GLAS Leto XLVn - št. 79 - CENA 80 SIT stran 4 Žirovske vode so spet podivjale stran 32 Nekateri ploskajo, večina je zgrožena Predsednik državnega zbora Jožef Školč razpisal lokalne volitve Kdo bo svetnik in kdo župan bodo 4. decembra, morebitni drugi krog pa štirinajst dni kasneje. Župane po večinskem in proporcionalnem sistemu, glede na velikost občine. Volitve občinskih svetov in županov bomo volili neposredno, svetnike pa Kranj, 7. oktobra - Koje predsednik državnega zbora Jožef Školč v ponedeljek razpisal lokalne volitve v nove občine, je dejal, da je bilo glede nujnosti decembrskih lokalnih volitev v parlamentu popolno soglasje, glede novih občin pa najvišje zakonodajno telo v državi po njegovem še ni reklo zadnje besede. Praksa bo pokazala, ali so nove občine pravšnje ali ne, zakon pa omogoča spremembe, ki bodo lahko bolj kot sedaj upoštevale voljo ljudi. Glede lokalnih volitev zakonodajnih vrzeli ni. Imamo zakon o volitvah v lokalnih skupnostih, zadnji mesec pa tudi zakona o političnih strankah in volilni kampanji. Volitve prvih občinskih svetov v novih občinah in županov bodo v nedeljo, 4. decembra. More- bitni drugi krog (v poštev utegne priti predvsem pri volitvah županov) pa bo štirinajst dni kasneje, 18. decembra. Župane bomo v vseh občinah volili neposredno, po večinskem sistemu. Če nihče od kandidatov v prvem krogu ne bo dobil večine, gresta dva z največ glasovi v drugi krog. Kandidate za župane lahko predlagajo stranke in posamezniki. O načinu volitev prvih občinskih svetov odloča število prebivalcev občine. V občinah z manj kot 3000 prebivalci bodo imeli občinski sveti od 7 do 11 članov oziroma svetnikov, ki bodo izvoljeni po večinskem sistemu, v večjih občinah pa veljal proporcionalni sistem. Število svetnikov se prilagaja velikosti občine. Če ima občina do 15.000 ljudi, bo svetnikov od 20 do 23, če pa je občina večja, bo svetnikov od 36 do 45. Zakon določa, da bo na primer imel občinski svet Železniki 17 svetnikov, v Žireh 15 svetnikov, v Škof ji Loki 23 svetnikov, kranjski občinski svet pa bo štel 33 svetnikov. Časa za volilna opravila je malo. Ta teden je treba po sedanjih občinah določiti volilne enote za nove občine (v vsaki enoti naj bi bil izvoljen en svetnik) in izbrati člane volilnih komisij. V ponedeljek naj bi tako enote kot komisije potrdila državna volilna komisija. Tudi pri kandidiranju časa ni veliko. Čez dobrih 14 dni morajo biti namreč uradno že vložene vse kandidature, takrat pa se bo začel tudi predvolilna kampanja. • J. Košnjek Driavno tekmovanje Ljubljana, 7. oktobra - Gasilska zveza Slovenije, ki povezuje v 1450 gasilskih društvih okoli 108 tisoč prostovoljnih gasilcev, nadaljuje 125-letno tradicijo gasilstva na naših tleh. Tako tudi letos prireja državno gasilsko tekmovanje za memorial Mate v ža Haceta, ki bo jutri, 8. oktobra 1994, pred tovarno Sava na Laborah v Kranju. Prireditev, za katero je prijavljeno 360 ekip s približno 3o00 gasilci, se bo začela ob 8. uri. Za dobre uvrstitve in morda telo katerega od pokalov se bodo potegovali tudi gasilci iz gorenjskih občin, kjer ne manjka izkušenih »n izurjenih ekip. Ker letošnje tekmovanje poteka v okviru 22. sejma Zaščita '94, je razglasitev rezultatov predvidena v soboto popoldne na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. • S. Saje Če država sklepa škodljive pogodbe Direktor pretepal in davil snažilke Jesenice, 6. oktobra - Delavke jeseniškega Intexa so se odločile za gladovno stavko. Ko jih je obiskal njihov direktor, jih je pretepel, žalil in davil. Snažilke jeseniške Železarne, ki jih je v zasebnem podjetju Intcx zaposlil direktor tega podjetja Bratko Košir, so se po štirinajstdnevni stavki, na katero so s transparenti opozorile tudi poslance jeseniške občinske skupščine, odločile za gladovno stavko. Zadeva s snažilkami Intexa je bolj zapletena, kajti direktor je od države dobil kar precej denarja za 24 novih delovnih mest, ki v resnici nova delovna mesta sploh niso bila, saj so še naprej delale na starih delovnih mest i h v Železarni. Zdaj naj bi delavkam, ki jim direktor ne daje plač, spet pomagala država tako, da bi dobile pomoč iz Centra za socialno delo. Direktorju se ne more zgoditi nič, kajti ta država očitno nima instrumenta, s katerim bi zavarovala davkoplačevalki denar, ki ga velikodušno poklanja novodobnim managerjem. Tudi državi se očitno ne more zgoditi nič, četudi sklepa škodljive pogodbe? Delavke je v začetku tedna, ob 20. uri zvečer, v njihovih prostorih obiskal njihov direktor. Prišlo je do pretepa in davljenja. Delavke so poiskale zdravniško pomoč in v zdravniških potrdilih piše, da gre za sledove hudih poškodb in davljenja • D. S. Več na 5. strani Začasna odločba radovljiškega izvršnega sveta 41 • Občina masno wpodna^Ah»m^. Radovljiški b*M «M je sprejel odločb«, s ^X**2ttX*+ družbenega kapital, ni vec. bohinjskem Alpinum«; direktor Ulok Noe pa je ob trn Radovljica - Nesoglasja med radovljiško občino in bohinjskim Alpinumom se očitno nadaljujejo. Ker se Alpinum ob gostinsko t ti,"-..: J-' tuns "čni dejavnosti ukvarja tudi ■ nalogami, ki so javnega pomena (preskrba / vodo, čiščenje komunalnih odplak, parkiranje), bi po zakonu 0 javnih gospodarskih službah moral v štirih mesecih po sprejetju zakona določiti dele/ občine v družbenem kapitalu in /a to pridobiti kapitala v Alpinumu, izvrš-soglasje izvršnega sveta. V ni svet pa organ upravljanja Alpinumu tega niso storili, zato je izvršni svet na torkovi seji sprejel odločbo, s katero je občina postala lastnica vsega družbenega Odločba je začasna in bo veljala do lastninjenja podjetja na podlagi zakona in ostalih predpisov. (Nadaljevanje na 3. strani) dodala tekočih In trdih goriv {•••ton 064 77 081 4 7 MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NI PRE MlCNIN STRAN 21 Kranj, petek, 7. oktobra 1994 Gorenjska^ Banka Banka d posluhom 486/40 ir od 127,230,00 SIT aH 7380,00 SIT mesečno ! |r«l./r«i! 0«4/ 22 10 4t Kranj, 7. oktobra - Z blizu 150 razstavljalcev, med njimi okrog 30 iz tujine, številne prireditve, posvetovanja, vključno s tretjo konferenco o sodelovanju driav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Ljubljani, obravnavo varstva, zaščite in reševanja v gorah ter v soboto z državnim gasilskim tekmovanjem za memorial Matevia Haceta, se je v Kranju v torek začel letošnji 22. sejem Zaščita - Protection. Prireditev, ki jo je ob navzočnosti predstavnikov razstavljalcev in poslovne lev ter gostov, med katerimi je bil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, odprl minister za obrambo R Slovenije Jelko Kacin, bi lahko označili kot dokaz sposobnosti. Tako jo je opredelil tudi minister Kacin, saj je preživela kljub izgubi nekdanjega trga. Še več; poslovnost in strokovnost, sta bili sta tokrat prevladovali od otvoritve naprej. Več o sejmu na S., 7., 8. in 9 strani. • A. Ž. - Foto: G. Šinik Pojasnilo V članku "Vse banke ne bodo dobile licence" smo 23. septembra objavili seznam bank, ki naj po dosedanjih podatkih ne bi izpolnjevale sklepa Banke Slovenije o potrebni višini jamstvenega kapitala. V torek, 4. oktobra, je BankAustria pismeno posredovala informacijo, da ta pogoj izpolnjuje, in da s tem ni nobenega dvoma glede pravnomočnosti izdane licence Banke Slovenije. Za netočno informacije se opravičujemo. • M.V. GOHTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-155 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ur* na domač« svetlo pivo, na bogat izbor pripravljanih |edi in iedi po naročilu. Proda)a domačega piva v 2 litrskih steklenicah V s ali. petek in soboto od 19. do 24. ure iiva glasba. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci državnega zbora razdelili Slovenijo na 147 občin, iz sedanjih petih gorenjskih pa je nastalo 15 novih občin Jezerjani in Ratečani napovedujejo vojno državi Status mestne občine je na Gorenjskem dobil samo Kranj, Jesenice in Škofja Loka pa ne, kar v obeh mestih povzroča nezadovoljstvo. Poslanci so, tako pravijo, merila uporabljali po svoje in ne v vseh primerih enako. Bodo zaradi tega nekateri prikrajšani pri razvoju. Kako bo v primerih pritožb ukrepalo ustavno sodišče. Kranj, 7. oktobra -Zgodba o lokalni samoupravi je bila v ponedeljek zvečer po ponovnem glasovanju v državnem zboru, ker je državni svet na zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij izrekel odložilni veto, državni zbor pa je zakon ponovno sprejel, končana. Začeta je bila maja lani, razpletala in zapletala se je, pod pritiskom časa zaradi lokalnih volitev in omejenega mandata sedanjim občinskim vodstvom do konca leta pa se je konec preteklega in v začetku tega tedna razpletla. Končana pa še zanesljivo ni, saj zakon omogoča spremembe tam, kjer ljudje ne bodo zadovoljni in nove občine ne bodo mogle preživeti. Zamer in kritik na račun nove občinske členitve Slovenije je veliko. Najostrejši sta dve: da se je državni zbor lotil projekta lokalne samouprave, po pomembnosti ga štejejo takoj za projekt osamosvajanja, preveč politično in strankarsko interesno obarvano ter ga hotel izpeljati sam, kar pa ni zmogel in je na jesen predal štafeto vladi, in da tako vlada kot državni zbor, ki je vladni predlog sprejel ter tako prevzel odgovornost, nista upoštevala volje ljudi na referendumih. Mnogi državljani se sprašujejo, zakaj so referendumi sploh bili, če jih nihče ne upošteva in kdo bo plačal stroške referendumov, ki znašajo od 250 do 300 milijonov tolarjev. Samo Kranj mestna občina Mestna občina mora razen splošnih meril za pridobitev statusa občine izpolnjevati še več pogojev. Imeti mora poklicne in srednje šole ter oddelke visokih šol in fakultet, bolnišnico, omrežje javnih služb, telekomunikacijska središča, univerzitetne in specialne knjižnice ter specializirane indok centre, f;ledališča muzeje in arhive, okalno RTV postajo in tisk, športne in rekreacijske objekte ter znanstvenoraziskovalno dejavnost. Med gorenjskimi mesti je državni zbor tak položaj določil samo Kranju, Jesenice in Škofja Loka, ki sta prav tako želela postati mestni občini, pa nista uspela. V Sloveniji bo 11 ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodajamservismmontaža m svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ tel.: 064/224 500 ITV sprejemniki: ELEKTRONIKA PHILIPS GoldStar NOKIA GHunoir, ■ SAT sistemi: PACE. NOKIA, LA SAT. ELEKTRONIKA ■ ANTENSKI ojačevalniki In pribor LUKEŽ ■ TV ANTENE: FRACCARO. GORENJE. ISKRA ■ TV, VIDEO KABLI. PRIKLJUČKI, VIDEO KASETE,SLUŠALKE... ■ PRVIČ V SLOVENIJI ZAKONITO VEČPROGRAMSKI PAKET KOPIRNIH PROGRAMOV lil III I 11 M II M t ■ DELOVNI ČAS OD 8. DO 12. IN OD 15. DO 19. URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE Sepublika Slovenija t utvJr BIJ rJTfl BČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne I tn splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA // v Upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom o delavcih v državnih organih morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: - visoka izobrazba (Vll/I) pravne smeri - preizkus znanja iz upravnih postopkov - 4 leta delovnih izkušenj V primeru, da na oglas ne bo prijavljenih kandidatov s predpisanimi delovnimi izkušnjami, lahko delovno razmerje sklene tudi pnpravnik. Preizkus znanja iz upravnih postopkov bodo kandidati lahko opravljali v roku 4 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo 12 mesecev (nadomeščanje odsotne delavke) s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. mestnih občin. To so Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Na Gorenjskem 15 novih občin Državni zbor je na osnovi dopolnjenih meril vladne službe za lokalno samoupravo, kar je tudi skladno z zahtevo Ustavnega sodišča (osemletnošolanje - popolna osemletka, primarno zdravstveno varstvo občanov -zdravstveni dom ali zdravstvena postaja, preskrba z življenjskimi potrebščinami, komunalna opremljenost, poštne storitve, finančne storitve hranilnice ali banke, splošna izobraževalna ali šolska knjižnica, prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti, določil namesto sedanjih 60 147 novih občin. V sedanjih petih gorenjskih občinah smo dobili naslednje nove občine: Jesenice, Kranjska Gora, Cerklje, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Bled, Bohinjska Bistrica, Radovljica, Gorenja vas -Poljane s sedežem v Gorenji vasi, Škofja Loka, Železniki, Žiri in Tržič. Navidezno je s to razdelitvijo vse v najlepšem redu, vendar je bistveno drugačna od referendumskih območij in odločitev ljudi na referendumu. Samo nekaj primerov. Rateče in Jezersko niso občina, čeprav je bila volja ljudi na referendumu nedvoumna. To sta tipična Srimera nespoštovanja volje ,udi, čeprav so imeli in imajo poslanci še vedno polna usta sklicevanja na odločitev ljudi. Tudi Javorci in Poljanci niso v škofjeloški občini, čeprav so to Želeli. Po pravico na Ustavno sodišče Zanesljivo je mogoče trditi, da se bodo marsikje, nezadovoljni z občinsko razdelitvijo oziroma razporeditvijo, pritožili na Ustavno sodišče, še posebej tam, kjer je bila volja za samostojno občino na referendumu nedvoumna. Ustava namreč predvideva odločanje na referendumu in referendumsko voljo mora država spoštovati. Zakonodaja tega problema ni rešila. Škarje in platno sta bila v rokah vlade, nato pa poslancev. Lahko se zgodi, da v novih občinah, ki jih Ustavno sodišče ne bi priznalo, lokalnih volitev sploh ne bo, povsem realno pa je v neka; terih okoljih treba računati na bojkot lokalnih volitev, ker se je državna politika požvižgala na državljansko voljo. Edina parlamentarna stranka, ki ni glasovala z* zakon o občinah, je bij8 Združena lista. Neuspešno je predlagala dopolnilo, s kater' im je na osnovi meril i0 izidov referendumov predla* gala oblikovanje okrog 70 občin. Požira pa kritike, d* je ona kriva za polomijo 1 občinami, pa tudi druge stranke krivijo druga drugo* da z novimi občinami ni vse tako, kot je treba. Za vse p9 je priročen izgovor po volit' vah bo čas, da bomo napake popravili in tam, kjer stvari ne bodo tekle, spravili at pravo pot. • J. Kosnjek Mnenje nezadovoljnih Pritožbe, bojkot volitev... Kaj menijo ob odločitvi državnega zbora na Jezerskem in v Ratečah, kjer kljub odločitvi ljudi niso dobili občine, in na Jesenicah in v Škofji Loki, kjer niso uspeli z mestno občino. Milan Kocjan, predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko je položaj ocenil kot katastrofalen. Kako more imeti še kdo obraz govoriti o referendumski volji ljudi, demokraciji ifi pravni drŽavi. Bližje kot demokraciji smo časom in volitvam po drugi svetovni vojni. Na Jezerskem resno razmišljamo o bojkotu decembrskih lokalnih volitev, je dejal, in povedal, da so dali zadnja leta kraju povsem drugo podobo, stvari so postavili na pravo mesto in dokazali, da so sposobni preživeti kot samostojna občina. Vse imajo urejeno, od odvaŽanja smeti do vodovoda in požarnega varstva. Samo ljudi ni dovolj, za kar pa niso krivi Jezerjani, ampak oblast, ki je pomagala, da je bilo leta 1961 na Jezerskem 865 ljudi, sedaj pa 660. S Preddvorom, kjer je sedaj njihova nova občina, nimajo ničesar skupnega, saj je v Preddvoru način življenja povsem drugačen kot pri njih. Predvsem pa se nekdo želi polastiti bogatih jezerskih gozdov. Samo v Ravenski Kocni jih je 865 hektarov. Država je pohodila voljo Ratečanov, je povedal tajnik krajevne skupnosti Rateče Jože Brudar. Kako bomo reagirali, se bomo odloČili ta teden. Zanesljivo se bomo pritožili na vlado in na državni zbor, razmišljamo pa tudi o zahtevi Ustavnemu sodišču, da presodi skladnost zakona o občinah z ustavo. Po novih merilih res nimamo pogojev za občino, vendar smo mi glasovali po starih, takrat veljavnih merilih in od enajstih smo jih izpolnjevali deset. Kar so nam sedaj storili, je podlost in dokaz, kako nepomemben je človek. Če bi nam priznali občino, ne bi bili edina izjema, predvsem pa povsem legalna, saj o neki skupni oočini s Kranjsko Goro in Mojstrano ni nihče govoril, pa tudi samo mi smo glasovali za občino Rateče. Vse oblike protesta so še odprte, tudi bojkot volitev. O vsem bomo še razmislili, je povedal Jože Brudar. Predsednik jeseniške občine dr. Božidar Brudar je povedal, da so zadovoljni samo v Kranjski Gori, kjer so dobili občino, drugje pa ne. Na Jesenicah so še posebej nezadovoljni, ker niso mestna občina, čeprav imajo veČino pogojev in so pomembno prometno obmejno vozlišče. Da merila niso bila spoštovana, sta dokaza mestni občini Velenje in Slovenj Gradec, ki sta od tega statusa glede na merila dlje kotJescnice, pa tudi Kranj nima vsega, na primer bolnišnice. Zakon je ohlapen in Jeseničani bodo primerno ukrepal'-Predvsem pa je neodgovorno obnašanje državnega zbora dolgoročno oškodovalo Jesenice, saj bodo imele mestne občine pri dejavnostih. kl nimajo zveze z lokalno samouprav0' prednost pred drugimi občinami. Igor Draksler, predsednik škofjeloške občinske skupščine protestira, ker škofja Loka ni mestna občina. 1° je zahtevala tudi skupščina. Škofja Loka bi iz zgodovinskih in sedanjin razlogov to zaslužila. Državni zbor je delal izjeme in priznal status mestne občine mestom, ki ustrezajo polovic meril. Stroka je podlegla politiki, meni predsednik. Sicer se mu zdi dcme sedanje Škofjeloške občine na 4 noy<^ občine logična. Le v primeru Poljan i Javorij ni oila upoštevana želja ljudii°J gredo k novi občini Škofja Loka. Oboj so del nove občine Gorenja vaS. Poljane. S to odločitvijo se bo treo sprijazniti in začeti mirno živeti, J povedal predsednik Draksler. • Košnjek Stranke o novih občinah Združena lista socialnih demokratov nasprotuje novi členitvi Slovenije na občine, zato je v državnem zboru tudi glasovala zoper ta zakon. Odstopil je tudi predsednik državnozborske komisije za lokalno samoupravo dr. Ciril Ribičič. Liberalna stranka meni, da je črnordeča koalicija vsilila nove občine, v Sloveniji pa gre za novo črno enoumje, kjer se klerikalizem povezuje z boljševizmom. Največji krivci za polom lokalne samouprave so po njihovem krščanski demokrati, dr. Ciril Ribičič in mag. Stane Vlaj. Novim občinam nismo dali vsebine, z republike pa prihajajo različni napotki. Slovenski krščanski demokrati so zadovoljni. Z oblikovanjem občin smo dokazali samemu sebi, da zmoremo preseči nasprotja,*pravijo in zavračajo namige, da so želeli iz vsake fare narediti občino. V Slovenski ljudski stranki menijo, da bi bil zakon o občinah lahko boljši, saj je bilo časa dovolj. Občine bodo smiselne, če jih bodo ljudje sprejeli za svoje, za popravke pa bo še vedno čas Liberalna demokracija opozarja na štiri sporne kraje ob hrvaški meji, sicer pa povsem ni nihče zadovoljen.. Socialdemokrati menijo, da je oilo časa za sprejem dobrega zakona dovolj, in da hitrica ni bila potrebna. Za slabosti krivijo Združeno listo in dr. Cirila Ribičiča, ki je z odstopom ravnal pravilno. Vlada o orožarskih poslih Trgovina je cvetela Ljubljana, 5. oktobra - Slovenska vlada je na osnovi P°r£jla obrambnega in notranjega ministrstva ugotovila, da je .._x:_______.________I-----m.„l 1 <; m H11* m lvVW letošnjim marcem v interesu osamosv; večina prometa z vojaško oborožitvijo med 15. majem samosvajanja Slovenije, ven ^ ned tistim orožjem, ki J" i ni imel ustreznih do državnih organov. Vlada je ugotovila, da gre v nc_J^ je potrebna jasna razmejitev med tistim orožjem, ki Je s, in tistim, ki ni imel ustreznih dov lov. Vlada je ugotovila, da gre v nek um kaznivega dejanja nedovoljene P*('"*ja orožja in razstrelilnih snovi ter za sum osebnega okori. ^ •kate- primerih za sum tak0 posameznikov Ko bodo /brani zadostni dokazi za okoriščanje, bodo te primere v normalnem Posto£t(r obravnavali pravosodni organi. Vlada poudarja, da u.8.gnC vitve ter raziskav ne bi kazalo uporabljati v notranjepoh ^ spopade. Na poročilo je takoj reagiral predsednik S°cl', ki mokratske stranke in bivši obrambni minister Janez Jan. ■ j meni, da se orožje uporablja prav v politične obračune^ lokalnimi volitvami, in da sta šli mimo ministrst mariborsko in brniško orožje. Vladi svetuje, naj sC -jn,i ukvarja s pomembnejšimi zadevami, na primer s zuna pritiski na Slovenijo. • J. K. GLAS I rrriniUi politik.: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik t poudarkom na dogajanjih na Inik časopisnega svela: Ivan Hi/jak / WWattSf J^^^^g^f^^ ■ pol Valjavet / Odgovorna urednica: I*opoldtna Bogataj / Novinarji in Ustanovitcli in izdajatelj D,nic* /jlvrl *lcb,r' Andre) S,ef«n ^*XP I Uktoriranje: Mai ' ' '' t i< , naioi niti, , iirIummp lili ii)« /ni\<,». 1, Kranj, trli fi.n : . ■ ■ .. ... ...... . , ........ m««« .. ■ -r^ .,.,.,.,„....,. ...,.....„,...„ . , ». —... n.IainC Časopisno podjetje GORENJSKI (U.AS vsak dan od 7 do 15. ure / Caiopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun • individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /.a tujino letna naročnina 1* ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 2V27-92), CHNA IZVODA 80.00 SI I K H ANI uredniki: lirična Jelovčan, Jože Kotnjek, Lei Mencinger, Sloian Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveti - Y^t irjela Vo/lič / rolograflja: (iora/.d Šinik / Priprava la Itak: Mcdia Art, Kranj / Tlak: Podjetje Dl.I.t > 11" K, I isk časopisov in rr u : 221-111, telefas: lilMl I Mali oglasi: (rlcfon 03-444 sprejemamo neprekinjeno M m dnevno n« itvlom.itvkem ,ul/'v"' sl,„iiv' Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Radovljiški parlament: "Preseneča nas državna logika" Poslanci, nezadovoljni z odločitvijo, da radovljiška občina ni mestna, so na državni zbor naslovili pismo, v katerega so zapisali, da jih preseneča logika, po kateri je državni zbor določil mestne občine. Radovljica - Ko je eden od poslancev družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine že namigoval na to, ali ni nesklepčnost zbora združenega dela morebiti namerna blokada skupščinskega odločanja, je tudi "združeno delo" sredi popoldneva postalo sklepčno in je najprej na ločeni seji "dohitelo" ostala (vzorna) zbora, potlej pa se pridružilo drugim poslancem na skupnem zasedanju. Poslanci vseh zborov so v bojazni, da se bodo morali zaradi priprav na občinske volitve sestati še enkrat v tem tednu (v petek), Pohiteli in opravili vse delo že v sredo. Vsaj to se je na začetku seje zdelo neverjetno! Vsi trije zbori so sprejeli poročilo o dosedanjem postopku iskanja nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov. Iz poročila je razvidno, da so po oceni Inštituta za ekološki inženiring Maribor od šestih lokacij najprimernejše lokacije Spodnji deli v krajevni skupnosti Begunje, Zadnja snožet v krajevni skupnosti Ljubno in Na Voglih, vzhodno od vasi Perači-ca.Delegal družbenopolitičnega zbora Janko Stušek je v imenu združene liste socialnih demokratov predlagal, da bi poročilo dopolnili še s stališči treh sosednjih občin ° možnostih za ureditev skup- nega odlagališča komunalnih odpadkov, z mnenji naravo-varstvenikov, lovcev in gozdarjev o posameznih lokacijah, z oceno stroškov za ureditev deponije na treh najprimernejših lokacijah in s tem, da bi pri odločanju o treh možnih lokacijah dodali še četrto - sedanjo na Črnivcu. Skupščina ni sprejela predloga združene liste socialnih demokratov, med drugim tudi zato ne, ker so strokovnjaki mariborskega inštituta že v drugi fazi na osnovi meril, sprejetih v skupščini, izločili Črnivec kot možno lokacijo in ker bi ponovna razprava o Črnivcu po mnenju nekaterih delegatov pomenila vrnitev na začetek iskanja lokacije. Kot je dejal Želj ko Blažejka, direktor mariborskega inštituta, je lokacija na Črnivcu problematična iz več razlogov, predvsem pa zato, ker nima neprepustne podlage. Ko so poslanci razpravljali o sprejetem zakonu o novih občinah, so, nezadovoljni z odločitvijo, da Radovljica ni mestna občina, naslovili na državni zbor pismo, v katerega so zapisali, da jih zelo preseneča logika, s katero je državni zbor določil mestne občine. Državni zbor po njihovem mnenju ni upošteval tehtnih razprav v zboru in v državnem svetu niti tega, da je Gorenjska eno od civilizacijskih in urbanih središč Slovenije. Kamnik, Tržič, Radovljica in Škofja Loka so mesta s stoletnim izročilom in aktivno razvojno politiko pa tudi Jesenice so mesto, ki ga lahko brez težav primerjamo z uzakonjenimi mestnimi občinami. V radovljiški skupščini upajo, da bo držav- ic vsaki občini k ena volilna enota Predstavniki političnih strank so ie med skupščinskim zasedanjem dosegli soglasje o volilnih enotah in sestavi volilnih komisij, njihov predlog pa je potlej potrdila tudi skupščina. V vsaki občini (Radovljica, Bled, Bohinj) bo za decembrske volitve v občinske svete le ena volilna enota. Blejsko volilno komisijo naj bi vodila Danja Rus (namestnik Darko Kovač), bohinjsko Mitja Kozamernik (namestnica Marija Žvab) in radovljiško Terezija Zorko (namestnica Pavlina Drmota). ni zbor pri nadaljnjem delu razmislil o položaju urbanih srdišč, ki so bila potisnjena ob rob, in da jim bo zagotovil tak položaj, ki bo primerljiv s položajem mestnih občin. C. Z. Tež 2ave z lastninjenjem žičnic Soriška planina v zasebne roke, Stari vrh pa občini? napeljal javnih s,užb kar nekaJ ^žav.Vprašanja so o plinski Škof* SSaaJla°JS,6" ok!obra - Na torkovi seji Škofjeloškega občinskega nVi^- K" s.Tela sc Jc ob poročilih posebnih komisij za ugotavljanje precej lahko delajo ežc občine v nekaterih javnih •»«™V napeljave, ki sev odprto je ostalo vprašanje ***** ^f^fZSSAk^^. ikotji 1 Joki pospešeno gradi, ter ^^SlS •» «*ubC' * P" tem gre seveda tudi za vprašanje ■»■"'.■!!." tem ne omenjamo učinkovitosti upravljanja. Za začetek postopka lastninjenja nekaterih javnih služb v občini Škofja Loka je. kot povsod drugod, potrebno ugotoviti lastninski delež občine, ki je v preteklih desetletjih v razvoj teh služb kar vlagala, in šele nato sc za preostalo lastnino delajo načrti lastninjenja. Zato je tudi škofjeloški izvršni svet ustanovil v«č posebnih komisij, ki skupaj s prizadetimi podjetji ugotavlja te deleže, hkrati pa se izdelujejo tudi predlogi o tem, kako naj bi se te javne službe v prihodnje izvajale. Na sejah izvršnega sveta je bilo že večkrat na sporedu lastninjenje v škofjcloš-kent komunalnem podjetju, kjer so brez zapletov ugotovdi lastninske deleže, ter že tudi precej daleč dorekli, kako naj bi se posamezne komunalne izvajale v prihodnje, dilem je sicer ostalo -"Povijanja javnih vodovodov nekatere bo težko najti uPravl)alca), v torek pa se je odprla tudi dilema o tem, kako °Z- V kakšnem deletU lastniniti Plinovodno omrežje, ki sc v Skofj^ l .uki pospešeno izgrajuje, (lam izvtšnega sveta niso Pozabili na pretekle dogovore, Po katerih so to področje Pali Komunalnomu podjetju In njegovemu sposobnemu diick l°rju inž, h.mu Kepicu, dilema le ostala le o tem ugotovljeni delel da lužbe Nekaj okrog Uf, dClC? sej WPodjetji d,. , Pit-obhkovalo , ali se v trajno a, ki M bo iu< Dolikovalo v taaebno aelnilko družbo, ali i«' po frabno t«> Časovno omeiiti (torej v hiMvu v najem) Odlivih so Sc. da se piav to področje še *akrai temeljiteje prouči, ob U 1,1 l>a se ne zanemari dose danjih dogovorov. še več dilem pa je ostalo po obravnavi gradiva o lastninjenju smučarskih žičnic - ali drugače rečeno: družbenega premoženja podjetja šport in rekreacija, ki je po "dediščini" Alpctourja na Starem vrhu in družbenih vlaganj (predvsem nekdanje Tclc-snokulturnc skupnosti) na Soriški planini upravljalec teh dveh smučarskih centrov. Ze ob julijski obravnavi podatkov o vrednosti družbenega premoženja podjetja Šport in rekreacija ni bilo vprašanj o tem, koliko je vse skupaj vredno in koliko je pri tem občinsko premoženje, pomembnejša od tega je nadaljnja usoda tega premoženja. Znano je dejstvo, da zaradi snežnih razmer smučišča na Soriški planini kljub slabim zimam lahko obratujejo in s tem krijejo svoje stroške, medtem ko o smučanju na Starem vrhu že nekaj let skoraj ni mogoče več govoriti, enako pa velja tudi v naprej, če smučišče ne bo umetno zasneženo. V primeru Starega vrha pa je potreben poseben ozir na turistične kmetije, ki so sc razvile v vasi /apieval, zato obstaja tudi interes tukajšnjih prebivalcev za to, da se pri tem neka) picmakne, s tem pa tudi dolžnost občine, da pri tem sodeluje. To je bil osnovni motiv za predlog, da občina svoj lastninski delež uveljavi s prevzemom smučišča na Stan m Vrhu medtem ko se ju cmoženje na Sorilki planini lastnini |>o veljavnih predpisih Med Itirimi ponujenimi variantami, da obči na prevzame cel Stari vrh in Eagotovi nadaljnje obratovanje I elOtnega sistema, da prevzeme Si.in vrh in načrtuje le obralo vanje dela sistema (v obeh primerih naj bi postopoma uredili zasneževanje); da se prevzame sistem Starega vrha in se ga proda; ter da občina ne prevzame premoženja, pač pa postane solastnik v podjetju, so izločili le zadnjo možnost. Odločili so se, da se izdela posebna študija o potrebnih vlaganjih in možnostih rentabilnega poslovanja. Med lastniki zemljišč na Starem vrhu so sicer izvedli anketo o tem, kaj v prihodnosti pričakujejo, ali so pripravljeni sovlagati in koliko zahtevajo za najemnine, vendar so rezultate ankete zaradi njenih pomanjkljivosti ocenili kot manj pomembne, predvsem pa nespodbudne. Kar pa se tiče Soriške planine, pa naj se le Še enkrat ponovno ugotovi, ali nima občina tudi na tem sistemu možnosti za svoj lastninski delež. Ker gre za dolgotrajne postopke, so še dodali, obratovanje obeh sistemov v bližnji smučarski sezoni ne sme biti moteno. Š. Žargi Občina bo uveljavljala predkupno pravico Del Servisnega podjetja naprodaj Prostor ob gradu Kiselštajn naj bo namenjen kulturni dejavnosti Kranj, 7. oktobra - Pred slabim mesecem jc bila razpisana javna dražba za del poslovnih prostorov Servisnega podjetja Kranj v stečaju, in sicer za kleparsko in pleskarsko delavnico, skladišče, garderobe ter pokrite lope in funkcionalno zemljišče v Tomšičevi ulici 42, poleg gradu Kiselštajn. Na prvi dražbi ni bilo kupcev, občinski izvršni svet pa je v sredo ponovno sklenil, da bo uveljavljal predkupno pravico. To pravico občina namreč ima, kci objekti in zemljišče Servisnega podjetja ležijo v območju naravne In kulturne dediščine, ki je zavarovano z odlokom o lazglasitvi starega mestnega jedra Kranja za kulturni in EgOdOVUlSki s|>o menik. S pridobitvijo lastništva nad zemljiščem in prostori Servisnega podjetja v stečaju bi kranjska občina rešila p ros toisko stisko Zavod.i /a vaist vo naravne In kulturne dediščine Kranj in Gorenjske ga muzeja, ki domujeta v t;radu Kiselštajn, hkrati pa bi ahko dvorišče namenili za različne kulturne dejavnosti m s tem sprostili ter uredili reprezentančni park na južni strani. Z gospodarskim delom je bil namreč grad povezan že v preteklosti, z njim ga jc povezoval portal, ki bi tako spet lahko dobil prvotno funkcijo Podroben pr-ogram rabe za kranjsko kulturno dragocenih prostorov Servisnega podjetja in gradnje novih Eiostorov na tej lokaciji naj i pripravila Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Gorenjski muzej. Iako bi namesto dejavnosti Servisnega podjetja, ki v staio mestno jedro mkakot ne sodi t.i prostor lahko posvetili kulturi, obogatili kulturno podobo gradu Kiselštajn in po udarili njegovo kulturno/tu> dovmsko vrednost, saj po zahodnem delu tega zemljišča poteka tudi obrambno ob-EJdje, kjer jc po obnovi predvidena obhodna pot. Začasna odločba radovljiškega izvršnega sveta Občina "podrzavila" Alpinum (nadaljevanje s prve strani) Kot je povedal direktor Alpinumalztok Noč, v podjetju menijo, da se ne ukvarjajo z dejavnostmi javnega pomena in da torej tudi ni razlogov za ocenitev in določitev občinskega deleža v družbenem kapitalu. Čistilno napravo in parkirišča uporabljajo le za lastne potrebe, z vodo iz njihovega vodovoda pa se res oskrbujejo tudi drugi, vendar jim ne zaračunavajo vodarine, ampak le odškodnino, ki jo plačujejo Elektru in nastaja zato, ker odvzem vode zmanjšuje "proizvodnjo" električne energije na bližnji elektrarni. Razlogov, da v Alpinumu niso ocenili deleža družbenega kapitala, ki bi po zakonu o javnih gospodarskih službah pripadal občini, je še več. Spomladi so od Občine Radovljica prejeli odločbo, ki zadeva denacionalizacijo hotela Bellveue, in ki podjetju prepoveduje kakršnokoli kapitalsko preoblikovanje, torej tudi določitev občinskega deleža v družbenem kapitalu. V Alpinumu se na podlagi predloga zakona o lastninskem preoblikovanju turističnih podjetij na območju Triglavskega narodnega parka tudi sprašujejo, ali ne sodijo med nepremičnine, ki se bodo lastninile po tem zakonu, tudi hotelska čistilna naprava, vodovod, parkirišča... Zakon o javnih gospodarskih službah si razlagajo tako, da podjetja iz družbenega kapitala izločijo le tisto premoženje, ki je bilo ustvarjeno s sredstvi javne porabe, ne pa tudi to, kar so ustvarili z lastnimi sredstvi. (V Alpinumu zatrjujejo, da so vse sporne objekte, vodovod, čistilno napravo in parkirišča, naredili s svojim denarjem, brez sredstev davkoplačevalcev.) Ob tem, ko je izvršni svet sprejel odločbo o "podržavljenju" vsega družbenega kapitala Alpinuma, je tudi sklenil, da bo treba najprej ugotoviti vrednost družbenega kapitala, tudi tistega, ki ga je podjetje preneslo drugam, nato pa določiti razmerje med komercialnim in javnim delom. Začasnost odločbe je utemeljil s tem, da Alpinum ne more pripraviti celovitega programa lastninjenja, ker še vedno ni sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij na območju Triglavskega narodnega parka. Če podjetje "javnega" premoženja ne izloči, ima občina po mnenju direktorja Iztoka Noča pravico, da podrŽavi le del poslovnega sklada, ki ustreza vrednosti spornih objektov, ne pa vsega družbenega kapitala. In ker podjetje nima več družbenega kapitala, ne more v njem določiti občinskega deleža. Direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica in članica izvršnega sveta mag. Bernarda Podlipnik je ob tem dejala, da zakon o javnih gospodarskih službah zadeva tudi Alpinum. Vodovod, s katerim upravlja, je nesporno tudi javnega značaja, saj z vodo iz njega oskrbujejo tudi počitniške in ostale hiše v Ukancu. Izjava Iztoka Noča, da je družbeni kapital v Alpinumu že olastninjen, je izzvala tudi razpravo o lastninskih spremembah. Jože Cvetek je povedal, da se mora podjetje po odločitvi višjega sodišča "preoblikovati" spet v podjetje z družbenim kapitalom, da mora prenesti nazaj poslovni sklad, ki ga je brezplačno preneslo na HIT Invest, in da poskus divjega lastninjenja ni bil v skladu s tedaj veljavnim Markovičevim zakonom. Iztok Noč je na to odgovoril, da se je podjetje lastninilo s soglasjem agencije in da ni treba že pred sodnim razpletom govoriti o raznih nezakonitostih. • CZ. Iskra se pobira z dna, ki £a je dosegla pred dobrim letom Deset mark za certifikat V sporu glede blagovne znamke ni bistven problem višina plačila Ljubljana, 5. oktobra - Iskra Holding, d.d., je ob sejmu elektronike pripravila tradicionalno tiskovno konferenco, predsednik uprave Dušan Šešok je predstavil poslovne rezultate v zadnjem letu in dejal, da se Iskra ponovno vzpenja z dna, ki ga je dosegla konec leta 1992. Iskra se pobira sama, brez kakršnekoli pomoči, v letošnjem prvem polletju je bila rast proizvodnje kar 21,8-odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji 7,4-odstotna. Zelo uspešno se pobira kranjska tovarna Terminali, ki uspešno trži zlasti na Češkem. V sporu glede blagovne znamke ni bistvena višina plačila oziroma uporabnina, saj se je v Iskri Holdingu delež teh prihodkov z 90 zmanjšal na približno 50 odstotkov. Problem ie v tem, da bi manjše podjetje, solastnika blagovne znamke, lahko kupili tujci in se s tem dokopali do nje. V Iskri Holdingu se pripravljajo na lastninjenje in v hrambo že zbirajo certifikate, pri čemer so sindikalnim organizacijam obljubili po deset mark za vsakega. Namesto za oglase bo denar ostal sindikatom, ki ga bodo nedvomno pametno porabili, je dejal Šešok. (Več v prihodnji številki) • M.V. Dom upokojencev Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 2 BOLNIČARJEV - NEGOVALCEV Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - dveletna bolničarska šola ali izobrazba III. stopnje s pripravljenostjo došolanja na srednji medicinski soli (oddelek bolničar), obvezno znanje slovenskega jezika, - zaželeno vsaj 1 leto delovnih izkušenj, - sposobnost komuniciranja s starostniki. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev. O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po končani objavi. Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 64000 Kranj. Prijavljene kandidate bomo vabili na razgovor. GIMNAZIJA JESENICE Trg Toneta Čufarja 1 JESENICE Gimnazija Jesenice razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji za sprejem: Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, mora kandidatka imeti izobrazbo V. stopnje upravne ali administrativne smeri in dve leti delovnih izkušenj. Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Gimnazije Jesenice, Trg Toneta čufarja 1, Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire. Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice razpisuje delovni mesti DVEH POMOČNIKOV RAVNATEUA s polovično učno obveznostjo Pogoji: - imeti mora pedagoško izobrazbo - najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju - opravljen mora imeti strokovni izpit - organizacijske sposobnosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh na naslov: OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, C. Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice. Začetek dela 1. 11. 1994- O izbiri bodo kandidati obveščeni po končanem izbirnem postopku. }ličili Su n Trgovino z zdravili in sanitetnim materialom d o.o pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krćnim žilam program inkontinence Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: SPECIALNE OPORNICE ZA GLEŽENj. KOLENO. TENIŠKI KOMOLEC... OD PREVENTIVNIH DO POSTOPERATIVNIH 'samo za koleno vam nudimo 10 različnih vrst opornic PESTRA IZBIRA ŽENSKIH NOGAVIC PROTI KRČNIM ŽILAM Z LYCRO (40, 70, 140 den-ske) od 994 do 2640 SIT PREVENTIVNE, KURATIVNE IN POSTOPERATIVNE MEDICINSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE -namesto elastičnih povojev • masa/ne aparate • merilce sladkorja v krvi in testne lističe • vse vrsje merilnikov krvnega tlaka in servis • antirevmatska oblačila (ledvični pasovi, grelni pasovi, ramenski, kolenski, komolčni) • pestra i/bna čajev • tople majice - SO % bombaž SO % volna BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12 • prsne prote/e (rak na dojkah) • klinično testirane ortopedske pripomočke • bergle, sprehajalne palice • ki Ini pasovi • sanitetni stoli, invalidski vozički • vse /a nego bolnika na domu • ko/metika in vse /a osebno higieno OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE objavlja prosto delovno mesto: 1. ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE ali SPECIALIST IZ PEDIATRIJE Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo diplomo medicinske fakultete, - opravljen strokovni izpit, - da imajo opravljen specialistični izpit iz pediatrije, če bo prijavljen kandidat imel opravljeno specializacijo, - delovne izkušnje, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh zaključku objave. po Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Jesenice, Titova 78, 64240 Jesenice. Na Žirovskem je voda poplavljala, trgala plazove, razdirala ceste Žirovske vode so spet podivjale Zaradi močnega deževja so žirovski potoki, ki se stekajo v Soro v noči s ponedeljka na torek močno narasli, voda se je razlila prek njihovih robov, vdrla v več hiš, v žirovski zdravstveni dom in policijo, poplavila travnike, njive in poti, sprožala plazove Žiri, 7. oktobra - Poljanska Sora je bila še v torek zgodaj dopoldne, ko je bila lepa dolina kot umita, v vsem svojem teku razbesnela, rdečerjava gmota, ki je grozila, da bo zdaj zdaj ušla iz struge. A je bilo najhuje na srečo že mimo, delo za ljudi, ki so prebedeli noč, pa se je šele prav začelo. Na Hotavljah smo se ustavili pri gostilni Lipan in našli mladega gospodarja v gumijastih škornjih, kako pospravlja po skladišču v kleti. "Voda je prihrumela okrog enih ponoči in zalila skladišče. Skrinje so plavale, po zlu so šle zaloge živil. Zdaj je voda že odtekla, ostalo je rdečkasto blato. Ravno te dni smo nameravali povišati škarpo ob strugi, če bi bilo lepo vreme, bi to že bilo za nami," je povedal in se hudoval naa inšpektorji, ki so jim "nagajali" zaradi izsušilo, le semintja so na poplavo še spominjali madeži rdečkastega blata. Tudi umetno jezero, ki je nastalo na travnikih med Soro in cesto, je počasi usihalo. Še vedno pa je imela reka ponekod kar po dve, tudi tri struge. V Zireh smo za bencinsko črpalko zavili proti vasi Ra-čeva, kjer, so nam rekli, je bilo zlasti hudo. Potok Rače-va, ki nas je spremljal vso pot, je bil še vedno visok in umazan, cesta na posameznih delih spodjedena. Franc Mostiček prek potoka Račeva jc podlegel hrumeči vodi. škarpe, čeprav ima zanjo gradbeno dovoljenje. Izučile so ga namreč že zadnje poplave. Novembra pred štirimi leti je voda presegla zgornji rob oken v kleti. Na Fužinah je bil pogled na jez, prek katerega je drla narasla voda, grozljiv. V opuščeni hiši pri Gladku jc zalilo delavnico v kleti in prazen hlev, najvišja jc bila menda med šesto in sedmo zjutraj. Tudi Vinko BenediČiČ, gospodar na domačiji pri ŽvrTinu na Selu, je potrt hodil okrog hiše. "Pri nas je bilo komaj kaj dežja. Nekaj po enajsti zvečer pa je Sora začela naraščati," je povedal. "Bila je tako hitra, tako je tiščala noter, da si ji komaj ušel. Nekaj smo spravili iz kleti, skrinja in nekaj električnih strojev pa je ostalo v vodi Bilo je je pol metra. Ostalo je blato. I rajalo bo najmanj mesec, da bomo škodo popravili. Na travniku sem imel pripravljen les za grušt, vsega je odneslo. Na občinsko pomoč ne računani, dobro bo, če nam bodo vsaj pri davkih popustili vajeti." Medtem ko je bila ponoči poplavljena cesta proti Žirem celo neprevozna, zaprta za promet, jo je sredi dopoldne va toplo sonce že skoraj Jereb z Račeve je povedal, da je okrog šestih, sedmih zvečer začelo močno deževati. Kot bi sc nad Goropekami in Opalami utrgal oblak. Sin zvečer 1 avtom ni mogel do doma, ko sta ga s traktorjem vendarle uspela potegniti, pa se je udri mostiček k hiši, tako da jc moral zjutraj peš v službo. Sam se jc ponoči trudil tudi okoli svojega mos tu, pred katerim so zastajale debele veje, ki jih prinašala voda. Pokazal je na travnik, po katerem je raztresenih sem in tja ležalo kakšnih osemdeset glav zelja s sosedovega zelnika. S pobočja na desni strani se je dobro videlo tudi več plazov, ki so jih prignale v dolino hudourniške vode. F.den od plazov se je zgrnil tudi nad hiši Franje Kavčič in Janeza Krrnejja. "Okrog devetih, j»ol desetih zvečer, ko me se ni bilo domov in so domači že spali, je z (toropek prihrumela voda, ki je s seboj nosila kamenje. Drugi, nekoliko milejši val je prišel okrog štirih zjutraj. Cesta je bila poplavljena, povsod okrog morje, dve uri sem čakala, da bi nekako prišla do hiše, potem mi jc le uspelo priti naokrog. Pravijo, da je bilo podobno samo davnega 1926. NOVO V KRANJU! Butik za moške! fNudimo vam vsa oblačila znanih blagovnih znamk. Trgovina ()XER, Jenkova 4, Kranj, del. čas: vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, S priloženim kuponom imate 10% popust KUPON 10% popust Kamenje, ki ga je zanesel plaz med hiše na Račevi. leta. Pri nas je nekaj malega vode prišlo v klet, vendar ni tako hudo kot kamenje, ki je zagrnilo hišo in dvorišče," jepovedala Kranja Kavčič, "čakamo na stroje, ki ga bodo pospravili." Bližnji sosed Janez Krmelj je bil videti še bolj potrt. "Klet je še polna vode, v stanovanju smo je imeli četrt metra. Ni bilo časa, da bi karkoli reševali, niti avta nisem uspel zapeljati v garažo. Gasilci so ponudili pomoč, ko se vse skupaj umiri, bodo spet prišli in izčrpali vodo." Cesta od Žirov proti Logatcu jc bila ponoči, približno do šestih zjutraj, ko so delavci Cestnega podjetja Kranj odstranili plaz, zaprta. Krenili smo po njej in spotoma v starih Zireh srečali gasilce, ki so ravno pospravljali opremo. Poveljnik gasilskega društva Žiri Miran Mlinar in firedsednik društva Tonči teovič sla povedala, da se jc začelo zvečer ob 21.25, ko je šel hišnik iz gasilskega dom« reševat avto, ki je zdrsel pod cesto. Potem pa jc bilo vse huje. "Osojnica je začela naraščati, zamašil se je most, voda je zalila cesto Žiri-Logatec i" travnik. Izpod Brekovk /e zdrsel plaz in zaprl cesto. Poplavljati je začelo t"dl polje okrog cerkve, voda Je silila v kleti in garaže hiš. 0° dveh zjutraj nas je dvajsej gasilcev in okrog štirideset drugih domačinov pomaga1*'* kolikor smo mogli, naivztraj' nejši smo dežurali do zju' traj," sta povedala Mira11 Mlinar in Tonči Beovič. Prepričali smo sc, da jc cesta proti Logatcu res PrJ-" vozna. Sled plazu jc bnjj sveža, cesta na več koncin poškodovana, ob obeh straneh ceste pa pravcato jezero-Bilo bi lepo, če nc bi prineslo s seboj toliko hudega. II. Jelovčan, foto: L. letet Voda je prišla "na kratic in na hitrco" K<> se je v torek det škofjeloškega izvršnega sveta odločil ogledati ti posledice nočnih poplav nad Zlrmi, smo se odpravil, z njun, in se v vasi Brekovice, ob vesti /in ■ Logatec pogovarjali z Kadom Jun o. k, se mu fe nedaleč of hiše sproiil zemeljski plaz. Povedal nam je, da se tnU J zdelo tokrat celo hujše kot leta /W2, ko le voda pnila pO dolgotrajnem delevju i; Rovi in bolj oddal/enih hriboV. tokrat pa se je :brala po skoraj neverjetno Hude]* Uiriumem padanju deija med 7. in 11. uro tu v neposredni butini Na to, kaj se dogaja, ga opOlOlilo trobljenje enega od avtomobilov neka, po 10. uri, ko je ,avru> dobro legd W le z okna je lahko ugotovil, da je na cesti pod hišo več kot pol metra vode. Menil j,, da je bila voda najvišje okolj polnoči, m takrat če; ta del ceste v dollini prihlitno M' metrov ni mogel tudi največji traktor Največ škode bo na travnikih njegovega brata Eda pod cesto do Sore, saj ff deroča poplavna voda na travnikih odložila mnogo skd, peska m mivke, to pa je zelo telko odstraniti. Brat seje pW neka, leti sicer trudil, da bo f svojim bager,em Soro ukrotd. vendar, kerJg delal »n* svojo roko", bil za tO CfM kaznovan Plaz v blifuu hi.se se ,e sproti z,utra,. nekaj po o. un, ko se jr ie zdanilo, na premikanje zemljišča pa M 1* opozorila žena R,-kel n ,m ,e, da ,e bilo viden, kot "da N M KOVttr dvignil" dvignilo ,<■ ruto, N premaknilo m nato "iztrgalo /laz /i/i sicer n, ogrozil, pač pa bo z njim kar nekaj telav, saj se je sprožil pod poi,o, ki so fo uporablja" za spravilo sena s tega pobočja Zanimivo je, fe dejal, da ali /""' spravilo sena s tega p \t>d,i, ki fg nedvomno njun. ni prišla na dan površino plaz povzročila, na plazu, f } . pač pa očitno odtekla 'Ml^fr Po sledeh naših člankov: Frenk Šušteršič je letos dobil stanovanje Do stanovanja vodi 45 stopnic, pa kaj zato! Zadnjega junija je 48-letni invalid Frenk Šušteršič iz Kranja vendarle dobil ključe občinskega stanovanja, na katerega je čakal tri leta. Kranj, 4. oktobra - Dokler je bil Frenk zdrav in gibljiv brez invalidskega vozička, ga ni motilo, da prebiva v mansardni sobici domače hiše in tudi družinski odnosi so bili še znosni. Pred petimi leti pa je zbolel in obtičal na vozičku, leto zatem so ga tudi invalidsko upokojili. Nič več ni mogel po ozkih >n strmih stopnicah, zaprt med štiri stene je bil izpostavljen nenehnemu nečakovemu nagajanju. Pred tremi leti je vložil prošnjo za socialno stanovanje, v katerem bi z ženo inposvojeno hčerko lahko živel v miru. Žal se je njihova stanovanjska nuja pokazala ravno v času, ko v občini ni bilo razpisov niti novogradenj, na prednostni listi čakajočih pa je bilo nekaj sto ljudi. Socialna služba sicer nujne primere rešuje prednostno, tudi Frenkov znanec Konrad Pavli iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp in predstavnik invalidskih organizacij, je pritiskal na vse mogoče ustanove, da bi Sušteršičevi vendarle dobili stanovanje. O njegovi stiski smo lanskega junija pisali tudi v Gorenjskem glasu. Tedaj nam je Jani Nadižar s kranjskega Domplana dejal, da socialnih stanovanj ne bodo ponudili na razpisu, dokler ne bo končan odkup družbenih stanovanj. Oktobra lani so bila družbena stanovanja razprodana, že naslednji mesec je °il razpis. "Prijavil sem se na razpis, vendar m' je komisija, ki je ocenjevala stanovanjske razmere, prisodila premalo točk," pripoveduje Frenk Šušteršič. "Pritožil sem se in pri drugem °cenjcvanju je komisija upoštevala, !*a sem imel v bratovi hiši le sobo sanitarij, drugo sobo pa samo v zacasni uporabi. Obrnil sem sc tudi na socialno službo, kjer mi je bila v veliko pomoč socialna delavka Sršenova. Frenk Šušteršič s hčerko Klavdijo. Po njeni zaslugi, zaradi vztrajanja Konrada Pavlija in tudi zaradi objave v vašem časopisu sem naposled vendarle prišel do stanovanja." Šušteršičevim so prisodili stanovanje v stavbi na Kidričevi, kjer je bil svoje dni stari dijaški dom. Pritličnega stanovanja, do katerega bi imel Frenk z vozičkom lažji dostop, na žalost ni bilo na razpolago. "Svetovali so mi, naj na pritlično stanovanje še počakam, vendar mi niso jamčili, da bodo pri naslednjem razpisu takšna stanovanja tudi na razpolago. Zato sem ponujeno dvosobno stanovanje v drugem nadstropju na Kidričevi sprejel. Ključe jc žena sprejela zadnjega junija, vendar sc nismo takoj vselili. Odlašal sem in odlašal, strah me je bilo 45 stopnic, ki vodijo do stanovanja. Naposled sem se le odločil. Prvič sem se v stanovanje povzpel peš. Desno nogo, ki mi ne služi dobro, sem pomagal premikati z rokami, vzpenjal sem se ob ograji, kdaj pa kdaj sem rudi padel, vendar je šlo. Stanovanje v drugem nadstropju me sili, da uporabljam roke in noge, kolikor jih še morem.Vsako jutro potrebujem kaki dve uri, da se razgibam, šele potem sem se sposoben postaviti tudi na noge in oditi iz stanovanja. Na srečo imam v bloku dobre sosede, Željko in Dragica Ninič mi velikokrat pomagata tovoriti voziček. Tudi drugi so razumevajoči, kar po grenkih izkušnjah v domači hiši v Svabski vasi znam ceniti. V novem stanovanju se mi je življenje temeljito spremenilo na bolje. Tu imam v dnevni sobi dovolj prostora, da se gibljem s svojim vozičkom. Nič več nisem obsojen na ždenje med štirimi stenami, nagajanja ni več. Dopoldne, ko je žena v službi in hčerka Klavdija v šoli ali pri učenju, je včasih res dolgo. Čas mi krajša branje, reševanje križank, športna napoved in loto. O glavnem dobitku še vedno sanjam, tako kot ste napisali v časopis pred letom dni, sem in tja pa le zadenem kako četvorko ali petko! S stanovanjem so izpolnjene skoraj vse Frenkove želje. Le tista o zdravju se ne izpolni. Frenk s svojega balkona spet opazuje mimovozeče avtobuse, na katerih se je pred leti vozil kot sprevodnik. Najlepše spomine ima na relacije proti Zagrebu, Banjaluki, Vršiču, Bohinju... Niso bili redki trenutki, koje skupaj s potniki tudi zapel. Frenk je bil vedno rad med ljudmi, pri delu in pri športu. Z mnogimi znanci se še vedno srečuje, saj mu je kljub invalidnosti ostala vesela narava. • D. Z. Zlebir Gladovna stavka jeseniških snažilk Direktor pretepal in davil snažilke Jesenice, 6. oktobra • Po štirinajstdnevni stavki jeseniških snažilk, zaposlenih v zasebnem podjetju Intex, so se obupane delavke odločile za gladovno stavko. Zdravniška potrdila pravijo, da jih je v času stavke direktor pretepal in davil. Jeseniške snažilke, ki jih je direktor plače izplačal. A v pred leti prevzela zasebno podjetje Intex, delale pa so še naprej na svojih starih delovnih mestih v Železarni, so popolnoma obupale. Zato, ker jim direktor Bratko Košir dolguje plače za nekaj mesecev, regres in del regresa še za minula leta - celo potne stroške za vožnjo na delo so morale same plačevati - so začele pred štirinajstimi dnevi stavkati. Direktorju stavka ni pomenila ničesar. Napisal je le izjavo za javnost, v kateri med drugim očita medijem, da nikoli niso napisali tudi njegovega mnenja ali komentarja. Nekateri mediji so to že zanikali, zdaj zanikamo tudi mi: Koširja od prvega začetka do danes novinarji niso mogli najti. Pa so poskušali. Večkrat, vsi skupaj in posamezno. Direktor je bil enostavno nedosegljiv. Oglasil bi se lahko tudi sam, že takoj na začetku, ko je prevzel delavke v svoje podjetje, saj so mediji že tedaj pisali, da je v resnici neupravičen do denarja, ki ga je dobil za nova delovna mesta. Novih delovnih mest sploh ni bilo, saj so snažilke še naprej delale na starih delovnih mestih v jeseniški Železarni. Železarna je tedaj zmanjšala zaposlenost, Koširju, ki je bil kot elektri-kar tudi^am tehnološki pre Prva pomoč za vsakogar V nesrečah rešuje dobra organizacija, ne visoka medicinska znanost Na sejmu "Zaščita 94" so odprli tudi razstavo o vlogi Rdečega križa pri zaščiti in reševanju. Kranj, 5. oktobra - Ob tej priložnosti so priredili okroglo m\ ....._s„ i_ ___ ... • ______ ______x: „.,.- .., Tako jc posodobljeno izdajo knjige, ki jc doživela ponatis spet po 14 letih, predstavil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Predsednik sekcije za prvo Pomoč dr. Andrej Baraga je jmienil nekatere novosti s knJigi, zlasti v zvezi ' reani-maciisko doktrino in post-opki v /ve/i / nevarnimi snovmi, licei pa poudaril volgo Rdečega križa v vzgoji prebivalstva za prvo pomoč. Dejal jc, da bi morala ta organizacija ohraniti poučevanje voznikov in prebivalstva za civilno zaščito, finančno podlaeo za to pa naj bi zagotovili v nacionalnem programu, i Hrektoi re publiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušcničnik jc spregovoril o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju posledic. To področje je zdaj celovito organizirano in zakonsko urejeno, medtem ko jc preventiva šc nepopolna. Civilna zaščita temelji na prostovoljcih, te pa usposablja Rdeči križ, ki sc ukvarja tudi z usposabljanjem prebivalstva za osebno in vzajemno reševanje. Pbudaiil jc tudi potrebo po svetovalni službi (v sosednji Avstriji jo že imajo), ki naj bi jo imele občine, pn njej pa bi ljudje dobili napotke za reševanje ob hujših nesrečah. Dr. Simo Opačič je govoril o prvi pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dr. Martin Možina o načelih prve pomoči pri zastrupitvah, dr. Zoran Arnež o preprečevanju opeklin in prvi pomoči, dr. Primož Hribar o oživljanju in dr. line Vclikonja o prvi pomoč ipri šoku. Strokovnjaki in drugi so bili enotni v razmišljanju, da v primerih množičnih nesreč rešuje ljudi dobra organizacija in usposobljenost ljudi, ki so tisti trenutek pri roku, in nc visoko medicinsko znanje. • D. Ž. OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE obJavlja prosto delovno mesto t SPECIALISTA SPLOŠNE MEDICINE Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo diplomo medicinske fakultete, - opravljen strokovni izpit. - da imajo opravljen specialistični izpit iz sploSne medicine, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ofc Zdravstveni dom Jesenice, Titova 78, 64240 Jesenice. 1,1 milijarde za gradnjo stanovanjskih hiš Posojilo bo prejelo 571 mladih družin Ljubljana, 6. oktobra - Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je prejšnji teden razdelil za milijardo in sto milijonov tolarjev posojil mladim družinam. Doslej 571 prosilcev ustreza vsem razpisnim pogojeni. Razpisani znesek je povečan za sto milijonov, in licei zato, da bi čim več vlog rešili dokončno. Na razpis jc prispelo 1840 vlog v skupni vrednosti skoia] pet milijard tolarjev K.u četrtina vlog jc bilo zavrnjenih, ker prosilci bodisi ne lodijO med mlade družine bodisi gradijo izven ureditvenega območji bodisi so ze (io)lairniki stanovanj, I,i leden bodo sredstva h razdeljena med prosilce, posojilne pogodbe pa bodo začeli sklepati 17 oktobra. O novih razpisih posojil DO Upravni odbor stanovanjskega sklada sklepal konec oktobra. začetku tedna se je ob 20. uri v Kovačevi hiši, ki je nasproti glavnega vhoda jeseniške Železarne in kjer imajo svoj delovni prostor, zgodilo nekaj nezaslišanega. Ko je v prostor vstopil direktor Kosir, so se z njim želele pogovoriti. Ker ni šlo, so zaprle vrata, saj so ga hotele prisiliti, da bi ostal. Reagiral je zelo odločno: neko delavko je z glavo potisnil ob steno in ugasnil luč. Prisebne delavke so luč takoj »aio prižgale, odprle okno; krjčale, prišlo je do prerivanja, Košir je delavke tudi davil. Ker so se kriki slišali na avtobusno postajo, je nekdo poklical policijo. 1orp ,is Jeseniški policisti so napisali zapisnik, delavke, ki se jih je Koširfizično lotil, pa so iskale zdravniško pomoč. Zdravnica je pisno potrdila, da je šlo pri dveh delavkah za sledove davljenja, utrpele pa so več drugih poškodb. Policisti naj bi Koširja prijavili sodniku za prekrške. Povsem obupane delavke so se odločile za gladovno stavko. Kaj bo, če pride do najhujšega? Kam gre Slovenija ob takih managerjih, ki delavcem sploh ne plačajo, čeprav so delali, državna birokracija pa dviguje roke in melje po svoje? Kam gre Slovenija, ki Kai iuui sam »uuviviHM daje denar za nova delovna sežek v Železarni, nato pa je mesta, pri tem pa se noče ustanovil zasebno podjetje, zavedeti, da je vsak kapital, pa je ministrstvo za delo ki odide iz državne blagajne, nakazalo denar za vsako prvič davkoplačevalski in delovno mesto. drugič, da ga je dobro tudi Snažilke so v stavki vztra- kakorkoli zavarovati in nad- jale, pomagati pa so jim želeli vsi drugi, le Košir ne. Pomagal jim je občinski sindikat, obiskal jih je predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Dušan Scmolič, delegacija je odšla k Rini Klinar, ministrici za delo. Sindikati so želeli, da delavkam pomaga Center za socialno delo na Jesenicah s premostitvenim kreditom, kajti ostale so brez vsakega denarja. Denar naj bi vrnile tedaj, ko bi jim zorovati. Je tej državi res vseeno, kam je z lastno finančno podporo potisnila nesrečne snažilke jeseniške Železarne? Obupane jeseniške delavke kažejo na neznosno ignoranco te države, ki noče ali pa ni sposobna uvesti niti minimalnega pravnega reda, ki sama ne le dopušča, ampak tudi spodbuja že elementarno kršitev človekovih pravic. • D. Sedej - *39nvi; M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj LASTNIKE GOZDOV obveščamo, da odkupujemo vse vrste lesnih sortimentov aax^ a OB KAMIONSKI CESTI in na PANJU. Cena hlodovine LUBADARK ob kamionski cesti je NAJMANJ 6.000 SIT/m3, na panju pa NAJMANJ 5.000 SIT/M3. Plačamo v 20 dneh, ob takojšnjem plačilu pa je cena za 3 % nižja. Izvajamo tudi VSA druga dela v gozdni proizvodnji. INFORMACIJE: 064/213-364 ali mobitel 0609/624-848 SE PRIPOROČAMO! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. JESENICE - V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli Drage Soklič in fotografije Adija Finka. V bistroju Želva na Jesenicah in v pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Dovzana, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled razglednice Ljubljane. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko, razstava je podaljšana do 23. oktobra. BOHINJ - V kulturnem domu Joža Ažmana je na ogled razstava del nastali v II. bohinjski slikarski koloniji 1994 na temo "Pokrajina in njena podoba". BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava ilustracij Andreja Militarova na motive skladb Slavka in Vilka Avsenika. BREZJE- V avli župnijskega dela samostana na Brezjah so na ogled grafike Jožeta Vogelnika na temo sakralno zgodovinskih motivov na Gorenjskem. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev. V Mali galeriji Žigonove hiše na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Petra Kavčiča Elektrika v otroških očeh. V kava baru Ami v Dorfarjih razstavlja Janez Pipan fotografije na temo ER III - slovenska lepota '94. Isti avtor razstavlja tudi v Gasilskem domu na Trati in sicer na temo Fotozapisi TRŽIČ - V Paviljonu NOB je še do 10. oktobra na ogled razstava Foto Gorenjske 94. V galeriji Kurnikove hiše razstavlja lončene izdelke Barba Štembergar-Zupan, poslikani les pa Alja Kump-Ankerst. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavljajo svoje slike člani jeseniškega Dolika. Z vera kulturnih organizacij Kranj, CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI $0 OlA MATINEJA Pravljičarka Jana Stržinar: ZALJUBLJENI ZMAJ v Klubu RAGRTIME Sejmišče 2, v soboto 8.ok1. ob 10. uri Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49 razpisuje naslednji prosti delovni mesti: - VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK za WO Duplje, polni delovni čas, nedoločen čas od 1. 11. 1994 dalje - ČISTILKO za podružnično šolo Duplje, za polni delovni čas, do 31. 8. 1995. Delo nastopi takoj. Kandidat pod 1. točko mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z Zakonom o vrtcih. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dnoh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po zaključku prijav. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU razpisuje prosta dela UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna višja ali visoka izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni, nastop dela takoj. V pouka prostih dneh bo izbranih kandidat delno vključen tudi v vzgojno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo)ev sprejemamo v roku 8 dni od objave na naslov: Vzgojni zavod, 61216 Smlednik. OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o. Mirka Vadnova 1 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto KV MIZARJA Pogoji za sprejem: - IV stopnja strokovne usposobljenosti smer mizar - zaželene delovne izkušnje - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s tnmesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanj pogojev pošljejo v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o., Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj Pred premiero Lorcove drame IGRA UJETEGA ŽENSKEGA SVETA Kranj • V povsem novem in svežem prevodu Alenke Bole Vrabec prihaja na oder Prešernovega gledališča Lorcova "igra s španskega podeželja", kot je avtor podnaslovi! svoje delo, Dom Bernarde Albe. Igralsko ekipo, ki jo tokrat sestavlja osem igralk, vodi režiser Bojan Jablanovec, ki je pred premiero (sreda, 12. oktobra) predstavil nekatere svoje režijske poglede na to znamenito delo svetovne dramatike. Špansko obarvana tragedija ženskega sveta prihaja na oder po daljšem večletnem zatišju, ki pa klasiki takšnega ranga nikoli ne odvzema ne vrednosti ne aktualnosti, prej obratno. Ali bo dramsko delo oživljeno na kranjskem gledališkem odru tudi dejansko postalo udejanjen impulz Časa in prostora, zaradi česar je tudi po izboru umetniškega vodje gledališča Matije Logarja bilo uvrščeno izbrano v program nove sezone, bo treba potrpeti vsaj do premiere. Očitno so prav zdaj dela nesrečnega liričnega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorce nekako "v zraku", saj njegovo Yermo pripravljajo tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Te dni gredo v Prešernovem gledališču h koncu dvomesečne priprave. Pri postavitvi Lorcovih dramskih tekstov na oder se gledališča srečujejo s problemom zasedbe vlog. V predstavi, ki jo pripravljate v Prešernovem gledališču, so samo ženske vloge. Ste imeli pri iskanju igralk težave glede na to, da ima kranjski teater le dve igralki? Pri načinu dela, ki ga ima to gledališče, ko zaradi majhnega ansambla okoli enega gledališkega projekta lahko izbere ali povabi tudi zunanje sodelavce, ne samo igralce, jc problem seveda bolj obvladljiv. Sam sem si izjemno prizadeval, da bi na vlogo Bernarde Albc pristala Štefanija Drol čeva. Ko jc pritrdila, jc bilo potem že lažje. V gledališčih jc namreč na voljo dokaj malo dobrih ženskih vlog, v tem dramskem delu pa jih je kar osem in to za vrhunsko igralsko zasedbo. Drugje kot v Kranju bi kaj podobnega trenutno težko izpeljali, vsaj sam ne vidim drugih možnosti, vodstvo gledališča pa vsekakor ima obilo posluha in ekipa je bila izbrana docela po mojih željah. Bojan Jablanovec Najbrž niste imeli - ne glede na vaše ne prav majhne izkušnje iz drugih slovenskih gledaliških hiš, ravno lahkega dela pri vodenju takega igralskega potenciala, kot je zdaj zbran v tej Lorcovi igri? Režiser ima le redko tako srečo, da lahko dela s tako sijajno igralsko ekipo igralk, ki so nekdaj bile, ki so danes in druge, ki šele bodo v samem vrhu igralstva pri nas. Poleg Drolčevc namreč nastopajo šc Iva Zupančič, Mihaela Novakova, Maja Sever, Tanja Dimitricvska, Bernarda Oman in Judita Zidar ter Petra Govc. Drama ima oznako, da se ukvarja s problematiko španskega podeželja. Ste sle-aili tej poti ali predstavljate povsem novo videnje posledic utesnjenega ženskega in siceršnjega sveta? Predstava, kot jo pripravi jam z ekipo, igra na arhetipa ka razpoloženja, ki seprelivajo ne skozi um, pač pa skozi duha. Mislim, da sc v taki predstavi o družinski tragediji zlahka prepoznavamo vsi, vsaj po koščkih. Pri tej igri je najpomembnejše to, kar sc pravzaprav na odru ne izreče. V tej igri se nc govori o tistem, za kar v resnici gre, govori sc Kvartet flavt AU1-OS K0M0RN0GLASBENI DEBUT Jezersko - V ž. c. sv. Andreja je bil minulo nedeljo prvi -inauguralni koncert novega slovenskega komornoglasbciicga ansambla - kvarteta flavt Al)LOS. V okviru Flavtisličnega društva in revije je sedaj njihov predsednik in umetniški vodju tega novega ansambla Fcdja Rupel spet oživil nekaj novega. Štirje flavtisti, pobudniki in ustanovitelji Flavtisličnega društva in nove slovenske ovije Al JI ON Ana 1'czdirec, Karolinu Santl-Zupan, Matjaž Debeljak in Matej Zupan, so sedaj ustanovili še nov kvartet flavt AULOS. Na svojem prvem inauguralnein nastopu na Jezerskem so minulo nedeljo odigrali kar nekaj odlične glasbe: najprej baročne s skladateljskima predstavnikoma Johannom Sebaiunnom Bachom in Georgom PniUpponi lak raannom (priredbi) in nato še bmil Kronke in Yvonne Desportes (izvirniki) / moderno glasbo 20, stoletja. Ansambel si- je izkazal / odlično tehnično pnpiavljcnosljo in muzikalno poglobljenostjo, saj so vsi štirje člani kvarteta flavt Aulos i/šli iz omenjene Ruplove ll.ivtisin.Nie šole na ljubljanski Akademiji za glasbo, sedaj na so vsak zase tudi sinu že učitelji in solisti koncertanli Ansambel |e sestavljen i/ flavtistov, ki so jeseni lanskega leta (IW) skupaj odšli na flavtističm simpozij v Italijo in se tam imeli zelo lepo Spoznali so veliko glasbenih entuziastov, prvič so srečali največje (lavtiste sveta in z njimi pili tudi kavo Prav tisto okolje in vzdušje pa jim je navdihnilo idejo za ustanovitev flavtisličnega društva, okriljem AULOS a so izdali že dve številki speeializuane pa pod flavtistične revije itd. Osnovna ideja društva je povezovanje med ljubiteljskimi in poklicnimi flavtisti in učitelji, medsebojno obveščanje preko istoimenske revije. Organiziranje seminarjev in poletnih šol z uglednimi profesorji iz vse Evrope je poleg organiziranja nacionalnih in mednarodnih tekmovanj glavna naloga tako Flavtisličnega društva Slovenije AULOS kot njihove revije in sedaj še ansambla - kvarteta flavt. Tudi ta prvi koncert ansambla AULOS na Gorenjskem je pomenil srečanje z odličnimi glasbeniki v odličnem umetnostno zgodovinskem okolju in akustičnem prostoru ter seveda nena zadnje z odlično glasbo iiavadeuih skladateljev in v izvedbi ansambla kvarteta flavt. • F. K. mimo tega, išče se vse tisto, kar je zamolčano, celo replike padajo na tisto, kar ni bilo izrečeno. Vsa režija temelji na teh prepodstavkah. Za ekipo, ki to predstavo pripravlja, je zato najpomembnejše, da zna prebrati tudi vse nenapisano, tisto, kar je skrito Lorcovi igri. Je bilo potrebno za tokratno postavitev dramski tekst kaj okrajšati ali tudi sicer prirediti? Pri zasnovi predstave se je bilo treba odločiti za precejšnjo mero stilizacije, nekoliko smo "čistili" tekst predvsem z namenom, da se utiša pesnik in pusti govoriti dramatik. Poezija in lirizem po moje ne sodita v svet, ki ga živi ta predstava, zato so v ospredju odnosi med ženskami, nc pa komentar o odnosih. Samo to jc pomembno v tej predstavi, v igri o ženskah. Pri tem pa smo se vsi, ki sodelujemo v predstavi, trudili predstaviti specifiko duha, iz katerega je zrastel problem. Nikakršnega "prevajanja" iz španskega okolja, ki jc že samega po sebi sila dramatično, v nekakšno slovensko, tega enostavno ni. Gledalec jc pač povabljen in sposoben razbirati sporočilo tragedije tudi iz španske posebnosti. Z dramaturginjo Diano Koloini sta igro videla ne kot tragično igro, to ni ravno najboljša oznaka, pač pa kot klasični model tragedije. V gledališkem listu je Jelena Markovič zapisana kot svetovalka za gib. Bo v predstavi tudi kaj španskega plesnega koraka? Vesel sem, da sodelujem z Markovičevo, specialistko za flamenco, katere sodelovanje si je pri svoji predstavi Car-men zagotovil že Tomaž Pandur. Pomagala je v predstavi artikulirati temperament, ki sc v tem zadrgnjenem domu ne more sprostiti. Tej podobi ujetega, zadrgnjenega sveta se najbrž podreja tudi scenografija? Scenograf Jože Logar jc odrski prostor zapolnil s preprostimi elementi, ki z mavrs-kim ornamentom na razmeroma gladkih površinah doma, brez Kakršnih koli nabuhlih form privabijo zaželeno vzdušje predstave. Temu sledijo seveda tudi kostumi nastopajočih. In seveda glasba, izbrali pa smo tudi poseben način ozvočenja. • Besedilo in slika: Lca Mencinger RISBE V LESU Škofja Loka - Z otvoritvenim programom se danes zvečer v kapel' Puštalskega gradu odpira razstava petnajstih lesenih plastik na temo Rožnega venea, ko si jih jc zamislil Peter Jovanovič. ^ Podobe, ki jih je njegovo dleto izdolblo iz, lipovega lesa, predstavljajo vse tri dete i Kožnega venca od tako imenovanog'1 veselega dela in žalostnega do zaključka s častitljivim delom. V petnajstih leseni"! podobah molitvenika se pred gledalčevim' očmi zvrsti okoli šestdeset obrazov, "K"' njimi vedno najbolj prepoznaven Marij'0 I'o oceni dobrega poznavalca celotneg* Jovanovičevega opusa prof. Andreja I'3)! lovea se je Petci Jovanovič tokrat odU«-' namesto izrazite plastičnosti kot v prejšnjem Križevem potu za razmeroma V"lc relief, ki se še najbolj približuje njegov«" risbam Podobe Kožnega venca se 7'* skoraj lahko pumeijajo z risbo v lesu, ** vsekakoi še poudarja izbira mehke iipovine. ..j AVtOl niza pred nami eelo plejado obiazov v /n '., juvanovičevski maniri prepoznavni iz njegovih upodobitev papirju, Idpih, lesenih reliefih, malce trdi, Otrpli obtazi. že n" J ekspresionizmu, ki seva tudi s podob kakšnega Toneta Kral ' _____Iti___.____ .... . .. i -t....« -i I :i VSaK*1 Peter Jovanovič začutimo milino čistega, otroškega zrenja na svet. Domala vsa podoba je povsem izpolnjena z obrazi, Jovanovič si ie P jja prizadeval, da bi ves prostor, ki mu ga je ponujala mehka, ^ robovih še ponekje z ostanki drevesnega lubja lesena tvanna. I ca Mencinger VODNIK PO KOROŠKI Koje pred leti Jaue/ Stergar, sodelavec ljubljanskega bi«i|u^ za narodnostmi vprašanja ustregel tabornikom, ki so odhaja » ^. izlete onstran Karavank, ter jim pripravil krajše itinenirje, s ■Ogtl mislili, da bo po objavi le-leh v Taboru, kasneje p« prirejenih /a objavo v Vesiuiku koroških partizanov, '"'V. Koroški vesluik, Ljubljana, 1«>KK, tolikšno zanimanje. PePPg eija iz lela l°KH je že davno pošla, zato se je Klub kur»sk'n Slovencev odločil vodnik z naslovom Štiri poti med kuro. Slovence ponatisniti. Ponatis pa punaša tudi dopolnitve, k: so vidno predstavile' ^ v katerifa BVtOl predstavlja nove podatke o slovenskih kraj« ^ Koroškem In 0 koroških Slovencih Tako |.mi.jena puhli K• seveda lahko vodi po koroških poteh ne le izletnike in lin *»»jjr m vedenji o Koroški tudi, 6c ostajamo Is pri ranimanju * n;, vodnika m napisal na novo, par p . ie reprintu dodal-' )( vzporedni strani popravke, pojasila m obenem pustil tudi pr< za lastne beležke uporabnika vodnika v ml'1' i e ta predstavlja, kot H naslov pove, Itlrl im< ti p<»p°,ov' t.„, ROŽ, Podjuno, Ziljsko dolino in Gosposvetsko polje s (t* ''jkt,m, Vodnik |io Koroški seveda m le turistično pomagal. \}y£\"tU in pač pa prinaša tudi podatke o kulturnem. političncrP ;kih Slovencev. Podatkov c. prav. avtor pS med op*»n jn ...Ji številne druge pr.ročnuU ^ ;i se s posameznimi področji, ki jih omf"i |Udi lirneje in natančneje Tako kot se za voun ^ čujeta Še kiajevno in osebno kazalo gospodarskem življenju koroških Slovcnce\ |OUi,,,k,"mJnarn' vodnik takega obsega ravno prav avtoi pa med *kf ljubeznivo svetuje bralcu tudi Številne druge prirocn ' . i i L i. ».. i . ..i, mnenja znanstvena dela, ki dnik, ukvarjajo obši spodobi, ga zaključujeta Se kraji Bell 412 EMS (Emergency Medical Service) Iskra Commerce Trgovina d.o.o. Ljubljana Helikopter z vsemi pripravami za intenzivno nego: - za prevoz bolnikov, ki jih je potrebno oživljati zaradi odpovedi delovanja srca, pljuč; - za prevoz bolnikov, ki jih je potrebno oživljati za prevoz na diagnozo ali na operativno terapijo v kirurške, nevrokirurške ali kardiološke centre; - za prevoz ponesrečencev s hudimi opeklinami v medicinske centre; - za prevoz pacientov, ki so potrebni oživljanja po specialističnem pregledu ali diagnostiki; - prevoz nedonošenčkov v neonatološke centre; - prevoz darovalca organov. Predstavitev na sejmu Zaščita 94 - Protection 94 v Kranju. HelicopterCSE Iskra Comn r< Trgom Graditelji malih hidroelektrarn se združujejo Nad probleme s skupnimi močmi Šest pokrajinskih društev MHe se je odločilo za ustanovitev zveze. Kranj, 6. oktobra - To se bo zgodilo na sobotni skupščini društev malih hidroelektrarn v Kranju, kjer so ob sejmu Zaščita '94 pripravili tudi prvi sejem opreme za male hidroelektrarne. Aktualne probleme obravnavajo na treh posvetih, od katerih so prvega posvetili vlogi malih vodnih elektrarn v strategiji učinkovite rabe energije v Sloveniji. Do lani je bilo v Sloveniji po varovanju okolja tudi pri 290 malih hidroelektrarn v gradnji MHe. Glede na le eno zasebni lasti, ki so proizvedle tretjino izkoriščenih vseh po-33 milijonov kilovatnih ur tencialov, bi bilo moč iz teh električne energije oziroma virov pridobiti še okrog 100 slabega pol odstotka celotne proizvodnje. Graditelji MHe so se začeli pred približno petimi leti organizirati v društva ki delujejo po pokrajinah. Sest društev bodo na sobotni skupščini v Kranju povezali v zvezo, je napovedal sekretar bodoče zveze Božo Dukič. Letošnji sejem Zaščita so omenjena društva izkoristila tudi za prvi sejem opreme za male hidroelektrarne in organizacijo treh strokovnih posvetov. Med sredinim srečanjem s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti so spregovorili o vlogi MHe in drugih obnovljivih virov v strategiji učinkovite rabe energije v Sloveniji do leta 2010. Kot je udeležence seznanil višji svetovalec Dragan Cvet-kovič, strategija čaka na končni sprejem v skupščini, njeno nadaljevanje pa je plan izgradnje objektov; z njim so predvideli povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na celo 14 odstotkov celotne proizvodnje. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je med drugim poudaril potrebo prihodnje pričakovati povečevanje tega deleža. Na prvem posvetu so še spregovorili o nekaterih aktualnih problemih, ki tarejo društva malih hidroelektrarn. Podrobneje so se o urejanju težav s podeljevanjem koncesij za naravne dobrine posvetovali v četrtek, petkov posvet pa namenjajo osvetlitvi možnosti financiranja izgradnje Posvet o malih elektrarnah. Foto: G. Šini k megavatov energije. V prvih osmih mesecih letos so zasebne, javne in industrijske MHe proizvedle približno 1,8 odstotka vse električne energije v Sloveniji, vendar je v malih vodnih elektrarn. Kot je Jože Jan priporočil graditeljem, morajo od posamičnih pogajanj z državo preiti na skupno reševanje težav. S. Saje Na sejmu je bilo ie prvi dan podeljenih več priznanj in odličij. Častne zlate znake sejma Zaščita - Protection za pospeševanje programa zaščite in humanitarnega področja so dobili tudi minsiter za obrambo Jelko Kacin, minister za zdravstvo dr. Bolidar Voljč in makedonski minister za obrambo Popovski. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami S prostovoljci do učinkovite pomoči Svoje delo so prikazali vodniki reševalnih psov in gorski reševalci. Kranj, S. oktobra - Letošnji sejem Zaščita '94 dopolnjuje tudi razstava, ki v sliki in besedi prikazuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji. Še bolj nazorna sta bila prikaza kinologov in gorskih reševalcev o možnostih za reševanje ob nesrečah. Prav prostovoljci imajo prednost pri opravljanju teh nalog, je ugotovil Bojan Ušeničnik iz Republiške uprave za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo. Razstava ob vhodu v prvo dvorano daje slehernemu obiskovalcu možnost, da se seznani z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami pri nas. Preglednice pojasnujejo funkcije in glavne dele sistema varstva ter podajajo pregled sil za zaščito in reševanje. S sliko in besedo so predstavljene prostovoljne formacije; Gorska reševalna služba s 17 postajami in 514 reševalci. Gasilska zveza Slovenije s 1400 društvi, 115.000 člani in blizu 60.000 operativnimi gasilci, Zveza tabornikov Slovenije s 100 rodovi in prek 10.000 taborniki, Rdeči križ Slovenije z več kot 382.000 aktivisti in podpornimi člani, Kinološka zveza Slovenije s 86 društvi in več kot 10.000 člani, Jamarska zveza Slovenije s 43 klubi in 60 člani v jamarski reševalni službi ter Potapljaška zveza Slovenije s 23 klubi, 3000 potapljači in 100 reševalci. Ob njih delujejo po dolžnosti enote civilne zaščite, ki so usposobljene in opremljene za razne naloge, pa poklicne organizacije in ustanove. "Nedavno sprejeti zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določil temeljne sistemske rešitve in postavil razmerja s področno zakonodajo. Kot bistvena novost sc pojavlja zahteva po preventivi, torej, po preprečevanju nesreč oziroma zmanjševanju njihovih posledic. Občutno je tudi zmanjšanje Števila sodelavcev od nek danjih 258.000 na 100 do 110 tisoč. Pri tem imajo prednost prostovoljci, ki jih je okrog 60.(KX); v enotah in službah ( / je okrog 40.000 ljudi, poleg njih pa se z zaščito in reševanjem ukvarja še približno 5000 poklicnih delavcev. Tretja novost uvaja v financiranje tudi zavarovanje rizikov; tako mora pravna in fizična oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila nesrečo, pokriti stroške reševanja, sanacije in odškodnin," je predstavil novosti Bojan Ušeničnik. Obiskovalci so se prvi dan sejma lahko prepričali o učinkovitosti prostovoljcev. Reševanje iz ruševin je prikazalo šest vodnikov iz Tržiča in Ljubljane s petimi psi iz enote reševalnih psov Slovenije. Trije člani postaje GRS Kranj so ob sodelovanju letalske enote policije izvedli transport ponesrečenca s helikopterjem, letalska enota TO pa je pokazala uporabo helikopterja za gašenje požara in prenos tovora. • S. Saje Zaščita - Protection 94 Rekli so Minister za obrambo R Slovenije Jelko Kacin: "22. sejem civilne zaščite, kot bi mu rekli nekoč, jc očiten dokaz sposobnosti Slovenije in Gorenjskega sejma, da sc preživi tudi brez ogromnega trga, kakršen je bil nekdanji skupni trg z 22 milijoni potencialnih kupcev. Preživeti v teh razmerah pomeni tudi dokazati kvalitetni razvoj v zadnjih letih, ki omogoča preusmeritev na preventivo ter večjo operativno sposobnost operative oziroma kurative. Sejem je potrebno ponujati in prodajati tujcem, treba jc biti agresiven in boljši od drugih. Bodite bolj agresivni, bolj uspešni, bolj odmevni in za las pred drugimi..." Minister za zdravstvo R Slovenije dr. Božidar Volji: "Organizatorjem sejma čestitam h kakovostni pripravi sejmišča in k številni mednarodni udeležbi, ki naši državi tudi na svoj način odpira vrata v svet." Direktor PPC Gorenjski sejem Franc Fkan Društvom, katerih dejavnost se dopolnjuje na področju preventive, varovanja in varnega gibanja v naravi, smo na sejmu Zaščita namenili tri tisoč kvadratnih metrov brezplačnega razstavnega prostora. Žal so to možnost izkoristili le redki: Gasilska zveza, Rdeči križ, Gorska reševalna služba, Karitas in Skavti. Velika večina pa možnosti, da M promovirala svoj program, ni izkoristila. Zato sc v novih zakonskih gradivih predlaga, da sc društva, ki dobivajo denar iz obrambnega tolarja oziroma jih financira država, vsaj enkrat na leto obvezno predstavijo na tem mestu..." A. Ž. ICD Industrial Commerce Dekani, d.o.o Industrijsko in trgovsko podjetje export import ICD Dekani je podjetje, ki se že nekaj let uveljavlja na slovenskem in svetovnem trgu na različnih področjih trgovine in proizvodnje. Podjetje je začelo poslovati kot specializirano za ladjedelništvo in trgovino pod imenom Milan, d.o.o., Dekani. S prodorom na trg pa se je lani preimenovalo v podjetje ICD. Podjetje izdeluje, prodaja in servisira hidravlične sisteme, je usposobljeno za servisiranje in popravilo ladij, najnovejši izdelek pa je naprava za gašenje požarov z visokim tlakom - Kotoma, na katero je moč priključiti hidravlična orodja za reševanje. Tovrstne naprave je prvo kupilo MORS - RZUR za potrebe enot obalnokraških občinskih gasilskih zvez. Izkazale so se kot zelo učinkovite pri gašenju gozdnih požarov. Prva sprememba glede na potrebe na terenu so naprave z večjo količino vode. Poleg na Hrvaškem si naprave že utirajo pot tudi v tujino. Na sejmu Zaščita - Protection 94 v Kranju so vzbudile veliko zanimanje pri ruskih kupcih in kupcih iz držav bivše Sovjetske zveze. Z napravo pa je že opremljena centralna moskovska enota. Zadnja izvedba je opremljena z gosenicami KOTORNA ICD, ki je samostojna in gibljiva na terenu, helikopter ali drugo vozilo pa jo lahko prenese oziroma pripelje na katerikoli kraj. Zelo učinkovita pa je njena uporabnost tudi v večjih industrijskih obratih za osnovno zaščito pri opravljanju tehnološko nevarnih del. Primerna pa je tudi za reševanje na cestah in železnici. Naj vaš certifikat POSTANE DENAR! C^crtitikat lahko zamenjate v.a delnice Pooblaščene investicijske dru7,be CAPINVIiST d.d. na naslednjih vpisnih mestih: LJUBLJANA: ( Al' INVKST d.d., Pražakova 6; TKHNO-lMPEX International d.d., Kusnikm.i 2; Zl.O 1 d.o.o , Poljanski nasip 28; I lOhO do.o., Podlimbarskct>a 2"; ORI.ANDO d.o.o., Dunajska 4H; KTKKS d.o.o., C eli>v ška 73; KOMPAS DKSICIN d.d , Praftakova 4; ZAVOD RKTINA MKKZNICA, C 'inl Metodov trp I; KTN >.l.»