takoj za to nizko hišico se pa nahaja hiša Št. 7, a mej to in zlatarjevo hišico se nabaja dvorišče. S tega dvorišča so stopnjice do prvega nadstropja hiše št. 7, a mej to in zlatarjevo hišico se nahaja dvorišče. S tega dvorišča so stopnjice do prvega nadstropia hiše št. 7. a z vrha teh stopnjic se pa vidi preko vse strehe zlatarjeve hišice. V III. nadstropju hiše št. 7 stanuje ribič Peter Salo. Ta je v nedeljo v jutro vstal še pred 3. uro in se odpravil, da gre ribarit. Idoči doli po stopnjicab, je že Salo čul nekak šum, a ko je prišel v I. nadstropje, je z vrha rečenih stopnjic zagledal na strehi zlatarjeve hišice dva človeka, ki sta — je-maje opeko se strehe — delala luknjo v prodajalnico. Salo je za hip obstal in pre- j mišljal, kaj mu je storiti. Slednjič se je odio-1 čil, da gre klicat policijo. A komaj se je bil zganil, ko sta se ona dva ozrla proti njemu, j Spogledala sta se vsa prestrvšena in pregovorila par besedij mej seboj, a ko je Salo na to začel vpiti „Patrulja ! patrulja P je eden njiju skočil se strehe na ulico Malcanton in pobegnil; drugi je pa skočil na prej omenjeno dvorišče in se skril pod rečene stopnjice. Salo je šel na to odprt hišna vrata, a v isti hip je oni izpod stopnjic priletel in zdirjal mimo njega na ulico. K sreči sta pa ravno v isti hip prišla dva redarja, ki sta jo takoj vdrla za njim. Temu lovu se je pridružil Salo in tudi več drugih oseb. No, redarjema se je posrečilo, da sta bežečega zlikovca v ulici della Muda vecchia vjela in ga aretovala. A oni ju je začudeno pogledal in ju vprašal: „Kaj mene aretujete ? Saj jaz sam le tekel kakor vi in vsi drugi, da vam pomagam vjeti tatu !a In redarja bi mu bila skoro verjela in ga izpustila, da ni prišel Salo in potrdil, da je vjeti ravno oni, ki je bil na zlatarjevi strehi in ki je potem zdirjal iz dvorišča mimo njega. No, redarja sta zlikovca odvedla na policijo, kjer je povedal, da je 21 letni natakar Humbert Verrati, doma iz Bundino blizu Fer* rare v Italiji. Trdil je dalje tudi na policiji, da je nedolžen. Dejal je, da je prišel še le v soboto v Trst, da si tu poišče dela. Namenjen da je bil v neko kavarno k neki osebi, kateri bi se bil priporočil, a mej potjo je vi- del ljudi, ki so tekli ter se jim je pridružil. Nadzornik mu je na to natančno pregledal roke, a za tem ga je vprašal, kako da je to, da ima, čeravno natakar, polno peska za noh-timi. Na to pa ni vedel Verrati kaj bi od-voril. Seveda so ga djali pod ključ. Tatova sta bila dvignila kakih 40 opek. Na strehi sta pustila železen drog. Sodi se, da sta se že v soboto zvečer pred 10. uro skrila na dvorišču pod rečenimi stopnjicami. Vredno da se beleži je dejstvo, da je zlatarjeva hišica komaj 100 korakov daleč od redarstvene stražnice v ulici dei Rettor. Smeinica. Dober računar. Oče mati in sin so prišli v gledišče cele pol ure pred začetkom predstave. Mati, nevoljna, je rekla: „Tako smo ; hiteli, zdaj pa moramo čakati celih 30 minut!" — i „Eh kaj bo to — je dejal sin —. saj smo trije; počakamo vsaki deset minat, pa je dobro !* Koledar In vreme. Danes: Bonifacij, rauče-nec; Svetolik; Srdana. — Jutri: Sofija, devica in mučenica; Berislav ; Jaromira. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -{- 26" Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno, i —^—. — Volilci ajMo-iomensko-sezaislep ofcraja' 14. t, Ul- ste poklicani, da vršite svojo državljansko pravico in dolžnost, da si izvolite svojega poslanca, ki naj zastopa vase koristi v državnem zborii. Na shodih, ki so se vršili v Sežani, Dutovljah, Nabrežini, Povirju, Matavunu in v Lokvi, je bil proglašen od neodvisnih volilcev kakor kandidat j DR GUSTAV ffREGORIN odvetnik v Trstu. Njegovo neumorno delovanje za Slovence na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju je poznano po vsem Slovenskem. Njegov program sprejet na gori omenjenih shodih se glasi : Proč z bratomornim straiv-karskim bojem, vse za narodno in gospodarsko povzdigo in izobrazbo našega revnega, j a poštenega ljudstva in posebno našega zanemarjenega kmetskega stanu! Kdor je za ta program, ki edini zamore prinesti rešitev nagemu od vseh strani zatiranemu narodu, naj zapiše 14. t. Ul- na svojo glavnico : Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu. Volite tega kandidata vsi složno ! Neodvisni volilci. Vesti iz Goriške. x Kandidatura goriškega župana stoji prav na slabih nogah, ne le da mu pristaši lastne stranke ne zaupajo in se mnogi vzdrže glasovanja, spodkopujejo tudi socijalisti njegov ugled, napadaje ga na vseh svojih shodih strastno in brezobzirno, kakor n. pr. v soboto v Podturnu, ko niso pustili na njem nobene dobre dlake. Sedaj pa še nasproten kandidat združenih narodnostij ! Ta dela še-le njemu in magistratni kliki preglavice. Na shodih, ki jih je imel ta ali njegovi pristaši v petek in soboto na Grčini, na južnem kolodvoru in na Ajšovici, seje po govornikih v prav rezkih izrazih obsojalo gospodarstvo na goriškem magistratu in posebej še župana, ki dovoljuje, da njegovi podložni uradniki uganjajo kar hočejo in z mestnimi dokladami preobremenjenimi davkoplačevalci norce brijejo. Na prvem glasovanju dr. Harani nikakor ne dobi absolutne večine, na ožji volitvi bodo odločevali glasovi socijalnih I demokratov. Zatorej pa Slovenci vsi do zadnjega na obeh volitvah neustrašeno v boj, : ter pridobite za našega kandidata tudi volilce drugih narodnosti, s katerimi ste v eni ali drugi zvezi. Z Vipavskega: Dne 9. t. m. prestavil ! se je vipavskim volilcem že 4. državnozborski kandidat: samo še eden manjka, namreč : v i volilnem okraja Ajdovščina, Komen in Sežana imamo kar pet kandidatov. Vsak hvali | sam sebe, vsak obljubuje, da nas reši vseh i mor, ki nas tlačijo k tlom. Vederemo ! V četrtek torej se nam je predstavil : socijalno-demokratski kandidat Vinko Kermolj ! v znanih prostorih pri Rebku. Kortežiral mu ije sodrug Regent. Pravil je, kaj vse naredi m kaj je že naredila socijalno-demokratična stranka za nižje sloje in tudi za male posestnike. Govoril je o draženju kmeta, kar nam je ugajalo. Povedal pa ni, da b i b i 1 o tako združenje socijaldemokra-l tom v veliko škodo, in to zato, ker I | kmet je producent, ki želi robo čim po višji ceni prodajati, a socijalisti so konsumenti, ki hočejo robo za malo ceno. Organizacija' I kmeta bi bila njim v pogubo. Prej bi se j ' razvil boj med kmetom in delavcem-socijalistom ; do skrajnosti. Ta boj je že v vidku. — Po- j vedal je, da socijalisti ljubijo delo in ne fraze. No, vse stranke imajo premalo dela. Dobra gmotna podlaga slovenskega naroda je tudi niegov obrt. Govoril je tudi, da so socijalnodemokrati za narodno avtonomijo. Svobodna Šola jim je vzor, šola, do katere i nima nobena zunanja stranka vpliva. Sodrug Vinko Kermolj je podal potem I par stavkov o militarizmu, ki žuli vse državljane ; hvalil je svojo stranko, da