>.<>., Trubarjeva SO; Zavarovalna agencija ZAS d.o.o., Dunajska H, HA Kiti d.o.o., HI bratov 1'c'akar 1 OH • DOMŽALE: TKNIOURS d.o.o., I .juhi janska HO • ŠKOFJA LOKA: Kil >X d.o.o.. Trata 31a • KRANJ: Zavarovalna agencija /.AS d.o.o.: Pl Kranj, Mirka Vadnova H • KOČEVJE: I.KS SISTEM d.d.. Rozina 3S> • NOVO MESTO: CtOfJH d.O.O., Ob potoku S • AJDOVŠČINA: VK. i.O, DKSIlIN do o.. Trp I slovenske vlade I • OEL.JE: P. S l)AS, OAS International d.o.o'.: PTC RIMI.JANKA, Savi nova 2; TRAMOVI NA NANI, Savinova 3; P S. IMS, OAS International, ZatRrad 6 1 • PTUJ: SONJA el.o.o , Voanjakova lo • murska SOBOTA Zavarovalna agencija ZAS d.o.o., HTC; d.d LjubJjttna: |»K Murska Sobota, Ncmćavci I 1> IN v VSKH ENOTAH PTT V si.ovilni JI! 11000 l-i u bi j, i- LBFON t) ft l 1 Praiakova 6 1 H 7. 13 3 SI 6« i> MERKUR V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti 1 v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost Cena najema: že od 400 SITjm2! Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 222-021. Najuclibvitejši medij za propagirale vašega t ii sforitevno Gorenjskem Tel.: 2 2 3-lil Fax:222-917 Zaščita - Protection 94 *late medalje Izvajamo avtomatizacije obstoječih in novih: - garažnih - vrtnih (drsna, krilna) - ter raznih drugih vrat Pokličite nas! Naša prednost je v kvaliteti In konkurenčnih cenah. |"" ^^^^^ JpiinM r....... TIO Simplex Idrija m^^M^ 065/73411 v sodelovanju z ^ ELEKTROINSTALACIJE Marjan Jazbec, 64294 Križe Sebenje30a, tel 064/58-231 Medalje in priznanja Zaščita - Protection 94 Priznanja za nove izdelke in izboljšave Priznanja za nove izdelke in izboljšave ZastonihžJ*^' ^ za medicinsko oskrbo in reševanje. ¥ ° lma /s^a Commorce Trgovina, d.o.o., Ljubljat Pirotom Cerklje. Češnjevek 17 (tel.: 064/422-172 aH 422-173) je .dobil priznanje za požarno odporni kit PYROEXPAN - Aln in za požarno odporni premaz PIRO - K. BMO OPTIMA Inženiring Ilirska Bistrica za napravo za polnjenja gasilnih aparatov na prah pod stalnim pritiskom. Voztio ^sfn,^on/e 9ozdnih požarov TLF 8/20 ZIEGLER (Nemčija), ki "Pa Gasilska oprema Ljubljana Life Corporation, Carat International & Life Corp,. USA, ki ga zastopa M&M Ljubljana za jeklenko kisika za reševanje 0XYGEN PAC. MEDICOP Murska Sobota za notranjo opremo za reševalna vozila.Vozilo opremijo po naročilu in zahtevah kupca. Sasilmh aparatov URBAN IIPP Ribnica ANTHRON, d.o.o., proizvodnja in trgovina Izola, Mirna pot 6, je dobila priznanje za sistem škripcev. ATS Ljubljana, Bežigrad 6 (tel.: 061/323-181 ali 321-292) za elektro agregat ATS 2000 F. ▼ KMALU... KA) BO KMALU? f Dopolnite besedilo na kuponu ter ga nalepljenega na dopisnici pošljite najkasneje do 13.10. '94 na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Ne pozabite pripisati svojega naslova, tri srečneže čakajo lepe nagrade! ------§X- KMALU c5jb ------ g 2E2 Danes na Hujah odpirajo novo trgovino Domotehnika Vsi stroji in aparati za dom Posebnost je izjemno nazorno prikazana družina vgradnih štedilnikov. Še ves prihodnji teden bodo kupcem priznavali ugodne otvoritvene popuste. Kaj prodajajo v Domotehniki, pove že ime trgovine: stroje in aparate, ki so nepogrešljivi v vsakem domu, gospodinjstvu. Med pestro paleto izdelkov bele tehnike prevladujejo ugledni italijanski proizvajalci, kot so Candy, Ocean, Nardi, od domačih pa je seveda nepogrešljivo Gorenje. Tu so različni modeli hladilnikov, pa vgradnih in samostojnih štedilnikov, pečice, nape, pralni stroji, sušilo perila, pomivalni stroji, med njimi so cene Candvjevih zaradi lastnega uvoza še zlasti ugodne. Posebnost ponudbe je velika družina vgradnih štedilnikov, med katerimi bo lahko vsaka gospodinja našla najprimernejšega za svojo kuhinjo. Vsi štedilniki so vgrajeni v kuhinjski pult, tako da si gospodinja lahko predstavlja, kako bo njen "bodoči" videti, ko ga bo dobila domov. Izbirala bo lahko med različnimi kuhalnimi ploščami, od plinskih do kombiniranih z elektriko in vedno bolj priljubljenih steklokeramičnih, izbrala bo tudi barvo, ki se bo njeni kuhinji najbolje podala. Prav tako pestra je tudi paleta gospodinjskih aparatov: globinskih in navadnih sesalnikov za prah, uvoženih (Hoover in Siemens) in domačih, šivalnih strojev je kar dvanajst vrst, tu so likalniki pa mešalci za živila pa aparati za kuhanje kave... Gospodinjsko ponudbo dopolnjujejo akustični izdelki: televizorji, glasbeni stolpi, kasetarji, vvalkmani, radijske ure, prenosni cedeji, med znamkami pa zasledimo ugledno švicarsko firmo Sanyo, Loeve in seveda domače Gorenje. Ker je zima pred durmi in gotovo marsikdo razmišlja o nakupu peči, morda samo za prehodni čas, je prav, da pogleda v Domotehniko. Tu bo našel različne peči na plin, petrolej in elektriko. Prvi teden posebni otvoritveni popusti Tako kot pestra ponudba izdelkov, bodo kupce v Domotehniki prijetno presenetile tudi cene. V prvem tednu bodo deležni še posebnih otvoritvenih popustov. Za Candvjev najnovejši pomivalni stroj s sedmimi programi, denimo, bodo odšteli le 84.990 tolarjev, ki jih bodo lahko poravnali v desetih obrokih brez obresti, na gotovinsko plačilo pa bodo dobili 10-odstotni popust. Sušilec perila Gorenje, v katerem je naenkrat mogoče posušiti pet kilogramov perila, bo v prvem tednu stal 39.900 tolarjev, plačljivih s šestimi čeki, z gotovino pa še manj: 37.905 tolarjev. Petodstotnega otvoritvenega popusta bodo deležni vgradni štedilniki, ki jih bo mogoče dobiti na šest čekov, ob gotovinskem nakupu pa bodo v Domotehniki priznali še dodatnih pet odstotkov popusta. Pet odstotkov popusta bo v tem času tudi za drobne gospodinjske aparate. Alenka Lapajne iz Domoteh-nike opozarja še na nekatere ugodnosti, ki jih bodo deležni njihovi kupci. Vsa navodila za uvožene izdelke so v slovenskem jeziku, za vse je servis zagotovoljen, dostava do 20 kilometov daleč je brezplačna, na željo kupca bodo v Domotehniki poskrbeli za montažo televizorjev, pomivalnih in pralnih strojev, kupcem vgradnih štedilnikov pa bodo poklonili tudi šablono za izrez odprtine v plošči kuhinjskega pulta. Vsi izdelki iz prodajnega pro-grama Domotehnike so v zalogi, tako da jih kupec lahko takoj odpelje, če želi, trgovina ima tud1 lastni parkirni prostor. In kje je Domotehnika? Pojdimo po poti iz starega jedra Kranja, mimo pošte, prek kokrs-kega mostu, proti Planini. Kakšnih sto metrov naprej od parkirišča pri Čebelici, kjer se končuje dolg blok, zavijemo levo, prehodimo nekaj stopnic navzdol in že smo tu.Pa veliko užitkov pri nakupih! UNION, PONOS SLOVENIJE! MEDNARODNO ODLIČJE - MONDE SELECTION, PARIZ 1994 PIVOVARNA UNION, D.D. fi &rni $arou VELIKA ZLATA MEDALJA Petek, 7. oktobra 1994 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Hotaveljski Marmor položil fasado na dunajskem poslovnem centru, ki mu pravijo kar "mesto v mestu" Marmorjev uspeh na Dunaju V ostri konkurenci je bilo posel zelo težko pridobiti, nič manj težko uresničiti, saj so zaradi zapletov z delovnimi dovoljenji delali tudi pozimi. Breda Potočnik sestanke sva prihajala oba z Bizjakom, tam so bili seveda arhitekt, nadzorni in drugi, pregledali so vse, delali zapisnike in te dokumentacije se je nabralo zelo veliko. Nič niso pozabili, nič spregledali, vedno si moral biti pripravljen na vsa vprašanja. Vendar smo vse, kar smo obljubili, tudi naredili." "Novi poslovni center so odprli pred mesecem?" "Slovesna otvoritev je bila 1. septembra ob osmih zvečer, kar je tam običajno, saj zaradi tega ne izgubijo delovnega dne. Pri nas so še vedno vse otvoritve dopoldne in ta dan se pač ne dela. Tudi sicer je bila slovesnost drugačna, kot smo navajeni pri nas, sprošče- dobni center, ki mu pravijo bili spet na Dunaju. pač njihova klasifikacija pok- na, govorniki so bili kratki, kar 'mesto v mestu'. Sestavi- Za prvi dve poslopji so iicev, polagalec fasade spada pohvalili so arhitekta, investi-jajo ga štiri večja poslopja, pogajanja trajala skoraj leto pač med kamnoseke in pri ******* izvajalce. Otvoritve seje najbolj ponosni so na stolp, dni, vendar smo uspeli v hudi tem so bili dosledni. Izpiti udeležil tudi zvezni kancler dr. Najprej smo uspeli dobiti konkurenci avstrijskih kam- niso bili zgolj formalnost, ^ra"z, ;fptz £ v,cfkancler Posel na prvem in drugem noseških podjetij, pet je bilo pokazalo se je, kako avstrijs- — v— . položili smo približno 20 je bilo pri pogajanjih za ščiti, prek njega uveljavljajo noye idobilve> pozdravili tisoč kvadratnih metrov fas- naslednji dve že lažje, vendar svoje interese, in če se zoru- gospo na kar sl tudi nekaj notranjih del. Po- je bilo ponudnikov kar se- izpiti, so pač potrebni, čeprav navajeni pri nas. Direk sel je bil skupaj vreden pri- demnajst. Vendar smo uspeli i bližno 12 milijonov mark. Za prvič in drugič." fasado smo uporabili itali janski granit," plošče smo obdelali v tovarni in jih nato montirali na Dunaju. . ^a Marmor je bil tO velik izziv, saj jc bila to naša prva fasada v tujini, v Nemčiji, Av "Ste popustili pri ceni?" "Nismo šli pod ceno, mislim, da jc odločalo naše dosedanje delo. Direktor ddr. Erhard Schaschl in le dva iz predstojništva podjet »asada v tujini, v Nemčiji, dva iz predstojnistvz Avstriji in drugod smo prej ja VVienerberger so t: Že opravljali notranja dela, na Hotavlje, ogledi tega ni v nobenem zakonu. Kup skrite zaščite gospodarstva poznajo, lahko se učimo pri njih." "Kako je potekala montaža?" "Začetek se je zaradi dolgotrajnih pogajanj in težav z prišli tudi delovnimi dovoljenji zavlekel ali so si in delati smo morali pozimi, Zmanjševanje brezposelnosti in inflacije Ljubljana, 6. oktobra - Na seji upravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije so imeli kar zajeten dnevni red. Pogovarjali so se o mnogih žgočih problemih, predvsem so padali predlogi za nekatere zakonske odredbe. Socialn^ sporazum so sedaj pripravljeni skleniti vsi trije socialni partnerji - vlada, delodajalci in delojemalci. Najpomembnejše je ustvarjanje razmer za hitrejšo kvalitativno gospodarsko rast in povečanje produktivnosti dela. Rast osebne in javne porabe mora biti zadržana, obresti znižane, zmanjšati pa bo treba inflacijo in brezposelnosti. Predlog zakona o kolektivnih pogodbah prinaša natančno opredelitev kolektivnega dogovarjanja. Kolektivna pogodba nižjega ranga naj ne bi bila bolj neugodna kot pogodba višjega ranga. Med razlogi za zakon so poudarjali, da je treba zakon uskladiti z mednarodnimi konvencijami, točno mora določiti kriterije za veljavnost pogodb, zelo pomembna pa je prostovoljnost pristopanja k tem pogodbam. Ugotovljeno je bilo, da je tudi reševanje glede plač pripomoglo k reševanju nekaterih gospodarskih vprašanj. Pereče je vprašanje, ali višina plač zagotavlja materialno in socialno varnost zaposlenih. Zakon o plačah mora urejati višino in metodologijo ugotavljanja višine plač, dvigniti jo je treba na dostojno raven, ki jo zahtevajo mednarodni dokumenti. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je že nekaj časa v veljavi, a povzroča težave. Po mnenju tujih vlagateljev je prisotnost delavskih predstavnikov previsoka. Delavski direktor naj bi bil predstavnik delavcev, svet delavcev pa naj bi bil bolj v funkciji svetovanja kot odločanja. Razpravljali so tudi o predlogu zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti RS in o privatizaciji pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad RS za razvoj. Združenje delodajalcev je tudi predlagalo davčne olajšave v primeru kapitalskih vlaganj v gospodarske družbe. • Š. Vidic večinoma manjša, Dl tUa se je zataknilo pri klesanju, s;i| so motali kar je bilo zelo hudo, pogoji so bili res težki, temperatura je padla tudi pod ničlo, nale-taval je sneg, vsi skupaj smo morali imeti res veliko volje, da smo v/.držali. V pogodbi smo sicer imeli olajšavo v primeru, če temperatura štirinajst dni pade pod minus pet, kar na se ni zgodilo, saj je bilo hladno teden dni, nato dva dni topleje in spet hladno. Nikogar seveda ni zanimalo, da smo kasneje začeli zaradi težav z delovnimi dovoljenji, rok je bil postavljen, če bi zamudili, bi nas doleteli penah, lahko bi nam vnovcili bančno garancijo. Res ni bilo lahko, pohvaliti moram naše monterje, da so vzdržali, veliko volje in zavesti je bilo potrebne. Delo na gradbišču jc vodil Janez Bizjak, za naju oba je bila to velika naloga. (iradbeni sestanki so bih vsak torek oh devetih zjutraj, seveda ga nisem smela zamuditi, zato sem na pot odhajala ob treh ponoči. Na gradbene seveda tudi direktor Selak. Slovesno otvoritev pa so združili s praznovanjem 175-let-nice podjetja VVienerberger in pripravili ogromno torto v obliki opere ter na njej ugasnili 175 svečk. Skratka, slove-nost je bila zelo prijetna, sproščena, predvsem pa v znamenju novega gospodarskega dosežka. Mislim, da pri nas gospodarskih dosežkov še vedno nc proslavljamo, hvalimo se s športnimi in drugimi dosežki, nekam nerodno pa nam je reči, da jc to in to podjetje dobro, da smo ponosni nanj, kakor da bi se bali, da mu bo to škodovalo." "Kaj za Marmor pomeni uspeh na Dunaju?" "Veliko referenco, zdaj nas nc poznajo samo v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji, Švici, saj ima tako velik objekt velik odmev. Seveda pa nas ne bo smel uspavati, trg zahteva vedno več, konkurenea ie vse večja. Vendar tako velikega posla zaenkrat še ni na obzorju, seveda pa ie več manjših, Marmor približno polovico izvozi. V Borovljah je 17. septembra Posojilnica Bank odprla nove prostore, v notranjosti smo položili zelen brazilski granit in hotaveljski marmor Za švicarsko podjetje Scetaltisch pa že osem let izdelujemo mize, ta pohištve na tovarna marmor vključuje v svoj program, poleg lesa, stekla, izdelki se uvrščajo v najvišji cenovni razred in tržijo zelo dobro. Vsak mesec jim dobavimo 24 ton izdelkov, potrebna pa je zelo velika natančnost, /lasti pri ploščah za jedilne mize, saj morajo mehanizmi za ra/.tegnitev miZC delovati lako rekoč neslišno. S tem švicarskim podjetjem že vsa leta sodelu jemo zelo dobro, zelo pozorni so, hotaveljskemu marmorju so denimo nadeli ime Breda Pravijo, da vse mize prodajo na domačem trgu, že pred ItJrimi leti sem izračunala, da ima našo marmornato mizo že vsaka stota švicarska družina, zdaj seveda še veliko • M. Volijuk @©K3SKa3J©IO GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d. d. od 1. 10. 1894 dalje obrestuje tolarske sredstvi občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80 % mesečne 1,20% - bio računi stopnje rasti cen -računitujih fiz. oseb nadrobno -tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+15% 2,71% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25 % 3,44% VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev Rt + »0,5% - nad 24 do 36 mesecev W t 11 % - nad 36 mesecev Rt* 11,5% VEZANI DEPOZtn -od 31 do (k) dni Rp + 7,5 % 2,13% -od3t do60dni* devizna klavzula D« 10% -od 61 do 90 dni Rp + 8% 2,17% -od 91 do 120 dni Rpi8,5% 2,21% ■ od 121 do 180 dni Rp + 9% 2.25% -od 181 dni dol leta Rp+10% 2,32% ■ nad 1 leto Rt + 10,5 % -nad 2 leti Rt*11 % - nad 3 leta Rt* 11,5% (i|.ivni|x.Wn»vilclj tluvciiMkili kl»m m*sncu f? N mil o*o na drobno v takodtm masecu • Ndfiitii rmstk \m/av i davano klavzulo p 1.000 DEM v tolarski probvradnosh Pn \mtavi dapottovnad 100.000.00 SIJ aa obresti/ manpnMoj* odstott* točk« glad* na vr!«> maaka dapoita: odsloartoika nad 100.000,00 do SO0 000.00 sir 0.S0 nad SO000000 do 1.000.000.00 SIT 0,75 ■nad 1.000.000,00 SIT 1,00 Obiščite nas v - poslovnih enotah na Goren/skom: Titov tig 4b v ŠkofjiLoki, tel. 064/622 955, Koroška 5, Kranj, tel 064/212 750, 212-751 - ekspozituri Kranj, C Staneta ŽSjBrjI 30, tel 064/217 663 • agend/i Radovljica, Šerca/eva W, tel. 064/ 714 409 ■ agendf Škofa I oka, Novi svet 22, tel 064/622 567 ■ aaenctf Bled, ljubljanska 4, tel: 064/ 76 044 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK RANG NAZIV SKUPNI BRUTO POSLOV. MATER. TRAJNI ŠT. PRIHODKI DOBIČEK SREDS. NALOŽBE KAPITAL ZAP. 6 ELAN. D.D., BEGUNJE 3.307.254 232.688 8.985.726 4.468.235 8.362.098 46 8 ELAN SKI, BEGUNJE 2.993.077 378.253 2.517.587 0 1.499.732 368 3t LOKASTAR, PROIZV. IN TRGOVIN, ŠKOFJA LOKA 936 153 3.506 312.443 97.118 102.082 15 59 KOLI ŠPED, MEDNARODNA ŠPEDICIJA, KRANJ 751.557 12.143 81.917 10.293 19.013 8 63 PRO M-JESENICE, JESENICE 740.343 25.617 198.880 40.248 30.589 15 72 ELAN MARINE, BEGUNJE 674.524 0 492.502 0 244.179 75 76 EP COMMERCE, BLED 660.539 6.394 342.989 22.723 2.521 6 93 VIKTORIJA-TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO, KRANJ 593.467 3.327 31.672 6.180 1.053 3 94 ELAN COMMERCE, BEGUNJE 590.873 0 263.796 0 148.795 30 97 ELAN SERVIS, BEGUNJE 582.188 62.413 376.846 0 190.971 95 126 BIRING, MENGEŠ 505.679 11.864 270.103 73.203 53.693 34 179 IKA, TRGOVSKO PODJETJE, ŽIRI 390.626 7.010 109.226 9136 4.369 2 191 VRBA, KRANJ 377.155 3.208 13.370 4.814 6.923 1 222 AOUASAVA, TEKSTILNA IND. IN TRGOVINA KRANJ 347.737 0 935.321 518.821 459.919 290 223 EUROCOM-TRGOVINA, KRANJ 347.727 7.818 218.021 6.847 102.595 9 230 REVOK, TRGOVINA IN STORITVE, KRANJ 339.726 1.265 40.635 17.041 1.004 1 237 A VENA, TRGOVINA IN STORITVE, KRANJ 334.895 17.414 161.450 20.089 16.762 2 252 OPEKA, TRGOVINA IN STORITVE, KRANJ 322.926 9.133 49.518 5.129 39.006 4 259 ELAN SPORT, BEGUNJE 318.972 0 162.400 0 82.236 64 270 S & R-PROTEX-TRGOVSKO PODJETJE, NAKLO 311.573 8.033 113.359 13.394 7.939 8 278 PERFTECH, BLED 305.460 8.467 104.106 39.903 21.953 17 291 *SIMPEX, PROIZV., TRGOV. IN STORITVE, KRANJ 296.036 1.603 68.973 7.374 1.245 2 304 KARAVANKE TRANSPORT, JESENICE 282.733 2.326 51.785 950 1.842 6 309 ALPEKS, PROD.NA DROBNO IN DEBELO, ŽABNICA 278.962 1.880 77.831 6.525 412 0 318 ASP, STORITVENO IN TRGOV. PODJ., JESENICE 274.860 1.827 58.862 4.132 1.785 0 339 ZEBRA-TRG. NA DEBELO IN DROBNO, KRANJ 262.606 28.291 180.524 19.321 35.337 8 362 RIST, CERKLJE 251.145 3.518 44.342 1.860 7.556 1 369 LE-TEHNIKA, KRANJ 249.325 9.121 156.900 60.085 22.985 23 403 ZORICA EXPORT-IMPORT, ŽIROVNICA 232.224 929 122.678 32.835 26.303 0 421 NIBBLE-INFORMACUSKI SISTEMI, KRANJ 225.292 273 34.901 5.061 3.146 8 424 DUDA IMPORT-EXPORT. KRANJ 224.020 625 146.851 2.833 1.260 3 425 TRENČA, KRANJ 223.665 0 31.000 6.538 14.903 21 438 MONITOR, BLEJSKA DOBRAVA 216.333 0 17.242 1.344 5.037 8 454 KALCER, MENGEŠ 210.850 2.889 34.220 4.912 5.926 4 457 Y.C.O, KRANJ 210.580 5.241 205.013 126.533 6.511 10 466 AGROAVTO, KRANJ 206.362 10.524 56.010 40.997 7.447 3 475 MIKOM, TRG. Z MEŠANIM BLAGOM, ŠKOFJA LOKA 204.181 1.585 37.047 9.289 9.870 7 485 HYPEX, LESCE 200.718 13.897 64.041 9.794 15.731 10 487 ELAN FLIGHT, BEGUNJE 199.235 0 145.177 0 100.642 53 488 AIR SYSTEMS, ŠKOFJA LOKA 199.091 2.545 55.174 21.315 9.076 17 490 ALPO, STORITVE IN TRGOVINA, KRANJ 198.925 3.711 41.906 17.240 19.697 7 491 MAJA, GOLNIK 198.418 3.819 12.672 4.382 3.456 1 492 KROKAR D.D., TRG. IN PROIZV., RADOVLJICA 197.798 5.389 64.212 14.663 20.926 5 494 ROMA-TEX, PROIZV. IN TRGOVINA, TRŽIČ 197.228 6.526 97.111 53.088 10.335 73 500 največjih zasebnih podjetij v Sloveniji Največja zasebna podjetja na Gorenjskem Gospodarski vestnik je spet pripravil zelo zanimiv pregled 500 največjih zasebnih podjetij v Sloveniji, ga opremil s pogovori in komentarji, ki nazorno predstavljajo sliko zasebnega podjetništva v Sloveniji. S tega seznama povzemamo pregled največjih zasebnih podjetij na Gorenjskem, podatki se seveda nanašajo na lansko leto. Na "gorenjskem" seznamu se je znašlo 44 zasebnih podjetij, kar pomeni, da je njihov delež med slovenskimi približno 9-odstoten, kar ustreza številnim drugim kazalcem o deležu gorenjskega gospodarstva v slovenskem. Res pa najdemo na seznamu delniško družbo Elan in šest njenih podjetij, kar seveda zmanjšuje podatke o ustreznem deležu uspešnih gorenjskih zasebnih podjetij. Gospodarski vestnik je tokrat podatke o 500 največjih zasebnih podjetjih obdelal tudi regionalno, za nas je seveda zanimiva gorenjska lestvica in na prvih osem mest so se uvrstili; 1. Elan, d.d., Begunje 2. Elan Ski Begunje 3. Lokastar Škofja Loka 4. Koli Šped Kranj 5. Pro M Jesenice 6. Elan Marine Begunje 7. EP Commerce Bled 8. Viktorija Kranj Gorenjska lestvica je torej v znamenju Elanovih podjetij, zlasti matične delniške družbe Elan, ki je na prvem mestu po vseh kategorijah, ki jih zajema preglednica, z izjemo števila zaposlenih in dobička, kjer je prvo mesto zasedlo Elanovo podjetje za izdelavo smuči Elan Ski. Na tretjem mestu po prometu je škofjeloško podjetje Lokastar, naj spomnimo, da je bilo lani na prvem mestu, tedaj na lestvici še ni bilo Elana. V ospredju je tudi kranjska Aquasava, kije na drugem mestu po število zaposlenih in po vrednosti materialnih naložb, gre seveda za podjetje, ki je zaradi stečaja kupilo kranjski Tekstilindus. Vrhove lestvic pa jc popcstirlo še nekaj zasebnih podjetij, lahko rečemo pravih zasebnih podjetij, ki so začela iz nič. Tako je trgovsko podjetje Zebra iz Kranja na četrtem mestu po dobičku, tekstilno podjetje RomaTex iz Tržiča jc na tretjem mestu po številu zaposlenih in podjetje Y.C.C. iz Kranja na tretjem mestu po vrednosti materialnih naložb. Podjetje RŽiŠnik & Pere, d.o.o., Kranj, ki opravlja dejavnosti arhitekture, oblikovanja in sejemskega inženiringa, razpisuje 2 prosti delovni mesti: • TAJNICA • RAČUNOVODJA Zaželene so vsaj 3- letne delovne izkušnje, pasivno znanje angleščine ali nemščine in poznavanje osnov računalništva (poznavanje okolja VVindovvs). Delovno mesto računovodja s polovičnim delovnim časom. Sprejemamo samo pismene ponudbe na naslov: Ržišnik & Pert, d.o.o., šuceva 23, Kranj Vllharjeva 2, Pivka tel.: 067/51-304, tel./fax:067/51-655 STROJI V ZALOGI STROJI ZA OBDELAVO LESA - UVOZ - NOVI - RABLJENI Prenosna profesionalna žaga za kotni razrez 1.5 Hp premer žago 300 mm teža 28 kg (lažji tip 20 kg) STROJ STALNO V ZALOGI! ^©AVTODELI PEČJAK d.o.o. ČEŠNJICA 24, 64244 PODNART ^ 1 Lfej M ML. ^ ^ VELCSLAOOVNICA J> (KOPJA LOKA d . o . o napisano In erisano, je sicer res ogledalo kot eno sračje gnezdo, lokalna MIROM prava uradno imcrfn an<>, am-Pak bil jc osnutek Za razpravo m debato na n"h lijem (Irtavnrm \ rhu' I Unije v listih jlelnih lutkah so sicer plačali vse referendumske stroške, da so lahko v nedeljo tli volit, ker se jim Vf''ir' ie od pamtiveka najbolj flftno zdi in so na referendumu r*kli. Ne, mi nočemo občine, ampak driavni zbor je mod Tt)Ši od vseh tistih ljudi V tistih fletnih hiškah Saj je ie Mil c»>ski vrdel, kdo ;« v Kutalah 1'anu-ien m kdo ne In ko /e prišla ostra m fazburljiva debela o r, u r,-udu m** m o novih oblinah v driavnem zboru, se /< narod ties.i od ntstrpnig* l'r"'ukovanja Smo se na referendumu pametno odločili ali nismo bili najbolj pametni'' Res je, da nam nihče ni niti povedal, o čem bomo v novih občinah snuli odločati in o čem ne, a saj so dob v Ljubljani pametni Ijud/f. ki bodo prav znali zaviiati našo zavoieno stvar. In 10 /" Bila je \u er rahla muka. zboru tako povzdignil glas, da se je kar treslo. In so bili, verjeli ali ne, Jezerjani dopoldne kar celi dve uri nova občina Juhuhu, so vriskali na Jezerskem vse do l>o[ioldneva, ko se je driavni zbor premislil. Pri nas namreč driavni zbor zjutraj, ko odpre svoje očke, misli z eno glavo, popoldne, ko je ie rahlo Tema tedna Občina kot fatamorgana Jezerjani nikoli ne bodo mogli reči, da v demokraciji niso imeli občine: imeli so jo, celih 120 minut! Ko so namreč plavali po zračnem prostoru nad Gor enjsko. so rti It A lile Jezerjani m tile Rute čam bi bili pa radi kar svoja Občina? Teh pet duš ob je-■<■/■ ku na Jezerskem' In teh MM hi(.■ še'" l'a so dobili jezni Jezerjani tflšgi kofajintJgO kaveljna. ki >. i vsemogoinem driavnem dremav, pa misli z drugo glavo Naš driavni zbor ima namreč dve glavi • zato, da botii* misli. Popoldne je torej bilo, ko so rekli Ne, mi smo zaeroplana ocenili, da Jezersko m- bo nova občina' Naj gredo k Preddvoru, ki bo nova občina! Nuj ostane za zgodovinski spomin nikoli več Jezerjani ne bodo mogli reči, da jim po izglasovanem referendumu za novo občino novodobna slovenska demokracija ni poklonila nove občine. Poklonila jo je, imeli so jo celi dve uri! Malo slabše je bilo z Ratečam: oni niso premogli kaveljna, ki bi šel v Ljubljano in v driavnem zboru dosegel vsaj to, da bi bile Rateče 120 m pet sekund minut nova občina In zdaj bodo Ratečani, dušice uboge, šli v neke oblike pritiska na driavni zbor, kajti ljudje se nikakor ne sprijaznijo s tem, da je pri nas volja driavnega zbora - zakon. Kaj referendum, ki ga v drugih driavah pestujejo kot najvišjo obliko demokracije in se proti referendumskim rezultatom ne zgodi absolutno nič? Pri nas imamo po referendumu aeroplan, da se driavni zbor popelje nad drlavo in dkCA kasto zariše, kje bo in kje ne bo nova očina. Saj je res tako kot včasih, ko so v bivši Jugoslaviji najbolj kompetentni krilardi sem in tja in risali, kje bo in kje ne bo republiška meja. Kjer so popili kakšen dober šnops, so narodu znali prisluhniti in so risali po njegovi ielji /.daj govorijo o sračjih gnezdih in gnilih kompromisih, kabinetskem igračkati ju z risanjem meja proti volp ljudi, proiiustavnmti etcelera.. Ka/ bi zdaj govorili, ko je ie I-r,-pozno? Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da je občina na Slovenskem kot fatamorgana zdaj /o vidif, zdaj je ne... • I). Sfdej Krive so bile palačinke _ . ... ... _______ A__11--J 11 Pojedli smo jih pa vseeno. A odkod omleti, kot unim mega okusnim zadevam rečemo pri nas doma. Bilo je sredino popoldne, nikogar ni bilo doma, pa si fant, hudo lačen, reče: "Nič, kar palačink si napečem, sijih z nutelo, skuto ali marmelado namaže m in jih po želodcu spustim. In potem skočim do Aligatorja." Jajca, moka, stalilo je mleko."Hmmm v trgovino bo treba," si reče fant. Čevlje gor in... adijo vezalka. Malček iznajdljivosti, dva vozla in Ali Starke so na nogah. Ampak crknu je lift. Po stopnicah prisopiha soseda iz šestega štuka, v rokah košček omare, na obrazu muka. "Oooo, mamo novo kuhinjo, daj no, a se ti da maT pomagat." Hmmm... omlete... mleko... trgovina... No, dob'r. In tako ie fant znosil vseh osem in tri četrt kosov kuhinjskega pohištva v šesto nadstropje. Njegov jezik je bil tam pri kolenih nekje, usta sosede raztegnjene do ušes, popoldne pa se le prevesilo v večer, trgovino so zaprli, z Aligator Music Snopom se le zgodilo prav tisto in palačink še vedno ni bilo. "Joj kaj pa Jodlgator," je razmišljal fant, ko se je basal z orehovimi, ki jih Je pripravila soseda. Tako zdaj veste, zakaj nas prejšnji teden ni bilo. Ampak danes smo tu in Joe Cocker (tudi Djoko Ker ali pa Kok'r Joe) je bil tudi pred par leti v Ljubljani in obakrat na VVoodstocku. Žrebali borna pa kar na en dva tri in kdo nagrado dobi? Jože Žitnik, Krvavška 17, 61217 Vodice. Počakat na palačinke, ops na dopis pol pa le po nagrado. TOP 3 1. The 3 Tenors In Concert '94 2. Neprilagojen - Adi Smolar 3. Uuuu predolg naslov - Cindy Lauper NOVOSTI Odkar se nismo slišali, no... čitali, seje nabralo enih par novosti. V prvi vrsti Je tu Riko "Ročk 'n' roll" (o njem več v bodoče), Jan Plestenjak "Gremo v kino", Mojca in Kalimero "Ole Majole" (very young zadeva), Naj naj naj 8 -uspešnice založbe Mandarina, Kurja koža (dobra etno zadeva z unimi čudnimi inštrumenti, kot so lončeni bas trstenke...). In tuje stvari: Public Enemy "Muse Sick - N -Hour Mess Age" (mogoče bodo nastopili pri nas, če se ne bodo usral kot pred tremi leti), Tesla "Bust Anu t" in Snap "VVelcome to Tomorow". Vstopnic za Ramonese Je glih še en mal. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 152: Koliko ljubic Je imel Adi Smolar predenje ugotovil, daje najboljše imeti eno pa to tapravo? Odgovori, no... dopisnice se pričakujejo do srede, 12. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Misl'm Alenka, kva pa Je bil to za en šank s tako mal prometa. Da ni bilo to v severni Triglavski steni? Za naslov odfanta z Jesenic pa hvala, bo prišel prav. Katarina, kva če bi ti poslušala kaj bol enostavnega, misVrn, od kje Jih vlečeš, ene čudne bande in komade. Šalim se. kar se countrva tiče, na A kanalu Imaš precej tega, ampak valda bom tudi Jaz kdaj kaj odkril. Pa čav. DELIKATESA ŠOBA v sodelovanju s COSTA COMMERCE, d.o.o., Koper vam predstavlja demonstracijo svetovno znane pokrovke WONDER COOKER in degustacijo slastnega krompirčka, puze, palačink, toast, rib ... V SOBOTO, 8. oktobra, od 9. ure dalje v DELIKATESI ŠOBA na PLANINI II. Nudimo vam tudi pečenega jagenčka in odojka! Vabljeni! ZADETEK V PETEK Jutri (v soboto) ob 10. uri bo v prodajnem centru WE6LCO Commerce v Lescah (Rožna dolina 40) še bolj živahno kot običajno: Gorenjski glas in Radia Žiri bosta namreč skupaj s predstavniki devetih sodelujočih družin v poletnem ciklusu družinskega kviza ZADETEK V PETEK zaključila serijo teh pri{jub{jenih kvizov. Ena od družin bo iz prodajnega salona odpeljala nov pralni stroj Gorenje (izvozni modeO. glavno nagrado v poletni ser\ji kviza ZADETEK V PETEK, darilo generalnega pokrovitelja: GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA \f%f EE*cm* commerce gorenje tn/u©U®p[ftoxo LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM, HUZNA UUUNA 4U, akustika, kuhlnta, kopalnic«, antanakl matarlal TEL:064/718-502, po&ffr do45% FAX: 718 521 Dalovnl od 8 do 1» H oo »obotah od 8 do 12. um NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89 000,00 SIT TVS 1 7.50 Tedenski izbor: Radovedni Taček 8.25 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 8.35 Zlati cekin, zabavno-glas-bena oddaja 9.35 Tok. tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Skrivnostni jezdeci, avstralski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Dr. Dušan Terčelj, ponovitev 14.25 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Križ kraž 21.10 Forum 21.25 Ozare 21.30 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 23.25 Hotelska soba, ameriški film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.15 Tedenski izbor: Človek in glasba 11.05 Turistična oddaja 11.20 Neverjetne zgodbe 12.10 Sova, ponovitev 14.55 športna sobota: SP v odbojki (m), polfmale, posnetek iz Aten 16.55 Ljubljana: PEP v rokometu (ž) - Olimpija : Poli-technika, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Coper - Capodistna 20.05 La-combe Lucien, francoski film 22.25 Sobotna noč HTV 1 8.15 TV koledar 8.20 Poročila 8.30 Pomoč iz onstranstva, ameriški barvni film 10.05 Poročila 11.05 Risanka 11.30 Bat-man, 13. del 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 12.50 Prizma 13.35 Poročila 13.50 Usode: Janko Bobetko 14.35 Kruljenje izobraženih svinj, hrvaška drama 15.30 Hišni ljubljenčki 16.00 Beverlv Hills, ameriška nadalje vanka 16.45 Turbo Limatch Show 18.00 Poročila 18.05 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Usodna pošiljka, ameriški barvni film 22.00 Alec Gumess, dokumentarni film 22.50 Poročila 22.55 športna sobota 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Sanje brez meja HRT 2 14.45 TV koledar 14.55 EP v rokometu (ž) polifnale, prenos 16.20 To je ljubezen, ponovitev 16.55 EP v rokometu (ž) polfi-nale, prenos 18.20 Risanka 18.30 EP v balinanju, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Jurski park, dokumentarna oddaja 21.05 Cro pop ročk 22.05 Nočna izmena, Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka. Slaughter in veliki rop, ameriški barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 11.45 Spot tedna 17.15 Aktivnosti 17.35 Čaj v Sahari, ponovitev filma 20.00 Vreme 20.05 Naš« cenjeno sorodstvo, humoristična nanizanka, angleška humoristična nanizan Ka 21.00 Ameriških deset 21.40 Murphvieva krivda, ameriški barvni film 23.20 Vreme 23.25 Zgodba o igri, dokumentarna serija 0.00 Spot tedna 0.05 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Vohun z mojim obrazom, ameriški film 11.10 Otroška »dravnica Angela 12.30 Hello 22.35 TVS 1 HOTELSKA SOBA ameriški barvni film; režija: David Lvnch, James Signorelii; gi. vloge: Glenne Headtv, Harrv Dean Stanton, Freddie Jones, Griffin Dunne, Deborah Unger, Cheisea Fteld in drugi; Film obsega tri zgodbe. Prva nosi naslov Zvijače in govon o paru, ki prideta v hotelsko sobo št. 603. To sta zdolgočasena prostitutka in njen nervozni klient. Toda namesto pričakovanega doživi klient neljubo presenečenje, ko v sobo vdre nepovabljen gost, in ko namesto želenega užitka doživi pravo moro. Druga zgodba, Kako se znebiti Roberta, se zdi na prvi pogled lahkotnejša, prikazuje namreč filmsko lepotičko, ki v družbi svojih prijateljic razpreda, kako bi se znebila svojega fanta. Seveda se tudi njen naklep izjalovi oziroma izteče v presenetljiv preobrat. Zadnja zgodba, Zametnitev, pa govori o dveh mladih zakoncih, ki nista ujeta samo v hotelsko sobo, ampak tudi v temo, predvsem pa v psihično bolezen, spomine. Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Zadnja postaja Berlin, nemški film 14.30 Come-dy capers 14.45 Pogledi od strani 14.55 Hiša v Jeruzalemu 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210, 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.05 Slika Avstrije 18.30 Hribovski zdravnik 20.00 Šport 20.15 Ali ste za šalo 22.05 Zlata dekleta 22.30 Grifters, ameriška kriminalna drama 1.45 Zore - človek brez meja, uvodni film k nemški serijiA/ideostrani/Ex libns AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.00 Božje iskrice 15.30 Kako postanem moški 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Tonino in Toinete, avstrijski TV film 21.50 čas v sliki 22.00 čas na nabodalu 23.05 Šport 22.35 Bežna ljubezen, angleški Tv film 23.45 Round midnight TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE TV 20.03 EPP blok 20.10 Prijateljstvo ne pozna meja 20.40 Tai chio 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Dan Gorenjcev '94 na Jezerskem (prireditev Gorenjskega glasa) 21.30 Odštek: Dihamo skozi Kranj 22.00 Slovenski mega triatlon (podvig triatlonca Mira Kregarja) 23.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T Preželi 20.00 7. Groharjev teden v Sorici - 10. del 20.55 Brez komentarja R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kako živeti zdravo v blokih in stolpnicah 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100.2 MHz-ŠANCE. 99,5 MH/-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novico 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL ko mentira m oPvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit JEKLO TEHNA lil ŽELEZNINA KRANJ - STRAŽlSĆE TEL.: 064/31 1 - 378, 31 1 - 984 R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jtitor ob kavi Igor Draksler - škofjeloški župan 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: ob 290 letnici smrti g. Janeza Krstnika Prešerna 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centrih Vog«lnik R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz KINO HOLLYWOODSKE USPEŠNICE Filmski sejem Bohinjska Bistrica 5.-7. oktober Danes, 7. 10. 16.00 I LOVE TROUBLE 18.30 TRUE LIES Vsi filmi imajo slovenske podnapise. Rezervacija vstopnic: kino Tiger (Aimanov dom), telefon (064) 721 618. CENTER amer. akcij, thnll PIŠ ob 17. uri. amer. thnll VOLK ob 19. un, amer. akcij, thnll PIŠ ob 21.15 uri STORŽIČ Zaradi obnovitventhd del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij, film V ZRAKU ob 16. in 18. un, amer. ljub drama DEŽELA SENC ob 20. uri TRŽIČ amer vvest kom MAVERICK ob 18. in 20 15 un RADOVLJICA amer drama OSTANKI DNEVA ob 18 m 20. un ŠKOFJA LOKA amer akcij, thnll PIŠ ob 18. in 20. un TVS 1 8.00 Otroški program: Živ žav 8.50 P. Golia - T. Partljič - N. Maurer: Srce igrač, mladinska igra 9.55 Ob letu družine, prenos iz Rima 12.15 Ljudje in zemlja 12.45 Missa Papae Marcehi, slovenski komorni zbor 13.15 Poročila 13.20 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 14.10 Boj za obstanek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 14.35 Hitn in mrtvi, ameriški film 16.05 Steze slave, avstralska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, T V ignea 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode. angleška dokumentarna nadauevanka 22.10 TV dnevnik 3. Vreme 22.30 Sova 22.30 Druga domovina, nemška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor 10.40 Sova, ponovitev 11.30 Križ kraž 15.00 Športna nedelja: SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Pariza 15.55 Veszprem: PEP v rokometu (m) - Fotex Veszprem : Pivovarna Laško Celje, prenos 17.20 SP v odbojki (m), finale, posnetek iz Aten 19.30 TV dnevnik 19.45 šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Smrtonosno orožje 2, ameriški film 21.55 Velja za vsak dan: Poseben dan, nemška igrana serija 2/13 22.30 Športni pregled 23.15 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Pariza HTV 1 8.40 TV koledar 8.50 Poročila 8.55 Moški z zvezdo, ameriški čb film 9.50 Poročila 9.55 Papeževa maša ob letu družine, prenos iz Rima 12.30 Poročila 12.25 Kmetijska oddaja 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Narodni običaji 14.40 Dogodivščine Robma Hooda, angleško-amenški barvni film 16.15 Opera box 16.45 Srečni dnevi, ameriška humons tična nanizanka17.15 Poročila 17.20 Nevestin otrok, ameriški barvni film 18.50 Hroščosned. risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Izginil je gasilski avto. švedski barvni film 21.45 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 22.30 Poročila 22.35 Vse sem ustvaril s svojimi rokami, dokumentarna oddaja 23.05 Šport 23.25 Shka na sliko 0.25 Poročila v nemščini 0.30 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar 16.40 Cro pop ročk, ponovitev 16.40 Namizni tenis: Pokal evropskih prvakov, osmina finala, posnetok 17.25 Nogomet: Kvalifikacije za EP: Hrvaška - Litva, prenosa 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 črno belo v barvah: John Len-non; Novice iz zgodovine; Barbra Streisand, Muddy VVaters in skupina Them, Jazz: Ali hirt; Svilene nogavico, ameriški film 9.00 Spot tedna 9.05 Notre- KANALA damski zvonar, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male Živali 10.50 Murphvjeva krivda, pono vitev ameriškega filma 12.30 Helena 13.15 Spot tedna 18.05 Notredamski zvonar, risanka 19.00 Beverly Hills 90210. ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Zgodba O igri, dokumentarna oddaia 20.45 Kino, kino, kino 21.50 Zdrava video glava 22.40 Vreme 22.45 Tropska vročica, amenska nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Skrivnost albatrosov 9.50 1000 mojstrovin 10.00 Družine iz vsega sveta on papežu 12.15 Onentacija 13.00 20.10 TVS 2 SMRTONOSNO OROŽJE ameriški barvni film; glavne vloge: Mel Gibson, Danny Glover, Joe Pešci, Joss Ackland, Patsy Kensit; Medtem ko policista z oddelka za mamila Riggs in Murtaugh spet korenito spremenita podobo Los Angetesa, jima dodelijo nalogo, pri kateri menda ne moreta narediti škode: igrati morata varuški pomembne priče Lea Getza. Kmalu je Getzu jasno, da lahko preživi samo, le bo sodeloval s svojima stražarjema. Njegove informacije pripeljejo do glave mednarodne tolpe. Ta je kot južnoafriški diplomat nedotakljiv za ameriško sodno oblast, vendar je to malenkost, ki dinamične dvojice ne more zadržati. Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Sužnja srca, angleško-ameriška melodrama 15.25 Otroški program 16.25 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo18.00 Na poti po Avstriji 18.30 Hribovski zdravnik 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Volitve v parlament 94, okrogla miza 21.15 Ljubezen kot v knjigi, 2. del 22.00 čas v sliki večerni studio 22.45 Šport 22.55 Zarathustra na Dunaju 23.45 Budovi nauki 23.40 Biti ali ne biti, ameriška komedija 1.15 George Gershvvin 1.35 Videos-trani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 čebelica Maja 9.30 Beverly Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Jack Clementi 12.00 Milijonar kot dvomi norec 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30Slike iz Avstrije 14.40 Umetnina ali kič 15.50 Svila iz puščave 15.45 Športno popoldne 16.50 Volitve v parlament 17.15 Klub za se-niorje 18.00 čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Ženska z diamanti, ameriška TV kriminalna komedija 22.00 Hej, sestra 22.25 Enkrat ugrizni, prosim, ameriška komedija 23.50 Čas v sliki/šport 0.10 C.C. in druščina, ameriški akcijski film 1.20 Vi-deostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.30 100 let javne razsvetljave v Škof ji Loki 11.00 Danes na videostraneh. EPP 11.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica). 6. oddaia 12.00 Film: Nizki udarci (?. predvajanje) 13.30 Videostra ni SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 S "princem" v Benetke - 1. del - oddajo pripravila T Prezelj in J. Marenk 20.00 Tekmovanje klekljane na 32. čipkarskem dnevu v Železnikih - zadnji del R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Proglod dnevnega tisku 10.00 Dežela kranjska: Bled 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice zahvalo 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobro došli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki m odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kvi/ 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30 nn UKV storoo 88,9 in 95 MHz ter srednjom valu 1584 KHz. R JESENICE KINO 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Danes V občini 9.10 Izvajanje zakona o denacionalizaciji 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 škofje' loških 6 17.00 Nedeljsko srečanje 19.00 Odpoved progra- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dopo'' danski vodeni program 9.1* Novice 9.30 Horoskop 9.*' Vreme 11.15 Novice 12.00 O* hovna misel - Rudi Koncil'r3 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program f»«3 Novice 17.15 Hollywood - oddaja o filmu 18.00 Gostuje Raojj Trbovlje 19.00 American top *JU 22.30 Jazz galerija 1.00 Satelit" mobitel Pe KRANJ ^064/222-616 Fltness Studi© MEF1STO ponovno odprt vr* **• toncortjrt prti*od9 do/. yfe NOVO v oktobru *AU ntne••MrJ^$TO:rJ^mW, tei064V2SSS CENTER amer. akcij thnll PIŠ ob 17. in 19 ljub drame DEŽELA SENC ob 21. un n prem arnfji CTORŽIC <''ir% ijuo. arama L/ctcur\ oluu uu h, w s|U" w /RAKL' obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer akcij Mm v* ur, ob 16 un ŽELEZAR amer thnll VOLK ob 18 inf£l5 uh TRŽIČ amer vvest kom MAVERICK ob 1B Ifll i o jrl RADOVLJICA amer. drama OSTANKI DNEVA ob 1« VJgjrjA ŽELEZNIKI amer. drama OSTANKI DNEVA ob 20 uri ^ LOKA amer akci| thnll PIŠ ob 18. in 20 uri VSEBINA: 63 MIHA NAGLIC: Kje so tiste vrednote, k' so včasih bile? LEA MENCINGER: Naško Križnar o vizualni antropologiji LITERARNA SNOVANJA: Publikacija o Kogojevih dnevih Obnova Borštnikove hiše bohinjska slikarska kolonija Beseda urednice Da so se v drufbi zgodile v zadnjem času velike reči, ie pač splošno znano. Kaj Pa takšne spremembe pomenijo za sistem vrednot, po katerih se neka druiba in 'Pjdjt kot posamezniki ravnajo - s tem se v tokratnem uvodnem prispevku ukvarja Miha Naglic. Kaj proučuje vizualna antropologija? S tem dokaj zahtevnim Področjem vizualne dokumentacije v znanosti se ukvarja etnolog Naško Kriinar, ki Je v intervjuju razgrnil tudi probleme, s katerim se to razmeroma mlado področje srečuje pri nas. Literarna Snovanja prinašajo prispevke glasbe, likovnosti in varstva kulturne dediščine. Lea Mencinger Miha Naglic Kje so tiste vrednote, k'so včasih bile? li homo tudi v Sloveniji, i Meči zarjavijo, vrednote, zaradi katerih so se knlah.pa ostanejo Taka je stara modrost. Mi pa im /j^* lepo priloinost, da jo preverimo v svojem domačem okolju. Septembra se je namreč pred ^™ zvrstila cela vrsta jubiljenih prireditev s skupnim naslovom "Gorenjska 1994". Pod tem geslom sc nekdanji udeleženci spominjajo nekaterih dogodkov izpred 50 let, ki so p>> njihovem mnenju Sc danes spomina vredni. Tedaj sc jc zgodilo marsikaj; bili so se boji, izvrSevala Številna Politična dejanja in - nc nazadnje - vizualna, Pravi kulturni podvigi, razmahnil sc je Sok slovenske demoKi Partizanski tisk (omenimo le prve Štiri vojitve c dvojen, po Mevilke Gorenjskega glasa in ponatis nacionalizacija minu. Prešernove ZdravljiV * »-««« »™,mm I slovenske partizar Temu, da so to spomina vredna dejanja, pravzaprav nihče nc oporeka. Vendar imam občutek, da se tistim, ki jih obujajo, zdi, da smo tisti, ki smo rnlajSi od njih in se "izvirnih" dogodkov nismo osebno udeležili, nanje premalo pozorni. Po mojem je stvar taka: generacijo, rojeno kmalu po v°jni (kateri pripada tudi pisec teh vrstic) so zmagovalci iz leta 1945 Sc Preveč in naravnost dulcbniniikO "memenjevali s svojo resnično in namiMjcno veličino. Tako zelo, da sc lena Se danes nismo povsem skupnem imenovalcu zahodne kulture. Nekoliko poenostavljeno rečeno: zahodna politika je zmagala s pomočjo reklame. Poglavitni pojem kulture, ki jo zdaj že dobro poznamo, jc Sov. Pisno kulturo jc premagala vizualna, katere simbol je izložba. demokracije in osamos-cni strani inter- PreSc'rnnvV'vHJ^^" č'"*" - integracija, po drugi se slov mul ^arav'J'cc), ustanavljale so nacionalizem, postavljanje meja... Da-venske partizanske Sole... naSnji trenutek slovenske politike jc tako težak, ker ere za epohalen spopad med tradicionalno in nacionalno Kulturo na eni strani in (post)modcrno transnacionalno, vizualno, 'videzno' kulturo na drugi. Sistem se jc zrušil, ker jc bila propaganda za zahodne vrednote tako močna in ker jc komunistom zmanjkalo denarja, motivacije in samozavesti, da hi vzdrževali sistem Se naprej..." Postmoderno in transnacionalno kulturo, ki se dogaja pred naSimi očmi in zmaguje, dajemo to pot v oklepaj. Da sc posvetimo tradicionalni in nacionalni kulturi, ki se oni prvi trdovratno upira, vendar bitko počasi, a zanesljivo izgublja. In da bi bila vsa reč še bolj zapletena, sta znotraj tradicionalne Sc dve strani, ki ena drugi ne moreta odpustiti, kaj Sclc, da bi sc spravili: katoliška, zagledana v c.is pred I'Ml (45) in komunistična, ki 1945-1989 slovenska spra« > Sm° Sc $e vctlno pripravljeni \L evati in pogovarjati o teh rečeh, derane muči nekaj drug. oll)ivim "instinktom p ','"'"J'vim "instinktom" namreč Sc ml Iv 7aznavaJo nekaj drugega: da (lsrni roJene P° Titovem pismu ni* zaznamuje začetek Konca -rgoVc Jugoslavije, vse to bolj malo ali nr ""S"-""««vije. vse m umi iii.uii l"~\ — r — prav nič nc zanima. In hvala Bogu miselno ostaja v razdobju 1945 1989 druih, °v',V "dnjem času so se V J?a,nc /bo nesporazuma: slovenski za 1 zgodilc velike reči Take ki so ^ erkcv (sc pravi: dobrSen del njenih j '"»rnovaie predvsem najmllilo gen- ""dov") hodi po poteh transnacio-splo Za naJs,«rcjSo pa se zdi, da jih nu|ne (crkve in velika večina "koji ni zmožna •* - = '-n munistov" se ie že davno raztepla po £uPcl. sociolog gjmbo pron.clj, fc*!«" KazRled .. , munistov" se jc že davno raztepla po upe! «3 ,nat,dV,CtI Dr DmU,n) vseh mogočih poslmodcrnih poteh. ^™^^TC>.*1° ore pTecfvsem za nekatere veterane obeh strani, ki svojim mladcem ne morejo več slediti in uganjajo vse , mogoče komemoracije L na lakih jc tri; . a tudl Pn rias so povzročili , iqqa" of - St'ne pojavi - televizija! mednar- "gorenjska 1994 jivo opredelil v zadnji "Velik' .':aZ8led°v (30. sept. 1994) in jT° sPrc|ueniho v vzhodni Evropi 1 uelonia tudi nri ««-"rje poja . 'chnolc'cono.miJa >n supermoderna -.ilogija Transnacionalna znanost tehnologija, transnacionalna televi Primer Zdravljice -.•vunuiogija .transnacionalna televi- , , u a a ll\AA 1 (Ki/1 \ g transnacionalna cerkev torej ob (1844-1944-19^4) °ncu stoletja, v devetdesetih letih. , .... . Praznujejo veliko zmago, katere rezul- Igro. v katero sta bil. in K S.rSa evropsk., nii, p.-e /..pleten, imenovan, st.a.u, n°tenje družb držav politik na skuSali ponazonti na posebno vidnem bomo "vložku", na primeru Prešernove Zdravljice. Že v uvodniku k jubiljeni številki Gorenjskega glasa (19. avgusta), smo opozorili, da so jo ob njeni stoletnici natisnili partizani, v tiskarni Trilof v Davči, decembra 1944; domobranci, ki so imeli v Ljubljani in drugod veliko boljše tiskarske zmožnosti, kot so bile tiste po raznih skritih grapah, je pa niso. Tokrat skušamo pokazati, zakaj je bilo tako. Da bi to lahko storili, se moramo na hitro sprehoditi skozi pesnitev. Prvega od nam znanih osnutkov (znanih je vsaj šest) jc pesnik datiral "o novini 1844". Mi potemtakem pišemo o tej zadevi nekoliko prerano, saj novega vina ("novine") 1994 še ni. Počakati bi morali vsaj do sv. Martina. Kljub temu poskusimo. Prešeren najprej ugotovi, da so trte spet obrodile novo vino in se sprašuje, komu naj z njim nazdravimo. Odgovor: Vsem Slovencem! Tudi danes, ko je pesem naša državna himna, naj bi veljalo predvsem to. V tretji kitici pa se vsa stvar zaostri: V sovražnike našega rodu naj trešči grom! Tu tiči odgovor na prejšnje vprašanje. Domobranci Zdravljice sploh niso mogli oziroma smeli ponatisniti, saj med njimi ni bilo živega krsta, ki bi Nemcem dopovedal, da "sovražniki" našega rodu niso oni, ampak komunisti! Naslednja, četrta kitica je še hujša; leta 1944 se je dala razložiti nadvse vscslovansko in komunistično. "Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo; / otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, / de oblast / in z. njo čast, / ko pred, spet naša bosta last!" Prvi štirje od navedenih verzov pozivajo k povratku v čase "pod svobodnim soncem" - saj edinosti, sreče in sprave odtlej v našem rodu ni bilo nikoli več. (Če so sploh kdaj bile?) S častjo in oblastjo pa je bilo tako, da se je zmeraj vedelo, čigavi sta bili I.cta 1844 sta bili na strani cesarja, Škofov in drugih glavarjev, leta 1944 sta bili že razdeljeni, med okupatorja in med upornike, pri čemer so slednji žc imeli jasen namen, da oboje vzamejo povsem v svoje roke. Kar so čez dobrega pol leta tudi storili. Sledijo napitnice mladenkam, mladeničem, drugim prijateljskim narodom, sosedom in dobrim ljudem nasploh - napitnice, ob katerih sc nismo nikoli razhajali in smo z njimi soglaSali nekoč in danes, v tradicionalnih in v modernih časih, znotraj nacionalnega in v transnacionalnem okviru. Problem" Zdravljice tiči potemtakem v njeni tretji in četrti kitici, ki ju jc mogoče v različnih časih različno razumeti in razlagati. Tako ni čudno, da je cenzor (Fran Miklošič) že v rokopisu z rdečim svinčnikom občrtal ravno prej citirano četrto kitico ("Edinost, sreča, sprava..."). Nakar je Prešeren pesem izpustil in je v prvem natisu njegovih Poezij (1847) sploh ni. Izšla je šele v naslednjem, "revolucionarnem letu" 1848, in to kar dvakrat: v petem zvezku Kranjske Čbelice in v Bleiwcisovih Novicah. Med deželo in pampo Zdravljica je res neverjetna. Vrednote, s katerimi je kar nabita, so bile aktualne 1844. in reaktualizirane 1944. Skušali smo pokazati, kako je partizanska stran tedaj oživila in udejanjila njeno tradicionalno in nacionalno kakor tudi tedaj moderno in nadnacionalno vsebino. V glavnega sovražnika slovenskega rodu, v okupatorja, je res treščil grom, za "edinost" je poskrbela KP, sprava je bila odložena, za srečo pa je tako ali tako znano, da mora zanjo poskrbeti vsak sam. Oblast je bila spet "naša" last. Čast je pa tako minljiva reč. Vrednote Zdravljice si je potemtakem prisvojil samo en del Slovencev, tisti, ki se je navezal na Slavo in na komunizem. Drugi del je bil potlačen, pobit in izgnan. Ker zanje ni bilo več prostora v "deželi", se je del Slovencev podal v eksil, v daljno pampo, da bi tam ohranil tisto, kar je zares tradicionalno in nacionalno. V Argentini naj bi sc zgodil in ohranil slovenski čudež. V eseju z naslovom Slovenstvo med deželo in pampo (Razgledi, 16. sept.), je pisatelj in publicist Vladimir Kavčič nedavno z vso ostrino zavrnil takšno interpretacijo: "Vse, kar se jc za usodo Slovenije pomembnega in usodnega dogajalo, se je dogajalo in tudi zgodilo v matični Sloveniji. Nobenega Čudeža za pomen slovenstva ni bilo nc v Argentini ne kje drugje, kjer prebivajo naši izseljenci. Bile so le tragedije. Tragedije številnih, preštevilnih posameznikov, ki so možnosti za preživetje morali iskati na najbolj oddaljenih koncih sveta, in tragedije tistih, ki so zaradi napačne politične odločitve med drugo svetovno vojno morali svoja življenja rcSevati v tujini. Proti komunizmu so se borili ob nepravem času in na nepravem kraju, ko se je ves zahodni svet boril proti faSizmu in nacizmu." Prihodnje leto bo ves zahodni svet v znamenju proslave zmage nad naciz- mom. Slavili bomo tudi v Sloveniji, a tako kot zmeraj: slavil bo le en del. V proslavi zmage, ki je bila 1945. tako "sladka", bo debela kaplja grenkobe. Sicer pa, resnici na ljubo, od tedanjih poražencev res ni mogoče pričakovati, da bi slavili skupaj s tistimi, ki so tedaj tako neusmiljeno obračunali z njimi. Poražena stran prav zdaj postavlja spomenike svojim žrtvam. Na večini teh spomenikov se vztraja pri formulaciji: "Žrtvam komunističnega nasilja". Odkritja sama po so navadno tudi svojevrstne politične manifestacije. Izjemo in drugačen zgled smo nedavno dočakali v Zireh. Na spomeniku, ki je že sam po sebi ambiciozna arhitekturna stvaritev, piše: "Zamolčanim žrtvam - Memoria interdietis". Tudi odkritje samo je bilo, kar je moralo biti: simbolni krščanski pogreb ljudi, ki tega v času svoje tragične smrti niso bili deležni. To, kar se je v tem oziru zgodilo v Žireh, kjer je bilo zamolčanih žrtev gotovo sorazmerno največ (na Gorenjskem; 332 žrtev - od tega 132 "priznanih" in kar 200 "zamolčanih"!), bi bilo sicer vredno posebnega zapisa. Namesto sklepa Lahko bi nadaljevali v tem stilu. Spraševali bi se, ali je prav, da so ukinili poimenovanje šolniških nagrad po Stanetu Žagarju, in katero od predlaganih poimenovanj bi bilo bolj primerno: po Trubarju ali po Slomšku? Vendar bi ostajali v okvirih tradicionalnega, že videnega. Zato sklenimo. Vprašajmo se za konec še, kako je danes s spornimi vrednotami v tretji in četrti kitici Zdravljice. Kdo jc danes sovražnik Slovenije? So to Italijani in/ ali Hrvati, ki nam ne privoščijo niti tistih parih kilometrov obale? Ali pa je sovražnik, kot že tolikokrat, "notranji"? Saj veste: take ali drugačne koalicije, velike in male afere... Oblast pripada, vsaj po ustavi, ljudstvu in po njem izvoljenim predstavnikom. Čast je, kot rečeno, naša, a omadeževana. Edinost, sreča in sprava pa so, kot zmeraj, daleč še sreča, da je poleg teh naših tradicionalnih in nacionalnih vrednot in zdrah še oni drugi, moderni in nadnacionalni pol. Ta nas bo potegnil naprej. Tisti, ki so še vedno zazrti zgolj v preteklost, pa bodo v njej tudi ostali. Lea Mencinger Naško Kriznar - vizualne raziskave v znanosti Kulturna krajina je opustošena, ne prenese več folklorizma ali romantične etnologije "Vizualna antropologija se skuša kar najbolj približati celostnemu prenesti pomanjšano celotno strukturo kulture, ki jo proučujemo -zemljevidom - ni velik kot svet, pa ga vendarle imamo na mizi - principu, po katerem je potrebno v medij - fotografijo, film, video in ne zgolj njen izsek in tudi ne le reprezentančni del. Enako je l v pomanjšanem merilu..." Naško Kriznar, po stroki etnolog, se kot strokovni svetnik Znanstveno raziskovalnega centra pri SAZU ukvarja z vizualno antropologijo. Za njim je dolgo obdobje srečevanja s filmom, v šestdesetih letih že pri znani kranjski skupini OHO; to mu je dalo tudi osnove in občutek, kako se vizualna informacija uporablja na različne načine - na področju dokumentarnega filma, v umetnosti in seveda v znanosti. Napisal je celo vrsto strokovnih člankov za domače in tuje znanstvene edicije, izdal knjigo Slovenski etnološki film, urejal zbornike z etnoloških kongresov. Zdaj vodi avdiovizualni laboratorij pri omenjenem centru, ki s pomočjo filma, videa in fotografije povečuje arhiv vizualne dokumentacije za znanstveno proučevanje. Še med študijem etnologije ste se ukvarjali z amaterskim filmom, nato pa na ta medij ne ravno pozabili, pač pa ste ga odložili vse do takrat, ko ste v novogoriškem muzeju znova posegli po kameri, da bi se ukvarjali ne z umetniškim filmom, pač pa s filmom, ki lahko služi povsem drugačnemu namenu in rabi - znanstvenemu raziskovanju. Gre za pomembne razlike? Vsak predmet, ki ga etnolog najde na terenu oziroma ga proučuje, je dokument z informacijami. Pri vizualnih raziskavah pa se ne ukvarjamo s predmetnimi, pač pa z vizualnimi informacijami. Postopek predelave informacije je popolnoma enak, le metoda in tehnologija sta drugačni. Ima pa seveda ta metoda prednost pred drugimi. Ali lahko te prednosti vizualne informacije bolj natančno razložite? Realen dogodek že vsebuje vizualne informacije, saj vse, kar gledamo s svojimi očmi, možgani obdelajo. Ta opažanja pa seveda lahko zapiSemo na video ali filmski trak in jih spet naprej elaboriramo kot vse druge dokumente. Prednost je v tem, da je gledalec neposredno soočen z (pogojno rečeno) realnostjo na filmskem traku -ne kot v knjigi, kjer je avtor marsikaj že analiziral, izvedel sklepe in jih predočil bralcu. Na filmu se' gledalec neposredno sooči z informacijami, ki smo jih uspeli pridobiti iz realnosti, ne da bi pri tem hote vplivali nanj. Vaše področje dela je vizualna antropologija, ste tudi vodja Avdiovizualnega laboratorija v Znanstveno raziskovalnem centru. Kaj je pravzaprav vizualna antropologija? Vizualna antropologija je poddisciplina antropologije, ki izvaja antropološke raziskave s pomočjo vizualnih sredstev. Seveda vključuje tudi izdelavo etnografskega filma, toda to ni najpomembnejše. V Sloveniji imamo razvito osnovno obliko etnografskega, dokumentarnega filma. To dokazuje tudi moja knjiga Slovenski etnološ-ki film 1905-1980, v kateri so zbrani vsi filmski dokumenti vključno z izdelanimi dokumentarnimi filmi, ki so lahko pomembni za etnoloSke raziskave oziroma, ki vsebujejo elemente za etnološko raziskovanje. To pa Se ne pomeni, da gre za znanstvene filme ali razisko valne filme. Vizualna informa cija v takem filmu mora predvsem služiti znanstveni raziskavi, ne pa umetniškemu dokumentarcu. Možno pa je obratno: umetniški dokumentarec lahko vsebuje elemente, ki bodo raziskovalcu pomagali ugotovi ti določeno posebnost, s katero pa se avtor filma ni izrecno ukvarjal. Kako je razvit znanstveni film pri nas? Glede znanstvenega filma v Sloveniji nismo na posebno visoki stopnji. Prvi je v to kislo jabolko ugriznil Znanstveno raziskovalni center pri SAZU, pri katerem je bil 1983 ustanovljen Avdiovizualni laboratorij, ki ga vodim. Njegova naloga je promovirati vizualno dokumentacijo v znanosti. K sreči je na SAZU kar dvanajst inštitutov, gre torej za multi-disciplinarno situacijo, ki seveda močno olajša stvar. Okoli mene je na srečo kar nekaj ljudi, ki cenijo uporabo vizualne dokumentacije pri raziskovalnem delu. Prepričan sem, da bi sčasoma lahko nastala slovenska "šola" vizualnih raziskav. Res pa je, da je področje vizualne dokumentacije v znanosti razmeroma zahtevno. Prvi pogoj je, da so raziskovalci sami prepričani, da jim vizualna dokumentacija pomaga pri njihovem delu. Po drugi strani pa je ta dejavnost tehnološko zahtevna ali z drugimi besedami, potrebuje veliko drage opreme. Pomembno pri tem je še izobraževanje mladih znanstve nikov, predvsem pa študentov etnologije in drugih humanističnih ved. Na oddelku za etnologijo sta v programu dve uri predavanj in vaj iz vizualne antropologije, to vodim že nekaj let, toda na žalost so pogoji za ta Studij slabi. Samo slabi, ali gre celo za krizo? Mislim, da res lahko govorimo o krizi v slovenski etnologiji, Ocenjujem, da je nastala zato, ker se prepočasi odvija prehod od utemeljitve naše stroke na predmetu raziskave k utemeljitvi na specifični metodologiji, metodi in teoriji. Slovenska kulturna krajina je že preveč opustošena, da bi se šli folklorizem ali romantično etnologijo. Danes mora etnologija postati veda o človeku in njegovi kulturi v najširšem smislu, vendar na večdiscipli n.muh izhodiščih. Ne morem izhajati iz teoretskih predpostavk, ki jih v praksi ne bi zmogel realizirati K sreči moje delo temelji na empirični izkušnji tako na etnološkem kot na vizualnem področju. Kako se to odraža na vašem področju? Vizualna antropologija je večdisciplinarna disciplina. Pa tudi sicer mislim, da ni doku menta o človekovi kulturi, ki bi bil zgolj etnološki, socioloSki ali zgodovinski; je samo dokument, ki ga vsaka stroka uporabi iz svojih metodoloških izhodišč. I ilni o ljudski arhitekturi bo zanimal tako etnologa kot umetnostnega zgodovinarja, geografa, arhitekta... Ni nobenih ovir, da se ne bi ob vizualni dokumentaciji srečevali vsi, ki proučujemo človekovo kulturo. Ali bi iz krize stroke lahko pomagali boljši strokovnjaki? Mislim, da imamo dobre etnologe, odprte v svet, ki iščejo v vse smeri tako na področju muzealstva kot kon-zervatorstva in teorije. Vsi skupaj iščemo način, kako bi modele tradicionalnega mišljenja in kulture raziskovali kot modele v dinamični transformaciji. Navidez marsikaj izginja, zlasti na področju materialne kulture, miselni vzorci pa ostajajo. In te je treba odkriti. Pri teh prizadevanjih ima etnologija prednost pred drugimi humanističnimi panogami, ker dobro pozna teren. Ali ni zgolj naključje, da se v svetu vse bolj posvečajo proučevanju lokalnih kultur? Sploh ni naključje. Dognati želimo, kako človeku vrniti tisto gotovost, ki so mu jo zagotavljali tradicionalni kulturni vzorci. Zato Levi - Strauss v zvezi s pomenom raziskovanja lokalnih kultur govori o "preobratu obče tendence k izgubi smisla". Zato pa je treba najprej spremeniti metodološko usmeritev vede. Etnologi na tem področju žal zamujamo PrehJ tevajo nas sorodne stroke, ki so že opravile novo metodološko determinacijo; včasih celo n.i Škodo etnologije. Vrniva se na stanje na področju vizualne antropologije? Razen raziskovalcev v našem centru kažejo potrebo po vizualni dokumentaciji številne kulturne ustanove, kot so muzeji in zavodi za varstvo kulturne in naravne dediščine. V preteklih letih sem sodeloval z več kot dvanajstimi različnimi ustanovami v Sloveniji, Hrvaški in v zamejstvu. Izdelal sem tudi elaborat o pogojih in razvoju znanstvenega filma v Sloveniji za Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Med drugim sem predlagal model, ki temelji na ekonomičnosti. Zakaj bi vsak muzej ali zavod gradil svojo produkcijo vizualne dokumentacije? Zadoščal bi en sam dobro opremljen tehnični center za vse raziskovalne in kulturne ustanove. V Avdiovizualnem labor atoriju imamo pogoje za to. Žalosti me, ko vidim, da neka teie ustanove kljub temu upoi abljajo usluge "sive ekonomoje" in s leni nehote zavirajo profesionalizacijo na področju vizualnih raziskav Saj "slikce" so, vendar je bist vo prave vizualne raziskave skuto v podrobnostih In kaj je sploh vizualna raziskava? Ib |e raziskava s pomočjo slik ali raziskava slikovnih dimenzij kulture. V prvem primeru raziskovalci uporabna vizualne tehnologije (fotoaparat, filmsko ali video kamero), v drugem primeru pa usmeri pozornost v vizualne produkte kulture, ki jo proučuje. Za razliko od pisanega teksta prikazuje vizualni tekst tudi nosilca informacij, njegov lastni pogled na svet - brez posrednika. To je zelo pomembno za sodobno antropologijo, ki želi spregovoriti o kulturi iz nje same. Ne gre nam več izključno za situacijo MI-ONI, ampak za zaključen dialoški krog MI-ONI-MI. Predpogoj vizualne raziskave je kritičnost do zmogljivosti medija, s katerim delamo in s katerim nismo vedno zadovoljni. Osnovno načelo je. Bij vizualna dokumentacija ostane v tolikšni men neokrnjena, da jo bo nekoč mogoče obdelovati iz metodoloških izhodišč, ki jih danes še ne poznamo V stiski pa se včasih zatekamo v nedolžno prepričanje, da film objektivno prikazuje "živo življenje", kot je to verjel I.umierc. Vsem so znani (roljevi verzi: Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej? Alt nt to vprašanje začetek vizualne antropolog i je ? Pra vzaprav gre za anketo s pomočjo optičnega instrumenta - ogledala. Ta pa nam sproža iste dileme kot filmski posnetek ali je res, kar vidimo? Naj večkrat ugotovimo, da ni. Pa je res tako? Prav vsega od lilmskega ali video posnetka ni mogoče jmi čakovali. Inštitut za znanstveni film v (ioettingenu dosledno zahteva ob filmu tudi tiskano i.izj.ravo. V njej avtorji razkrijejo okoliščine snemanja, s čimer je do neke men razvid na stopnja avtentičnosti filma S pomočjo te študije si lahko gledalci sam tislv.m inteipiela cijo filma. Glede na vaše Članke v znanstvenih publikacijah doma in v tujini lahko sklepam, da samo uporabljate enako metodo? Tako je. Strastno sc trudim za vključevanje vizualnih i.t/isk.i\ v etnologiji Vedno napišem, da sem informacije dobil tudi ali i/ključno s pomočjo video dokumentacije. Ko smo na nrimei raziskovali ljudsko lutkovno predstavo pri Litiji, sem s pomočjo natančnega pregledovanja posnetkov lahko analiziral neverbalno izražanje nastopajočih, ki me je zanimalo. Brez. video tehnike omenjenih kulturnih sestavin ne bi mogel raziskati. Ali se filmski kameri sploh lahko kaj izmakne? Luc de Heusch jc napisal: "Kamera je slepa za socialne odnose." Film torej ne more prikazati kulture na način, kot jo prikazuje rezultat analitičnega sklepanja s tradicionalno raziskovalno metodo. Film os taja na fenomenološki ravni realnosti Vse inovacije na področju vizualnih raziskav so usmerjene v iskanje rezerv na področju večje povednosti vizualne dokumentacije. TrmUtnO se zaključuje velik ciklus razvoja vizualne antropo logije, ki je trajal od izuma fotografije (leta 1839) do parti cipacijske metode vizualnega raziskovanja v zadnjih letin. (Značilno za to metodo jc že omenjeno sodelovanje informa torjl pri izdelavi video ali lilmske dokumentacije) In kaj je zdaj na vrsti? Največji prelom je prinesla demokratizacija videt) tehnologije. Snemanje osnovnih terenskih posnetkov ni več monopol visoko izbraže nih in tehnološko usposobljenih zahodnjakov /daj se vizualne ga rokopisa učijo sami informa toiji na vseh koncih planeta. To omogoča nekakšno (naivno) samoreprezentacijo kulture Veča se tudi število lokalnih TV postaj prej marginalnih etničnih skupin Dogaja se tisto, kar je v sedemdesetih letih predvidela Margaret Mcadova (znana ameriška antropologinja) kot prehod od znanosti besed k znanosti slik ljudje \i neznan%k "totemskega" prečih"1" lt). Nrka Kurcta. ki je P,on,[ilrl,a-venskega etnogralskcga pl Hkrati pa se Irudini, d yj. postavil teoretske tcnic"> ZUllnih raziskav V naših tW& , ah. Pripravljam daljši te*^, naslovom Predpostavke • ,,f nih raziskav v etnolog1)1- Jt,. bom združil tuje /.nanje mačim. Kakšni pa so vaši načr" ukvarja«1 .Cdis^l1" Nameravam i.i/iskovanjem vi/ual nikacij. Pristop bo v«^—- , J(. kraJTi/ualnil med morda najmočnejša ^vcnc| komunikacija h,ol"g' Zanjo so "zadolženi ■ ,r0gi urbanisti, umetniki p Vizualna ia/iskava kra)'la„jC morala strniti vse dost, J;|Vr /i,.,„)<• in ga vizualno P'1^ „vl t, Morda kaže /ato n<» , raziskati, kakšni so meha delovanja sen, se lotil s StudljO - . ^ nih stiukturah Bidjuroj v,,ž„e|š,i, filmov flore / ka, ,e vmes med kvanti«'" j, ocenjevanjem, kot g» Pr"\, i" arhivisti (popis k'u, „ji^ ajo oseb v njih posnelo m kdaj jcbilogr^i* uinL este< ko k, it,ko, ki ,uvii|UJJ vrednosti Badjurov.h " K, Mene |c zanimal«; s,t .V,.,,^'1 je /.um'..... .s(ct"- vsebino privede tl().c^„ ,truk učinka Ib i-' n.H.,t,v>a ik,sv ,„,., kol kon.un.kac.JsK^^.,,.! let na še <•<>" .hI nar tihu.« kol na še eno sredstev v znaii«>s<' LITERARNA SNOVANJA PUBLIKACIJA OB LETOŠNJIH KOGOJEVIH DNEVIH Prosvetno društvo "Soča" iz Kanala je letos poleti izdalo publikacijo z naslovom "Kogojevi dnevi 1980 - 1994, - 15 let"; napisal in uredil jo je s sodelavci muzikolog mag. Franc Križnar. Uvodne misli so prispevali akademik Ciril Zlobec, sicer od 1992 dalje predsednik Sveta Kogojevih dni, prof. Anton Nanut, dirigent in umetniški vodja od ustanovitve Kogojevih dni, ter prof. Marijan Gabrijelčič, skladatelj, ki je sicer tudi predlagatelj imena Kogojevih dni, tudi vsa leta član programskih svetov in hkrati komponist, ki je imel v okviru teh prireditev tudi največ krstnih izvedb svojih del. Franc Križnar je pripravil pregled programov v okviru petnajstletnega delovanja Kogojevih dni. Obširni seznami kažejo, da so programi sicer izkazovali spoštovanje do Kogojevega opusa, vendar je bil glavni poudarek na sodobni glasbeni ustvarjalnosti, še posebej na delih primorskih skladateljev, zlasti Marijana Gabri-jelčiča in Alojza Srebotnjaka. Na številnih koncertnih prireditvah (navedenih je več kot 50!) so sc zvrstili nastopi Simfoničnega orkestra RTV Ljubl- jana oz. Slovenija, komornih skupin, zborov, solistov. Gre torej za kulturno manifestacijo z lepo tradicijo, ki vsakič ponuja svojevrsten prerez slovenske produkcije. Zanimiva je tudi ugotovitev avtorja članka, da nobeno teh del ni bilo posebej naročeno ali nagrajeno. Z življenjem in delom skladatelja Marija Kogoja se je ukvarjalo že kar nekaj naših muzikologov. V tej lični knjižici, ki je spremljala letošnje Kogojeve dneve, je Franc Križnar podal pregleden potek njegovega življenja in dela. Se vedno pa je tu mnogo domnev, ki jih pisec članka označuje z zgovornimi vprašaji. Dalje je muzikolog Križnar pripravil še Popis izvirnih Kogojevih glasbenih del po oblikah in letih nastanka ter prikaz Kogojevega ustvarjalnega časa (1910 - 1932) ter njegovih sopotnikov v drugih umetnostnih disciplinah (literati, slikarji, kiparji, arhitekti, ki so delovali na Slovenskem), sledi pa tudi primerjava in vzporednice teh Kogojevih ustvarjalnih let z evropsko in svetovno glasbo, kjer F. Križnar navaja skladatelje po nacionalni pripadnosti ter njihova dela. Zanimiv je tudi intervju s skladateljem Marijanom Gabri- jelčičem. Pogovor je potekal o Gabrijelčičevem odnosu do Kogoja. Gabrijelčič pravi, da je v njegovih (Gabrijelčičevih) začetnih delih "kar nekaj teženj po ekspresionističnem izražanju". Kot zanimivost naj povzamemo, da je Gabrijelčiča za Kogoja navdušil njegov učitelj na tolminskem učiteljišču, danes že pokojni Makso Pir-nik. Dalje je zanimiva Gabrijel-čičeva pripomba, da se žal na Slovenskem "še vedno ukvarjamo z začetno (glasbeno) abecedo v vseh okoljih" in se tako zdi Kogojeva glasba "komplicirana", "sila strnjena-zgoščena". Sicer pa trdi, da je Kogoja treba doživeti in šele potem razčlenjevati. Glede repertoarja na Kanalskih dnevih je Gabrijelčič mnenja, da je bilo doslej tu izvajanih mnogo takih del, ki ne sodijo sem. (Tu si pisec tega članka dovoli ponovno opozoriti, da je bil Gabrijelčič vendar vsa leta prisoten v programskem odboru! Ta njegova izjava kaže, da so se enostavno, najbrž po liniji najmanjšega odpora, strinjali kar "z mačkom v žaklju", čeprav bi se programski odbor moral odločati za repertoar po pretehtanem premisleku, na primer ob predložitvi partitur.) Sicer pa je bil pomemben sooblikovalec programov tudi dirigent Anton Nanut. Tudi ugotovitev, da je imel Gabrijelčič največ izvajanih skladb, kaže, ob hkratnem dejstvu, da je sam tudi predsednik programskega odbora, na absurdno situacijo, ki je na Slovenskem še kako mogoča. Zanimiva pa je Gabrijelčiče-va pripomba, da bi bilo to pokrajino, - v bližini Kanala leži Anhovo in posledice ekološke katastrofe so ogromne! -potrebno nekako "zdraviti". Pripomba pisca članka: Ali pa je za te namene Kogojeva glasba res primerna, bi bilo lahko vsekakor tema poglobljene debate! Dalje sta se sogovornika dotaknila tudi dejstva, da žal partitura Kogojevih Črnih mask kljub obljubam ob uprizoritvi v letu 1990 še danes ni natisnjena, kaj šele, da bi delo doživelo tudi prevod v tuje jezike. Za prevod povzetka v italijanščini je poskrbela Angela Tomanič. Sicer pa je knjižica prepletena tudi s številnimi prodornimi mislimi, ki jih je Kogoj zapisal v svojih razpravah v Domu in svetu, Ljubljanskem Zvonu in Jutru. Milena Nograšek JESENSKE SERENADE '94 DRUGA BOHINJSKA SLIKARSKA KOLONIJA V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so na ogled dela osmih slikarjev, ki so nastala na nedavno zaključeni slikarski koloniji. Likovne kolonije, ki je pod naslovom "Pokrajina in njena podoba" potekala med 19. in 23. septembrom, so se udeležili Albin Polajnar, Janez Ravnik, Črtomir Frelih, Boni Čeh, Vinko Železnikar, Jaka Bonča, Marjan Prevodnik in Darko Birsa. Dela, ki so na ogled na razstavi, so na nek inačin zgovorno znamenje današnjega likovnega trenutka, v katerem je krajina za vrsto avtorjev znova postala nadvse zanimiva in privlačna slikarska tema, vendar pa ti avtorji ne negujejo več njene realistične likovne podobe, temveč upodobljeno krajino zaznamujejo z elementi lastne avtorske poetike in seveda pri njenem (pre)oblikovanju posegajo po aktualnih izraznih sredstvih in postopkih. Razstavljenim delom, ki tako po tradicionalnih merilih ne sodijo več med dosledne krajinske zapise, ie zato skupna ista podstat; slikarji nam nedvomno nenavadno slikovito bohinjsko pokrajino z njeno značilno atmosfero namreč niso poskušali približati v obliki dokumen-tarno-realističnega zapisa njene naravne pojavnosti, temveč kot posebno razpoloženjsko vrednoto. Zanimali so jih bolj vtisi, ki jim jih je nudilo krajinsko okolje, kot pa njegovi neposredni odrazi. Ne glede na to, da slikarji limitov predmetnega sveta niso prestopili, se je krajina na njihovih delih vendarle marsikdaj odrazila v komajda še prepoznavni obliki in se spremenila v živahno združbo likovnih elementov. Najstarejši med udeleženci, domačin Albin Polajnar je z upodobitvami bohinjskih motivov v slovensko slikarstvo vstopil že v petdesetih letih. Tudi tokrat se predstavlja kot v iskanje novih likovnih načinov podajanja domače krajine usmerjen avtor. Znova se je namreč polotil kombinirane likovne tehnike in na svoji barvno intenzivni, simbolično zasnovani kompoziciji nanesel obarvan pesek in žarečo pozlato, ki enakovredno tekmujeta s slikarsko zasnovo slik. Na slikah in risbah Janeza Ravnika se krajina pojavlja kot gradnja nadvse dinamičnih likovnih elementov. Po upodobljenih rečnih krajinah, ki so nastale na podlagi slikarjevih trenutnih vtisov, se namreč spreletavajo svetlobni in barvni akcenti in jih spreminjajo v nenavadno slikovite celote. Dela Bonija Čeha zaznamuje značilna, močno omehčana barvna lestvica, prav tako pa tudi sproščen način slikanja in jasna in pretehtano urejena kompozicija. Vsi ti elementi njegove Štirje solistiCni in komorno- 5;lasbcni koncerti so tudi v etošnjem septembru ponovno OŽivili gorenjska glasbena prizorišča. Po uspešnih glasbenih festivalih in poletnih glasbenih šolah, ki so na Gorenjskem pestrih letošnje poletje (10. mednarodni festival IDRIART, 12. Festival Radovljica '94, 4. etno festival Okarina '94. j, M bile prav 18. (teptembrtke) Jesenske sercnade tisto dodat no glasbeno poživilo, ki so letos prvič na Blejskem gi idu m spet v Kosovi graščini na Jesenicah i/ 1-jubljanc in preko njenega obrobja segle v samo ( iorenjsko Tudi letošnje Jesenske senu ade Glasbenih mladin Ljubljane, Slov........ :- ■ Bledu in Jesenicah Mi si bomo ogledali ter pobliže spoznali vse štiri Jesenske sercnade tako na Bleud kot na Jesenicah, čeprav jc bil redosled obiska in krajev teh koncertov zelo raznolik, pester, v glavnem pa dovolj izenačen. Vse to drži, vsaj kar sc tiče glasbene sporočilnosti Jesenskih serenad, ta pa ima tako ali tako in vseskozi največ jo težO. /arijo jc še značilno, tla »OVemte m Jesena ,e p,,,n,v, n U'.edil selektor, znani slovcns £ violinist in pedagog 'n;'7<> glasbo na l|u ;rcd»P glasben, mladine ljubljanske ko ljubljanski Šoli lomu/ P;»^MevegraSSa. r »majo omenjene sercnade "Treh Medi q svoj domicil zc 1K leto, pa Sc Kul turno umetniško društvo herojev" ,/ 1'nnič pri ivodah, Glasbenih mladin Jesenic in Slovcni|c >n odbora gradu Bogenšperk nad litijo, so bllc torej tudi letos na vrsti tradicionalne intermcdialnc glasbene prireditve Zakaj inter-"u-dialne > Zato. kei jim skušajo vsi naveden, prireditelji, pa tudi sami — g glasbene Še umet (arhitek mladi glasbeni umetniki poustvarjala, polej sporočilnosti dodati nost nozgodo vinske turne), literarne in gledališke Vse te dimenzije imajo naimeč vsako leto Jesenske sercnade, ki imajo svoj domicil v hubljaiis keni liubaijcvcm antikvariatu, P« tudi vsi letošnji (stan m novi) prireditveni prostor, štiom naše domovine Slovenije župnijska cerkev sv. Marije vnebov/ete v Pirničah pn Medvodah, Kosova graščina na Jesenu ah. Blcjsk Urad i« v-» - ■;v«rt''l«wl,».,r..n.» m k, , ' »fj«nu Krušci so se tako s }/;h»an|cm na,, azičnejše poc Se ,i . !T' 1,,c,a,t',l< 1 »'»l»nn Juh, rn*J Kunlnrr m |Ror ov m lasade kažejo na to, da je Borštnik, ki je najbolj zaslužen Ivana lranketa itd. vprašljiva statika stavbe. Posebej za gradnjo župnijske cerkve, njegov nečak in pozneje župan Ivan Borštnik, ki ie tu ustanovil Solo in poučeval. Prav temu se ie leta 18*8, kot deseti otrok rodil Ignacij Borštnik, znameniti je vprašljiv prizidek, kjer je nekdaj bila kovačija Ker imamo opraviti z. več kot dvesto let staro stavbo, ki ie obenem tudi objekt kulturne dediščine, bo naš Po strokovni plati, si bo zavod prizadeval nadaljevati akcijo konstruktivnih pogovorov, ne samo z lastnikoma Borštnikove hiše, temveč tudi s predstavniki kulturnih in strokovnih institucij, vse z namenom promocije kulturne zgodovine tega kraja. Pre- soglasjcm in v dogovoru s solast- leta 1882, od leta 1886 do 1894. dpogoj za to jc seveda nikoma hiše. Tako je tudi bodoča je član hrvaškega narodnega ohranjanje obstoječih kulturnih usoda hiše predvsem v njunih gledališča v Zagrebu. Z Jurčiče- nepremičnih spomenikov, to so rokah vo "Veroniko Dcseniško" je predvsem javni spomeniki in Hiša jc razen tega, da je bil v odprl novo poslopje slovenske- rojstne hiše pomembnih mož. njej rojen znameniti dramski ga gledališča igral jc nad tristo Upamo, da bomo pri tem delež igralec, zanimiva tudi s konser- vlog iz. vrst svetovnega dramske-vatorskega vidika, saj ohranja Se ga repertoarja in skrbel za zavod poskrbel za statično oceno dramski igralec, največja igrals-in program statične sanacije. Vsi ka osebnost svojega časa. Nasto-posegi na stavbi se opravljajo le s pal je v ljubljanski čitalnic, »hI Id originalno razporeditev prostor- vzgojo novih igralcev v dramski Soli, ki jo je ustanovil v Ljubljani. ov, lesene si lopove, obočni sis tem, prehodno vežo, hiSo z lepo O Borštniku bi lahko pisali Se ni moralne in finančne podpore lokalne in širše kulturne javnosti. Renata Pamič samostojna konservatorka HOTEL CREINA JL.'Srl KRANJ telefon: 064/213-650 fax: 064/213-760 Hotel Creina - B kategorije (89 sob: tuš, wc, tv) Vam predstavlja svojo ponudbo: restavracija - 200 sedežev vinoteka - 70 sedežev aperitiv bar s teraso banketna dvorana • 50 sedežev seminarska dvorana - 70 oseb Trudili se bomo za Vaše prijetno počutje v našem hotelu. Za današnjo križanko HOTEL CREINA iz Kranja prispeva naslednje nagrade: 1. nagrada - vikend paket v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada - večerja za dve osebi v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada - storitve v frizerskem salonu v vrednosti 2.000 SIT tri tolažilne nagrade pa prispevamo v Gorenjskem glasu. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 13. oktobra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 12. oktobra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. Zmajčkove torte za Damjano, Viko in Marijo Natanko 1600 rešitev nagradne križanke Zmajčkovega butika izvrstnih slaščic smo prejeli do včeraj do 8. ure, ko je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno žrebanje. V komisiji so sodelovali thje bralci, nagrade pa so "pobrale" večidel bralke. Prve tri nagrade (torte Zmajčkovega butika izvrstnih slaščic podjetja Mercator - Konditor Ljubljana) prejmejo: Damjana PRAPROTNIK, Dvorje 46, Cerklje; Vika LOGAR, Bleiweisova 6, Kranj in Marija ZUPAN, Sveteljeva 13, Šenčur. Tri nagrade v vrednosti po 2.000 tolarjev pa smo poslali Mariji AHLIN, Gradnikova 29, Radovljica; Milki PREŠERN, Zgornje Jezersko (žal na rešitvi ni bil napisan natančnejši naslov, zato le upamo, da bo pismonoša uspel dostaviti nagrado na pravi naslovi in Roku VIDOVIČU, Travnova 21, Jesenice. Rešitev križanke je bila ZMAJCKOV BUTIK ZAGOTAVLJA KVALITETO IN IZVRSTEN OKUS. Prepričajte se o tem, kajti torte in druge dobrote iz Zmajčkovega butika lahko kupite v vseh dobro založenih gorenjskih trgovinah. PONEDELJEK, 10. OKTOBRA TVS 1 9-15 Joev in rdeči sokol, ameriška nadaljevanka 9.35 Znanje za znanje, učite se z nami 10.00 Lacombe Lucien, francoski film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Tedenski izbor 15.00 Umetniški večer - mosj-trovine: Kunsthistorisches Mu-seum, Dunaj, angleška dokumentarna oddaja 15.50 Velja za vsak dan: Svobodni na pot, nemška igrana serija 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Plašč 17.25 Hroščosned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD. TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepi striček, francoska nadaljevanka 20.50 Pogovor s predsednikom države 21.45 EP reportaža 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Show Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 23.05 Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej me! 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena oddaja 19.15 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaia: 10.000 obratov 21.00 Tri 'iubezni, švedska nadaljevanka 21-50 Studio City 22.40 Večer jazza v S-1: Ansambel Ouatebri-9a HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Jaz, lutkar: Kruna Tarle 11.45Risanka 12.00 Poročila 12.05 IV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monoton 13.15 Ves svet |e oder, angleška dokumentarna serija 14.10 V avtobusu, ponovitev 14.40 Tajna organizacija 15.20 Afriške sanje, ameriški barvni film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 IV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.55 Henrik VI., angleška na daljevanka 21.55 Poročila 22 00 Varaždinske pume, dokumentarna oddaja 22.35 Slika na sliko 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v angleščini 23.40 Sanje brezn , | HTV 2 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.55 Stan In OMo 19.15 Rlaan* ' 19.30 TV dnevnik 20.15 Krivec, nadaljevanka 21.10 VVatergate, ameriška dokumentarna serija 22.10 Frostov dotik, ameriška nadaljevanka 23.00 Električni kavboj KANALA 7-00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe. Ponovitev 13.05 Helena 13.50 po?itiv * 14.20 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Zdrava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobo, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Polno, prosim, španska nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Dama burleske, ameriški film 23.25 Ameriških deset 23.55 Spot todna 0.00 Na velikem platnu 6-15 CTM AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki 9.30 Hi Ponovitev 9.55 Preprosto lenie 10.55 Enkrat ugrizni, pro-s,m, ponovitev ameriškega filma 1200 S porni primeri 12.20 oilmg 13.00 Cas v sliki 13.10 Ml, Ponovitev 13.35 Katts & dog 14.00 Doktor Trapper John K45Soundcheck 15.00 Otroški P'ouram 17.00 Mini čas v slik' so-.tra Živl-pro 22.35 AVS 2 TITO SPET MED NAMI dokumentarni film Moški v generalski uniformi v Beogradu leta 1994 stopi v črni mercedes. To je najpomembnejši jugoslovanski državnih Josip Broz Tito. Da je štirinajst let po smrti lahko spet zbudil pozornost, je zasluga rešiserja Želimirja Žilnika, ki je igralca preoblekel v Tita in ga poslal med ljudi. Nenavadne reakcije, ki jih je povročil mrtvi Tito, prikazuje v dokumentarcu. Na železniški postaji je prihod domnevnega Tita povzročil tolikšno gnečo, da je policija odpeljala režiserja zaradi oviranja prometa. Toda igralca, preoblečenega v Tita, se je ognila v velikem loku. 18.00 Čas v sliki 18.30 Hribovski zdravnik 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Neizprosen lov, ameriška TV kriminalka 23.00 Čas v sliki 23.05 Will Pennv, ameriški vestem 0.50 Zore -mož brez meja, nemška serija 1.40 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 Borza dela 14.20 Vsakdanje zgodbe 15.00 Ali ste za šalo? 16.45 Zemeljski sadeži 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Policijska postaja 18.30 O, ti moj striček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Trmoglava Viktorija, nemški TV film 21.15 First Ladv 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Tito spet med Srbi, dokumentarec Želimirja Žilnika 23.20 Klasične risanke 0.25 Made in ex-Yu 0.30 čuvaji megle, jugoslovans ka politična drama 1.30 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 20.25 Varen korak 20.45 Casting 21.25 Danes na videostraneh. EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Občinsko prvenstvo v krosu - 2. del - pripravila P. Megušar in J. Garnter 20.00 Nedolžni lahkoživec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (5. del) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 ločke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in od mevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program: Ti. jaz, najin otrok - moč in nemoč prijazne besede R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV storoo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrt-nice13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu In tam 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 16.50 Športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novi narjevgost 13.00 3 x 1- glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantmes, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršemada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit K 1'rtznana triiška TRGOVINA ČOPIČ, v kateri prodajajo barve, lake, talne obloge itn ., \as od ponedeljka, 10. oktobra, pričakuje na novi lokaciji, veliko večja, prenovljena in s ie bogatejšo in kakovostnejšo ponudbo. TRGOVINA ČOPIČ podjetja Seidl A l'anćur, d.n.o, Triič, je odslej v trgovskem centru UPI, tik ob IriHki mestni vpadnici. V TRGOVINI ČOPIČ so ponudbo raziirili z odlično zalotenim salonom talnih oblog, ponudbo tapet Veta, širokim izborom čistil, barv, lakov in različnega reprornutrriala za slikopleskarje. avtoličarjt, ipd. KINO CENTER amer. akcij, thnll. PIŠ ob 16., 18 in 20. un STORŽIČ /aradi obnovitvenih del zaprtol ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. thnll VOLK ob 18 m 20.15 un TOREK, 11. OKTOBRA TVS 1 8.05 Srce igrač, mladinska igra 9.10 Razum serijskega morilca, ameriška dokumentarna oddaja 10.00 Onstran prihodnosti, 5. del avstralske znanstvene oddaje 10.30 Smrtonosno orožje II, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior; Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lmgo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Beli konjiček, koproduk- cijska nadaljevanka 20.30 Kraljeve škotske dude, posnetek iz Križank 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Zakon po domače, angleška nanizanka; 23.15 Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.30 Obraz mode, angleška dokumentarna nadaljevanka 16.20 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi boleio 19.15 Videošpon 20.05 Znanstveni program 21.00 Roka ročka 21.50 Colette: Svitanje, francoska drama 23.15 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 čarobni dotik Stana Parkerja, otroška oddaja 12.00 Poročila 12.05 TVkoledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.50 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 13.55 V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 14.20 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.15 Bratje po orožju, ameriško-fran-coski barvni film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Preko oslarij, dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.50 Poročila 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 15.50 TV koledar 16.00 VVatergate, ponovitev 16.50 Krivec, ponovitev nadaljevanke 17.40 Košarka: Hrvaško DP: Cibona -Znnjevac, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Krivec, nadaljevanka 21.35 Glive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška nanizanka 22.30 Sovražniki Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka tična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Zlati boben, reporta-ža21.30 Hudobec iz risanke, ameriški barvni film 23.05 Dan po jutrišnjem, dokumentarna serija 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Pogovor s prihodnostjo 10.30 Zadnja postaja ljubezen, ponovitev nemškega filma 11.50 Živalski raji 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Katts dog 14.00 Dr. Trap-per John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ognjene ptice 21.05 Pogledi od strani 21.20 Fitness klub 21,50 Ambo temo 21.45 Ambo terno 21.55 Indian Runner, ameriški film 23.55 Čas v sliki 0.00 Brez usmiljenja, gospod Deel, ameriška akcijska kriminalka 1.35 Poročila/Tisoč mojstrovin KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.25 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Dama burleske, ponovitev ameriškega čb filma 19.00 Poročila 19.1Č Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humons- OD a 10. V VAŠEM KINU! Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni-glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.05 Tioč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Neznani svet 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 PENZION KANU, d.o.o. Valburga 7 Smlednik NAZNANILO Priznani PENZION KANU smo prenovili v KLUB KANU z novo restavracijo, apartmaji, plavalnimi bazeni in teniškimi igrišči, zato vabimo k sodelovanju: - KUHARJE - NATAKARJE - SOBARICE - KONJARJA Pisne ponudbe pošljite na naslov: KLUB KANU, d.o.o, Valburga 7, Smlednik. 15.45 Družina Merian 16.30 Britanski kraljevski vrtovi 17.00 Velja za vsak dan, serija 17.30 Orientacija 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Tista stvar je, kviz19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pa smo vas zasačili 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.40 Klub 2 0.05 Nežna koža, francoski film 1.45 Videos-trani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Obnova cerkve sv. Jožefa na Hujah 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Tema: Izobraževanje m okolje (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 šolski športni radio GAGA na TV (pripravili Polona, Špela, Janez in Peter) 20.00 2 CICIŽUR v Selcih -1. del (oddajo pripravil J. Marenk z ekipo) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dopoldneva 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Smdi kat 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narod-nozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz- 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Do poldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Bor za znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00Po-poldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit radio triglav 96 MHz KINO CENTER amer akcij, thnll. PIŠ ob 16, 18 m 20 un STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. avant. film AIRBORNE ob 20. un 17 T/^y A ZA GORENJKE, O GORENJCIH JUjJ U/l MED GORENJCI PO GORENJSKI Avgustovski zmagovalec: Janez Kavar Glasovanje za GORENJCA MESECA AVGUSTA ' 94, ki je poleg tega smo prejeli 5e kup dopisnic s poštnim žigom 30. potekalo ves september, je zaključeno. Minuli petek ste glasovali v september in končni podatki so: JANEZU KAVARJU ste oddajah Radia Kranj, Radia Triglav, Radia Tržič in Radia Žiri, namenili skupaj 433 glasov (v zadnjem glasovanju 70) in MARJANU MENCINGERJU 355 (v petek 56). Torej, GORENJCA MESECA AVGUSTA' 94 ste izbrali - to je JANEZ KAVAR, prvi mož gorenjske vojske, polkovnik po činu, občan tržiške občine (prejšnje, sedanje in prihodnje), krajan v KS Križe in nekdanji televizijec, specialist za zahtevne TV prenose V zadnjem glasovalnem dnevu za Gorenj-ca meseca avgusta so nagrado dobili: Štefan FERJAN, Rečiška 14, Bled; Mar-ija ULCEJ, Gorenja vas 241; JozUca REKAR, Trboje 22, Kranj; Jernej CE-Ž1N, Cankarjeva 4, Tržič; Vojko POLJA-NEC, Partizanska 5, Žiri. 17» Tf~* A BODE IN BOZA FJGA Bolj slovenski kot gorenjski dogodek tedna je bila izvršba odločbe Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko o odstranitvi Hvali iz higiensko neustreznega pasjega zavetišča na Visokem. S tem, ko je Milena Močivnik zapuščene Hvali z Visokega morala preseliti na Notranjsko, je Gorenjska izgubila eno od svojih kandidatk za "Slovenko leta". BflB Milena Močivnik je bila lani izbrana za vice Slovenko in bi letos lahko bila prva oziroma "Naj Gorenjka", Visoko pri Kranju pa še bolj popularen in stalno nastopajoč kraj v slovenskih javnih glasilih. Y&[¥E\ Ko bo ustanovljena nova občina Šenčur, v katero bo uvrščeno tudi Visoko, bo spet red. JSlLtfA 'Zelo zanesljivo pa je, da bi na Visokem za "Visočanko leta" izbrali Smiljano Verbič, kranjsko veterinarsko inpšektor-ico, ki si je navzlic pritisku javnosti drznila izdati in tudi izvršiti odločbo o odstranitvi neurejenega, nehigienskega in neprimernega pasjega azila, največje znamenitosti bodoče občine Šenčur W6fA Minuli četrtek zvečer je bil gost tržiškega radia poslanec Zmago Jelinčič. Razočaranje tržiških firbcev je bilo popolno: obisk se je končal brez streljanja v tla, v noge, v zrak ali kam drugam na "č". HBBB SvojČas najbolj priljubljeni tržiški politik in šef stranke, ki je na volitvah v trenutno najmanjši gorenjski občini zmagala, je tokrat svoji volilni bazi natrosil le nekaj o politiki, gobah in norcih flBB Ker se je poslancu zelo mudilo na izredno sejo parlamenta, ni bilo Časa za telefonska vprašanja poslušalcev v eter Radia Tržič Zato imajo Tržičanke in Tržičani, ki so Jelinčiču hoteli "nekaj povedat", že cel teden dolge nosove. MRE] Ker je bil (a teden sprejet Zakon o lokalni samoupravi in uzakonil (trenutno) 147 občin, je gorenjska zgodovina odgrnila novo stran: Tržič sploh ni več najmanjša gorenjska občina. lRL*fi\ Pravzaprav je Tržič kot edina neokrnjena gorenjska občina po prejšnji in novi ureditvi kar naenkrat postal ena večjih občin. Zato ni naključje, da ima že zdaj v Državnem zboru dve moči- polovico vseh (obeh) gorenjskih poslank Jano Primožič in še Braneta Eržena (prej SNS, trenutno SDSS, potem ...). WftE\ Poleg tega ima veleTržič svetnika Franca Grašiča v Državnem svetu - mestna občina Kranj, pa tudi nesojena mestna občina Jesenice, 0 svojem svetniku v Državnem svetu lahko le teoretizirata BBofl Imajo pa Jesenice svojega novega heroja Bratka Koširja, podjetnika in lastniku firme lntex. Znan je po tem, da je v tem tednu svojim delojemalkam (ki so si drznile zaradi neizplačanih prejemkov gladovno stavkati) dokazal, da je pravi macho Poleg delavskih knjižic jim je razdelil še nekaj bolj konkretnih dokazov, kdo je direktor & lastnik in delodajalec v Intexu Jesenice. MBHk\ Upati je, da bo Bratko Košir med yuppiji dobil karseda veliko posnemo valcev, saj res ni, da bi se delojemalci še kar šli samoupravljanje, pravice iz delovnega razmerja in druge ostanke svinčenih časov. Ali pa celo stavkali in zahtevali plačilo za opravljeno delo! Zdaj je demokracija, država je v tranziciji in pravice delavcev so kot lanski sneg BDHfl Ker je od tega tedna naprej ustanovljena nova občina Bohinjska Bistrica (oziroma samostojna bohinjska občina), bo zaradi neodložljivih zadev pri postavitvi nove občine letos odpadla Bohinjska loterija. Bo pa Bohinjska-loterija postala bienalna in bo predsednik organizacijskega odbora prihodnje leto morda lahki) kar prvi bohinjski Župan v novi občini lPfltK\ Čeprav je predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kranjskega olimpijskega pokritega bazena že lam prejel Bloudkovo nagrado, se bo prvi skok v vodo tega bazena zgodil očitno natanko trt leta po prvotno predvidenem roku zgraditve tega objekta. flBHĐ Polje pozno kot nikoli, so rekli tudi na Ambrožu pod Krvavcem, ko so konec prejšnjega tedna dobili vodovod Potem ko jo Schumacher med televizijskimi snemalci Tine Golob z novim službenim avtom le napravil prvo osmino nove stotisočice prevoženih kilometrov, mu je tovarna Rog vendarle dovolila testirati novo prevozno sredstvo gorenjskih TV snemalcev in novinarjev (na sliki Gorazda Sinika). Zaradi vse pogostejših cestnih zapor na gorenjskih cestah (ta teden npr. v Bohinju, prej mimo Podvina, itd.) ima novo prevozno sredstvo vse potrebne prednosti: zapore cest mu ne pridejo do živega, podražitve bencina tudi ne; ker je slovenskega porekla, si zasluži vsaj vijoličasti znak SO - skratka, posnetek Tineta Goloba ob novem prevoznem sredstvu gorenjske sedme sile utegne biti zgodovinski. FJGA P^KAHNA iN SlAfićIĆAANA •".«.',« '.oka p o »■■•'•■/» M PEKS, pekarna in slaščičarna ŠKOFJA LOKA, p.o., Kidričeva c. 53, razpisuje prosto delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili VODJA PROIZVODNJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati Se naslednje: - da je diplomirani inženir živilske tehnologije - da ima ustrezne izkušnje - znanje tujega jezika - in bivališče čim bližje sedeža podjetja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. velikih tekmovanj. Iskrene čestitke drugouvrščenemu Marjanu Mencingerju in prvouvričenemu Janezu Kavanu tako v imenu vseh, Iti ste glasovah*, kot tudi v imenu uredništva Gorenjskega glasa! In ker je danes že prvi oktobrski petek, vam predlagamo kandidatko + kandidata za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA ' 94. Temeljito smo pobrskali po arhivu gorenjskih dogajanj minuli mesec in se soglasno odločili predlagati dva, ki sta v devetem mesecu posebej opozorila nase: ANDREJA RAUCH, devetnajstletna maturantka kranjske gimnazije in odlična plesalka, ki bo šolanje sodobnega plesa nadaljevala v Londonu; ANDREJ MRAK, 25-letni diplomant Fakultete za organizacijske vede Kranj in podiplomski študent FOV, čeprav se zaradi cerebralne paralize težje giblje, težko piše in govori. O obeh ste lahko brali septembra v Gorenjskem glasu - enemu od obeh pa boste z Vašimi glasovi v oktobru namenili naziv GORENJCA MESECA SEPTEMBRA ' 94. Glasujete lahko na dopisnicah (pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj) in v oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri vsak petek v tem mesecu. Vsak glasovalni teden bomo z žrebom razdelili pet nagrad v vrednosti po tisoč tolarjev. Gorenjska in svet.... ali obratno Referendum za legalne "kupleraje" Na predlog SLS - Slovenske ljudske stranke poteka zbiranje podpisov slovenskih državljank in državljanov za razpis referenduma o spremembi zakonodaje, ki bi Slovenkam in Slovencem omogočilo podvojitev vrednosti razdeljenega družbenega premoženja v obliki certifikatov. Zbrati bo treba 40.000 uradniško overjenih podpisov, pa bo referendum! V Italiji, kjer politično v zadnjem obdobju lepo skrbijo za Slovenijo in asfaltiranje njene poti v Evropo, bodo tudi začeli zbirati podpise za referendum. Zbrati jih morajo pot milijona, nakar bi bil referendum za razveljavitev zakonov iz leta 1958, s katerimi so v sosednji demokratični državi prepovedani bordeli. Italijanska akcija zbiranja podpisov za referendum se začne drugega novembra, legalizacija bordelov (po gorenjsko " kupleraj ev") pa je zelo verjetna, pravijo poznavalci italijanske notranjepolitične scene. Morda bo pa potem pri sosedih manj časa za spuščanje bombic Sloveniji? O relativnosti "pufov" Bernard Tapie, bivši lastnik znanega podjt'1)'1 Adidas, za katerega je precej ur in nadur pregartU* tudi veliko delavk in delavcev kranjske Planike, Je zdrknil v dolgove. Zgolj eni bančni hiši. Kredit'11 banki Lyon (Francija), dolguje lepo VSOticO ' r\ okroglo debelo milijardo frankov oziroma natan neje, 360 milijonov DEM. . Če bi pri nas, na sončni strani Alp, imeti t**L velikega posameznega dolžnika ene banke, bi *JJ o javnem dolgu vse jasno brez mednarodne r^VUv Tako pa je cifra "pufa", ki ga ima do lyoltsK banke Bernard Tapie, lahko le zanimivost za rubriko. Pred lokalnimi volitvami Šef Državnega zbora lolef Školč je ta teden podpisal papir, s katerim je na nedeljo [>rt Miklavžem določil dan za lokalne volitve V nOVl slovenskih občinah. Natanko 4. decembra bonu demokratično, brez pritiskov in svobodno, voli župane in občinske svetnike. « i Tam daleč, v največji južnoameriški «/y° Braziliji, so pa že volili. Prav minulo nedeljo m obkroževali, koga želijo za predsednika države. Ijj Brazilci so demokratične volitve demokratizira1 do optimuma: udeležba na volitvah je po nraz' kem zakonu obvezna! Seveda ima tak *a*~?0 povsem demokratične posledice: ker volilno te ni navadna brezoblična gmota, temveč s*uP\ državljank in državljanov s svojo voljo » hotenji, so na brazilskih predsedniških volit*«' komisije pri štetju glasov naštele več kot milijonov neveljavnih volilnih lističev! TMh JJ so zaradi zakonske prisile morali na vo'yve' tg svojo voljo izrazili s praznimi ali drugi neveljavnimi volilnimi lističi. e še sreča, da imajo tudi v Braziliji skrbne P0*}lJ^f stranke, ki gradijo svoje poslanstvo na geslu A< ni z nami, je i>tott nam ' POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška c. 17 Ursus C 335 Bati kpt - 9.900,00 Grt. ležajev motorja 6.000,00 Lamela sklopke - 3.400,00 Torpedo Lamela - 6.600,00 Stikalo start Bosch - 3.190,00 Bat kpt uvoz - 25.900,00 Molzni stroj VVestfalia Kontrolna čaša - 110,00 Sesna guma - 720,00 Vakuum cev - 330,00 Zetor Bat kpt - 6.800,00 Zav. cilinder kpt - 1.590,00 Avtomat zaganjača - 3.200,00 Akumulatorji 12 V 75 - 6.600,00 12 V 90 - 8.000,00 12 V 100 - 8.950,00 Tomo Vinkovič Končnik volana - 2.200,00 Lamela sklopke - 3.300,00 Košara sklopke - 6.600,00 Odprto od 7.-19. ure, sobota od 7.-12. ure. - Tel.: 324-802 MEŠETAR Trgovina FLOR IS Štefetova 2, Mlaka pri Kranju, tel.: 217 - 583 Vabimo vas k ugodnomu nakupu vseh vrst OKRASNIH GRMOVNIC in ČEBULIC za Jesensko sajenje. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Cene kmetijskih zemljišč V radovljiški občini je za njivo prvega bonitetnega razreda treba odšteti 351,40 Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO ~ na 5 obrokov s čeki brez obresti " in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Ob gotovinskem plačilu pa vas bomo nagradili še S PRAKTIČNIM DARILOM iz Petrolovega proizvodnjega programa. NAROČILA SPREJEMAMO: V SKLADIŠČU MEDVODE, tel.061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA L tel.715-242 PETROL Slovenska naftna družba tolarja za kvadratni meter, za njivo drugega razreda 316 tolarjev in za njivo tretjega razreda 281 tolarjev. Njiva Četrtega razreda je po 246 tolarjev, petega razreda po 211 tolarjev, šestega po 176, sedmega po 141 in njiva osmega razreda po 105 tolarjev. In koliko je treba odšteti za travnik? Prvi bonitetni razred stane 264 tolarjev, drugi 228, tretji 193, četrti 158, peti 123, šesti 105, sedmi 88 in osmi razred 70 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpra-ševanja, od lege in oddaljenosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da je ponudba že zdaj precejšnja, in da bo kmalu zaradi denacionalizacije in privatizacije še večja. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA {Kranj, TržKi) 77,90 80,30 11.02 11,48 7,68 8.18 AVAL Bled. Kranjska gora 79,25 79,75 11,20 11,30 7,70 8,00 COHA Kranj 79,30 79,90 11,15 11,30 7,/5 7,95 CREDiTANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,15 11,35 7,60 7,95 EROS (Sta« Mayr), Kranj 79,30 79,60 11.22 11,30 7,80 7,95 GEOSS Medvode 79,20 79,60 11,20 11,30 7,70 7,90 GOREHjSKA BANKA (vse enote) 78,20 80,20 10,89 11,40 7,52 8,02 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 79,30 79,99 11,10 11,30 7,60 8,00 rlDA-tržnica LJubljana 79,25 79,75 11,15 11,26 7,80 7,93 ILIRIKA Jesenice 78,70 79,70 11,08 11,28 7,75 7,95 INVEST Škofja Loka 79,30 79,85 11,20 11,32 7,65 7,95 LEMA Kranj 79,00 79,70 11,15 11,28 7,75 7.95 MiKEL Strelišče 79,20 79,80 11,16 11,28 7,70 7,95 PBS d.d. (na vseh poštah) 76,60 79,50 10,30 11,20 7,25 7,63 SHP-SJov. hran. in pos. Kranj 79,30 79,60 11,15 11,28 7,8» 7,95 SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 78,60 80,30 10,70 11,45 7,58 7.95 SLOGA Kranj 79,80 79.90 11.05 11,30 7,50 7.90 SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 78,20 - 10,89 - 7,52 - SLOVENUATURtST Jesenice 78.70 79,60 11,10 11,25 7,75 7,97 ŠUM Kranj 79,20 79,60 11,20 11,30 7,70 7,90 TALON Žal. postaja Trata, Sk. Loka 79,35 79,65 11,22 11,28 7,75 7,98 TALONZg. Bitnje 79,35 79,65 11.22 11,28 7,75 7,90 TENTOURS Domžale 79,00 80,00 11,10 11,30 7,70 8,00 UBK d.d. Škofja Loka 79,10 80,10 11,10 11.35 7,75 8,02 WILFAN Kranj 79,20 79,50 11,22 11.30 7,80 7,99 W!LFAN Radovljica. Grajski dvor 79,20 79,60 11,20 11.29 7,80 7,90 ZORI Kamnik 79.10 79,90 11,20 11,35 7,75 7,98 POVPREČNI TEČAJ 78.70 79.81 11,08 11,31 7,69 7,96 Prt Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 foio bobnar {p®imJ[)g01jTi 064/223-111 m: GLAS Vpisovanje certifikatov m ¥ W WJT m 7.30 - 1 LOČ*. 13.00 - 18.00, r sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel - — — 1-- Kranj. Korolk* L Z. 064/211-644 Ljubljana. Slovenska c 54. 061/133- 1 1-55 [-PRODAJA NJ&PJ?E^lSflEn MAKLER BLED d.o.o. °426n Blod. Ljubljanska cesta 3. r»l:064//6461, »ax:064/77-026 Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! ZAZIDLJIVI PARCELI 7. Zazidljiva parcela v Pod-nartu - 1.000 m2 za samo 19.000 DEM 2. Zazidljiva parcela na Dobravi pri Kropi v Izmeri 600 m2 za 25.000 DEM Poslovni r P*. Dobra 7*1 ''t,ir.>]■'..i -.t inovanjska hiša dobro ohranjena na lapl, večji sončni parceli v izmeri 900 m? Stanovanjska površina v Izmeri 170 m2. M^{r,l^WSir,lKllWI'H:i Stara kmečka hiša z ohranjenimi značilnostmi, na 600 m2 zemljišča, 150 m2 stan površine. Takoj vsel|iva. *»£ian/°4Van^ke hi*« - "»sobno stanovanje «tanov'? m2 v I. nadatroplu objekta' K m wi . pr'Pada '"dl zelenjavni vrt. drvar- Polovica novejše stanovanjske hiše - pritličje in kletni del ter pripadajoči del zemljišča. 147 m2 stanovanjske površine v navedenih dveh etažah. Vhod v navedeni del objekta je ločen, tako kot tudi vsi priključki M A i fi¥*I0t»I«Iil»] =l iT/1 ^laaiiiiiiidaiii^j 5?>damc m2 na 688 za/ld,l|Vo parcelo v izmen riovftrT na ,7rodno lepi lokaciji v ODr^nUrejonem ™»selju. Parcela je v£d >na * v«>mi priključki: vodo l*vn'a ah*aci>a- elektrika, urejena ' RtttMMMUu. asfa„n| d08t0p [J:T.i.y i§EN,CAH se v v garažni hiši "NA nadatroplu. Garažni v izmeri 15 Začeta gradnja stanovanjsko hiše. oz prtM ka k starejši leseni hiši na zemljišču v Izmeri 700 m2 Izdelana je prva plošča novogradnje - predvidena delavnica v pritličju V času gradnje novega objekta i" m<>?u i • - v i" m niijttktu a-iilMil-nvi:!,!^ Nova stanovanjska hiša. kvalitetno Izdelana na zemljišču v izmeri 600 m2, z 200 m2 stanovanjske Dovrši ne 'M i: f mtj XmbW Mora' NAJBOLJŠIH PONUDBH Počitniška hišica v izmeri 60 m2 na 900 m2 zemljišča. Izredno mirna in sončna lokacija. 'HnaaH^tf/ Dostop do objekta, voda, elektrika, i MJg^JaTsTOTslaT^ KAMNA GORIC Samostojen, opreml|en gostinski lokal brunarica. 20 m2 površine v objektu m 25 m2 zunanje terase Kupec lahko takoi nadnliuie / obrato Del stanovanjsk smučišča v Moistrani Nap strop)« ob|«kta: stanovanje 1 tor 60 m2 In skedenj 60 m zgradbe In pripadajoč: ;^>7.iti:i('i;l'i'H:,i »dnjem v bližini daj ie I nad m?, predpros hlev v pritličju del 7eml|išča Obnovljena kmečka hiša s skednjem In 3 000 n\2 zemljišča Vseljiva, dobro ohranjona hiša KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN GOZDOVI T. BLED - MLINO - kmetijskd zemljišče v izmeri l&.OOO mZ, kultura travnik, pašnik in njiva cona 69.000 DEM; 2. BLED - DOBE - kmetijsko zemljišče v izmeri 3.075 tr>2, *uk ture travnik, cena 6,5 DEMImSt; 3. BLED - DOBE - kmetijsko zemljišče v izmeri 2.287 m2, kultura travnik, cena 6 DEMImZ, 4. ŽIROVNICA - kmetijsko zemljišče v izmeri 2 184 m2, kultura travnik in njiva, cena 6 DEMImŽ; 5. BREZJE - kmetijsko zemljišče v izmeri 5802 m2. kultura travnik, cena 6 DEMImZ; 6. ČEŠNJICA PRI PODNARTU -kmet. zemtj. v izmeri 5481 m2, kultura travnik, cena 114 SIT/m2; 7. TALEZ - JELOVICA - gozdna parcela v izmeri 15.318 m2, cena po dogovoru; 8. BLED • DOBE - gozdna parcela v izmeri 10283 ob Savi, cene 1 DEMImZ; STANOVANJA J. ZG. GORJE - Dvosobno stanovanje v izmeri 62 m2, centralno ogrevanje, obdelovalni vrt, večji pomožni prostori. CENA 69.000 DEM 2. LESCE - Trisobno stanovanje v Izmeri 76,32 m2 na Savski ulici CENA 82.000 DEM 3. JESENICE - Trisobno stanovanje v Izmeri 80 m2. CENA UGODNA 74.000 DEM DELOVNI ČAS: od 9. do 12. In od 17. do 19. ure sreda in petek od 9. do 12. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V KŽK -jevem Kmetijstvu Tretjino zemljišč (že) prenesli na sklad Kranj - Mag. Janez Tavčar: "Pri arondacijah je bila odškodnina v večini primerov večja od 30 odstotkov vrednosti zemljišč. To po zakonu o denacionalizaciji pomeni, da so bila pridobljena na odplačni način." Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj bi po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov moral do 11. septembra lani prenesti na sklad vsa zemljišča, ki so z uveljavitvijo zakona o lastninskem preoblikovanju postala državna last, vendar je za zdaj prenesel na sklad le "čiste" (nesporne) parcele oz. tretjino od približno 1.600 hektarjev kmetijskih zemljišč in 850 hektarjev gozdov. Doslej s skladom tudi še ni podpisal pogodbe o zakupu zemljišč. Kot je povedal mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja -KŽK Kmetijstvo Kranj, se v podjetju ne strinjajo z enoletnim zakupom zemljišč. Ker le zakupi za daljša obdobja zagotavljajo primerno gospodarnost in obdela-nost, vztrajajo na tem, da bi zemljišča dobili v zakup najmanj za deset let, če že ne za 99 let, kolikor je v kmetijstvu normalno. Drug problem je višina najemnine. Čeprav se v Kmetijstvu strinjajo, da dvesto mark na hektar ni posebno velika najemnina, pa skupni znesek okrog 300 tisoč mark na leto pomeni ob hektarskih obdavčitvah, ki so v družbenem kmetijstvo že zdaj od 4-krat do 22-krat večje kot v zasebnem, nov "davek", ki ga nobeno še tako donosno kmetovanje ne prenese. Izračuni jim kažejo, da zakupnina samo pri pridelovanju pšenice predstavlja dodatni, 15-odstotni strošek. V KZK-ju ob tem želijo le, da bi država preverila celovitost obdavčitev družbenih kmetijskih podjetij in da bi izenačila pogoje za zasebno in družbeno kmetijstvo. "Če bo država še naprej vztrajala pri enoletnih zakupih in predlaganih najemninah, bomo šteli, da želi likvidirati družbena posestva," pravi mag. Janez Tavčar in poudarja, da bi zakupnine morali biti majhne, med drugim že zato, ker so kmetijska podjetja vložila veliko svojega denarja v urejanje zemljiških kompleksov. Kar zadeva denacionalizacijo, v KŽK-ju ne nasprotujejo vračanju zemljišč, ki so bila odvzeta brez plačila odškodnine, medtem ko za arondirana zemljišča pravijo, da so bila pridobljena odplačno, saj naj bi odškodnina v večini primerov presegla mejo 30 odstotkov vrednosti, kot jo določa zakon o denacionalizaciji. • CZ. Francoska pobuda Slovenski medvedje v Pireneje? Ljubljana - Minister za okolje m prostor dr. Pavle Gantar, francoski ambasador v Sloveniji, Jana Vidic z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in profesor Miha Adamič z Gozdarskega inštituta Slovenije so sc pred kratkim pogovarjali o pobudi francoskega ministra za okolje, da bi prihodnje leto v Sloveniji ulovili od dva do Šest rjavih medvedov in jih naselili v Pirenejih. Raziskovalno poročilo je namreč pokazalo, da so slovenski rjavi medvedje primerni za okrepitev ostankov pirenejske populacije, in da bi bil ulov medvedov pri nas v sodelovanju s Francozi tehnično izvedljiv. Poročilo je nastalo v okviru raziskovalne naloge Ekologija in varstvo rjavega medveda v Sloveniji, ki jo vodi prof. Miha Adamič in sofinancira ministrstvo za znanost in tehnologijo. • C. Z. letovati, UMIKI GOMI Po ugodnih cenah odkupujemo vse vrste lesa! Vabimo vas, da obiščete našo trgovino na Šucevi ulici 27 (komunalna cona na Primskovem), kjer vam nudimo gozdarsko opremo in kmetijsko mehanizacijo ter repromaterial za kmetijstvo! KMUUSKO GOZDARSKA 7ADPUGA 2 o o KRANJ Šuceva 27, Kranj Tel.: 268-505,268-506 Taniil I \Si\lltl KOSTANJEVIH GOZDOV Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608)41-044 aH 41-349 Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori... Pozabljena, a vse bolj cenjena Na Gorenjskem je po približnih ocenah letos posejane okrog trideset hektarjev ajde. Kranj - Ko so se na gorenjskih kmetijah v šestdesetih letih usmerili v pridelovanje krme, (silazne) koruze in krompirja, se je raznovrstnost setvenega kolobarja zmanjšala. Tedaj je s polj izginila tudi ajda, ki je nekdaj "na Koroškem in na Kranjskem" (pa še marsikje drugje) predstavljala pomemben pridelek. Čeprav v uradni statistiki ni podatkov o tem, koliko ajde sejejo na Gorenjskem oz. v Slovenij in kolikšen je skupni pridelek, pa mag. Na posestvu Trata 17 hektarjev ajde Na KŽK-jevem posestvu Trata pri Škofji Loki pridelujejo letos deset hektarjev semenske ajde in sedem hektarjev jedilne. Semensko bodo prodali ljubljanski Semenarni, jedilno pa trgovcem ali neposredno mlinarjem. Pravijo, da bo odkupna cena jedilne okrog ene marke za kilogram, medtem ko bo semenska nekoliko dražja. Pšenica za župnika, ajda za meznarja "Ajda je nekdaj veljala za manjvreden pridelek. Dovolj pove ie to, da so kmetje v preteklosti župniku za bero dajali pšenico, meinarju pa ajdo,'' pravi Andrej Starman s Sune pri Škojji Loki in poudarja, da bilo danes, Če bi se pobirali bero, verjetno obratno, saj je ajda medtem postala bolj cenjeno in iskano "blago", kot je pšenica. Na Starmanovi kmetiji so jo po dveh desetletjih "praznine" ponovno začeli pridelovati pred tremi leti. Letos so je posejali na površini 70 arov in za zdaj kar dobro kaže. "Če ajda uspe, je ob majhnem vložku (približno 15 tisoč tolarjev na hektar) lahko kar doberpridelek pa tudi soliden zaslužek. Ajda je po 140 tolarjev za kilogram, moka v trgovini od 300 do 400 tolarjev," pravi Andrej. Pri Dolharju je moka po 230 tolarjev Kmet in mlinar Jote Dolhar iz Pre-doselj je povedal, da je cena ajde, uvoiene iz Rusije, s Kitajske, iz Argentine ali od kje drugje, 85 tolarjev za kilogram in da je precej cenejša od domaČe, ki jo kmetje "držijo" po sto tolarjev in več. Vvoiena vsebuje tudi več moke kot domača, pravi in navaja, da iz sto kilogramov zrnja praviloma namelje nekaj več kot petdeset kilogramov moke, ki jo sicer prodaja po ceni 230 tolarjev za kilogram. Ob tem, da ajdo predeluje, jo tudi prideluje, letos na 1,25 hektarja veliki njivi v bližini Brda. Kot pravi, za zdaj kar dobro kaže. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, opaža, da je v zadnjih petih letih na gorenjskih poljih spet več ajde kot prej in da je je po zelo približnih ocenah vsega skupaj okrog trideset hektarjev (največ v okolici Škofje Loke in od Kranja do Cerkelj). Razlogov, da "po Koroškem, po Kranjskem" že spet zori več ajde, je več. Kmetje so spoznali, da lahko po spravilu žita in krompirja pridelajo na isti njivi še en pridelek. Ob tem, ko so se začele spreminjati pre-hranske navade, je vse več ljudi, ki cenijo stare jedi, jedi dedkov in babic, in so tudi za različne jedi iz ajde (slovenska kuhinja jih pozna okrog devetdeset vrst) pripravljeni globlje seči v žep. Ker ajda postaja vse bolj iskana in cenjena, je ni več tako težko prodati, pa tudi cena je, kot pravi mag. Miran Naglic, kar privlačna, kajpak ob pogoju, da jo pridelovalec tudi sam proda. In kakšna prihodnost se obeta ajdi? Da bi bila spet tako razširjena kot nekdaj, ni verjeti in pričakovati, zanesljivo pa bo na marsikateri gorenjski kmetiji zanimiva že zato, da bodo % njo nekoliko razgibali precej enoličen setveni kolobar. • C. Zaplotnik Odredba ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Država vlaga v (zasebne) gozdove Do sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih so upravičeni le lastniki, ki imajo manj kot sto hektarjev gospodarskega gozda. Za umetno obnovo gozdov bo drŽav igotovila in plačala sadike, pri naravi^ obnovi pa bo solinam irala, odvisno Kranj - Minister /a kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je pred kratkim izdal odredbo o Imam iranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračunu Republike Slovenije. Odredba - veljali je začela 1. oktobra - določa dela, za katera bo država zagotavljala denar, in način »ridohivauja sredstev. Za vzdrževanje cest 35 odstotkov iz proračuna Država bo vzdrževanje gozdnih cest sofinancirala v povprečni višini 35 odstotkov od vrednosti del, sicer pa bo delež odvisen od tega, koliko se določena gozdna cesta uporablja tudi za javne namene. Jeseniški občini bo država plačala 31,8 odstotka stroškov, kranjski 33,2, radovljiški 32,1, škofjeloški 29 in tržiški 36,1 odstotka. Pomoč pri obnovi opustošenih gozdov Država bo lastnikom gozdo\ po magala pri obnovi gozdov na BOMt išči h, gozdov, ki jih je prizadtin naravna ujma, pa tudi v primerih, ko povzročitelj poškodovanosti gozdov ni znan. /a obnovo bo poleg sadik (semena) plačala tudi 20 do 40 odstotkov stroškov sajenja. (lubadarje), za izvedbo protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih in del v varovalnih zasebnih gozdovih in v gozdovih v ožjem delu hudourniških območij ter za izvedbo del v primerih, ko zavod zagotovi izvršitev odločbe. Država bo sofinancirala gozdnogojitve-n.i m varstvena dela ter dela za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih, gozdno semenarstvo, sanacijo v zaseb nih gozdovih, ko povzročitelj škode v gozdu ni znan, vzdrževanje gozdnih cest, obnovo gozdov na pogoriščih in gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah, drugo redčenje in premena v zasebnih gozdo vih, gradnjo gozdnih cest in naložbe v gozdne drevesnice. Stopnje poudarjenosti ekoloških in s° cialmh vlog gozda, od 30 do 50 odstOP kov stroškov priprave sestoj:' ^ naravno semenitev. Za °b^cleV.nV prispevala od 20 do 40 odstop stroškov, za nego mladja in gošče <>~ drugih območjih. Do sicdstev za ^ nanciranjc gozdnogojitvenih «n v'"' (, nih del v zasebnih gozdovih so 1 odredbi upi.ivičeiu le tisti, H "»gj, manj kot ito hekttrjev gospooen gozdov, • C Zaplotnik Jutri na Slapu pri Tržiču Zadruga Sv. Katarina odpira prostore >ilo tako malo • stavba in teJJJJ kladišče s pripadajočim zemlpscc^ Slap - GozdankO kmetijska zadrugu Sv. kuturinu bo jutri, v soboto, ob enajstih dopoldne odprlu na Slupu pri na Slapu Ko 90 K kmetje U 10111» I r/uu poslovne prostore, v kuterih bo jelendolskr doline na releremm r knmerciulnu služba, sejuu murca lani odločili za izločil Država bo finančno podpirala le tista dela, ki so vključena v letni program vlaganj v gozdove, pri čemer bo delež, sofinanciranja odvisen od vrste dela in Od tega, kako poudarjena je ekološka in socialna vloga gozda Država bo v celoti zagotavljala denai za nabavo, polaganje in izdelavo koti trolnih in lovnih pasti za podlubmke tajništvo sobu, turistično informacijsku pisurnu in prostor /a razstavo izdelkov, ki jih i/delujejo v bonski in jelendol.ski dolini ter v bližnji okolici. Kot jc znano, je zadruga Sv. Katar ina M območju lomske m jelendolske doline nekdaj že obstajala, vendar jo je ob politični usmeritvi, da je manjše zadruge treba ukiniti, njihovo premo ženje pa prenesti na večje, doletela enaka usoda kot lesko, kovorsko in podljubcljsko. Vse premično in nepre mičuo premoženje jc 1°<60. leta morila proti volji članstva prenesti na tržaško zadrugo, lega piemožeuja m tržiške zadruge in za ustanovile Gozdarsko kmetijske zadrugi; _ Katarina, so se začela tudi njihov* prizadevanja za vrnitev primioZt"J ; ki je bilo preneseno na tržiško zao«, go. Čepi a v do razdružitve pwmOjWT kljub raznim poskusom Še m P,,sl(' Js zadrugi Sv. Katarina uspelo, "J11 pomočjo Občine Ir/ič našla za sta» laka v stavb, na Slapu 2^ nadurnem stanovanje :n da je lahko v ■/P»a*"Jl$. nih prostorih uredils poslovne i tore,v katerih bo tudi delovno m«* za komercialista kot prvega /ap« nega v zadrugi • C, Z. UREJA Vilmi Stanovnik Gorenjske košarkarske ekipo so odlično začele novo ligaško sezono DOBRA IGRA POLNI DVORANE Ekipa košarkarjev Triglava v Al slovenski moški košarkarski ligi je v štirih krogih zmagala trikrat, poraza letos še ne pozna ekipa Loka kave v A2 ligi, pa tudi košarkarji Didakte iz Radovljice so po treh krogih na vrhu B lige - Jutri oba A ligaša igrata doma in v pomembnih srečanjih pričakujeta tudi pomoč s tribun. Kranj, Škofja Loka, 7. oktobra - Po napovedih košarkarskih strokovnjakov bo letošnja ligaška sezona v Sloveniji zanimiva kot ?e dolgo ne. Spremenjen tekmovalni sistem, ko se liga deli na Al m A2 ligo $ po dvanajstimi ekipami, pa ob igrišča iz kola v kolo privablja vse več gledalcev. Tudi na Gorenjskem je tako, saj vsi predstavniki, tako Triglav v Al ligi, kot Loka kava v A 2 ligi ter radovljiška Didakta v B ligi igrajo res odlično. Košarkarji Triglava, ki igrajo v elitni ligi, so dosedaj dvakrat igrali doma, dvakrat pa v gos-teh. Doma so premagali tako ekipo Kraškega zidarja kot Bavario Woltex, v gosteh pa so v drugem krogu izgubili s Kovinotehno Savinjsko Polzelo, na zadnji tekmi z ekipo Kopra na Škofijah pa so zanesljivo slavili. "Štiri tekme, od tega tri zmage, so za nas v začetku letošnje sezone vsekakor dober začetek, saj je bil do pred kratkim poškodovan Jeras, še sedaj pa ima težave s poškodbo Vukčevič. Po presenetljivi, a zasluženi zmagi s Koprom pa je želja po dobrih rezultatih še večja," je povedal trener Triglava Martin Gorenc. Tako so Kranjčani po štirih krogih s sedmimi točkami na odličnem tretjem mestu. V ligi pa vodi Smelt Olimpija, ki ji do sedaj še ni bilo treba oddati zmage in »ma edina osem točk. Drugi je Satex Maribor, s prav tako kot Triglav, sedmimi točkami. Jutri ob 20. uri pa v dvorano na Planin prihaja ekipa Rogaška Donat MG. " Ekipa Rogaške je za nas standardno neugoden nasprotnik, saj je zmaga tako za ene kot za druge navadno zelo tesna. Ker so košarkarji iz Rogaške Slatine v zadnjem kolu izgubili doma s Heliosom, so imeli te dni doma gotovo "težke pogovore", zato je pričakovati, da bodo v Kranj prišli še bolj željni zmage. Vendar pa se mi še malo ne predajamo in ob pomoči gledalcev iz tribun bomo seveda skupšali dobiti tudi to tekmo," pravi trener Kranjčanov Martin V A2 ligi sta ekipi Smelt Olimpije mladi in Nove Gorice med tednom ie odigrali tekmi 5. kroga. Zmagala je Smelt Olimpija, posebna zanimivost na tekme pa je, da je 20-letni Gregor Belina na njej postavil nov rekord državnega prvenstva, saj je dosegel kar 63 točk. Gorenc. Pri Triglavu pa so se tudi odločili, da bodo na vsaki tekmi žrebali vstopnice, nagrajence pa čakajo lepi dobitki -jutri bo naprimer prva nagrada barvni TV sprejemnik. Pokrovitelj tekme pa bo Rcvbx. Še bolje kot Triglavani so tekmovanje kot novi A2 ligaš začeli košarkarji Loka kave. V (sikomet mmtmm KRANJČANKE PRVIČ DOMA Kr»nj, 7. oktobra - V 1. državni ligi za ženske bo v III. krogu ekipa rokometašic Kranja prvič igrala doma. Tekma bo v nedeljo, 9. oktobra, ob 9. uri v dvorani na Planini. Rokometašicc Kranja, ki so v prvih dveh krogih gostovale so med tremi ekipami v elitni ženski skupini, ki letos šc nimajo točke (poleg njih še M - Degro Piran in ŽK Bakovci). Zato bo prva predstava v letošnji ligi pred domačim občinstvom še pomembnejša. V nedeljo dopoldne sc bodo pomerile z ekipo RK Branik Maribor. V II. državni ligi za moške - zahod bo v Kranju gorenjski derbi kroga, saj Preddvor TAB Inženiring gosti škofjeloški Scšir. Tekma b« jutri, 8. oktobra, ob 18. uri. Ekipa Besnice jutri odhaja na gostovanje v Novo Gorico. V II. državni ligi za ženske - zahod bo Planina Kranj gostila Polje, Sava Kranja pa v nedljo ob 10.30 uri ekipo Lokastara iz škofje Loke. Doma bodo tokrat igrale tudi rokometašice Kranja B. ki bodo gostile ekipo Krim Electa B. V III. dižavni ligi za moške - II. skupina pa so pari: Morkec B -Radovljica Špeccnja Bled (sobota ob 18. uri), Preddvor Gorjanc -Kodeljevo B (nedelja ob 10.30), Dom Žabnica - Sava Kranj (sobota ob 18.15), Jezersko Šešir B (sobota ob 18. uri). Redni krog konec tedna igrajo tudi starejše deklice in kadeti. • V.S. 1. TEKMA ŠESTNAJSTINE FINALA POKALA SLOVENIJE ODLOČITEV V DRUGEM DELU Šešir : Celje 24:15 (12:10) Nkofja Loku - Športna dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika: Juratovcc (Vrhnika) in Puntarič (Logatec) Srečanje je imelo dva povsem različna polčasa. V prvem so mladi ^-eljani povsem zasenčili domače favorite, v drugem delu pa so i-oCani le zaigrali tako kot je bilo od njih pričakovati in si priigrali 'epo prednost pred povratnim srečanjem. V prvem delu so gostje na , 7 Burdianom in Pajovičem imeli iniciativo do 20. minute, ko so i-očani prek (vijiča prvič izenačili. Kljub vodstvu so bih v odmoru oornači igralci deležni kritike trenerja Praljaka, kar pa je obrodilo *a(Jovc, saj io nato Ločanl odigrali res briljantnih 20 minut. Gostje r pa so prvi zadetek dosegli šele v 5. minuti. Visoko vodstvo "tuioč Povscm Uipavalo, talco da sc v zadnjem delu srečanja ril ,a,mrc/a m več zatresla, gostje pa so le nekako omili že lcl°Snji poraz na Gorenjskem. • Darc Rupar NOGOMET BOČE V EVROPO! Športne zveze in ob sodelovan; Creina je prinesel odločitev, k Pristaši večje afirmacije Kiai želeli: nogomet bo v prihodnje »n z enotnim organizacijskim d Snnrt "»"»ura - z.gouovinsKi sestanek pou okriljem C ran"0 ZVCZC ln ob delovanju NK Živila Naklo in Triglav-Jf.JH?1*®*?' odločitev, ki so jo ljubitelji nogometa in Kranja in gorenjske regije dolgo dnje deloval pod enotnim vodstvom odločit " orK'ull'r,,,-|iskim pristopom. "Pozdravljamo tako bilo SHJ ^c ""Komet šport z obetavno pnhodnosijo," je Pr.Mc?1?Cn,C diK"kior|H Športne zveze I/toka Krašovca in i useunika Slavka Brinovca. "Norzomct na Gorenjskem jm > ,rneb cilj - pot v Evropo. Zatak uspeh pa moramo hrani! Vo Potenciale," je dejal Milan Bajžclj, ki skupaj z razn i Kcm,ccm vodi projekt, ki ga podpirata oba kluba, ki prv • > HU Z us,rczno P«»dlago (objekti, kadri) z« uresničitev intrig8 u a 10 zarrU!»b: združitev kakovosti, financ in Dnvjtr e "P™1 isto streho". K sodelovanju p« bodo vse r °ni Jpor,ni klavci, trenerji, klubi in gospodarstveniki Košarkarji Smelt Olimpije so se v sredo zvečer uvrstili v letošnjo ligo evropskih prvakov. Potem ko so v prvi kvalifikacijski tekmi v Ljubljani premagali ekipo Maes Pits s 24 točkami prednosti, so v povratni tekmi v Antwerpnu izgubili za 12 točk. Veliko zaslug za ta uspeh imajo tudi bivši Triglavani Tušek, Milic in Horvat. prvih štirih krogih so namreč "zmleli" vse svoje nasprotnike.... najprej Slivnico, nato Elektriko Šoštanj, Color Medvode in minulo soboto na gostovanje še ekipo Nove Gorice. "Seveda po štirih krogih ne mislimo, da smo nepremagljivi, saj smo imeli do sedaj lažje nasprotnike, s težjimi pa se bomo pomerili že v naslednjih treh krogih. Za nas je bilo do sedaj teže le na gostovanju v Novi Gorici v zadnjem krogu, ODBOJKA kjer smo leta inleta izgubljali z domačo ekipo, tokrat pa smo jih uspeli premagati. K dosedanjim zmagam je ogromno pripomogel prvi strelec obeh lig Dušan Mitič, ki zadeva tako kot še nikoli. Prav tako so iz kroga v krog boljši tudi ostali, na čelu z novincem v ekipi Darkom Vuksaničem. Seveda pa kljub dosedanjim zmagam ostajamo na "trdnih tleh" in naš cilj je še vedno peto do osmo mesto v ligi," je povedal škofjeloški košarkarski strokovnjak in trener ekipe Loka kava Igor Dolenc. Ločani jutri ob 18. uri v domači dvorani na Podnu gostijo ekipo Idrije. Novo ligaško sezono v B ligi pa so odlično začeli tudi košarkarji Didakte iz Radovljice. V prvih dveh krogih so slavili na gostovanjih na Vrhniki in pri Kočevski Reki, v soboto pa so doma premagali še ekipo Tolmina. Tako so s šestimi točkami prvi v ligi, že danes pa odhajajo na gostovanje v Novo mesto. • V. Stanovnik FIPR0M SPONZOR JESENIŠKE ODBOJKE Tako kot ima bogato tradicijo proizvodnja okroglih materialov v okviru železarstva na Jesenicah, ta proizvodnji program je združen v firmi FIPROM, je dolga tudi tradicija odbojke v mestu in občini. Ta športna panoga je v preteklosti doživljala vzpone in padce. V lanski sezoni pa se je z združitvijo vseh odbojkarskih zanesenjakov, ki so prej delovali v Žirovnici in Jesenicah začel kvalitetnejši vzpon. S podpisom pogodbe o generalnem sponzorstvu s firmo FIPROM z Jesenice, pa se bo lahko nadaljevalo zastavljeno delo, predvsem pa jeseniška občina ostaja eden od tradicionalnih odbojkarskih centrov v Sloveniji. Na petkovi tiskovni konferenci so predsednik kluba Fiprom Jesenice Žirovnica Zoran Madon, član upravnega odbora Izidor Jekavec in trenerja Brane Divjak (ženska ekipa) ter Franci Langus (1. moška ekipa) predstavili klub, spregovorili o načrtih in željah pred novo prvenstvneo sezono, ki se je začela v soboto. Predsednik kluba Zoran Madon je v uvodu povedal, da so z uspehom v lanski sezoni, ko se ie prva moška ekipa obdržala v 1A državni ligi med osmimi najboljšimi slovenskimi ekipami, ženska ekipa pa se je kot zmagovalka tekmovanja v tretji državni ligi prebila v drugo izredno zadovoljni. Plod the uspehov je podpis že omenjene pogodbe z jeseniško firmo FIPROM, ime katere bodo v novi sezoni nosili člani prve moške ekipe, članice prve ženske ekipe, ter druga ekipa kluba, ki je ponovno ustanovljena in bo nastopala v tretji dražvni ligi. Oba trenerja sta spregovorila o pripravha na sezono, ki se je že začela. Franci Langus je povedal, da je prva moška ekipa začela s pripravami v sredini avgusta. Jedro ekipe je ostalo nespremenjeno. V ekipi sa ostala oba tujca Bujak in Adžovič. Pomembna okrepitev za moštvo je 194 cm visoki državni reprezentant Slovenije Bernard Purkart (Prej Olimpija), ki bo okrepil tako igro na mreži kot v Solju. Ekipa je razmeroma mlada, vendar pa dovolj izkušena. Računajo na uvrstitev nekje do četrtega mesta, ki še zagotavlja direktno obstanek v najkvalitetnejši slovenski ligi. Za prvega favorita prvega dela tekmovanja, ko v prvenstvu nc igrata še ekipi Maribora Branika in Salonita šteje Vigros iz Murske Sobote, ki bi moral v soboto gostovati na Jesenicah, vendar bo tekma zaradi obveznosti tega kluba v Evropskem pokalu šele v sredo, 12. 10., ob 19. uri v telovadnici ŽICA na Jesenicah. V drugem kolu pa odbojkarji gostujejo pri Pionirju v Novem mestu. Ženska ekipa bo v drugi slovenski ligi poizkušala osvojiti vsaj šesto mesto. Ekipa je zelo mlada, vendar pa ima trener Divjak na razpolago dvanajst igralk, na vrata ekipe pa trkajo še kadetinje. Vse tekme moške in ženske ekipe se bodo igrale v telovadnici ŽIC-a v sobotah (izjemoma v sredah;. Ta jeseniška telovadnica je zelo zasedena, kar jc tudi eden večjih problemov jeseniških športnikov (v njej so Šc košarkarji zdvema ekipama v slovenskih ligah). Druga moška ekipa pa ostaja v matični telovadnici v Žirovnici. Oba trenerja sta poudarila, da je zanimanje mladih za to iporntO panogo veliko, zato težko pričakujeta izgradnjo nove telovadnice pri jeseniški Gimnaziji, ki naj bi bistveno izboljšala pogoje za delo. • B. J. VABILA, PRIREDITVE NA BLEDU ZAČENJAJO ODBOJKARSKO SEZONO -V telovadnici Osnovne šole na Bledu bosta jutri otvoritveni tekmi ženske in moške ekipe OK Bled v novi sezoni. Ob 17. uri bo ženska ekipa Avtohit Bleda gostila LIK Tilio, ob 19. uri pa Minolta Bled ekipo Fužinarja. • V.S. NOGOMETNI SPORED - V. I. slovenski nogometni ligi ekipa Živil Nakla že jutri odhaja na gostovanje v Izolo. V 3. SNL pa bo tekma med Triglav Creino in Litijo v nedeljo ob 15.30 v Kranju. Jeseničani v 8. krogu gostujejo pri Jadranu Kozini. V slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Gorenjskega glasa jutri doma gostita Maribor Branik. Kadeti bodo igrali ob 13. uri, mladinci pa ob 15. uri. • V.S. 15. TEK NA ŠMARNO GORO - Gostilna Ledinck na Šmarni gori organizira jutri, 8. oktobra, s Startom ob 10. uri, 15. gorski tek na Šmarno goro. Tek bo tudi finale pokala Slovenije v gorskih tekih. Prijave sprejemajo od 7.30 do 9.30 ure. • E.K. 4. BOBEKOV PREŠERNOV MARATON - Jutri ob 10 uri bo na Zlatem polju Start 5- in 10 kilometrskega teka, 42- in 60-kilomctrski maraton pa sta preložena na 8. februar. • S.B. GORENJSKI NAMIZNOTENIŠKI DERBI -Medtem ko bo II. krog v I. DNTL odigran v sredo, 12. oktobra, (igralke Merkouna bodo doma igrale s Semedelo), bo gorenjski derbi II. kroga v 2 DNU za člane jutri ob 10. uri, ko bo Merkur gostil ekipo Križ • F. O. Acroniksi odpotovali v Budimpešto NAPREDOVANJE BO PREDVSEM STROŠEK Jesenice, 5. oktobra - Državni prvaki, hokejisti Acroniksa Jesenic, so minuli torek gostovali v Ortiseju, kjer so v 8. krogu jadranske skupine premagali domačo ekipo Gardene z rezultatom 6:8 (3:4, 2:2, 1:2), že včeraj pa so odpotovali na četrtfinalni turnir evropskega pokala prvakov v Budimpešto. Poleg jadranske lige in državnega prvenstva jeseniške hokejiste letos čaka še nastop v evropskem pokalu prvakov. Četrtfinalni turnir za skupino B, kamor so uvrščeni naši prvaki, se danes začenja v Budimpešti, kjer se bodo Acroniksi za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje borih z ekipami domačega Ferencvarosa, IK Hernig iz Danske in romunskimi državnimi prvaki, ekipo Steaue iz Bukarešte. Kot je pred odhodom povedal kapetan ekipe Murajica Pajič Jeseničani nasprotnikov sicer ne poznajo najbolje, vendar pa uvrstitev na drugo ali celo prvo mesto ni nemogoča. Če bodo v Budimpešti prvi, bodo odšli na pofinale v Malmo, če bodo drugi, pa v Olomuc. "Dober rezultat je seveda spodbuda za ekipo, vendar pa za klub napredovanje in morebitno igranje pomeni predvsem velik strošek. Kakšnih trideset tisoč nemških mark bo potrebno zbrati za pot v Malmo," je povedal predsednik strokovnega sveta kluba Roman Smolej. Kljub vsemu je Jeseničanom želeti, da bi od danes do nedelje na Madžarskem dobro zastopali Slovenijo in Gorenjsko.... pa tudi, da se ne bi preveč utrudili. V torek se namreč že nadaljuje tekmovanje v jadranski skupini, v Podmežaklo pa prihaja ekipa Fasse. Dva dni kasneje se začne tudi letošnje državno prvenstvo. Na državnem prvenstvu pa bodo seveda kot druga gorenjska ekipa nastopili tudi hokejisti Sportine, ki so v zadnjem krogu donavske skupine doma izgubili z ekipo EC Gradca^ z 2;3 (1:1, 0:2, 1:0) in se tudi poslovili od evropske lige. Ker so v odločili tekmi za drugo mesto v ligi Celjani premagali OJirnpijo Hertz, bo v kvalifikacijah s tretjeuvrščeno ekipo jadranske lige (Jeseničani imajo za to še možnosti) igrala ekipa Inntala. • V. Stanovnik MALČKI ZAČELI PRVENSTVO Bled, 6. oktobra - Prejšnji konec tedna so svoje letošnje državno hokejsko prvenstvo začeli tudi malčki. Za naslov državnega prvaka bodo igrale ekipe Olimpije Hertz, Acroniksa Jesenic, Sportine Bled, Triglava, Maribor Leljaka in Slavije Jate. Kot je sporočil Žiga Svete, so se najmlajši blejski hokejisti pod vodstvom Valerija Šahraja in njegovih pomočnikov na letošnje prvenstvo pridno pripravljali. Konec tedna so odigrali tudi že prvo tekmo in sicer z ekipo Acroniksa, rezultat pa je bil izenačen 2:2. • V.S. TRIGLAV NA MADŽARSKO Kranj, 7. oktobra - Vaterpolisti kranjskega Triglava so od madžarskega prvoligaša HSVC iz Hodmezovasarelvja dobili povabilo na mednarodni turnir za pokal "CUALA KUPA", ki bo v tem zdraviliškem mestu od 7. do 9. oktobra. Na turnirju bo nastopilo šest ekip. Poleg domačinov bodo še nastopili Szentemi Vizmu, Szentemi Vasutas, Szolnuk (Madžarska), Spartakus (Romunija) in pa kranjski Triglav. Turnir je kot nalašč velika priložnost za trenerja Triglava Rada Čermetja, da uigra prvo ekipo, ki bo v letošnji sezoni spremenjena, saj v prvi sedmerki ne bo kar štirih igralcev minulega prvenstva (Stirn, Grabeč, Antonijevič in Troppan). Turnir se bo začel danes ob 14.30 uri s tekmo HVSC-TRIGLAV in končal v nedeljo (9. oktobra) s tekmo BP. SPARTAKUS-TRIGLAV, ki se začne ob 16.30 uri. Jutir bo Tirglav ob 11. uri igral še s Szolnukom, ob 15.30 uri pa s SzentesiVizmo in v nedeljo ob 9. uri s Szentesi Vasutasom. • Jože M ar inče k Aerodrom Ljubljana, p.o. objavlja prosta delovna mesta /. DIREKTORJA SEKTORJA ZA AOP (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) morajo kandidati Poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana fakulteta računalniško-informativne, elektro, ekonomske ali računalniško-organizacijske smeri - znanje angleščine ali nemščine - sposobnost organiziranja in vodenja - poznavanje računalniške in programske opreme - 5 let ustreznih delovnih izkušenj • Kandidati naj svoji vlogi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kot delavec s posebnimi pooblastili pa bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. //. VEČ KUHARJEV Pogoji: - dokončana poklicna gostinska šola - kuharska smer - zaželene delovne izkušnje Izbrane kandidate bomo po 2-mesečnem poskusnem delu zaposlili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Možnost nastopa dela takoj. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili pošljejo na naslov: AERODROM LJUBLJANA, p.o. Kadrovska služba, 64210 Brnik-Aerodrom. KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI za msm glas Med moralo in pragmatizmom AlarJco Jenšterle Predlog krščanskih demokratov za novega zunanjega ministra je očitno le še ena od številnih akcij zavlačevanja in s tem omogočanja Lojzetu Peterletu, da še naprej vodi ta pomemben resor. S tem si SKD sicer res povečuje manevrski prostor, ki ji ga je Peterle zmanjšal s svojim odstopom, vendar si hkrati pri potencialih volivcih zmanjšuje ie zdaj močno načet ugled. Spomnimo se, da je Peterle govoril o nepreklicnem odstopu in celo naznanil končni rok tega dejanja (1. oktobra), zdaj pa še naprej ostaja zunanji minister in namerava to funkcijo opravljati do končne premierove oziroma driavnozborske odločitve. Še ne dolgo tega smo lahko podobne mahina-cije spremljali ob "odstopu" Edvarda Staniča z mesta generalnega tajnika stranke. Odstopanje je tako pri krščanskih demokratih postalo izrazito razvrednoteno dejanje. In če so tako nenačelni ie pri tem, potem ni nobene garancije, da bi bili kaj bolj pri večjih temah, kot je na primer splošna politika SKD. Lojze Peterle se oprijema zadnje bilke, ki mu je pred dokončnim političnim potopom še preostala. To pa je le vodstvo stranke same. Ker ga pri tem vse bolj ogroia v javnosti na moč priljubjeni Edvard Stanič, bi mu zelo ustrezala njegova odstranitev s funkcije generalnega tajnika stranke. S tem bi imel več prostora za vodenje svoje politike. Mnogi so v predlogu, naj bi Stanič postal novi zunanji minister, videli ravno to past. Peterletova politika je močno načeta, saj v zadnjem času izgublja podporo celo med tistim delom volivcev, ki so mu bili najbolj zvesti in na katere se je stranka pri pomembnih odločitvah vedno opirala. Gre za slovensko politično emigracijo po svetu. Ta je zdaj popolnoma odkrito stopila na stran opozicije, konkretneje Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije, Peterletu in njegovim krščanskim demokratom pa odrekla podporo, ki jim jo je nudila ves ta čas. Dva dogodka nesporno pričata o tem, da je emigracija prešla v opozicijo. Pred Časom sta se v Severni Ameriki Lojze Peterle in Marjan Podobnik srečala s predstavniki tamkajšnjih emigrantov, po vrnitvi pa je Podobnik izjavil, da "so pogledi in interesi večine zdomskih Slovencev skladni s programom in delovanjem SLS, zato ima ta pri Slovencih v Zdruienih driavah Amerike in Kanadi veliko podporo". Drugi pokazatelj je odhod Janeza Janše k Slovencem v Argentini. Janša se bo to nedeljo udeleiil Slovenskega dne, ki ga organizirajo politični emigranti iz Argentine, ti pa te od nekdaj veljajo za moiganski trust slovenske politične emigracije po vsem svetu. S tem je emigracija svoj mandat podelila Janši in njegovi politični liniji (to predstavlja tudi SLS), ki pa je seveda popolnoma drugačna od Peterletove. Krščanski demokrati so očitno za velik del svojih članov predolgo sedeli na dveh stolih in se niso znali odločiti med vlado in opozicijo. Po Peterletovem odstopu in zdaj nameri, da še naprej ostanejo v vladi, pa je dokončno jasno, kako zelo pragmatični so. Oblast ohranjajo tudi za ceno notranje razbitosti stranke, od katere pa imata največjo korist premier dr. Drnovšek in njegova LDS, ki ji še kako ustrezajo oslabljene koalicijske sopart-nerice. Od tod tudi neizmerni cinizem, ki ga je bilo mogoče zaznati ob obelodanjenju krščanskodemokratskega predloga za zunanjega ministra. V njem je še posebej prednja-čil dr. Dimitrij Rupel s svojo izjavo, da bi ga morali hudo bičati, če bi hoteli, da dr. Umeka podpre. Če bivši zunanji minister, ki nedvomno ima diplomatske izkušnje, javno izusti tako nediplomatsko izjavo, potem se krščanskim demokratom v vladi ne piše ravno dobro. Očitno pa stranka svoje mesto na oblasti ohranja tudi za ceno neprestanega poniievanja in zasmehovanja. Ravno ta pragmatizem je tisti, v katerem se odlično ujame z LDS. Ministri SKD so preveč dobro okusili oblast, da bi jo zdaj zapuščali zaradi nekih prehitrih Peterletovih potez. Zato se vsi skupaj raje zatečejo k medijsko odmevni manipulaciji, ko zunanji min ister izjavi, kako odstopa zaradi moralnih razlogov, vendar takoj zatem zaradi pragmatičnih razlogov stori vse za ohranitev sedanjega polotaja. Maraton je končan... Dušan JBavdeJc, dr. med. V petek, 30. J^L ^^^m^septembra, se mKm. titk, HHje v Driavnem zboru začela maratonsko dolga seja, ki je s prekinitvami trajala vse do nedelje, 2. oktobra, zvečer. Poslanci smo obravnavali zakon o usanovitvi občin, ter določitvi njihovih območij, to je zakon, ki bo v temeljih spremenil organiziranost in število občin v naši drtavi. Da je to pomemben zakon, dokazuje veliko zanimanje strank pri njegovem nastanku in čas nastajanja, saj se je rojeval v parlamentarnih, nato pa v vladni komisiji skoraj dve leti. Po vsej drtavi je bil izveden referendum, katerega rezultati naj bi pokazali, kakšne občine si volivci telijo. Žal, v Zdruieni listi socialnih demokratov z rešitvami, ki jih je sprejel Driavni zbor, nismo zadovoljni. Edini smo predvideli nezadovoljstvo ljudi s predlaganimi rešitvami. Opozarjali smo Driavni zbor naj ne hiti z določanjem meja novih občin, saj so prihajala protestna pisma občinskih skupščin in občanov. Svetovali so, naj poslanci svoj dragoceni čas raje posvetimo spodbujanju gospodarskega razvoja, zaposlovanju, brezposelnosti, da bi morali prej uveljaviti upravne in finančne predpise, itd., ne pa, da ustanavljamo občine, ki so proti referendumskemu izidu oz-volji ljudi: naj jih ne silimo v skupnost z njimi in kraji, s katerimi se ne razumejo, naj ne delamo umetnih tvorb, ki izgledajo zaokroiene samo iz letala. Žalostno je, ker ničesar od tega ni dobilo niti odgovora, kaj šele, da bi bilo upoštevano. Prav nasprotno. Driavni zbor je volontaristično, brez argumentov in analiz nezrelo odločal enkrat tako, po eni uri pa o istem ali podobnem primeru povsem drugače in s tem povzročal nekonsistentnost zakona. Za primer naj navedem "novo" občino Osil-nico, ki nima niti 500 prebivalcev in Jezersko, ki jih ima več kot 1000, je pa najprej bilo izglasovano kot občina, v naslednjem branju pa, ker da ne zadostuje kriterijem, je bilo priključeno Preddvoru. Glede na zelo različne rezultate referenduma in s tem telje ljudi po novih občinah, si je Zdruiena lista kot glavna kriterija za ustanovitev nove občine vzela; referendumski rezultat občanov, torej občani naj svojo občino dobijo, če si to telijo in drugo - pogoje za ustanovitev občin, ki smo jih določili v zakonu o lokalni samoupravi. Zdruiena lista je vloiila celo svoj amandma, ki je na temelju telje volivcev in kriterijev vseboval 70 občin. To je zelo "malo" novih občin, vendar pa dobra osnova za ustanavljanje "novih" ob upoštevanju ostalih kriterijev. O tem našem predlogu srno se posvetovali z različnimi strankami, dobili te julija veliko podporo liberalne demokracije, ki pa se je zadnji trenutek premislila. Tako smo v Zdruieni listi ostali zvesti obljubi volivcem in glasovali smo za "tiste nove občine", za katere so se izrekli volivci na referendumu, in ki izpolnjujejo pogoje. Kljub neprimernosti, zakona v Zdruieni listi ne nameravamo rušiti pred ustavnim sodiščem, ker bi to onemogočilo izvedbo lokalnih volitev. Nameravamo pa pomagati tistim krajevnim skupnostim, ki z vključitvijo oz. odcepitvijo v "staro" oz. "novo" občino niso zadovoljni. Seveda pa bopostopek dalji in bolj zapleten. In kaj to pomeni za Gorenjsko? Od sedanjih petih občin smo Gorenjci dobili eno mestno občino - Kranj. Trudili smo se tudi za Jesenice (s svojimi 25.000 do 30.000 prebivalci), pa bi bili preglasovani, medtem ko je mestna občina postala Slovenj Gradec s svojimi 9.000 ljudmi v centru?! Poleg tega imamo na Gorenjskem še občine Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica, Trtic, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri. V Kranju smo dobili občine Naklo, Cerklje, Šenčur in Preddvor, čeprav so bili volivci proti, nismo po dobili občine Jezersko, Čeprav so bili občani močno zato, da jo dobijo. Morda bodo kje drugje bolj zadovoljni? Po Ustavi v Sloveniji vlada ljudstvo, poslanci pa smo izvoljeni predstavniki vsega ljudstva. Moram priznati, da imam močno grenak priokus, saj v svoji občini nisem (nismo) uspeli niti v enem primeru spoštovati volje ljudi UJETNIKI SVOBODE Jože JVovaAc Borza parlamentarnih glasov Hrane: jt£ržen, poslanec SDSS Teden, ki mineva, je bil spet poln presenečenj. Slovenska politična scena je vsebolj podobna odru. Dogajanje v veliki koaliciji pa kakšni komediji zmešnjav, v kateri se razkrivajo značaji politikov. Kdo bo v tej igri dobil in kdo izgubil, zaenkrat še ni jasno, čeprav je to bistvo politike. Po presenetljivi izvolitvi Iva Bizjaka za varuha človekovih pravic se je ie zdelo, da velika koalicija plava v mirne vode. Potem pa so krščanski demokrati za Peterletovega naslednika predlagali dr. Andreja Umeka. S tem so presenetili ne le novinarje, ampak tudi LDS in ZL. Takoj se je oglasil dr. Rupel in povedal, da ga bodo morali bičati, da bo glasoval za dr. Umeka. To pomeni, da se hoče LDS maščevati, ker krščanski demokrati niso podprli kandidature Jotefa Školča za predsednika parlamenta. Sicer pa je jasno, da bi bil za dr. Rupla edini primeren kandidat za zunanjega ministra kar sam dr. Rupel. Velmotje ZL so zadrtano izrazili samo presenečenje, čeprav verjetno nad nekdanjim narodnim demokratom dr. Umekom niso ravno navdušeni, vendar niso hoteli prilivati olja na ogenj, vsaj ne javno. Veliko bolj elegantno je privi-jati krščanske demokrate posredno, prek javnosti. Tako je neki časopis, ki je naklonjen ZL objavil, da je policijski minister Andrej Šter zaposlil v svojem ministrstvu sestro in njenega sina. Za svetovalca pa je vzel J oteta Ajdiška, nekdanjega načelnika inšpektorata policije iz Kranja, ki je bil obsojen na pogojno kazen, skratka, ne ravno zglednega policista. Minister Šter tega ni zanikal. Kar pomeni, da se ZL na vse kriplje prizadeva ostati v vladi in ne samo to, iz rok noče izpustiti gospodarskega ministrstva, ker bi izgubila kontrolo nad podjetji- Prerivanje v veliki koaliciji se bo torej še nadaljevalo. Če bodo krščanski demokrati vztrajali s kandidaturo dr. Umeka za zunanjega ministra, se jim lahko zgodi, da v parlamentu ne bo izvoljen. Potem se bo ves cirkus začel znova, če se ne bo vrnil, oz. bolje rečeno, če ne bo ostal zunanji minister kar sam Lojze Peterle. Prikladnih izgovorov mu verjetno ne bo manjkalo, zadnja zaostritev odnosov s Hrvaško je prišla kot naročena. Malo verjetno je, da bi se krščanski demokrati na kongresu konec oktobra dogovorili za odhod v opozicijo, ker te dolgo časa ne morejo ne naprej ne nazaj. Nekateri označujejo njihovo politiko za "sredinsko", Čeprav so dejansko ujetniki koalicije. Verjetno je danes tudi Peterletu ie jasno, da LDS nikoli ne bo sprejela ideje o dvostrankarski koali- ciji med LDS in SKD, ker bi imela v parlamentu majavo večino. Krščanski demokrati v sedanji koaliciji verjetno ne bodo uspeli uveljaviti niti svojega minimalnega programa. To je izvajanje zakona o denacionalizaciji, odprava krivic iz preteklosti in uvedba verouka v šole. Predvsem proti verouku odločno nasprotujeta LDS in Z L, kot naslednici komunističnih, ateističnih sil. S tem bodo izgubili podporo večine volivcev in predvsem Cerkve. V sredo je vlada tudi obvestila javnost o posebni seji, ki je obravnavala trgovino z oroi-jem. Sporočilo je tako splošno, da bo gotovo spodbudilo najrazličnejše komentarje v javnosti. Mnogim se zdi, da se koalicija ukvarja samo sama s sabo, ker so spregledali, da je iz programa TVS izginilo "Žarišče". "Studio City" pa je sedaj tako zelo pohabljen, da je izgubil ves čar, čeprav je bila daleč najbolj gledana oddaja na TVS. Listje odpada, vreme se je ohladilo, blita se zima in priiel je čas kot ustvarjen za čistke. Na TVS se po odstavitvi Žarka Petana vse dogaja brez čistk po ukazih LDS. Tako smo prikrajšani za novo nadaljevanje zgodbe R+3%, kajti bivši minister Kozinc ni vrnil kredita iz afere R+3%, čeprav je to obljubil. Zato so nam spet postregli z limonado Sever in Jug. ^('^■jF Maratonske tMHn> ^2L \^razprave o lokalni samoupravi in zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, so čez noč potisnile v ozadje spektakularno rojstvo prvega varuha človekovih pravic v demokratični Sloveniji. Analitično gledano je njegova izvolitev izvrgla na površje nekaj kameleonskih poslancev iz opozicijskih vrst, ki so s svojim glasom odločilno pripomogli, da se je Slovenija na tem področju pririnila med prvake v svetovnem merilu. Prvi in sploh edini narod na svetu smo, nad katerih pravicami bo naslednjih šest let bedel nekdanji policijski minister. Že samemu predsedniku driave g. Kučanu se je v obrazloiitvi predloga kandidata nekako zareklo, ko je poudaril, naj bi to Častno in odgovorno nalogo opravljal strankarsko neobremenjen kandidat. To pa g. Bizjak prav gotovo ni. Je član in podpredsednik SKD, to je vladne stranke slovenskega parlamenta. In ravno strankarska knjitica je tista, ki bo g. Bizjaka spremljala v njegovem poslanstvu. Sponzor, ki baje bdi nad krščansko demokracijo in ki je znan po tem, da svojemu izbranemu moštvu na veliko odpušča, ni noben pozitiven argument, ki se gremo politiko in ko je beseda o navadnih smrtnikih. G. Bizjak se je v nagovoru pred izvolitvijo diplomatsko izognil vprašanjem in očitkom poslancev, ki smo ga opominjali na svetle točke v njegovem dosedanjem delu. Vsa vprašanja okrog vpletenosti notranjega ministrstva in samega ministra v primeru Depala vas, o prisluškovalni aferi II. in o sedaj neizvedljivi ideji, da bi g. Bizjak stopil pred preiskovalno komisijo o Iskri, kot preiskovanec, so na talost ostala brez konkretnega odgovora. Ob vsem tem se mi kar nekako odkrito toti po g. Bavconu, dolgoletnemu predhodniku g. Bizjaka na člo-veškopravičniškem področju. In ker ornbudsmana pač moramo imeti, kar nekako razumem tiste močno raztegljivo desne kolege, ki so mu bih pripravljeni pogledati skozi prste in so ga, vodeni od takšnih ali drugačnih nostalgičnih idej, podprli. Upam le, da so znali svoj glas pravilno vnovčiti - politično - da ne bo pomote in s tem svojim stran kam zagotovili dobro nalotbo - spet politično - da spet ne bo pomote. Ob vsem tem mi je kar nekako v tolatbo, da nas ]e vendarle še nekaj, katerih g'ls ni in ne bo na razprodaji- p* smo zato, po normativih venske politike, nezreli a celo neresni, me sploh n moti, se pa presneto prilei*- Torej se ni zgodil čude^ Rodil se je ornbudsman in tokrat so na tehtnici prevaga, ateisti. In zakaj ne bi ',rlt tudi moški brezmadetnika, P čeprav šele po 1994 letih- ^ pa mi ne bi kdo česarko" očital ie vnaprej, povem, a . sem pripravljen sprejeti vrl* bumerang. ,Q Zato, ker se zavedam, 1 nas je kar nekaj, ki im«m takšne ali drugačne napake v pa na ialost zelo malo taK'j. ki smo jih pripravljeni ti javno priznati. In ker je m J avto baje alergičen na n° narje in ker je gospa noVl,\t.a ka iz Republike baje **efP~Z na moje nasto/>e, baje jO 1 . vzburjajo, ji obljubljam' bom v prihodnje vse S vw sile usmeril v to, da bo tem področju zadovoljena celoti. In ker je slovenj politika vedno bolj Poli0,' ikebani, je povsem norma": da tudi lutke iz majhn* opozicijskih gledališč m"^, dolgo seno, posebno Zaa>'sffl0 je sonce nizko m ko • zamenjali obratovodjo. Hitrost na 56 barvnih straneh. Nova revija za Ijubitplp daj' mm m Nazaj v prihodnost Andrej Mova/c GLASOV KAŽIPOT * Nekateri borzni posredniki so mnenja, da je ena od pomanjkljivosti slovenskega trga vrednostnih papirjev ta, da poleg driavnih, ki prinašajo relativno nizke donose in so kar se le da varni, na trgu obstajajo le še papirji z visokim rizikom. Neke vmesne variante z motnostjo srednje-visokega donosa in enakim rizikom enostavno ni. V podobno kočljivi situaciji kot Potencialni investitor so v tem trenutku slovenski krščanski demokrati. Vztrajanje v trojni oziroma dvakrat dvojni koaliciji jim prinaša kar precej ugodnosti. za razliko od strank male koalicije iz časov prve Drnovškove vlade (z izjemo stare LDS) so doumeli tudi Zelo trivialno dejstvo: ni se modro distancirati od relativno uspešne zgodbe. Če namreč za trenutek odmislimo dnevnopolitične zdrahe, ni Pretirano reči, da Slovenija ni na slabi poti. Morda je npr. cestna samohvala krščanskih demokratov taktično nekoliko preuranjena in verjetno pretirana, kate pa na to, da so v SKD le spoznali, da se je bolje bahati Z rezultati kot pa obljubami. Ob morebitnem odhodu iz koalicije se SKD ne kate najbolj roinata slika. Zelo tetko bi si bilo izboriti pri- mat v skupini, od katere so se še nedavno skušali distancirati. In čeprav kate zanke okrevanja, rating stranke v primeru predčasnih volitev, ki bi znale slediti odhodu iz koalicije, ne vliva ravno preveč zaupanja. Odločitev sveta SKD kate, da so prevladali argumenti za vztrajanje v vladi. Ponoven premislek bo sledil na strankinem kongresu. Glede na različnost mnenj znotraj posameznih kril in struj, med katerimi so, kot kate, nekatere bolje komunicirale z razrešenim ministorm za obrambo kot z lastnim predsednikom, je napoved kongresnega izida nekoliko tvegana. Vodstvo SKD pa je končno prišlo tudi do spoznanja, da se enkrat dvojna koalicija SKD -LDS ne izide. Tudi ob več kot dvomljivi predpostavki, da so zagotovljeni glasovi vseh poslank in poslancev obeh strank, številka nikakor noče doseči zadovoljivih šestinštir-idesetih glasov. Kar pa ne pomeni, da nov koalicijski dogovor z LDS, ki naj bi vključeval tako vsebinski kot tehnični del, ni realnost. Dogovarjanje, ki bo verjetno začinjeno z zahtevami kongresa SKD in programske Konference LDS, bo vsekakor naporno. Ničkaj presenetljivo pa ne bi bilo, če bi se navkljub predvidenim teia-vam končalo prej, kot pa bo znan naslednik Lojzeta Peterleta na stolčku zunanjega ministra. Predlaganje dr. Andreja Umeka, o katerem naj bi se predsednik vlade odločil šele po vrnitvi iz ZDA, je namreč še en dokaz, da je bil odsotp predsednika SKD z drugega najpomembnejšega poloiaja v vladi nepremišljena poteza. Peterle si je na račun odstopnega pljuvanja po koalicijskem partnerju pridobil nekaj pozitivnih točk pri radikalni publiki, vendar je razpolovna doba le-teh kaj kratka. Ne glede na mnoge pomisleke, ki so se porodili ob delu Lojzeta Peterleta, pa je Peterle verjetno maksimalen kadrovski domet krščanskih demokratov na področju zunanje politike. Morda se ne motijo tisti, ki v predlaganem kandidatu vidijo le izgovor, da bi zunanjo politiko še naprej vodil Peterle, in menijo, da je vprašanje le, ali bo odkimal Drnovšek ali Driavni zbor. Koncerti Če pa je Peterle odločen, da bo res zapustil resor, krščanski demokrati pa odločeni, da bodo sami predlagatelji novega imena, ne bi škodil nasvet, naj se malo ozrejo tudi izven vrst svojega članstva. Mogoče bi jim to bolj zvišalo ugled kot pa izgradnja cest. Pevski zbori upokojencev Križe - V osnovni šoli v Križah bodo danes, v petek, ob 18. uri nastopili pevski zbori Društev upokojencev Gorenjske. Na prireditvi, ki jo organizirata ZKO Tržič in Zveze kulturnih organizacij Gorenjske, se bodo predstavili zbori iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Domžal, Javornika-Koroške Bele in Tržiča. Orgelski recital Kranj -V kranjski župnijski cerkvi bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 19. uri z orgelskim recitalom nastopila organistka Angela Tomanič. V programu koncerta, ki ga pripravlja kranjska Glasbena šola, so dela Buxtehudeja, VValtherja, Bacha, Haendla, Langlaisa in Duboisa. Gledališče M Lutkovna matineja Kranj - V sobotni lutkovni matineji v Ragtime klubu se bo jutri, v soboto, ob 10. uri predstavila pravljičarka Jana Stržinar z igrico Zaljubljeni zmaj. Premiera lutkovne igrice Hrušica • V Lutkovnem gledališču GMJ v Kulturnem domu na Hrušici bodo jutri, v soboto, ob 19.30 premierno uprizorili lutkovno igrico Mojca Pokrajculja. Znano koroško ljudsko pravljico je režiral Marjan Bevk, lutke so delo Marine Bačar, glasbo je prispeval Primož Kerštanj. ansambel kljunastih flavt Glasbene šole Kranj Camerata Carnio-ia. mentorica prof. Mojca Zaplotnik. V beli dvorani pa bodo predstavili tudi izbor iz pesničinega likovnega opusa. Razstave ^ODMEVI Literarni večer M Razstava ob obletnici GRS Jesenice - V Kosovi graščini bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo ob 70- letnici Gorske reševalne službe na Jesenicah. »»»»Irltlrltltlrltltlf Rožni venec škofja Loka - V kapeli Puštalske-ga gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Rožni venec avtorja Petra Jovanoviča. Razstavo bo odprl msgr. Alojz Uran, pomožni škof, avtorja bo predstavil prof. Andrej Pavlovec. V otvoritvenem programu bosta nastopil dio flavt - Anja Ivanušič in Petra Jovanovič. Konj škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli 3. bienalno fotografsko razstavo "Konj". Na razstavi z mednarodno udeležbo bodo podelili nagrade in diplome za najboljše fotografije in diapozitive. V otvoritvenem programu bosta z violino in harmoniko nastopila Rok in Marko Kranjc. »»»»»»»»»»»»» Eksperimentalna fotografija Žiri - V galeriji Svobode 2iri bodo danes, v petek, ob 19. odprli razstavo eksperimentalne fotografije Vlastje Simončiča, mednarodnega mojstra fotografije. Svoja dela bo predstavil avtor sam. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Tomo Demšar. Razstava bo na ogled do 16. oktobra. Razstava o skladatelju Zupanu Kamnik - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo o glasbeni zapuščini enega najpomembnejših slovenskih baročnih skladateljev Kamničana Jakoba Frančiška Zupana. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi lasersko ploščo z njegovo glasbo. V programu bodo nastopili: Olga Gracelj, sopran, Sabira Hajdarević, alt, laor Grass-elli, violina in Bilko Bizjak, spinet. Obvestila Rekreacijsko plavanje Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino z 12. oktobrom organizira rekreacijsko plavanje v bazenu v Železnikih. Plavanje bo pod strokovnim vodstvom vsako sredo od 18. ure naprej. »ItlrlrltlrltltlMtltltlt Senior in zdravo življenje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Celje, na 3. sejem senior in zdravo življenje iz narave. Izlet bo v četrtek, 13. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in.petek, od 8. do 12. ure. Srečanje zborov upokojencev Tržič - Vsakoletno srečanje zborov društev upokojencev Gorenjske bo letos jutri, v petek, z začetkom ob 18. uri na OŠ Križe pri Tržiču. Organizator je Zveza kulturnih organizacij Tržič. Nadaljevanje na 27. strani So si komunisti vse, kar imajo, kupili iz članarine??? Alenka Kov š ca Gospod Lap, dejstva so taka: Zveza komunistov -občinski komite Kranj se je financirala izključno iz članarine članov. To lahko doka-lemo. Vsak je vstopil v zvezo prostovoljno in se s tem tudi odločil, da bo del svojega osebnega dohodka namenil financiranju te politične organizacije. Vsak mesec smo odvajali del sredstev tudi v Centralni komite, če je bil organiziran kongres, smo stroške sofinancirali še posebej iz občinskih organizacij. Nikoli nismo tiveli na račun davkoplačevalcev. Žal pa nam je, da smo ob tem, da smo veliko denarja vloiili v dobrobit vseh, zelo malo v lastne materialne dobrine, zato jih res nimamo veliko. In še te so nam hoteli vzeti. Na mesec smo dajali tudi npr. za ene otroške hlače iz lastnega tepa, zato bi v primeru, da bi v Parlamentu glasovali za podr Zavijanje naše članarine. "> doživljali kot novo krivico novega reiima, kot nacionalizacijo. Sem otrok bivškega funkcionarja. Nisem imela ne štipendije ne stanovanja ne kreditov, nisem se šolala na uglednih šolah v tujini... Nikoli se nisem niti pribliiala privilegijem, ki ste jih deleini vi in vaši kolegi poslanci, zato ne morem drugače, kot da trdim, da manipulirate z ljudmi. Vedno sem delala z zavestjo, da delamo neko drutbo prijazno ljudem, socialno varno in perspektivno. Kriva ali ne, name se zdaj zliva gnojnica totalitarizma, krvavih rok, same groze, ki smo jo počeli, teme, ki smo jo ustvarili. Kdor pač v to verjame, ga ne bom prepričevala o nasprotnem. Če jih bo, jih bo prepričalo iivljenje. Tako kot je tudi mene, da je prava stvar le demokracija, in da si ne moremo lastiti pravice, da bi bili edini pravi, edini pametni. In če moram potreti vse, kar mi vi in vaši kolegi očitajo negativnega, bom tudi tisto, kar je dobrega. In dobra stvar je ta, da se pozitivnim vrednotam lastnim socialdemokratskim strankam levega spektra ne mislim odreči. Se vedno verjamem, da je svet lahko boljši, pravičnejši, moralne jši... Del te morale je tudi pravica, da tisto, v kar sem vložila lastne dohodke, ostane stranki, ki ji pripadam in sem jo financirala. Iz istih razlogov so tudi novonastale demokratične driave vzhoda priznale lastninsko pravico bivšim političnim organizacijam do tistega, kar so ustvarile iz članarine. Če ste v resnici demokrat, boste to pravico priznali tudi vi. P. S.: Glede vašega pripisa: "Desnica prihaja, pa jo ustavite, če jo morete!" pa naslednje: Še na misel mi ne pride, da bi kogarkoli ustavila, z eno samo izjemo, če bi kdo na silo hotel ustaviti mene. O tem marsikaj govorijo polomljene table naše stranke pred vhodom v poslovne prostore, groinje po telefonu, anonimke, pisanja desnih skrajnetev... Prepričana sem, da ko je Spomenka Hribar uporabila ta naslov za svoj članek, gotovo ni mislila, naj kdo ustavi demokracijo, katere sestavni del ste tudi vi. Pozivala ie, naj ustavimo tisto desnico, ki strete po tivljenju demokraciji. O tem, kako je skrajna desnica fašistoidnega in nacističnega tipa ie ustavila demokracijo, pa dovolj pričajo zgodovinska dejstva... Predstavitev pesniške zbirke in razstava Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili drugo pesniško zbirko Meri Primožič z naslovom Nabiram barve sreče. Pesmi bodo brali Alenka Bole Vrabec, Anka Demšar in Rudi Zevnik. V večeru nastopa tudi Veliki brat vas gleda Igor Gtizclj, novinar dela (Gorenjski glas, 4. oktobra) Teme tedna naj bi, kolikor nu je znano, kaj povedale. In sestavek novinarke D Sede} res nekaj pove, bistveno pa Zamolči. Ob neokrnjenem spoštovanju do avtoričine domiselnosti In stilistične ek vilibristike bi torej v imenu Velikega brata, ki St mu reče belo, rad zapolnil tistih pol ducata lukenj V sporočilu Rlosiranega komentarja i M Uličnimi ambicijami 1 Pokluah w nas it Bank Austria in nam poleg svojega demantija, ki ga je v petkovi Številki objavil tudi Gorenjski glas, potožili, da je več komi tenfov z. Gorenjskega (ne vsi, kot piše I) S.) prejšnji dan prišlo dvignit svoje prihranke. Oni in mi smo logično sklepali: najbrt jih bodo nesli v Gorenjsko banko. O kakim "vseslovenski dirki od banke do banke", ki naj bi jo povzročlfa objava članka v osrednjem časopisu, ne vemo ničesar. 2. Tiskarski škrati v vašem glasilu so problem vašega uredništva, mi smo jnmatisni-li seznam v izvirni obliki, saj posledičnih dogodkov ni povzročilo opravičilo, marveč poimenska lestvica bank brez (domnevno) zadostnega jamstvenega kapitala Pri čemer gospa Sedej zamolči, da je E, ki se je pomotoma spremenil v A, popolnoma nepomemben :a nadaljnji po tek dogodkov: v Delu so protestirale bančne hiše, kate Tih nazive ste natisnili brez napak. 3. Zaupati vam moram, da smo več kot zadovoljni, ker nas je v danem primeru prehitela "ena provincialna, po-deielska in sploh nikakršna novinarska beštija". (Mimogrede: pri Delu imamo o Gorenjskem glasu dosti svetlejše mnenje, saj je med drugim bolj nakladen in bolj bralen kot marsikateri "osrednji" časopis). Ključna hiba seznama namreč je, da navaja tudi ali pretetno banke z zadosti cvenka in ne obratno. Milo rečeno je torej dezinformacija, ki pač diši po nespretni diverziji - k'ar je poenostavljena ocena poslovodstev prizadetih denarnih hiš. Naša krivda pa je, da se z njo strinjamo. "Slabšalna intonacija" (?) v Delovem pisanju potemtakem ni posledica kakršnekoli ne-voščljivosti. Kajti Veliki brat, kot pravilno ugotavlja Sedeje-va, ie ve, kje se dobijo zanimive informacije. Pri čemer se mu zdi najvažnejše, da so točne. 4. Gorenjski glas, kot beremo, svoje vire naknadno natančno navede. Delo bi jih tudi, če bi bili enako nesolidni kakor vaši. Drugače pa dobre in zanesljive informatorje varuje kot punčko v očesu. Iz česar sledi, da bi gorenjska "teta" v Delu doživela poimensko objavo, oplemeniteno z doprsno fotografijo: potlej bi verjetno prenehala dobavljati uredništvu podtaknjene sezname. Skratka, Veliki brat vas sploh ne tunka zato, ker ste "kot kakšna slepa kura vendarle eno zrno najdli", ampak zato, ker ga niste. / odličnim sf)oštovanjem Igor C.ii/elj, novinur Dela V GORENJSKI BANKI, TOLARSKA SRPSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACLISKE STOPNJE (Rm),KIVOKrOBRU ZNAŠA 1,5% OBRESTI ZA OKTOBER OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA 55% Rm Rm 50% Rm 50% Rm Rm+ 14% Rm+ 30% 0,83% 1,50% 0,75% 0,75% 2,64% 3,79% HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6% 2,00% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 6,5% 2,04% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7% 2,08% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm + 8% 2,17% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,21% VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6,5% 2,04% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 7% 2,08% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7,5% 2,13% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,21% nad 24 mesecev Rm+ 9% 2,25% VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 7% 2,0K% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm + 7,5% 2,13% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 8% 2,17% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm + 9% 2,25% nad 24 mesecev Rm + 10% 2,32% VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1,05% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1,13% 10,16% 19,16% 9,20% 9,20% 35,84% 54,91% 26,31% 26,91% 27,50% 28,69% 29,29% 26,91% 27,50% 28,10% 29,29% 29,88% 27,50% 28,10% 28,69%' 29,88% 31,08% 13,09% 14.08% Vse vezane depozite, razen depozite vezane na 31 dni ter 12 mesecev in 1 dan, vam v Gorenjski banki d.d., Kranj razvežemo pred potekom VCiMVC, če sredstva takoj potrebujete. Pri obračunu skupnih obresti za obdobje krajSe od 1 leta banka uporablja konformni način obračuna. Gorenjska ^Banka Banka .i posluhom GORENJSKI GLAS • 26. STRAN OGLASI Petek 7> 0ktobra 1994 Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Slovenski trg 1, Kranj razpisuje naslednje delovno mesto s posebnimi pooblastili INŠPEKTOR II - SANITARNI INŠPEKTOR Pogoji: - zdravnik - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije - 3-mesečno poskusno delo ali INŠPEKTOR III - SANITARNI INŠPEKTOR Pogoji: - višja sanitarna šola - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije - 3-mesečno poskusno delo Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let. Inšpekcijski nadzor bo izvajal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranih kandidatov se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bodo imeli možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. Servis in trgovina Bosch v Bitnjah Andrej Radej z Zgornjega Bitnja 157 se že štirinajsto leto ukvarja z avtoelektriko. Danes je podjetnik. Lani je zgradil nove poslovne prostore, zdaj pa bo razširil in še izboljšal dejavnost. Danes (petek) ob 10. uri bo v Zgornjih Bitnjah 157 odprl servis in trgovino firme Robert Bosch, s katero je sklenil pogodbo in si pridobil licenco za servisiranje avtoelektnke in elektronike v osebnih in gospodarskih vozilih ter za prodajo Boschevih izdelkov. Nabavo in prodajo bo vodila žena Broni, servis pa Andrej. SUZUKI SUZUKI SALON IZ KRANJA OBVEŠČA Kljub napovedani podražitvi smo uspeli ohraniti cene vozil in motorjev. avto, ki skoraj ne pije in ne prenese serviserjev SUZUKI SVVIFTI od 18.311 do 22.800 DEM. limuzina - na zunaj majhna, znotraj velika, razkošna SUZUKI SVVIFT SEDAN I od 20.600 do 23.800 DEM najmanjši, mogoče najboljši družinski terenec SUZUKI SAMURAJ I 25.000 DEM elegantna na asfaltu , terenska na brezpotjih kratka izvedba ! SUZUKI VITARA I od 34.000 do 35.000 DEM eleganten terenec in obenem razkošna limuzina SUZUKI VITARA 5 - dolga Izvedba ! od 40.000 do 43.000 DEM ZAGOTOVLJEN SERVIS NA VSAKIH 10000 KM. REZERVNI DEU. EVROPSKA 6-letna GARANCIJA NAJ-NAJ KREDITI na 1-4 leta. OBRESTNA MERA od 10% do 11,5%l LE AS IN G na 3 leta - ZA OBRTNIKE IN PODJETJA STARO ZA NOVO STARO ZA NOVO Posebna ponudba: v zalogi imamo več kot 30 vozil poškodovanih od toče - nekaj pik na strehi ali havbi. POPUST ZA TE VELJA OD 500 DO 1.000 DEM. PRIDITČ POOL€JT€! SALON VOZIL SUZUKI Kranj, C. Talcev 69, tel:064/331-013, fax:064/331-013 Na podlagi 10. člena pravilnika o podeljevanju Žagarjevih priznanj delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Jesenice Odbor za podelitev Žagarjevih priznanj razpisuje ŽAGARJEVA PRIZNANJA ZA LETO 1994 Žagarjeva priznanja se podeljujejo posameznikom ali skupinam, vzgojnoizobraževalnim zavodom in drugim organizacijam, skupnostim in društvom v občini Jesenice za: - večletno uspešno in vidno delo na vzgojnoizobraževalnem področju, - strokovno in raziskovalno delo na pedagoškem področju, - oblikovanje boljših organizacijskih oblik vzgojnoizobraževalne dejavnosti, - oblikovanje izvirnih učnih pripomočkov. Predloge za podelitev lahko dajo zavodi in druge organizacije, krajevne skupnosti in druge skupnosti ter društva. Pisne predloge z obrazložitvijo je treba posredovati Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice, Titova 78, Jesenice, do 30. oktobra 1994. Obnovljene vežice v Škofji Loki Škofja Loka, 6. oktobra - V soboto dopoldne so bile na pokopališču v Škofji Loki na ogled obnovljene poslovilne vežice. V sodelovanju z župnijo Škofja Loka jih je obnovilo Pogrebno podjetje in trgovina AKRIS, d.o.o., iz Nove vasi 17 pri Radovljici. Družba AKRIS, ki deluje že peto leto, je aprila letos prevzela od škofjeloške župnije v upravljanje mestno pokopališče. Z denarjem, ki so ga vplačali najemniki grobov za obnovitev najemnih pogodb in s posojili nekaterih podjetij so delavci družbe AKRIS ob pomoči zunanjih sodelavcev uspeli v šestih mesecih obnoviti zapuščene vežice. Zdaj so usposobljene, da v njih lahko ležijo pokojniki do pogreba. Upravljalec je poskrbel za uglednejšo sliko pokopališča in objektov na njem. V vežicah bosta lahko hkrati ležala dva pokojnika, za svojce pa je urejena manjša čajna kuhinja. Za letos so obnovitvena dela končana. Že prihodnje leto pa bodo skušali poskrbeti tudi za parkiranje za pokopališče in za tržnico. Direktor podjetja AKRIS Jože Kristan pravi, da "idej ne manjka, le denarja ni dovolj. Vendar s pametnim sodelovanjem zainteresiranih bomo tudi to nalogo skušali uspešno rešiti že prihodnje leto. Dolgoročni cilj pa je obnova zidu okrog pokopališča. Seveda pa bo za to nalogo treba dobiti sponzorje, ki bodo pomagali pri zbiranju denarja. Pa tudi lastniki grobov, ki še niso obnovili najemnih pogodb, naj bi le-te obnovili čimprej." V vežicah je tudi manjša prodajalna za pesek, sveče in naročilo manjših vzdrževalnih del na pokopališču-Odprta je ob sredah od 10. do 16. in ob sobotah od 9. do 12. ure. Sicer pa vse storitve lahko naročite v Akrisu, kjer dobite tudi vse informacije o storitvah, kadarkoli po telefonu na številko 064/733-365 in 328-373. JEANS CLUB PETRIČ... NAJ JEANS CLUB ;«tV:". 1 ''V** < BLUE MOON BY JONAS Jonas Ž., videošponar, prodajal kavbojke v JEANS CLUBU PETRIČ in se podpisoval kupcem in obiskovalcem. loto - Coruzd Šinik Pred dnevi je v trgo»ini Pttrič v Kranju svojo pogodbeno dolžnost opravljal sam veliki videosponar Jonas Ž. Prodajal je kavbojke Blue moon, model, ki nosi njegovo ime, krojene pa 10 bojda po njem. Naključnim kupcem in oboževalcem se je ob prostem času za trgovskim puhom podpisoval in delil modne nasvete. Kdaj bo naslednja akcija trgovione Petrič, ki je edina prodajalna Jonask, in videosponarja Jonasa bosle lahko prebrali v naSem časopisu. POSEBNA PONUDBA v času od 5. do 30. oktobra, oziroma do razprodaje zalog! MONDEO CLX 1,8i 16V KAT 115 KM, 195 km/h, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, pomična streha, servo volan, air bag, stereo avtoradio Blaupunkt s kasetofonom, vsestransko nastavljiv volan in voznikov sedež. Cena je 35.750 DEM Posebno darilo za vse kupce MONDEA v mesecu oktobru: stresni prtljažnik' AVTOHIŠA KAPOSI, Uubl|ena, Tel.: 061,301-722; Sorva Buril|. Ijubkana. Tel 061/5O8O3, Serv* Tram. Monoei Ttl j*1/^, Mu*** Avlo. Ljubljana. Tel. 061/13-12-028; Avtoualuga d o o. Ljubkana. Tel 081/667-646. Avto-moM d o o. LJubK*/*. tel: OS,/,&*l Kreni Tel; do o. Redov***. Tel 064/714-300; 9erv» Frffc. Unce. T*: 064/71M40 Avto M doo, tri*.. Tel 064/53334. Seiv« ""JT^L,, Tel: 064/332 711, Avtoprom doo, Koćev)e. Tel 061/855-292, Sorv« Hribar. iMjorfi Tel 0601/64-033; AVTO &KRBINEK, z*JSg3» U*' 062/656-120; Auto Sport Snop doo, Slovenska Btsirwi, Tol 06?/8i 1-384. l.ee*mg doo, Šmartno pri SI 0# avto. Ptuj Tol 062/771 941, AVTO CEUE doo., Cel(e, Tel. 063/31-919; Avto Čete • Velenje, Velenje, Tel 063/651-tw. K(W,vaC. ■ Žalec. Žalec. Tel 003/712-116. Avto Cd|o • Sent|ur, Šentjur Tol 063/741 292, Avto Ahuk Irnov1|o, C«H|e, Tol 063/461 m - ^„t^*. •V...-r> t' MM I "i i»UWI'. .-H Avto I !i> I,H (K l'2-l '<" PSC MAIC Krtka vat 1*1 0606 (.MM». '•«"*"• "'• f««** Tel 068/44 701. PSC Stepen, Ćmoroel|, Tol 066/52 407, AT I R doo. Sovnca. Tel 0608/41 350. CMM TRAK d o a. "^yS d 0 o. Tel.; 065/21-185; Avtor.unter lta|c doo , A)dov*ć»w, Tel 065/61235. Avtoeerv« Gorenecek, Kobarid. Tel Oas,R'> i2» Avioi ** k)f«n. Tel 085/71056. NOVA doo, Kopef, Tel: 066/31-525, 'Avto mobT, Sežana, Tel 087/32-110. SOS COMPANT a. ■ Sobota, Tel.: 069,23-507; Tnotetma doo, Lendava. Tel 069/75074 Tudi Brigita Bukovec vozi Ford! petek, 7. oktobra 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN HAL'S', HAL S1, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel.: 66-052 AVJOŠOLA B in B tel: 216-245 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaze. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 10. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. "BIN" ZL polje 3/k tel.: 224-254 Od 1. do 15. oktobra AKCIJSKA PRODAJA nove konfekcije, pižam, bund, praška (10 kg = 2.200 SIT) in sveč. Odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure. STUDIO D LESCE tel.: 719-529 FRIZERSTVO! Modne pričeske. Zdravimo bolezni las in lasišča: prhljaj, izpadanje, mastni lasje.Privoščite iasem najboljše! POPUST ZA DIJAKE IN" STUDENTE Jeans: Levi's 501, Soviet, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustang... Majice: Gvmnasium, Gas, Basic - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srajce, rutke... KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst plastičnih karnis. Tel., fax:421-060 . ..... ....... ,. .. AfiAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalniki 386, 486, Pentium, tiskalniki Epson, Hevvllet, Packard, Multimedia, servis rač. opreme. ABAKUS, tel.: 212-454, 211-282 STE V ZADREGI KAM PO DARILO? Oglasite se v Bonbonieii na Likozarjevi 13, na Primskovem pri Kranju, tudi ob nedeljah. Nudimo vam pestro izbiro konditorskih izdelkov.Prepričajte se Odprto: od 8. do 12. in od 15. do 19.ure; sobota: od 8. do 13. ure in nedelja: od 9. do 12.ure. Se priporočamo. HITI Kranj, d.o.o. NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 13. in 26. oktobra, MADŽARSKA - LENTI dne 27. oktobra. Rozman, tel.: 712-247 FOTO BOBNAR Za hotelom Jelen EKSPRES RAZVIJANJE FILMOV in izdelava fotografij v eni uri. Fotografija 9x 13 = 33,00 SIT. AVTOSERVIS SVZUKI tel-: 242-779 Pooblašečni avtoservis, originalni rezervni deli, kleparske in ličarske storitve. Miro Strugar, Jezerska c. 2, Kranj REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU RIM Od 1. oktobra. Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled za ljubitelje rekreacijskega drsanja v blejski dvorani uvaja tudi popoldanski termin: drsanje vsako soboto in nedeljo od 17. do 18.30. Od ponedeljka do petka je rekreacijsko drsanje od 10. do 10.30. Cene drsanja ostajajo nespremenjene iz prejšnje sezone: 300 SIT za odrasle in 200 SIT za otroke do 10 let. 20. - 23. oktober, 2 x polpenzion ■ 7.600 SIT + 150 DEM. Jereb, d.o.o., telefon: 621-773, 682-562 OBNOVA KADI teh: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaze. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 ELEKTR OINSTALA-TERSTVO mobitel: 0609 622-917 Regulacijska oprema za centralno ogrevanje * domači proizvajalci * garancija 24 mesecev Montaža in servis KOMPASOVA ZIMA MUENCHEN SEJEM ELECTRONICA LE KER O RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON RIJ A izposojevalnica poročnih oblek GARDALAND GORILNIKI LAMBORGHINI SOBNI DIGITALNI TERMOSTATI ENOROČNE MEŠ. BATERIJE OKTOBER - MESEC POSTELJNEGA PERILA KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? TRGOVINA GRADING TEL.:41-208 Izberite svoje zimske počitnice - smučanje v naših poslovalnicah v Kranju (tel. 224-100) in škofji Loki (tel. 620-960). Katalog Kompasa, Globtoura,... Še nekaj prostih mest na našem avtobusu, 3 dni, cena samo 230 DEM. Kompas Kranj, Tel.: 224 - 100, Kompas Škofja Loka, Tel.: 620 - 960 tel.: 064/43-345 Nagradna akcija - "Lesnin avtobus" Ko boste kupili pri nas furnirane stenske, stropne ali talne obloge ter okna ali notranja vrataže sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni dobitek ČEK za 200.000 SIT. Cene za obloge že od 1.596 SIT dalje. Poleg tega lahko izberete tudi keramične ploščice za kopalnico in kuhinje granitogres ploščice, kopalniško pohištvo, sanitarno keramik-ter vodovodne armature. Nudimo vam vse vrste senčil: rolere žaluzije, lamelne zavese in polkna. Obiščite nas, da boste na vaš najsrečneiši dan v življenju . lajlepš* RIJA Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo/te!.: 48-737, od 16. do 19 Ure -m^^«««^ Turistično društvo Jesenice vas 15. oktobra vabi v Gardaland v italijansko zabavišče. Na pot bomo odšli ob 3. uri z Jesenic. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane. Oljni gorilniki vrhunske kvalitete z garancijo mod. ECO 3 - 33.000 SIT, neto brez p.d. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 od 9.500 do 12.000 SIT (mod. Intellitherm), mod. Emmeti 11.000 SIT, univerzalna kotlovna avtomatika 9.000 SIT. Vse za garancijo. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 (100 m od trga levo) za umivalnik5.200 SIT,za bide 5.200 SIT, za kad 6.800 SIT. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 Rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za blazine, otroška posteljnina. Vabi Trgovina APEL (za hotelom Jelen) prevleke enojne in dvojne, Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servisakumulatorjev Vesna Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 V trgovini Grading v Šenčurju vam po konkurenčnih cenah nudimo ves gradbeni material. V oktobru ugodne cene apna, cementa, bele mivke in parketa. Možnost plačila na več čekov ! Se priporočamo. Tel.: 41 • 208 Nadaljevanje fcSZSSTRANI Prireditve ob&ne i J« Un b0 v stavbi č^ ife'n SVećani zbor s|užbe na^ ini Gorske reševalne zvanja Mlen,Cah ob 7°-|et™. PodSanM,^ Proslavo bodo tudi 9orskim Eaa.nja dol90,etnim Pa s- bodo S'00"1' ob'skovalci tlVe o Sin L^0 °9ledali diapozi- deiavnosThn°HSta|e- Njen ra2v°i in UstaveTk,odo Podstavili tudi z d"e ob Vo 10 130(10 odprli istega 9r^ininn T ,n 30 minut v Kosov. na Jesenicah. Kra^S'?? kulturno dvorano °ktobra ri ora * V nede|j°. 9-dan nat'rn poldne bo na semanji Gori sr,2LV pred cerkvi]o v Kranjski bo nllan)ska G°ra. Izkupiček % 9radni* kulturne ^rskoh.nU* P¥ureJa kranjsko-^obitk« :pniSce- Številne zanimive G»a Pfi?rnlr,sfievali Elan- TD Kr. dr^9e firmi ' Goreniski glas ter y^irme ,n zasebniki ^!n5lravo živ|ienie Vabi svS* uP°kO)encev Kranj ^ce na £ *lan° Indnjge upokoj- '»et bi u Iay° živl|0n»e iz narav° shodom te*n*k< 13 °ktobra, z CJJaiVl sprejema DU )ek- srertTšlčeva 4- vsak Ponedol-y • sredo m petok, od 8 do 12 Zdravo življenje in kegljanje Tržič - Prav tako tudi tržiško društvo upokojencev organizira ogled sejma, le da bodo svoje upokojence v Celje odpeljali 15. oktobra. Vabijo pa tudi na sodelovanje pri republiškem tekmovanju v kegljanju. Interesenti se lahko prijavijo v pisarni društva, na Trgu svobode 18 v Tržiču, in sicer v ponedeljek, sredo ali soboto, od 8. do 11. ure. »»»»MMIIlIMMIlllll Za udeležence natečaja Narava - ekologija škofja Loka - Zeleni škofje Loke bodo jutri, v soboto, organizirali izlet za nagrajene učence OŠ v občini Škofja Loka, ki so sodelovali na likovnem natečaju 22. aprila na temo Narava - ekologija. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku v Škofji Loki. Otroci si bodo ogledali Savinjski gaj - park cvetja, grad Vrbovec pri Mozirju ter v Radmirju znamenite mašne plašče. Po dolini Soče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svojo člane in druge upokojence na izlet po dolini Soče, ki bo v četrtek, 20. oktobra, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. •»»»»»»•»»»»Ml** V neznano Kranj - Planinska sekcija Iskra Kranj vabi v soboto, 15. oktobra, na planinski Izlot v neznano, Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Oprema naj bo planinska, izlet pa je primeren tudi za družine. Prijave sprejema Olga Pajk v tajništvu ERO, tel.: 221-321 do zasedbe mest ali do četrtka, 13. oktobra. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - AMZS jc na Gorenjskem v dneh od torka do petka opravila 16 vlek avtomobilov in nudila 6 pomoči udeležencem v nesrečah ali tistim, ki so jc sim pokvarili njihovi jekleni konjički. Najdlje pa so se peljali v Innsbruck. GASILCI - V Kranju so gasilci gasili požar na ostrešju spodnje Iskre ter v vrtcu Janina odstranili gnezdo, ki so si ga na nepravem mestu naredile ose. V Tržiču in Radovljici k sreči niso imeli dela, na Jesenicah pa so gasili požar v valiarni, 4-krat prepeljali zdravniške pomoči potrebne ljudi I rešilnim avtomobilom, gasili požar na Titovi 41 pn vhodu v zaklonišče ter opravili prevoz ročne granate v gasilski dom, kjer bodo strokovnjaki poskrbeli za to, da nc bo več nevarna. Škofjeloški gasilci pa so v teh dneh gasili dva požara, in sicer je v Todražu gorel manjši hlev, na Rudnem pa je gorela hiša. V stalni pripravljenosti pa so bili tudi zaradi poplav ob deževju v žirovskem okolišu. (.ORKNJSkl DOJKNČKI - so se od torka pa do danes rodili v številu 17. Na Jesenicah so sc rodile 4 deklice, od katerih jc najlažja tehtala 2.900 g, in dva dečka, od katerih je bil težji tisti s 4.020 g. V kranjski porodnišnici pa seje rodilo 11 otrok in sicer 3 deklice in 8 dečkov, izmed katerih sc je eden (Jani) rodil našemu srečnemu nagrajencu v akciji Vsak teden ena srečna družina več. TURIZEM - V teh dneh je turistična sezona verjetno na najbolj mrtvi točki v letu, saj se je poletna dokončno zaključila, za zimsko pa kljub temu, da je šc nekaj časa nc bo, upajmo, da bo glede snežnih padavin, letos obilnejša Da jc temu tako, potrjuje število gostov v bohinjskih hotelih, saj jc njihova zasedenost le 5-odstotna. Bolje gre blciskim turističnim delavcem, ki so v dveh dneh v svojih hotelih nudili prenočitev 1 215 gostom. MALI OGLASI 223-444 Danes coctail party ob 22. uril V soboto, 8.10., po 22. uri, NASTOP PEVCA SANDIJA! (Ljubav za sve) APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice In telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0 632-595 ?0531 KMETOVALCI! Ugodna prodaja sedežov za traktorje Torpedo Deutz iz uvoza 25.900 SIT, 10 I olja 2.590,00, gume za trosilce 8.500,00, bruse za silokombajne 490,00, akumulatorje 12 V 97 - 100 8.800 Itn ..dobite v Agrpizbirl Kranj Prosen, Smledniška 17, Čirče. 0324-802 21634 Prodam STROJ za lupljenje repe. Kveder Bojan, Predoslje 132, 0241- 128 21671 Ugodno prodam OVERLOCK BROTHER, 4 nltni. 0 211-675 dopoldne ali 327-244 popoldne ?iao< ZVOČNIKI - Velika izbira zvočnikov priznanih proizvajalcev. KEF, JMLab-Focal, Infinitv, JPW, Energv v Avdio demo salonu ADS Kussel, Žabnica 37 a Informacije na 0064/310-623 od 16 do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure mM SAMONAKLADALNE PRIKOLICE 12 in 14 kubične, nove primerne za hribovite terene ter CEPILNIKE DRV na sveder, hidravliko ali elektromotor. 0 061/666-396 22298 Za 6000 SIT prodam še dobro ohranjeno PEČ za kopalnico. 070- 705 22362 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW in EOUILAISER 12V 30 W. 085-410 22400 Prodam KULTIVATOR in kupim drobni krompir za prašiče. 0682- 634 22407 Prodamo TRAKTOR IMT 560, letnik 1988, en pogon. 044-068 22420 Prodam plinsko PEČ, skoraj nerabljeno 053-488 22431 Kupim KOSILNICO BCS in prodam Motobenasi. 0622-418 22442 Prodam STRUŽNICO Prvomajska fi 400x1000.0211-390 22443 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno PEČ kuppersbusch. 047-250 22447 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR TV. 18. Kogovšek, Repnje 46, Vodice, 0061/824-156 22453 Prodam litoželezno trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Sučeva 9, Kranj Primskovo 22455 Prodam KOMPRESOR - rezervoar 40 I. Cerklje, ul. 4. oktobra 29 22472 Mizarski ponk starejši, primeren za delavnico ali garažo, prodam za 300 DEM. 0325-301 22400 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW, PEČ na olje, 2 peči na trda goriva (gašper) in cisterno za olje 600 I. 0224-746 22488 Prodam SYNTHESIZER JAMAHA PSR 300. 0332-233 22490 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka KUHINJE IZ UVOZA Pokličite KOI Prodam precizno TEHTNICO. 0403-235 22498 Ugodno prodam PEČ za CK 15 kcal in barvni TV Philips. 0 720-10422515 STRUŽNA AVTOMATA lndex on in Tornos M10, prodam. 0 48-623 22525_ Prodam ETAŽNO PEČ za CK. kurjeno 3 sezone, 23 kW. 0 48-025 22529 Prodam PLETILNI STROJ Singer Memomatic. 0 326-505 22532 Prodam COMMODORE 64 z ostalo opremo in igrami. 0 311-519 22535 Prodam C 128 z opremo in kasetami za 300 DEM. 076-848 22575 Prodam ŠIVALNI STROJ Overlooc 5-nitni Union Special. 051-541 22583 Prodam rabljeno PEČ za etažno ogrevanje KIV 20 in črpalko Grunt- fOS. 0721-120 22589 Prodam TRAKTOR TV 21 KS, planirno desko in vitlo. 0310-854 22592 Prodam PRALNI STROJ gorenje in moško KOLO rog. 0213-184 22900 Prodam KOMBAJN za izkop krompirja Ana. 049-324 22857 Ugodno prodam AEG termoakumulacijsko peč 3 in 5 KW. 0212-038 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 0641403-871 Trgovina t pohištvom, Sp. Besnlca 81 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. uro TV«*»HI - H »VIDEO DflHC9HEflHE2HsflE9 TV37cm OD 41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 lV55cm,TTX OD 61.560 TV 72 cm, TTX iTTKTIM Videorekorder OD 46.170 Hi-Fi stolp OD 44.955 Trgovina in storitve doo., Kidričeva 2, Kranj, td: 064-2123 67,211142 Prodam trajnožarečo PEČ in električni RADIATOR (staro eno leto). »214-156 22666 Pralni stroj Gorenje, poceni prodam. »45-1.16__ 22672 Prodam trajno žarečo PEČ Kuppersbusch - nemški. O 241-164 22675 Prodam ŠIVALNI STROJ Hunia, starejši, skoraj nerabljen, cena simbolična. » 214-635 22676 Prodam skobelnl STROJ za kovino (šepins) 400x600. «78-452 22680 Uaodno prodam COMMODORE 123.13328-012 22895 Prodam termoakumulacijsko PEČ. ©45 338 22719 Trajnožareč štedilnik širina 35, bojler 80 drva, oljno peč, prodamo. »310- 641 22725 Prodam PEČ na olje. »323-916 22734 Prodam šivalni STROJ bagat, cena po dogovoru. »311-553 * 22740 ODPELJEMO pralne stroje, pomivalne stroje, hladilnike, skrinje. B 325-815 22787 Ugodno prodam PREŠO za stiskanje sadje. O 242-284 22776 Prodam SKRINJO novo, 510 liters-ko, zapakirano. Kuč. Benedikova 12 GLASBILA VVELTMAISTER HARMONIKO 40 basno s kovčkom, prodam. »715- 331 22438 GR. MATERIAL Prodam smrekove in macesnove plohe. »215-070 22256 Kupim SALONITNE PLOŠČE. O 66- 256 22394 Kupimo kvaliteten suh macesnov rezan LES, debeline 25, 50 in 80 mm. » 681-461 zvečer 2241 • Po ugodni ceni prodam 6 kosov VRATNIH KRIL. Vsak dan od 16. do 20. ure «622-223 22450 Ugodno prodam OSTREŠJE s cementnim strešnikom folc, rabljeno. »710-133 22459 Prodam 41 m2 POROLITA 6 cm 50 % ceneje. »876-184 22579 Ugodno prodam komplet fasadni ODER lesen. »422-036 22633 Prodam 70 plošč alu valovite pločevine 125 x 118 cm. »241-630 »638 Prodam 2000 kosov rabljene strešne opeke folc: »41-319 22642 Prodam malo rabljena OKNA 120/ 120 in garažna VRATA. »061/817- 540 22647 Prodam POBJON 12 mm, suh, cena 650/m2. »718-322, 78-425 226*6 Prodam novo OKNO 180X140. »41-894 22692 Prodam DESKA II In III klase, primerne za gradnjo. » 45-334 22755 IZOBRAŽEVANJE Instrukcije angleščine za vse šole. »216-935 22494 Instruiram MATEMATIKO na vašem domu. Ura 300 SIT. Dipl. str. ing. 9 215-30 V;_22526 Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. »311-471_22626 Uspešno instruiram angleščino. »328-480, Boži 22666 Instruiram matematiko za srednje šole. »401-375 22664 Uspešno instruiram matematiko In fiziko za osnovne šole. »225-467 Andrej 2270& Kupim knjige za 1. letnik prava. »48-211 petek, sobotka 22724 Instruiram FIZIKO In MEHANIKO za srednje šole. 9 332-366 Aleš 22 764 Individualne Instrukcije JOGE v Škofji Loki. 9 631-054 22779 IZGUBLJENO V soboto, 1. oktobra, se j« na Ambrožu pod Krvavcem Izgubila PSICA BRANDELBRAK črne barve z rjavimi ožigi okoli oči Ime jI je Miša. Prosim kličite 9062/814-460, 811-140 ali popoldan 062/812-000 224*1 KUPIM Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 953-401 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 9221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 9620-749 in 621-849, dopoldan 21920 Kupim ohranjen R 4 od letnika 1989 dalje. 9422-809 22427 Kupim dvojno pomivalno korito v omarici. 943-546 22483 Kupim moped APN 6, karamboliran ali samo motor. 9421-316 22505 Kupimo suh žagan LES iglavcev, debeline 50 in 80 mm. 9 55-759 dopoldne in 57-848 popoldne 22519 Kupim suh hrastov LES, debeline 50 in 30 mm. 950-927 22594 LOKALI CAFFE BAR GEPARD v Žireh oddamo v najem. Odkup inventarja obvezen! 945-481 222B5 DISCOTEKO PRIMADONA oddamo v najem, odkup inventarja obvezen. 945-481 22367 V Preddvoru oddamo PISARNIŠKE PROSTORE cca 360 m2. 9061/125- 10-90 22409 Prostor 36 m2 + skladišče oddam za frizerski salon. 9216-114 22467 V Kranjski gori se nahaja lokal v skupni izmeri 125 m2 za trgovino ali predstavništvo, z lastnim telefonom in skladiščem, v pritlični etaži. Najemnina ugodna. MIT INŽENIRING, 9061/301-521,1400-146 22474 V Tržiču (Deteljica) oddamo trgovski lokal površine 223 m2, za dolgoletni najem, z možnostjo pregraditve in za ugodno ceno. MIT Inženiring, 9061/ 301-521, 1400-146 22475 Izredno ugodno prodam manjšo opremljeno TRGOVINICO v Šenčurju. 9327-089 22601 Prodam OPREMO za trgovino. 9327-868 ali 211-972 22707 Najamemo več lokalov oz. trgovin v Kranju. MIKE and CO., d.o.o., 9216-544 22723 PONUDBA TEDNA: v Kranju In okolici nudimo več pisarniških prostorov v najem. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 9 221-353 ODDAMO: PISARNE na JESENICAH in v KRANJU, v centru KRANJA TRGOVINO 50 ali 100 m2 z odkupom opreme in zalog, okrepčevalnico pri KRANJU z odkupom opreme 38.000 DEM + 300 DEM najemnine, trgovino in večje prostore v ŠENČURJU. APRON 9 331-293, 331- 366 22775 KOLESA Prodam VESPO staro 3 leta, 2.500 km, v odličnem stanju, 150 cm3. 9 50-137 22389 Prodam MOTOR BT 50, neregistriran. 982-420. od 14. do 16. ure 22487 SUZUKI 500 GS neregistriran, letnik 1978, ugodno prodam. 944-178 22491 Prodam BT 50, letnik 1988, registriran in BT 50, letnik 1991 neregistriran. 9325-543 22542 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET - enodnevni v Italijo Portoguaro in Udine. 949-442 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN- samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 - 1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 -427 -8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I Vsako soboto ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. 949-442 21124 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za lamelne plise zavese, žaluzije, rolete. Izdelujemo tudi vse dele za senčila. Možen ogled senčil v našem razstavnem prostoru. RONO SENČILA, Nogtranje gorice. Mausar-jeva c. 46, 9 061/651-247 22249 VEČER DRUŽABNIH PLESOV, v soboto 8. 10., dvorana KS Stražišče1 22384 OBLAČILA Ugodno prodam zimski PLAŠČ št. 40, temno moder. 9682-720, popoldan 22577 KIMONO za karate prodam za 3500 SIT. 9327-089 22597 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK poceni prodam. 9332-101 22741 OSTALO Ugodno prodam ročne STATVE za tkanje 120 cm širine. Krajnik, Poljanska c. 29, Škofja Loka 22314 Prodam okovane GAJBICE za jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart Trg Prešernove brigade 6/4 mm V STUDIU VAM NUDIMO: • NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN L ODPRAVLJANJE k aken M) • ODPRAVO ™ CELUUUSA • DERLACIJO Z IGLO IN PINCE70 • LIMFNO DRENAŽO • SOLARiJ HUJŠANJE PONOVI METODI Z HB0DY SUM UNE" KUi BREZPLA N ZA ČNI SOLARIJ (OB NEGI) Ugodno prodam sobni prenosni KAMIN. 9 714-411 22414 Prodam novo AVTOPRIKOLICO, dimenzij 210 x 110. 9 421-57622523 Prodam dve ČELADI Bieffe. 9324- 48 5 22571 Prodam CERTIFIKAT vrednosti 400.000 SIT za 50 % ceneje. 9329-061 22702 Ugodno prodam dve PLINSKI JEKLENKI 10 kg. 9325-256 22743 Prodajam sadike VRTNIC. Golnik 107. 9 46-397 22786 PRIDELKI Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in za most. Štular, Srakovlje 4, Kranj . 22202 Prodam drobni KROMPIR za krmo poceni. Voklo 51, Šenčur 22287 MED 400 SIT/kg, za Kranj in okolico, dostava na dom. 9 43-495 22309 POSESTI Agencija DEEX - vaš zastopnik pri prodaji in nakupu vikendov - pridemo, fotografiramo, prodamo. Vsak delavnik od 8. do 15. ure, 9061/ 1258-212 int. 237_21582 Starejšo HIŠO ali PARCELO zazidljivo v Kranju ob glavni cesti, kupim. 9324-304 22107 Prodam novo vseljivo visokopritlično HIŠO 9,5x10 v Selški dolini, 7 km iz Škofje Loke. 9623-151, od 18. do 20. ure 22239 V Goricah prodam opremljeno enodružinsko HIŠO s površino 250 m2, na zemljišču 650 m2, dve garaži, telefon, CK. 953-457_22396 Prodamo hišico vveekend v POL-JANSKI DOLINI. »614-629 22439 ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v Poljanski dolini 400 m2 z lokacijsko dokumentacijo in gradbenim materialom prodamo za ugodno ceno. MIT INŽENIRING, »061/301-521 in 1400-146 22473 Naprodaj imamo več sort ZELJA, primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme. Kupcem nudimo ob sredah in ob sobotah brezplačno strojno ribanje. Žabnica 39, »311- 767 22310 Prodam SENO v balah. »332-005 22342 Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico in mošt. »311-618 22375 Prodam korenček. JELJE v glavah in rdeč škofjeloška 33, Kranj 22376 Prodam večjo količino krmilne PESE. »49-252_22406 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR desire. »47-587 22408 Prodam neškropljna domača JABOLKA. » 59-054 22415 Prodam ZELJE v glavah. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče - Kranj 22416 Prodam RŽ za jesensko setev. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče -Kranj 22417 Po zelo ugodni ceni prodam veli-kocvetne MAČEHE, vseh barv. »45- 532 22430 Prodam ZELJE v glavah »733-116 22436____ Prodam drobni KROMPIR iz ŽGANJE. Kokalj, Sr. Bitnje 19 22445 Prodam jedilni in drobni KROMPIR. Praše 7, »401-136 22458 Prodam neškropljena JABOLKA, cena 35 SIT In MOŠT 30 SIT. Kalan, Zg. Besnica 74, »403-167 22455 Prodam ZELJE v glavah in JABOLKA za ozimnico. Jerala, Pod-brezje 218, »70-204 22402 Ugodno kvalitetno KORUZO za silazo ali v storžih, prodam. 0422- 61 7 22497 Neprebrani KROMPIR za krmo, prodam. »48-525 22499 Mošt In JABOLKA za ozimnico prodam. Zabukovje 2, »403-214 22641 Prodam jedilno RDFČO PESO In drobni KROMPIR. «802-726 22548 Prodam hlevski GNOJ. Luž« 4, VlSOkO 22673 Prodam jedilni In drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 20, Žabnica 22502 Prodam rdeč KORENČEK In ČEBULO. Voglje, Vrtna pot 6, Šenčur 22*04 ZELJE, korenček in jabolka prodam. Bohinc, »421-238 22*29 Prodam ZELJE v glavah. Kveder, Voklo 9, »49-324, 49-203 22*5* Prodam drobni KROMPIR, škerjanc. Dodarje 31, Žabnica_?2*84 Domače čisto ŠTAJERSKO BUČNO OLJE In SOKOVE, prodam. »4/- 246 22*90 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Naklo, Glavna c. 48_22*94 CIPRESE za živo mejo srebrne In navadne, naprodaj! »58-031 22716 Prodam gozdni MED po 400 SIT In BRINJEVtC. Babnl vrt 6, Golnik??n« ZELJE v glavah ter jedilni KROMPIR po 20 SIT za kg, prodam. »401-214 »720 Prodam JABOLKA za ozimnico, neškropljena, cena ugodna. Tonejc Jakob, Sp. otok 24, Radovljica »2727 Prodam krmilni krompir »422-136 22733 JABOLKA, neškropljena prodani » 403-823 22754 Na zelo lepi parceli 1100 m2 pri Preddvoru, prodam HIŠO. 0 45-487 22536 Prodam VIKEND PARCELO na Trsteniku. veliko 860 m2. 0325-543 HIŠO - dvojček v okolici Kranja, prodam. 070-523 22553 PARCELO ali novogradnjo v Kranju ali okolici kupim. 070-217 2259* Prodam zazidljivo PARCELO v Britofu. 0218-178 22655 Ugodno prodam NJIVO vel. 2000 m2 v Trbojah. 070-025 22742 GARAŽO oddamo na Planini pri kotlovnici. 0325-256 22744 PONUDBA TEDNA: prodamo starejšo hišo za 65.000 DEM ali menjamo za stanovanje, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 22748 PONUDBA TEDNA hišo v Formah Brotj škofji Loki prodamo za 160.000 EM ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 22749 PONUDBA TEDNA: prodamo večjo poslovno hišo v Lescah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 22750 Prodam HIŠO v Kranju, Vldmarjeva 12. 0 631-520 popoldan 2277* PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi trio Bonsaj. 0 421-498 19430 URŠKA več kot plesna šola tudi na Gorenjskem - vpisuje nove plesalce. 041-581 22298 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in lokalih. 