je svobo-doumna. Ponuja se ne, če ga vole, da stori i svojo dolžnost. | Prigovarjal ni nijeden. Udeležba pičla, ker je bilo premalo agitacije in zanimanja za shod. Iz Kobarida nam pišejo: Pred kratkim je bilo objavljeno, naj se pse radi stek-| line preskrbi z nagobci. Ker pa je tukaj vi-j deti psov brez nagobcev in sosebno iz Italije (kjer se steklina pojavlja) tudi brez gospodarja, naproša se s tem orožništvo, da bi se kaj bolj pobrigalo za odstranitev takih zelo nevarnih psov. Iz Šempolaja nam pišejo : Dne 11. t. m. je bilo nenavadno soparno za mesec maj. Opoludne so se začeli zbirati oblaki, ob 1. uri je bilo že močno oblačno in začelo ije od iugo-zapada neprestano gromenje. Ob 1. liri 20. m. je nad nami močno zagromelo, iz oblakov se je usu!a toča debela kakor lešniki, ki je padala skorai eno minuto, da so bila tla pokrita žnjo. Po vinogradih je napravila toča nekaj škode, ker so mladike še nežne, da jih lahko tudi rahel veter lomi. x Shod na Ajšovici, ki ga je imel ▼ soboto zvečer slovenski kandidat za mestni mandat Jernej Kopač, izpal je sijajno. Govorila sta on in dr. Pavlica. Razpravljalo se je slabo mestno gospodarstvo in strankarstvo na magistratu, ki prekoračuje že vse meje in to le radi tega, ker se predpostavljena državna oblast, katere poklic je, paziti, da se ne kršijo zakonski predpisi, ne gane, marveč v sedanjem volilnem boju neposredno podpira moža, ki načeluje Gorici. Ako se hoče splošno stanje goriškega prebivalstva zboljšati, krivice odpraviti in z mestnimi dohodki varčno in vestno gospodariti, da se bodo mogle znižati sedanje ogromne naklade, morajo meščani poslati v državni zbor drugega zastopnika, ne pa župana dr. Maranija. Shoda so se vdeležili malone vsi volilci Staregore in Rožne doline in se izrekli vsi za kandidata Jerneja Kopača posestnika in svečarja v Gorici. Socijalni demokrati so imeli v nedeljo shod pri Marziniju in so po daljši debati sklenili, da bodo pri ožjih volitvah, ako pride do teh, v Gorici glasovali , za Kopača v goriški okolici pa za Antona Strekeljna. Shod socijalnih demokratov v Temnici, ki je bil dne 12. t. m. ob 11. in pol uri predpoludne na dvorišču g. Franceta Ste-pančič-evega [krčmarjaj se je popolnoma ponesrečil. Za predsednika temu shodu je bil izvoljen na predlog podžupana iz Novela domačin i Ivan Rogelj a hšt. 2, kateri pa ni znal predsedovati shodu. Otvoril je shod s sledečimi besedami: »Gospod, mislim, da bi bilo najbolje, da bi nič ne govorili!" Krmolj je sedaj ' z začudenjem pogledal predsednika in začel : govoriti in govoril je okoli 10 minut. Med govorom pa je predsednik vedno j „govnjal" : (Dalje na 4. strani.) Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne ii. maja: Zeliich. uradnik. LJUBLJALA ; Ziebland F., trg, DUNAJ ; Jovanovič D., trg., ZAGREB ; I >ujč Ivan. svečenik. KUPCYJA; Pelrich R.. FERLACH; Sifrer F., trgovec, Brolech A., zaseb., Slerle F., zasebnik. Dr. Hutnik. odvetnik. LJUBLJANA ; "\Vinkler O., zasebnik. \Veimersheimer, trgovec. Dachter L., dijak. DUNAJ; Dolenc C.. I uradnik. MARIBOR ; StokovskaM., zasebnik. VARŠAVA; Depolo G, inžener. DUBROVNIK; Dr. I Fucich D., zasebnik. ZAGREB; Dr. Treo D . j odvetnik, GORICA : Lavrencich A„ trg., GRADEC ; I Pribil D.„ zasebnik, GORICA ; Berndt E„ zdrav-j nik, GUMBIENEN; Schilskv A., trgovec, BAD-; RE1CHKNHALL; Branberger H., tovarnar, GRA-; nEC ; Turčič F., zasebnik. ZAGREB. Tovarna pohištva Metal Levi MM ulica della Cesa $1. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. ! Katalogi načrti in proračun _ NA ZAHTEVO. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. j izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu | Dr. ]. Čermak » $. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, U. nadst. zamorejo dobiti ose-I livUnl be vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caserma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 1 2. zj. in od 3.-6. popol. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torreute št. 34 (t nori Ifio „#lla nttova cittd di Srieste". VELIKA ZALOGA i (zgotovljenih oblek za odrasle in dečke j i = vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud: ! blago vseh vrst iz najpopolnejše novos- Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema cul 12. tor41n. QM» «■««•■ H ' dobiva se v vseh lekarnah. Najvspefaoje Tedstvo preti ^omva se v vseh iraia^gll revmatizmu in protintd TPlfnriMn rnniMB prirejena V Trstu Bafada goiiaa, lckar»a „fik Jbdoua della Silile" fd j* 1 CftUUnn taUUInn od lekarnarjev: sy. fekota in Josipa 6otou, kkanu tfW I9U'9 fan***.] Steklenica stasa K 1-40 Iz Trata se aa odpoHja naanje od 4 rteHnnir proti polt, povzela ali yoti antietpatai pojAjatvi aneaha 7 K frankoji alaiei In fi^jp] Btran IV »EDINOST« štev. 132 V Trstu, dne 14 maja IS07 HOTEL BALKM "ŽgL'-'ft?^ HOTEL. BALKM »Zadosti, zadosti", končno pa je rekel : „Poldan je odzvonil, shod je zaključen". In tako je bil shod zaključen ! Vesti iz Istre. Shod v Boljuncu. Na shodu v Boljuncu, ki se ie vršil minolo nedeljo, se je zbralo blizu 500 volilcev v dvorani g. Sancin. Predsednikom shoda je bil imenovan g. A. U r-b a n č i č, učitelj v Boljuncu. Zahvalivši se na počeščenju je predsednik pozdravil zborovalce na obilni udeležbi, sporočil pozdrave kandidata g. Matka Mandića, ki se ni mogel udeležiti shoda, ker je moral na shode v Kubedu in Predloki. Nato je podelil besedo g. dr.u Franu Brnčiču, ki je prišel ▼ imenu centralnega volilnega odbora. G. dr. Brnčić je temeljito raztolmačil novi volilni red, omenjal vnevpijoče krivice starega volilnega zakona, ki je preziral niže sloje, da* si tudi ti plačujejo davke, o čemer je podajal praktične izglede. Navajal je drastične izglede, kako so Italijani varali, vsled česar je imelo 120.000 Italijanov 4 poslance, 190,000 Slovanov Istre pa le — enega! Potem se je govornik spominjal zaupnega sheda v Kozini dne 28. lebruvarija, fcjer so se združili zaupniki iz vseh občin, ki so proglasili g. profesorja Matka Mandića kandidatom za IV. istrski okraj. Govornik je opisal dosedanje delovanje kandidata za Trst in Istro ter razvil njegov program: davčna reforma, zvišanje vojaške dobe, brezobrestna posojila, narodu naj se da potrebnih šol ter se naj iste podržavijo, narodu naj se ohranijo cerkvene svetinje, ki jih hočeta Rim in Dunaj odpraviti. (Klici: „Ne bodo pihali!") Ker se je sodilo, da bo to edini okraj, kjer ne bo proti-kandidata, je govornik označil razširjevalce nekih letakov kakor izdajice naroda. Prečital je dotične izjave centralnega volilnega odbora in gg. župana Pangerca in dekana Kompareta. (Burna pohvala in živijo-klici.) Nato je izvajal g. A. Sancin, da g. Mandiča priporoča posebno to, daje tej kandidaturi nasprotna politična in cerkvena oblast, ker je g. prof. Mandič mišljenec naroda, njegov probujevatelj. Torej volimo vsi enoglasno g. profesorja