043 497 2259* vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK • sobotni ples ob tlvl glasbi • plesni tečaji ob četrtkih In nedeljah 1900 In 20.30 • plssns rskrsaclja zs plssslcs Ob nedeljah 18.ČO - 19.30 a sodobna gostinska ponudba Dol restavracije prenovljen za plss I Dcstavrn *J9W9 PAD K ^s/i^J step by STEP TEL : 214 441 ■ w ■ 32730S POSLOVNI STIKI Nujno prodam CERTIFIKAT, vrednosti 450.000 SIT za 400.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 22244 Po polovični ceni prodam tri CERTIFIKATE 0212-543 22493 Prodam CERTIFIKAT 400.000 SIT za polovično ceno. 0620-775 22*17 RAZNO PRODAM Prodam novo kombinirano PEČ od 25 - 30.000 Kcal, Izkoristek 90%. Izdelujemo cisterne za kurilno olje tudi na licu mesta. 0 738-855 22.19* Poceni prodam velike smrekove In1 bukove BUTARE. 045-532 2242* Prodam 8 m3 suhih razžaganlh bukovih DRVA In žamanje Šuceva 9, Kranj Prtmskovo 224** Prodam RIBEŽNE za zelje in LETVE 4x5. 0421-433 2255* Ugodno prodam suha bukova DRVA 0065/79-703 225*1 Prodam dvobrazdni PLUG 12 " GUMIVOZ 16 x 650. 0242-27322570 -* Prodam HRASTOVO KAD, sodovein kadice za zelje. 043-489 22«^ Prodam 10 m2 bukovih DRV. St Žagarja 40, Kranj_22$ Prodam suha bukova DRVA v klaftrah. »421-581_22** Prodam novo posteljo z jogijem in fantovsko kolo. »53-646 Prodam KOMPRESOR 50 I, mot* avtomatic, kolo ženski in mo"' potreben manjšega popravil*' 0212-087_a& Prodam material za fasado, elektrc motor, gare in oljno peč. 065-643^ Cementni strešnik Špičak, 50 l prešo za sadje, električno črpalk0 za greznico, prodam. 0 211-760* 214-016_22# Prodam štedilnik na trda goriv* trosed + 2 fotelja. 0 328-263 22^ v plzzerljo in nočni bar "V GOZDU" v Člrče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! STAN. OPREMA Prodam kotno sedežno GAR^"' TURO, malo rabljeno. 0311-752 22279________ POHIŠTVO za trosobno STANJ VANJE, zelo ugodno prodam. žen nakup tudi po posameznih d*1. Govc, Storžiška 6, Drulovka Novo kuhinjsko 12-delno rostf'? POSODO, ugodno prodam. »z*„ 265 in Prodam kuhinjske elemente salnico. 0217-606 *S spal Prodam starejšo SEDEŽNO NITURO. O 310-519___|J5 Prodam REGAL, kavč, 2 fo««1]* Kovačevič, Begunjska 6, KranjJ>. Prodam kavč, dva fotelja in off>^J za dnevno sobo. 0 329-143 J*-' Prodam sedežno kotno GA^jf TURO, cena 20.000 SIT. »802-Z1 ■4 Ugodno prodam raztegljiv tros B213-369 22?" Prodam zelo ohranjeno kuhiD) mizo in 4 stole. »323-916 Prodam starejšo SPALNICO z |0jj »738-062 _ZS rt 01' Prodam POHIŠTVO za sarfS sobo. »738-062 OOHH GGlrOH^1 regulacijska oprema, montaža, meritve, serytS EOEH 8 43 408 v j tU 482 Kranj d.o.o JJi ŠPORT Prodam planinske čevlje z«"9** rabljene. »323-916 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, IgJgL )opravllo, obnavljanje, W* jjM pop »325-815 Satelitski sistemi od J"J de|<0" skupinski in vrtljivi sistemi, derji. »719-0H____^0** Izvajamo gradbena. zidarska. ^ derska dela, hitro In ugodno *» ^ 074 aH 0609/623-869__,— ^ Šivam, popravljam ženska1 o Poceni - kvalitetno! Šifra: UKu ^ NA ŠIVILJA________^r^*** Delamo vsa zidarska ^dV* dela. Delamo adaptacije, škarpe s kamnom. Jakove* ^y vas zidarska ekipa. «324-8/^<: VODOVODNO INSTALAC^ „ NOVI HIŠI (štemamo M™'aV|l« ostala razna drobna pop' #J predelave, čl*čen|e bo^ev ,rl J kov, vam naredimo strokovno ^ solidni ceni. »218 427 Strojno izdelovanje estrihov. Klemene, telejo*' 47-813 (D&itaja k\xaj, &je,x ±e čai. nt lamo Uiiaoi, amfxak teče nazaj D^jei it i-ftiš vzame, dota dofiuit lj\jtx fantazija in %ea£noi.t iode.fuje.ta v i. o žit j u gala&LtiU rj.3(u»j Za otii imo odfiitl maA dan od S - do 22.30 In o& nc-dtljoA od 14 - 22. Kovinske okrasne in zaščitne mreže za kletna okna. vrata... izdelujemo. O82-104 Z2380 MUNCHEN organizirani prevozi z 7 oseb, datum določite sami! 082- 104 22381 , Napeljava in vzdrževanje elektro mštalacij in popravilo električnih okvar na strojih in napravah. MRAK |Co, d.n.o., Kamna gorica. « 712- 228 22390 . Iščem zidarsko-fasaderska dela, imam skupino, delam kvalitetno in Poceni. »224-730 22*22 Montiranje gorilcev in avtomatike za centralno gretje ESA. »327-319 Nastavitev TV ANTEN, dograditev A KANALA, MMTV! »215-146, 57-420 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi fuzije, rolete in lamelne zavese. » 5 ta* 061/342-464 ali 061/342-703 stan- ovanje omfi3"1 vse vrste fasade in notranjih »733-44RDelam hitr° i0 poceni- »___ _ 22486 \5X- SERVIS ŠINK0! Pop'a.ila in TROOVINh SlVflUlIN STftOJCV WROŠKAC.26,jBIVŠIOIJAŠKrDOM) SU_M64/211.286 Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje na vašem domu. «331-199 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na »213-218 2?506 Nudimo vam čiščenje tekstilnlk, steklenih, keramičnih, PVC površin, zaves, parketa.. ^oo.c.l.mala 5. Kranj JServl METOD, 22 540 Bl«ck S n,eku,Hčne9a orodja Iskra, 5e7»ia£ftr Kodrič' z9 Besnica Vod "oirno POSLOVNE KNJIGE. CU»-213 OGS SERVIS popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. »211-140 22619 Obrtnikom in podjetnikom nudimo knjigovodsko računovodske storitve. »225-226 in 714-878 22820 ZLATOTISK - naravno ali okroglo podlago. »741-714 22634 Bivši črnograditelji, izdelamo vam načrt za legalizacijo vaše gradnje. »218-937 22641 Roletarstvo NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. »621-443 po 19. url 22668 Podjetniki, obrtniki! Najcenejša (delujoča!) računalniška programa trgovina/storitve. Obroki! Reference! »332-585 22706 Vodovodne instalacije opravljamo hitro in po ugodni ceni. »215-335 22709 PREVOZI z manjšim kombijem po ugodnih cenah. » 325-815 22765 STANOVANJA V Radovljici kupim GARSONJERO. O 0609/616 157 od 19. do 21. ure 21697 2,5 sobno stanovanje v Šorlijevem naselju (pri trgovini), lahko z opremo ali brez, prodam. »061/812-368 22133 V Škofji Loki prodam 1 sobno STANOVANJE 37,5 m2. »631-770 22387 Prodamo 2,5 sobno STANOVANJE v Kranju, Planina 1. »061/614-629 22440 Prodam STANOVANJE 50 m2. »326-617 popoldan 22484 študentka pomaga v gospodinjstvu, v zameno za stanovanje v Kranju. » 061/573-937 od 19. do 20. ure ??!>?4 Ogrevano SOBO s kopalnico, oddam. » 48-621 22528 Iščem skromno sobo v Kranju, zaposlena ženska šifra: ZANESLJIVA 22563 V Radovljici oddamo 2,5 sobno STANOVANJE. «725-319 22582 Najamem sobo s kuhinjo In kopalnico v Kranju ali bližini Kranja. 0241-046 22664 Enosobno stanovanje 34 rn2 na Planini prodam. «327-353 22613 Prodam 1-sobno STANOVANJE 41-m2 Planina II. »324-245 22645 Oddam SOBO s CK in souporabo sanitarij. »327-649 22677 V škofji Loki oddamo v najem oremljeno 1-sobno stanovanje za eno ali dve leti. Pogoj predplačilo. »623-280, dopoldan 22696 Na Jesenicah oddam opremljeno pritličje hiše z garažo. »733-287. do 20. ure Šifra: STANOVANJE 22699 V najem oddam opremljeno 1 -sobno stanovanje s telefonom na Planini. »70-417 22715 Kupimo 1-sobno ali 2 sobno stanovanje s CK ali brez. MIKE and CO., d.o.o., »216-544 22721 V škofji Loki prodamo 2-sobno in v Kranju 3-sobno stanovanje. MIKE and CO., d.o.o., »216-544 22722 PONUDBA TEDNA: v Kranju nudimo menjavo večjih stanovanj za manjša. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. O 221-353 22745 PONUDBA TEDNA: prodamo več garsonjer v Kranju, Šorlijevem naselju, Planina in mestno jedro. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353_22746 PONUDBA TEDNA: prodamo enosobno stanovanje 34 m2 na Planini, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 22747 V Kranju, Planina III prodamo 2.5 sobno stanovanje, 75 m2. 0 329- 447 22753 V RADOVLJICI oddamo opremljeno 3-sobno stan., v ŠKOFJI LOKI. starejše 1-sobno in v KRANJU novejšo opremljeno hišo. APRON, Li-kozarjeva 1 a, 0 331-292 22771 NAJAMEMO stanovanja in hiše na Gorenjskem. PROVIZIJO plača najemnik. APRON. 0 331 292, 331- 366 22772 TRISOBNO STAN. prodamo v KRANJU - v mestu 80 m2, pri Vod. stolpu 71 m2, Planina III 84 m2, Planina I 88m2, v ŠKOFJI LOKI starejše 3-sobno, v TRŽIČU s CK in druge. APRON 0 331-292 22773 KUPIMO manjša stanovanja v Kranju; RADOVLJICI; BLEDU; SK. LOKI. APRON. 0 331-292 22774 Panasonic Atestirane centrale, tatebni in telefaksi za prm poeiGvneŽB kako najhitreje priti d0 kuhinje, dnevne, otroške sobe. KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA! OBIŠČITE SALON POHIŠTVA MAŽA Titov trg 7, škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. "MUP VMAŽI ■ PRIHRANEK DENARJA SERVIS Z ORIGiNALNIlfl DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Upr»viW 064 222 868 tu.. 064 222867 LJUBU ANA. 1«l/fox 061 1690 232 KRANJ. tol/fOK 064 272 160 VARSTVO Iščem varstvo na mojem domu za 4 letnega otroka dopoldan In popoldan, izmenično 0332-651 22325 Iščem starejšo žensko za VARSTVO 5 letnega otroka, v dopoldanskem času, na našem domu. Žumer, Planina 64, Kranj 22673 VOZILA DELI Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava. Renault, Golf. AVTOKLEPARSTVO KRNICAR Milan, Dvoje 83, Cerklje, 0064/422-221 21380 Prodam HORŠČA 1200 za rezervne delo »326 963 22379 MOTO PANIGAZ, d.o.o., Na skali 5, Kranj, tel.:064/212-862 del. čas od 9. do 19. ure Vam nijdi pestro izbiro motorjev KAVVASAKI, VESP PIAGGO.motoristične jakne, usnjene jakne, čelade in drugo po občutno nižjih cenah od 5 do 25%, tudi na sest čekov. Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, dim. 180x120 cm. «85 429 22437 Prodam prikolico za os. Cerklje, ul 4. oktobra 29 avto. 22471 Prodam štiri AL platišča in zadnji odbijač za Jugo 067-023 22511 STREŠNE SPOJLERJE za R 5 nudimo po proizvajalnih cenah 0 57-700 27527 Prodam 126 P po delih, letnik 1982 m veliko delov za Z 101 «53 176 Prodam 2 zimski gumi 135/13, zelo malo nihljnni U'124 Mlf 22596 MOIMTANA d.o.o. KRANJ LANCIA Y 10 1.1 LE 3 vrata 13.490 DEM FIAT UNO 1.1 LE 5 vrat 13.490 DEM FIAT TIPO 1.4 LE 5 vrat 16.990 DEM FTAT UPO 1.6 SX LE 5 vrat, klima 18.490 DEM FIAT UPO 1.9 TD GT Svrat 18.490 DEM FTAT TEMFRA 1.6 SX LE klima 19.490 DEM FIAT TEMFRA 2.0 LE 4X4, ABS, klima 27.990 DEM VSH VOZILA SO S KATAUZATORJ€M! IMAJO V€UKO DODATN€ OPR€M€! MONTANA d.o.oM Celovška 135, LJubljana TeL:061/558-376,0609-615-648 Prodam za AX-a zadnja vrata prtljage in steklo. 0714-026 22603 Kljuko za LADO z montažo, prodam za 70 DEM. 0214-072 22bos Ugodno prodam univerzalni AVTO PRTLJAŽNIK. 045-141 22609 Prodam rezervne dele za Z 750 (mašino, menjalnike, prometna dovoljenja, itd). Veterman, Zg. Gorje 25 AVTOODPAD - odkup, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, 0715-601 22711 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ah 325-981 17533 PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. 0217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-65919269 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Portoguaro in Udine. 049-442 Vsako soboto ugodni nakupovani izleti na Madžarsko. 049-442 21123 Ugodno prodam FORD SIERA 2.0 I GHIA, letnik 1987. Kveder Bojan, Predoslje 132, 0 241-128 21672 Prodam VW HROŠČ letnik 1975. obnovljen, cena 1800 DEM. 0 715- 724 22258 OPEL CORSA SVVING 1.2, letnik 1990, odlično ohranjen, cena cca 10.000 DEM. 0 241-526 22274 ALFA ROMEO 33, letnik 1986, reg. celo leto, prevoženih 87.000 km, prodam. 0622-882 22283 Prodam Z 101 GT55, ugodno. Voklo 47, Šenčur 22290 Ugodno prodam OPEL REKORD diesel, mašina generalno obnovljena 0325-416, po 16. uri 22383 VVARTBURG. letnik 1988. registriran do 26.2.95. prevoženih 60.000 km. Cena po dogovoru, prodam. 0323- 004 22385 Prodam R 4, letnik 1991. 0314-526, popoldan 22388 Rdeči JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 27.2.95. 66000 km, 2500 DEM. 0329-146 22397 Prodam KADETT C, letnik 1979, cena 2300 DEM. 051 -354 22399 Auto - Krainer Vdlkermarkterstr 184 tel.:0043-463-38330 Prodam Z komfort, letnik 1982. Stupar, Zg. Bitnje 3 22401 Prodam Z comfort, letnik 1982, reg. celo leto, zelo ohranjen. 057 005 22403 AX, letnik 1987, reg. do 26.10.94. bele barve, cena 5700 DEM, prodam. 0326-094 22404 Prodam ALFA ROMEO GIULIETTA, letnik 1979, neregistrirana, cena zelo ugodna. 0741-237, 77-945 22410 Prodam FORD FIESTO, letnik 1986, reg. do maja 95. 077-642 22426 Z 750, letnik 1981, reg do 6/95, prodam za 500 DEM 045 850. po 16. Uli 22433 Prodam JUGO 55, letnik 1985, registriran do 9/95. Ogled ves dan. Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj 22446 Prodam GOLF JL, letnik 1979, rdete barve, registr do 25.12.94, za 2400 DEM 065 918 22448 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1978, cena po dogovoru. 057-511 22449 Prodam NISSAN SUNNY 15 GL, letnik 1986, kovinsko modre barve, reg. do 5/95 0421-103 22462 Poceni prodam Z 750 v dobrem stanju 0065/808-095 22464 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, 70 000 km, cena po dogovoru, reg do 6/95 0883 105 22465 Prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjen. 0681-567 22468 Prodam GOLF JX, letnik 12/87. 065-767 22469 Prodam FORD SIERO 1.6 CL, letnik 1987. 0713-231_22470 Ugodno prodamo RENAULT LAGUNO RXE 2.0 z dodatno opremo, možen kredit ali leasing in FIAT REGATA 100 ISE. letnik 1987, lepo ohranjen, možen kredit. 0422-522 22476 R 4, letnik 1988, reg. 9/95, druga lastnica, metalic barva, ohranjen, zaščiten. 0633-032 22477 NISSAN MICRA, letnik 1993, spredaj karamboliran, prodam. 0633-032 22478 Kupim karambolirano vozilo od letnika 1988 dalje. 0633-032 22479 R 4, letnik 1989, prodam. 0621-423 22486 Prodam 126 P, letnik 1982, reg. do 3/ 95 za 600 DEM. 083-660 22500 ARO 4X4 dober, ugodno prodam 0224-264 22504 Odkupujemo vozila od prvih lastnikov, opravljamo prepise in prodaje avtomobilov, nudimo rent a car. TALON, d.o.o., 0311-032 22506 Prodam HROŠČA 1200, letnik 1975, reg. do 1/95 za 1800 DEM. 056-540 22Š07 Prodam JUGO, letnik 1989, registracija do konec mara 95, 38000 km, 4 nove zimske gume, radiokaseto-fon, nove prevleke, za 3500 DEM. 053-678 22510 R 4 letnik 1984, rdeča registrirana do 20.5.95, ugodno. Preradovič, Ljubljanska c. 3, Kranj 22512 Prodam GOLF JGLD, S paket, 1985, registriran do maja 95, drugi lastnik, dobro ohranjen, za 6500 DEM. 0311-951, po 15. uri 22513 GOLF J, letnik 1977, ohranjen, reg. 3/95, radiokasetofon 1800 DEM. 047-628 22514 GOLF JGL letnik 1981 in 126 P, letnik 1985 prodam. 0 326-142 22530 GOLF JX diesel letnik 1988, 107.000 km, poceni prodam. 0 43-402 22531 Prodam HYUNDAI 1,5 GLS SEDAN 91, komplet oprema. 0327-657 Prodam Z 101, 11/78, odlično ohranjena, prvi lastnik, cena 850 DEM. 0218-603, popoldan 22543 AUDI 100 2.0 E, letnik 1985, reg. do 29.3.95, lepo ohranjen, prodam. 0736-686 22546 Kupim JUGO od letnika 1988 dalje. Prednost ima KORAL 55. 041 -893 22647 Prodam TIPO 1.4, letnik 1990 december, grafitno sive metalne barve. 0325-543 22549 Prodam HONDO CRX, letnik 1991, vsa oprema, katalizator, za 17900 DEM. 0 328-286 22550 JUGO 45. letnik 1991, registriran do 6/95, prodam za 4100 DEM. 051- 686 22552 Kupim JUGO 55, letnik 89-91, pogoj-prva barva in lastnik. 0325- 543 22554 Prodam JUGO 45, letnik 1988 051-367 22555 Prodam 126 P, letnik 1989. 0421- 703 22557 Prodam Z 750, letnik 1982, neregistriran, vozen, cena 300 DEM. 0403-646, zvečer 225« Prodam lepo ohranjen OPEL KADETT 1.2, letnik 1983, registriran do 3/95. 041-603_22562 Nov CITROEN AX OABAN 1.1 I, 5 vrat, rdeč, prodam 10 % ceneje. 0633-861 22566 Poceni prodam Z 101, starejši letnik. 046-116 22568 VVARTBURG 1982, registriran do III/ 95, z dvemi dodatnimi novimi gumami, velikim prtljažnikom, primeren za prodajalca, kmeta, obrtnika, prodam za 120.000 SIT. Dolenc, ul. Nade Ovčakove 11, Ljubljana (nasproti Smelta) 22585 Odkup, prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. 0331-214 ali 323- 298 22566 Prodam Z 101, letnik 1988, rdeče barve, reg. celo leto. 0738-08622590 ALFA 33 1.5, letnik 10/86, 76000 km, prodam. 0718-478 22591 Prodam avto SAMARA 1500 limuzina, metalno modra, 1993. 0403-625 22593 Z 101 1.1 GX, letnik 1988, reg. 1.8.94 in Z 126 P, letnik 1985, reg. 26.2.94, prodam. 0714-311 22599 Prodam P 126, letnik 1982, registracija februar 95, za 1000 DEM. 0216-803 22606 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1986. 0326-600 22608 CITROEN AX 1.1 TGE, letnik 1990, ugodno prodam. 0331-722, zvečer Prodam GOLF III GL 1.4, letnik 2/94, 13000 km, prvi lastnik. Debelak, Otoče 4, Podnart 22616 Prodam R 5, letnik 1993 in MERCEDES 190 D 2,5. 0217-528 2261? Prodam R 4 GTL, letnik 1990 december za 3600 DEM. Ogled Brezje 78, Markelj 22621 Prodam VVARTBURG 1.3, 1990. 0403-172 letnik 22622 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, z dodatno opremo. 0736-221 22627 PASSAT GL TDI, letnik 1990, 90000 km, prva lastnica, dobro ohranjen, prodam. 045-096 22631 MERCEDES 190 D, letnik 1987, ugodno prodam. 084-216 22636 Prodam ASTRA 1.4 GL 5/92, Zastava 101 6/88. 0871-281 22539 Prodam OPEL ASCONO 16 S, prvi lastnik, cena 3100 DEM, letnik 1977. 0310-537 22640 Prodam LADO 1500, karavan, april 1994, bele barve. 0718-192 22543 Prodam JUGO 55 AGV, letnik 1987, reg. do maja 95. 0329-143 22652 Prodam avto FBIANCI 112 A, letnik 81/82, reg. do 10.5.95. 057-921 22660 Prodam FIAT UNO 60 DS, letnik 1987, dobro ohranjen. 0401-103 22661 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 6/ 90. 0218-343, c. na Brdo 59, Kokrica 22663 ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, reg. do 6/95, nekarambolirano, prodam za 7000 DEM. 058-826 22670 Prodam Z 750, letnik 1985. 083- 63 5 22671 Prodam JUGO, letnik 1988, rdeče barve, lepo ohranjen. Ogled po 14. uri. Boškan, Tomšičeva 18, Kranj 22679 Z 101, letnik 12/86 prodam za 1450 DEM. 0331-858 22682 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 1/95. Orehovlje 14, Kranj 22693 Prodam osebni avto SUZUKI MAR-UTI star tri mesece. Ogled v soboto, popoldan, 0329-006 22714 Odkup, prodaja osebnih avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., 0342-255 22728 • Prodam GOLF bencin, letnik 1981, cena 3000 DEM. 0312-255 22729 Prodam FIAT TIPO 1.4 0312-255 letnik 91. 22730 d.o.o. POZOR! Proti korozijska zaščita vozil po kanadskem sistemu Krown. Je Erozorna, ne vsebuje strupenih snovi, ne oddaja neprijetnega vonja, elo z zaščito traja dobro uro, potem pa se z vozilom že lahko odpeljete. Minimalna izguba vašega časa. Letna kontrola zaščite. Super garancija - na nova vozila 10 let za prerjavenje. Na vozila stara do treh let pa traja garancija še sedem let za prerjavenje. Ugodna cena - samo 85 DEM v SIT. Za lastnike vozil FIAT in ŠKODA v mesecu oktobru poseben popust 5 % s prinesenim oglasom ali našim reklamnim listom. Informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, škofja Loka, vsak delavnik od 8. do 16. ure, tel. 064/631-497. Podjetje SIGMA eiektronic, d.o.o., Predilniška 16, 64290 Tržič, zaposli DVA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: izobrazba VI. oz. VII. stopnje elektrotehniške smeri in izkušnje na področju telekomunikacij. Pisne ponudbe z navedbo vaše telefonske številke, pošljite v osmih dneh po objavi oglasa na naš naslov. Prodam GOLF diesel, letnik 1986, reg. do 6/95. O 83-848 22700 Prodam R 13, metalno moder, registriran, ohranjen, letnik 1984. 0329-061 22703 FORD ORION GHIA SI, starega dve leti, prodam. 0215-042 22704 BMvV 316, letnik 1986. R 19 16 V, letnik 1993. DAEVVOO GSI, letnik 1993, CLIO 1.4 RT, letnik 1993. 0325-981 22706 Prodam GOLF, letnik 1980, Z 101, letnik 1986 in JUGO 55, letnik 1984. O 46-684 22713 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Raiko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 Prodam OPEL KADETT 1.6 LS, letnik 1992. 0312-255 22731 Prodam GOLF JXD. letnik 1990, cena 14200 DEM. 0312-255 22732 YUGO 45, letnik 1990, rdeča, prva lastnica prodam za 3.800 DEM. O 47-809 22752 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 5/1995, bronz barve. O 217-386 22757 Ugodno prodam R 18 letnik 1981 O 622-056 22756 Prodamo vozila OPEL, FORD, LADA, FIAT, ALFA. LANCIA, RENAULT, tovorna vozila TAM. VOLVO, IVECO, SCANIA, MAN, prikolice za tovorna vozila, vozila FORD, OPEL. FIAT, ALFA po posebno ugodnih cenah. Za vsa vozila kredit ali leasing. Tehnocar Škofja Loka, Tavčarjeva 17 O 632-840_22760 Prodam YUGO 45 KORAL letnik 1989/90, reg. do 29 3.1995. O 326- 820 22763 Prodam FIČOTA za 550 DEM. reg. celo leto. O 81-275 22770 C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA FIESTA, ESCORD, MONDEO MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA,d.o.o.,SmUŽEV04l KRANJ, Tel.: 064/211-090 FORD FIESTA 1.3 i, 3 V, letnik 1993, z dodatno opremo O 211-090 227*0 OPELVECTRO 16 i GLS, s šibedah, metalik, letnik 1991, prodam O 211- 090 22781 Prodam CITROEN GS 1300, registriran, odlično ohranjen, za 750 DEM O 57 618 22782 YUGO 65 letnik 1989, reg do 5/1995, dodatna oprema, avtoradio, prodam O 47 154 22783 ■ SUBARU © \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po tlatemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujamo in erodajamo Ijena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov* 40, ftenfiur Tel.: 064/41 B73 Prodam BMW 318 i. letnik 1983, model 1984. O 52-084 od 17. do 20. Ure 22785 Prodam Z 101, letnik 1979, reg.do 9/ 1995, zelo ohranjena, cena 1000 DEM. Prezbukič, Sp. Duplje 24 a ZAPOSLITVE Za promocijo šolskih pripomočkov zaposlimo redno ali honorarno več zastopnikov. Informacije vsak petek po 18. uri 0213-340 21702 Iščem zadarsko-fasaderka dela. Imam skupino, delam kvalitetno in poceni. 0401-316 21891 Iščemo dve PRODAJALKI s trgovsko šolo ali izkušnjami. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Trgovina Zapravl-jivček, Delavska c. 19, Kranj 22052 Trgovka išče redno zaposlitev v trgovini O 46-359 22221 Zaposlimo elektrotehnika ali elektro-ing. za čiščenje in saniranje elektronike. Pogoj od 5 do 10 let delovne dobe. Pisne ponudbe RELECTRO-NIK, d.o.o., Planina 3, Kranj 22284 Iščemo dekle za pomoč v okrepčevalnici. 0312 063 22288 Posebna org. prodajna enota pri MK nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnost napredovanja, najboljši dodatno nagrajeni. 0633-330, 56-105 Iščemo za nedoločen čas ŠIVIUI LIKARICI s prakso. Poiskusno delo, plača odlična. MODA BLED, Kajuhova 1, tel.:741-600 NATAKARJA ali NATAKARICO lahko pripravnik zaposlimo Bistro Žefran-ka. J. Platiše 17, Kranj. 0324-001 22339 PIZZERIJA ŠPELA zaposli honorarno NATAKARICO in ĆISTILKO. O50-267 ali osebno v lokalu 22354 Iščem delavca za delov ročni avtopralnici. 0241-543 22395 Perspektivno podjetje za izvajanje prezračevanja, odsesovanja in klimatizacije s sedežem na Gorenjskem zaposli dva KVALIFICIRANA MON TERJA In STROJNIKA z višjo ali srednjo izobrazbo. Pogoj: najmanj petletne izkušnje na tem področju, šifra: KLIMATIZACIJA 22402 Zaposlim KUHARJA - pizzopeka in čistilko. Informacije v Pizzeriji Dare ali po 0221-051 22411 Zaposlim dekle v bifeju, od 15. do 17. ure 332-518 22412 Nudim delo na domu, primerno zlasti za upokojence O 24-878 med 20. in 21. uro 22419 Priložnost odličnega zaslužka in redne ali honorarne zaposlitve ponujamo pridnim ljudem. Vabljeni Gorenjci z lastnim prevozom O 58-491, od 20 do 22. ure 22423 Nudim delo za določen čas spretni in natančni ženski - Lesce ali okolica 0712-215 22424 KAVA BAR v centru Kranja redno ali honorarno zaposli dekle v strežbi • 222-430, 331-654 Potnike za prodajo iščemo, z možnostjo zaposlitve. Kličite po 20. Uri. 078-818 22435 Iščem šoferja za razvoz PIZZ po Kranju. Informacije ul D Brezarja 26 od 9. do 13. ure, vsak dan 22457 PIZZERIJA MARJETKA v 2abnici zaposli dekle za strežbo O311-301 22460 Zaposlim ŠOFERJA C m E kategorije za mednarodno špedicijo O620 700 22461 Dekle za strežbo redno ali honorarno zaposlim. 0421 /14 22482 Za nedoločen čas zaposlimo del terapevta, fizioterapevta ali medi črnskega tehnika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: OTP TEPINA, doo, p.p. 101, Jesenice 22501 Takoj honorarno zaposlim KUHINJS KO POMOČNICO mlajšo upokojen ko. Gostilna Osvald, Žirovnica O801 128 22653 Za občasna dela v gostinstvu zaposlimo dekle ali fanta. O 214- 369 22516 Iščemo CVETLIČARKO. Cvetličarna Nagelj, na kranjski tržnici. O 736- 543 22520 Trgovina Mak išče PRODAJALCA za delo v trgovini s čevlji oz. papirnici. Inf. v trgovini Mak, škofjeloška 19, Stražišče - Kranj 22533 Zaposlim ZIDARJA in gradbenega delavca. 041-208, 324-583 22564 Zaposlim ŠOFERJA. 041-208, 324- 583 22565 Na vaši stojnici prodajam vaše sveče. 0633-036 22581 Tekstilna trgovina v Kranju sprejme v redno delovno razmerje TRGOVKO za deljen delovni čas. Šifra: TRGOVKA 22607 FRIZERKA dobi redno ali honorarno zaposlitev. O 331-689 22624 Dekleta za delo v discoteki potrebujemo. DISCOTEKA ARX Radovljica Redno zaposlimo FARMACEVTSKEGA TEHNIKA ali MEDICINSKO SESTRO v trgovini z ortopedskimi pripomočki. Vloge s kratkim življenjepisom sprejemamo 7 dni po objavi na naslov: SANOLABOR -HLADNIK d.o.o., Stara c. 17, škofja Loka. Gostilna v okolici Kranja sprejme na delo KUHARJA. Šifra: PO DOGOVORU 22662 V pizzeriji zaposlim NATAKARICO. 043-552 22666 Mlajšo trgovko, urejeno zaposlimo v butiou v centru Kranja. Šifra: REDNA ZAPOSLITEV 22688 Iščemo dekle za delo v strežbi. Delo je v popoldanskem času 047-305 Simpatično dekle, ki jo veseli delo v strežbi, zaposlimo. O48-624 22710 Iščemo PTT mehanika za popravilo telefonskih aparatov. O718-077. 714-957 22726 MK vas vabi, da se priključite najboljšim zastopnikom v Sloveniji. Ob koncu leta bogate nagrade. 0212-260, 0609/620-560 22739 STANOVANJE, poceni dobi pnjetna ženska, šifra: POŠTENA 22755 Honorarno, kasneje lahko tudi redno, zaposlimo več ZASTOPNIKOV za prodajo zelo uspešnih programov Mladinske knjige. Izplačila tedenska. O 218-402 22762 Za specialni otroški program redno ali honorarno zaposlimo potnika (-co) ali vodjo skupine. Nudimo samostojno delo in visok zaslužek. INFORMACIJE Đ064/620- ZAHVALE Ob požaru 15 9.1994, ki ga je zanetila strela, se zahvaljujem vsem gasilcem iz Kranja, prostovoljnim gasilcem iz Besnice, sosedom in vsem sovaščanom, ki so pomagali pri gašenju Zahvala pa tudi vsem, ki ste pomagali pri obnovi v materialu, denarno ali z delom, da v težkih trenutkih nisem ostal sam Hvala tudi Zavarovalnici Triglav, za tako hitro nakano odškodnino Kozjek Franc, Zg Besnlca 22413 ŽIVALI Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice (80 SIT) in kletko za 120 kokoši O 332 621 2i*w NEMŠKE BOKSERJE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. O 224 259 22254 LABRADORKA, stara 3 mesece z rodovnikom, cepljena, vajena čis toče, ugodno naprodaj 0063/36 364 22212 Prodam 4 mesece brejo kravo in kupirm breio kobilo. Mežan, O 76 908 22462 Prodam TELETA težkega 100 kg 0421 464 22502 Prodam 5 let staro brejo KOBILO haflmger Vrba 27, Žirovnica 22503 Prodam TELETA težka od 90 do 100 kg. 00609/619-453 22377 ŽREBETA starega 6 mesecev (mati polnokrvna Angležinja, oče Lipicanec). O 57-678 22378 Dobrim ljudem podarimo prijazno 7 mesecev staro PSIĆK0 črne barve -veliki šnavcer. Đ70-536 22386 Prodam lepo ŽREBIČKO Nonk, staro 7 mesecev. O 57-721 22391 Prodam brejo KRAVO. O 723-093 22392 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO, ki bo v tretje teletila. Rant, Potok 14, Železniki. O 66-701 22393 Prodam PRAŠIČKE za zakol ali nadaljno rejo. Đ49-252 22405 Prodam KRAVO s tretjim teletom. 0721-259 22429 Prodam TELIČKO simentalko, staro dva meseca in kupim TELETA starega 10 dni. 064-124 22421 Kupim TELIČKA simentalca, starega od 1 do 3 tednov. O 65-618 22425 Prodam dve TELIČKI stari 4 tedne. Zg. Bitnje 41, Žabnica 22434 Prodam par brejih OVC solčavk. 070-055, zvečer 22454 Prodam dve SIMENTALKI 110 kg. 0421-806 22509 Prodam mlade kužke - NEMŠKE OVČARJE. O 061/841-475 22517 Prodam rjave JARKICE, 10 tednov. Golniška 1, Kokrica 22521 KRAVO, ki je četrtič teletila, prodam. Bukovnik, Zg. Bela 19 22539 Prodam telico simentalko. O 736- 454 22539 PRAŠIČE in TELETA za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, 0714- 376 22544 Prodam PUJSKE težke okrog 20 kg, pasme Lantrace 0725-224 22551 Prodam TELIČKO težko 120 kg. 0802-530 22556 Prodam mlado KRAVO s teletom. Zalog 17, Cerklje 22559 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. 0622-572 22557 Prodam PSE mladiče, stare dva meseca, Novofundlance z rodovnikom. 047-046 22569 Prodam PERZIJSKO MUCO čistokrvno, belo, po ugodni ceni. 0725-550 22572 Prodam BIKCA simentalca 270 kg in 6 mesecev brejo KRAVO simentalko. Razgledna pot 3, Jesenice 2257« Več simentalcev 250 kg težkih prodam O 64 114 225*7 Kupim BIKCA simentalca, starega od 7 do 20 dni. 0681-056 22511 Prodam PRAŠIČKE težke 15 kg ter KOKOŠI nesnice, stare eno leto. Sidraž 6, Cerklje, 0421-324 22«is Žive ali zaklane enoletne KOKOŠI prodam. Koprivnlkar, Golnik 15. 046 678 22623 Prodam 70-80 kg težke PRAŠIČE. Bohinc. 0421-238 22628 Prodam 10 mesecev staro TELICO simentalko. Pivka 3, Naklo 22630 NEMŠKO OVČARKO poceni prodam O310-705 22644 Oddam dve mladi PSIČKI. 0212 210 22646 Prodam mlade PAPIGE skobševke. 041-905 22648 Prodam KRAVO za zakol ali menjam za brejo 066-245 22557 Kupim BIKCE stare 14 dni 0622 972 22669 Prodam pritlikave KODRE Aprico O 736-606 22674 Brezplačno vzamem mlado PAPIGO • 213-396 22678 Kupim bika ali kravo za zakol »422 793 22683 KOKOŠI za zakol ali za nVdaljno rejo prodam. Oman, Zminec 12. šk Loka, 0621-475_22712 Pritlikave ZAJČKE s poveš enimi uhlji in ameriške ČINČILE po 30 DEM, prodam 058-031 22717 Prodam OVNA. 065-745 22685 Prodam več vrst papagajev in eksotičnih ptic, skobčevke po 900 SIT. 049-442 22898 Kupim TELIČKA simentalca do 20 dni starosti. 0401-064 22701 Prodam 3 TELIČKE stare od 3 do 8 mesecev. Porovne, Poženik 6, Cerklje. O 422-435 22761^ JARKICE pred nesnostjo prodam. Sprejemam naročila za dostavo na dom za smer Bohinj. Fujan, Hraše 5, Smlednik. O 061/627-029 22777 Prodam jalovo KRAVO ali menjam in Prodam JARKICE stare 7 tednov, prodam hlevski gnoj. O 46-21222790 Grilc O 214-855 popoldne 22788 KO UGASNE ŽIVLJENJE KRISTAN, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba TEL.:064/733-76.o.b AafN jri roav j? so ZAHVALA Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina in v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš, lučka ljubezni ti v pozdrav gori, a solza se ne posuši. Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA JENKA Narobetovega atija iz H ras pri Smledniku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Gorenjskih oblačil Kranj, Iskre Vege Ljubljana in Srednje agroživilske šole Ljubljana za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo dr. Vidi Tršan, oddelku za torokalno kirurgijo UKC Ljubljana in bolnišnici Golnik za zdravljenje v času njegove bolezni. Zahvalo smo dolžni organizaciji ZZB Smlednik, gasilskemu društvu Smlednik, praporonošam ter govornikom Rajku Jenku, Janezu Burgarju in Tinetu Hočevarju. Najlepša hvala Navčku, pevcem in gospodu Slabctu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. /iilujoči: žena Marija, sin Janez, hčerki Slavi z družino in Joži z Markom ter sestre z družinami Hraše, Kranj 25. septembra 1994 Nasilno pospravljanje psov v zavetišču na Visokem Nekateri ploskajo, večina je zgrožena Ponedeljkovo streljanje psov iz nelegalnega zavetišča Milene Močivnik na Visokem je razdelilo ljudi; nekateri ploskajo, večina je zgrožena. Krivda države, ker ne poskrbi za urejena zavetišča, pa tudi "kvazi" ljubiteljev živali, ki skrb za štirinožce prelagajo na preveč sočutno Mileno Močivnik. Visoko, 7. oktobra - V ponedeljek zjutraj, dan pred torkovim mednarodnim dnevom živali, je Milena Močivnik na Visokem dobila pričakovani obisk: inšpektorja Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, zadolžena za uresničitev pravnomočne odločbe, ki Mileni Močivnik prepoveduje nelegalno rejo psov in mačkov, ter sanitarce in lovce z Živinorejsko - veterinarskega zavoda Gorenjske iz Kranja, pooblaščenega za prisilno izvršbo, so spremljali tudi kranjski policisti in predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja. Milena Močivnik je s svoji- Gorenjsko, ki je o poteku mi prijatelji do njihovega prihoda uspela umakniti z Visokega večino štirinožnih varovancev, kakšnih štirideset pa jih je še ostalo. Prosila je, naj ji dajo čas, da bi smela odpeljati tudi te in dobila pristanek. Okrog pol poldneva, ko se je Močivnikova zadnjič odpeljala, na posestvu ni bilo več psov. Tedaj pa sta inšpektorja zvedela, da je nekaj psov skritih na sosednji kmetiji pri Krčevih. Šlo naj bi za pet volčjakov. Izvršbena kolona je krenila tja. Inšpektorica Smiljana Verbič, ki je vodila izvršbo, je zahtevala podatke o psih, o njihovem cepljenju, ker jih ni dobila, so nameravali sanitarci ŽVZG pse odpeljati. Tedaj je Milenin pomočnik, ki se je očitno zbal za pse, odprl tudi keson traktorske prikolice, kjer je bilo skritih še kakšnih dvajset psov. V kaosu, ki je nastal, so sanitarci in lovci lovili prestrašene živali. Nekaj so jih polovili na laso, nekaj omamili s puško za omamljanje - ti psi so zdaj začasno spravljeni v pasjem hotelu - enajst psov pa so postrelili, za kar imajo opravičilo v zakonu o obveznem kontumacu psov in mačkov. Celotno dogajanje so policisti posneli na video kaseto. Metod Ferbar, predstojnik Uprave inšpekcijskih služb za je o izvršbe v sredo seznanil tudi člane kranjske vlade, je opozoril na izjemno slabe sanitar-no-higienske razmere na posestvu Močivnikove. Inšpekcija zahteva sanacijo, vendar odločbe Mileni Močivnik še niso uspeli vročiti. Če ne bo počistila sama, bodo sami poskrbeli za deratizacijo, pri kritju stroškov (blizu 300.000 tolarjev) računajo tudi na občinsko pomoč. Ferban "Močivnikovo smo dolgo tolerirah'" Tako pravi Metod Ferbar in pojasnjuje, da se je izvršba po pravnomočni odločbi na posestvu Milene Močivnik začela 3. maja. Tedaj so jo preložili, ker je Močivnikova večino psov že odpeljala drugam, za 35, kolikor jih je še ostalo, pa je obljubila, da jih bo postopno odpeljala oziroma oddala dobrim ljudem. Povedala je tudi, da je posestvo na Visokem prodala in senamerava preseliti iz kranjske občine. Ob naslednjem obisku, 3. junija, inšpektorji niso našteli niti 30 psov, opazili so tudi, da so sanitar-no-higienske razmere na posestvu občutno boljše. Enako je bilo ob pregledu 3. julija. Zato so dokončno izvršbo navkljub nezadovoljstvu in neučakanosti številnih Viso- ZASTA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel..064/211 256 čanov, ki jih je motil smrad in lajež, začasno zadržali, upajoč, da bodo na mil način dosegli cilj - ukinitev nelegalnega pasjega zavetišča. "Psi pa niso šli z Visokega, nasprotno, postopno jih je bilo spet vedno več. Opozorila niso zalegla, inšpektorji pa niso imeli nobene zakonske osnove več, da bi čakali z izvršbo. Močivnikovo smo pismeno obvestili, da bo izvršba 3. oktobra. Tudi sam sem bil deset dni prej pri njej in jo resno opozoril, naj pse odpelje, kar je tudi obljubila." Močivnikova: "Hoteli so piti pasjo kri!" Svojo plat zgodbe je povedala tudi Milena Močivnik, ki ji nekateri pravijo kar pasja mati. "Čutila sem, da bo "svinjarija". S prijatelji smo že prejšnji dan vozili pse stran, vseh nismo uspeli odpeljati, preprosto nam je zmanjkalo časa. Zato sva s fantom, ki mi pomaga, pet lepih volčjakov skrila na sosedovem dvorišču, jih privezala, okrog dvajset psov, zvečine mladičev, pa smo dali v keson traktorske prikolice. Mislim, da je Verbičeva samo čakala, da se odpeljem, takoj potem so namreč odšli k sosedovim, fant je šel za njimi. Pse so hoteli vzeti, omamiti in odpeljati v nekakšen pasji hotel, fant pa je odprl keson, pograbil nekaj mladičev, drugi so tekli za njim. Takrat se je vsulo po njih. Kri je bila povsod, tudi pod traktorsko prikolico, za kar imam dokumente, čeprav je inšpektorica trdila, da so streljali samo tiste, ki so šli na cesto. Eno psičko je lovec ustrelil vpričo treh deklic pri moji kapelici, čeprav so ga prosile, naj jo pusti. Nameravale so jo vzeti, ko bi se družina preselila v hišo." Milena Močivnik pravi, da so psi slutili masakr. Že deset dni prej so tulili, tako da je ponoči spala z njimi zunaj in jih mirila. Nekateri so se uspeli vrniti, vsi tresoči od strahu so se dobesedno obesili nanjo. Nekaj mesecev star mladič, ki se je zatekel v mrzlo Kokro, je zaradi podh-lajenosti umrl v njenem naročju, v sredo je našla volčjaka z razmesarjenim vratom. Medo najbrž ne bo preživel. Kateri psi so ubiti, kateri in koliko jih je preživelo, ne ve. Nočejo ji povedati. Izginila je hčerina ljubljenka, Pika, edina prijateljica 80-letne ženske, ki jo je Milena sprejela v začasno varstvo, pa se je vrnila. Za Mileno Močivnik so bržkone izgubljeni tudi tisti, ko so jih sanitarci odpeljali v pasji hotel. Zato prosi ljubitelje živali, naj jih sprejmejo k sebi, ko se bo odločalo o njihovi usodi. Močivnikovo so mnogi izkoristili Inšpektorjem, ki opozarjajo na nemogoče sanitarno-hi-gicnskc razmere v nelegalnem pasjem zavetišču na Visokem, na Milenino preštevilno čredo (roke ne zmorejo, kar hoče srce), na nevarnost okužb, zlasti s steklino, je mogoče pritrditi, ko pravijo, da so se naveličali čakati, kdaj bo Močivnikova pse sama spravila z Visokega. Pritrditi pa je mogoče tudi njej, ki na vso stvar gleda sčustvene, ne pravne plati. Odlog, ki so ji ga pustili, je bil prekratek. Posestvo je prodala pod ceno, samo da bi čimprej odšla. Vztrajala bo, da bo dobila dovoljenje za novo zavetišče v vrhniški občini, dovolj stran od naselja, da sosedov ne bo motilo (žal jih moti). In: se masakru na sosedovem dvorišču res ni dalo izogniti? • II. Jelovčan Sreča v prazno hišo Možjanca 7 je bil tokratni srečen naslov v naši vsakotedenski akciji, ki jo bralci sedaj gotovo ie dobro poznate in glede na odziv budno spremljate. Tokrat je naš Žreb določil hišo, v kateri ie eno leto ne stanuje nihče, oglasili pa so se nam ožji sorodniki pokojnega gospoda, ki je včasih živel v tej hiši. To je družina Podjed, ki sicer stanuje v Preddvoru. Do torka je družina štela 4 člane, mamo Marijo, očeta Ludvika, njunega sina Francija ter njegovo ženo Viko. Prav v torek pa je gospa Vika rodila sinčka in tako je Franci, ki je bil navzoč ob rojstvu malega Janija, iz porodnišnice domov sporočil srečno novico. In ko so mu po telefonu domači čestitali, so mu hkrati čestitali tudi za nagrado, ki jim jo je namenil žreb v Gorenjskem glasu. Kar dve veseli novici v enem dnevu torej! Veseli smo, da lahko družini Podjed čestitamo kar dvakrat, enkrat za nagrado in enkrat za malega korenjačka, ki mu želimo, da bi družini še čimvečkrat prinesel toliko veselja, kot jim ga je ta dan. Upamo, da smo svoj lonček k sreči delno pristavili tudi mi. • L. C. Popravek V torkovi številki Gorenjskega glasa smo na zadnji strani zapisali, da so v četrtkovi jskalni akciji našli pogrešanega 47-letnega Staneta Križnarja. Podatek ni bil uraden in ne drži. Križnarja svojci še vedno pogrešajo. Za napako se jim iskreno opravičujemo in Želimo, da bi se Križnar živ in zdrav čimprej vrnil domov. • H. J. JESENSKI GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU Od7.l0.dol9.ll.94 SUPER IZVOZNE CENE: ČOKOLADA 300 g STOCK-KONJAK1L 1Kg RIŽA KAVA BRAZIL 1Kg 6 Kg PRAŠEK GENIE - AVTOMAT PAMPERS - DVOJNI ZAVOJ 10 L JEDILNEGA OLJA KONICA FILM, 24 POSNETKOV FLEK§ARICA 600VV/115 mm AVTOZARNICE (KOMPLET) ATS 17,00 82,50 7,50 45,00 99,00 182,00 112,00 27,50 399,00 65,80 NAGRADNO VPRAŠANJE SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA: Koliko artiklov ima SPAROVEC v svoji super ponudbi? Ime nI priimek:............. Naslov: _ i Čakaj« Kupon oddajte v trgovini najkasneje do sobote, 19.11.1994, do 12. ure. Žrebanje, na katerega ste prisrčno vabljeni« bo isti dan, ob 12.15. o vas naslednje nagrade: 2. NAGRADA CASIO - ROČNA URA Z VSEMI FINESAMI nW 3. NAGRAD A: MTC - STEREO RADIOKASETOFON (2 KASETI), 80* 4. NAGRADA MTC - RADIOKASETOFON, 15W 5. NAGRADA PHILIPS - FEN ZA LASE 6. NAGRADA MTC - RADIOBUDILKA 7. NAGRAD A: 5 AVDIO - KASET TDK 8. NAGRADA l TDK - VHS - VIDEOKASETA 240 9. /10.NAGRAD A: 1 Kg KAVE Salon VOZil cimos citroen Gregorčičeva 8, KRANJ, telefon: 064 211-380 Cena do registracije z 10 % popustom AX First 1.1 i: 1.210.950 SIT ZX Reflex 1.41: 1.747.980 SIT Xantia 1.81: 2.600.910 SIT XM Sensation 2.0i: 3.978.180 SIT s 7 % popustom 1.251.315 SIT 1.806.246 SIT 2.687.607 SIT 4.110.786 SIT 6° j*«* ^MERKUR 10 % POPUST ZA VSE MODELE v zalog' za takojšnja plačili (7 % POPUST pri plačilu na kredit R + 14, 4 leta) CE POSLOVNEGA USPEHA NI, POKLIČITE 97, 3 (TELEFON 221186)