Matka Mandiča. G. Urbančič je posebno zadovoljen s programom zato, ker hoče g. kandidat delovati za šolstvo, kajti narod brez šole, je narod brez bodočnosti. Govornik je predlagal tudi, naj bodoči poslanec dela na to, da se mesto strankarskega kluba ustanovi močan in skupen slovenski klub. Predlog je bil enoglasno vsprejet. G. učitelj Venturini je pojašnjeval pomen poslanca za narod, posebno pa za male narode, kake lastnosti da mora isti imeti ter prišel do zaključka, da takov mož je naš Matko Mandič, ki naj bo v tem okraju soglasno izvoljen. (Živijo-klici in ploskanje.) Ker se ni nihče več oglasil za besedo, se je predsednik zahvalil zborovalcem na lepem redu, g. dr.u Brnčiču pa na trudu in krasnem predavanju ter je zaključil zborovanje. Volilni shod v Dolini Be je vršil minolo nedeljo. Zbralo se je nad 400 zboro-valcev, med katerimi sta bila zastopana tudi duhovščina in učiteljstvo. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen domači župan g. Pangerc, ki je po kratkem nagovoru podelil besedo g, dr.u Franu Brnčiču, ki je raztolmačil volilno reformo in označil lastnosti našega kandidata g. prof. Matka Mandiča. Ko so živijo-klici na kandidata nekoliko potihnili, je dal predsednik besedo g. kapelanu Ante Stembergerju, ki je v navdušenih besedah in z lepimi izgledi pokazal moč sloge ter očrtal pomen občine dolinske in kastavske kakor dveh skal, na katerih se je začela zidati ideja istrskega Slovanstva. Nato je govoril še občinski tajnik g. Sancin, kar je predsednik in opozarjal zborovalce na na njihovo dolžnost povdarjal moč sloge rekši, da je vsakdo izdajica naroda, kdor se ne pokori narodni disciplini. Nato je bil g. prof. Matko Mandič ob navdušenih živijo-klicih enoglasno proglašen kandidatom za IV. istrski volilni okraj. — (K temu prekrasnemu shodu se se povrnemo.) Volilni shod v Pomjanu. V nedeljo se je vršil volilni shod v Pomjanu] po blagoslovu na planem pred cerkvijo. Zborovanje je otvoril predsednik okrajnega volilnega odbora g. dr. F. Čeme, pozdravivši mnogoštevilne volilce (3—400 vseb). Predsednikom je predlagal g. župnika Šifrerja, katerega so volilci prisrčno pozdravili. Ta je pojasnil pomen shoda ter priporočal kandidaturo g. profesorja Mandiča. Potem sta govorila g. Čemažar, župnik v Koštaboni, in Prebec iz Šmarij. Oba sta priporočala kandidaturo in obema so zborovalci pritrjevali. Oglasila sta se tudi za besedo dva Bartoličeva pod-repnika in sicer neki Beukovič in Cerovac, ki sta se branila, da nista prodanca, ki da nočeta Mandiča ampak — Bennatija (!! f) Ta otročja izvajanja so spremljali zborovalci smehom in ironičnimi živijo-klici. Prišel je blizo tudi župan Bartolič ter hotel s pomočjo orožnikov zabraniti shod, kar pa se mu ni posrečilo, in je odšel z dolgim nosom. Pomjanski prodanci so gledali, kako bi preprečili mirno zborovanje z vpitjem: „Aviva Istria, aviva Lega nazionale !a ali preglasili so jih živijo-klici naših na kandidata Mandiča. Osmešili so se s tem, da so razobesili tri kozje zastave pri Kocijančiču, pri Peroši Josipu in Matiji, dočim so naše trobojnice plapolale okolo zborovalnega prostora. Pošteni Pomjanci so pokazali, da se na italijansko gospodo iz Kopra ne marajo več zanašati. Živeli zavedni volilci občine pomjanske! Iz Doline nam pišejo : Prosimo* da objavite v Vašem ceDj. listu, da je bila tista neumna agitacija za kandidaturo g. Josipa Kompareta in za g. Josipa Pangerca, nad-župana v Dolini, uprizorjena ne od narodnih izdajalcev (kakor sta govornika Brnčič in Ante Stemberger tako ojstro grajala na nedeljskem shodu v Dolini) ampak od par nevednežev, da ne rečemo kaj drugače. Več zavednih volilcev. Volilni shod v Kubedu. Pišejo nam: V nedeljo dopoludne po maši se je vršil na trgu pred župno cerkvijo kubedsko volilen shod. Prostor je bil primerno okrašen z zelenjem in zastavami. Občinski odbornik Anton S k r g a t je otvoril shod ter predstavil kandidata prof. Matka Mandiča, katerega je navdušeno pozdravila množica naroda, moški in ženske, ki so prišli od maše. Nato je prof. Mandič raztolmačil novi volilni red, pokazal na važnost predstoječih volitev in razvil svoj program. Potem je g. j Avguštin Mahnič iz Dekani toplo priporočal kandidaturo g. prof. Mandiča. Slednjič je predsednik shoda dal na glasovanje kandidaturo, ki je bila z velikim navdušenjem vsprejeta. Po shodu je domači pevski zbor zapel nekoliko narodnih pesmi, nakar se je ljudstvo j ob navdušenih vsklikih „Živijo naš kandidat Mandič", razšlo. Ves čas zborovanja je vladalo veliko zanimanje in navdušenje. Volilni shod v Predloki vršil se je, kakor nam poročajo, minolo nedeljo popoludne na dvorišču občinskega odbornika g. Josipa Bučaja, ki je bilo primerno okrašeno z zelenjem, cvetlicami in zastavami. Takoj po popoludanski službi božji napolnilo se je prostrano dvorišče samih volilcev iz Predloke in sosednih katastralnih občin. Kakor domačin in občinski odbornik pozdravil je g. Bučaj kandidata g. prof. Matka Mandiča, ter ga naprosil, naj spregovori mnogoštevilnim volU-. cem. Kandidat prof. Mandič je nato v poljudnem in obširnem govoru primerjal novi' volilni red s starim, pokazal na važnost predstoječih volitev in razložil vse, za kar se bo zavzemal na Dunaju, če ga volilci počaste s svojim zaupanjem. Govor g. kandidata so volilci pozdravili z navdušenimi „živijo"-klici. Nato je g. K. Š i š k o v i č iz Črnegakala priporočal volilcem, naj se vsi složno podajo na volišče ter naj glasujejo vsi kakor en mož za narodnega kandidata. Za njim je priporočal kandidaturo prof. Mandića g. Andrijašič, občinski odbornik iz Črnegakala naglašal je zasluge deželnega poslanca g. Matka Mandića in njegovo delovanje v Trstu. Ko je za to kandidaturo še govoril tudi g. Avguštin Mahnić iz Dekani, je g. predsednik isto stavil na glasovanje, ki je bila vsprejeta z navdušenim odobravanjem. ' Po shodu spremili so domači pevci g. kandidata prof. Mandića dober komad poti ter se od njega prisrčno poslovili, obljubivši, j da store gotovo sebi in njemu čast. T MALI OGLASI. I Mali oglasi računajo se po 3 stot besedo; I maataotiskane besede se računajo enkrat I već. Najmanjša priBtojbina 40 stotin k. ■ A --Plača Be takoj. ===== R -- Pncfni lffl 7 v dobrem stanu, pokrit, za enega ■ UOllll TUft konja, pripraven za kako pošto na deželi, se proda po zmerni ceni. Natančneje se izve pri Ivanu Kravos, sedlarju v Gorici na Kornju štev. 11. 520 Hiša s 4 prostori y^JuK>S3:' Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 5H1 Veselica v Moražu Sj^E« Buzetu priredi veselico dne 19 t m. ob 3. uri popol. z godbom in petjem. Svirala bo sokolova glazba iz Buzeta. (532) Proda Cp ra<^ odpotovanja hiša s prostranim ■ ■ **U€l DO vrtom in zdravo pitno vodo. Na-I slov pove „Inseratni oddelek Edinosti14. 521 1 Prnrla CO hišica S tremi prostori na Greti. I I UUQ OD Naslov pove „Inseratni oddelek i Edinosti". 5ig i ^ ! |cPO Op ^meta ali vrtnarja kot najemnika za j lOlrU OC velik vinograd v jako dobrem stanu J in ugodni legi. Ponudbe pod Gretau na „Inseratni oddelek Edinosti". 530 Trgovski pomočnik slovenskega, italijanskega, nemškega in hrvatskega jezika zmožen, želi Bedanje mesto premeniti. Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edtnoati". 534 Naznanjam s slavnemu občinstvu, da odprem dne 16. maja 1907 gostilno v Jrebčah v hiši gospe Štrukelj štev. 4 Točil bo : izvrstno vipavsko, opolo in izvrsten teran po 48 nč., na dom 32 nč. 1. Priporoča se za obilen obisk MARTIN KRALJ. ———— Angelo Iaizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir a 1 Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ollea Chlozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. SS* Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m~Ie oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek1* v ulici GiOrgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je HJI odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. JK3C Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti14 Usojam si naznaniti Vašemu Blagorodje, da sen otvoril v Nabrežini štev. 142 novo trgovino z modnim in konfekcijskim blagom V zalogi imam BOGATO IZBER0 gotovih oblek za moške in dećke volneno blago in bombaževino, perilo, pletenine (maje), nogovice, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice ovratnice, robce, dežnike, klobuke itd. itd. Z ozirom na svojo dolgoletno izkušnjo v imenovani stroki ter z ozirom na d«rebtno zvezo, katero imam z najboljšimi viri, zagotovljam Va5e Blagorodje da bom lahko izvrševal vsako cenj. naročilo točno' natanjčno in po zmernih cenah. S?e toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani DRAGOTIN FURLAN Nabrežina St. 142 SlOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO POSTREŽENI IN S TEM BODETE PODPIRALI TUDI „ErANOS T". TRST Jk/F CL Al GORICA corso št 4 Mi \3T Ctl cono Verdi 45 Elastični ovitki rndeči ali črni za trtne cepiče I.a vrsta kron 25 50 | ... Il.a „ „ 23 50 | Za W Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem. PtptFL ZALOGA VINA UMBERTO ZUCCO | TRST — ulica Tizžano Vecellio 9 ima izkljačno izvrstna namizna vina Istrski refoflk po 79 stot. Utor; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo is Omliljs, po 80 it liter; razun tega ■V Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA RefoStii Kariet (iz lastnik liiomfloi) iilamčeno pristen 31 Mt\\h. Pošiljs tudi ns dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostilničarje __ _r«_ cene po dogovoru 1 ZA BIRMO? ZA BIRMO! Nor dohod ur, verižic zlatih in srebrnih iw in kovinastih ur Fse po jako nizkih cenali ~ pri ======= Bogomila Fino v Trstu ulica Vincenzo Bellini štev. 13 (nasproti cerkve sv. Antona novega.) Govori se slovensko. Govori se slovensko. ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo * TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. K^ Ne hoji se konkurence. Motocikli Jn -trikolnice za pre-važaije. ph&nomen B^r Dospejo v kratkem Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek, da se spravi kolo v tek na mesto, naravnosten odi od brez Buaka in stresa, menjava hitrosti me d vožo jo — možnost, da se premaga lahko vsako reber — ... ELASTIČNE VILICE ■ Edini zastopnik za Trst In deželo pietro $achiiar TRST, Belvedere 33 11 ttlfotio 0|i»3 '|n UKSJAM2 H!U|eftH0i{{