mpu i OKNA IN VRATA IZ UMETNIH MATERIALOV EVROPSKE KAKOVOSTI - vzdrževanje ni potrebno NOVAJ)OBA Cena 30 din sreda, 18. september 1991 št. 36 - leto XXV PROSLI RDEČA OF IVA NA TV NOVA DEJSTVA SLOVENSKE AFERE Politiki požirajo ELAN UBOGI UČITEUI IN ŠOLARJI [ry ■ K uničuje podjetnike NASI REPORTERJI SO PR ZAČASNO IVELI HRVAŠKO KLAVNICO -rv im: TUJCI Jiil DAMIR JURIČ, AKTIVIST INTERNACIONALNIH BRIGAD S v" POLITIKA JE DREK NA PALICI, PRAVIJO HRVAŠKI GARDISTI Trgovsko podjetje d.o.o. Nudimo vam: - prodaja in obnova zavornih oblog za vsa vozila - rezervni deli za motor IMR Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto 3 Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: $ tel: (063) 38-011 $ tel.-fax.: (063) 31-193 Se priporočamo! KOPLAST IZ SLOVENSKIH KONJIC NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU PRED-STALVJA SLEDEČ PROIZVODNI PROGRAM: - OKNA - VRATA . - PREGRADNE STENE - ZIMSKI VRT - RAZLIČNE VRSTE PROFILOV PRIČAKUJEMO VAS! Tel.: (063) 754-911 Fax: (063) 753-901 AVTOMOBILI NA KREDIT - POSOJILO NEPREMIČNINE KREDIT - POSOJILO Polog 25%, ostanek v 12,24,36,48 ali 60 mesečnih obrokih. Vozilo boste prejeli v največ 60 dneh, odvisno od znamke vozila in dneva vplačila pologa. Prodajamo vse Svetovno znane znamke vozil, kot so: CITROEN, PEUGEOT, RENAULT, MERCEDES, BMW, FORD, OPEL, FIAT, ALFA ROMEO, LANCEIA itd... V program so vključena vozila ZASTAVA, ŠKODA, LADA. Možnost vplačila v dinarjih ali devizah. Kredit se nanaša na celo vozila z vsemi dajatvami, razen reg. in zavarovanja. Po prejemu vozila ste lastnik VI, SPOŠTOVANI KUPEC! INFORMACIJE IN VPLAČILA: IVANTOURS, d.o.o. POSLOVALNICA BLED, Ljubljanska cesta 4 (TTC) Tel: 064/78-965 int. 242 tel/fask 064/721-453 RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO NA OBRTNEM SEJMU V CELJU NUDIMO TUDI RENT A CAR Tel. na sejmu (065) 57-231 aU 35-166, int. 457 LETO DNI PO POPLAVI: VOJNA JE POŽRLA CESTE NOVA DOBA STRAN 2 HUDIČARIJE Bonifikacija kljub mora tonju Vse kaže, da Jugoslovanska ljudska armada le ni tako uspešno prebolela šoka, ki ga je doživela med napadom in po porazu v Sloveniji, kot so predvidevali generali, oziroma kot so ti generali zagotavljali takoimenovani Evropi. Očitno je namreč, da bi Jugoslovanska armada morala že zdaj biti na mejah Slovenije, najpozneje pa čez dvajset dni, ko se izteče trimesečni moratorij. Edino tako si lahko namreč razlagamo nasvet lorda Carringtona, ki je ministru Ruplu dejal, da naj Slovenija vendar ne hiti z osamosvojitvijo. Po domače povedano, Slovenija naj počaka, da bo Jugoslovanska ljudska armada skupaj s srbskimi prostovoljci povsem osvojila Hrvaško, potem pa tudi s slovensko osamosvojitvijo ne bo nič. V to serijo »blagohotnih nasvetov« lahko štejemo tudi hudo negodovanje z nizozemske strani, češ da Slovenija krši sklepe veljavne med moratorijem in da še ni izobesila jugoslovanskih zastav in oznak »SER Jugoslavija« na mejnih prehodih. Ta nizozemski ukor pa je naš zunanji minister dr. Rupel prav po miloševičevsko zavrnil, ko je dejal, naj bo zategadelj Evropa brez skrbi, ker da bomo Slovenci do 7. oktobra (takrat namreč poteče moratorij) na vseh mejnih prehodih izobesili jugoslovanske zastave in jugoslovanske državne oznake. Kar vidim ministra Dimitrija, kako bo 7. oktobra dirjal po mejnih prehodih z jugoslovansko trobojnico in grbom; na vsakem prehodu bo za hip obstal, postavil jugoslovanske državne insignije, potem pa jih spet pobral in hitel naprej. Tako bo izpolnil obljubo, hkrati pa tudi že napovedal, da bodo poslej na slovenskih mejah le še slovenske zastave in grbi. Navsezadnje je že skrajni čas, da se tudi naši politiki kaj naučijo od srbskih, saj že dolgo časa hodijo k njim na popravne izpite. Toda Sloveniji se mnogo bolj kot zaradi zastav ali mejnih grbov mudi z osamosvojitvijo zaradi gospodarskih problemov. Kadarkoli namreč gledamo hrvaško televizijo in vidimo razdejanje, pobijanje in drugo puškarjenje po Slavoniji in drugih delih Hrvaške, ne moremo pozabiti dejstva, da vse to nenehno plačujemo. In to dvakrat. Predvsem je to vojno treba na nekakšen način plačati. Plačuje pa jo vsa Jugoslavija in sicer z galopirajočo inflacijo. Toda Slovenci jo plačujemo še enkrat zaradi tega, ker nas je zveza izključila iz jugoslovanskega monetarnega sistema. To pa pomeni, da nam ne dostavljajo denarja iz primarne emisije, torej sveže natisnjenih bankovcev. In tako se dogaja, da v Sloveniji kroži še vedno približno ista količina dinarskih bankovcev kot pred meseci, zato je za nas inflacija dvakrat hujša. Hkrati pa so »slovenski« dinarji objektivno več vredni kot pa »srbski«, kjer sveže natisnjen denar (tiskajo v štirih izmenah) nenehno »popravlja« finančno lakoto v vseh mogočih proračunih, od zveznega do družinskih. In kakor se sliši surovo, pa je vseeno res, da je še edina sreča, da na Hrvaškem divja vojna in da so zveze med Beogradom in Ljubljano otežene, sicer bi v Slovenijo množično prišli srbski »trgovci z novci« in bi za ničvreden papir pokupili vse tisto blago, ki ga mi ne moremo, ker pač niti ničvrednega papirja nimamo. V tem primeru bi morala Slovenija na »svoje« dinarje pretisniti vsaj napis »Slovenija«, kar bi pomenilo, da je ta denar več vreden kot novoemitiran denar iz Beograda. Sicer pa je slovenska vlada na ta način (k sreči) primorana, da vendarle izda nov slovenski denar (pa čeprav brezimenske bone), kajti le tako se bomo lahko izognili popolnemu osiromašenju naše dežele. In ta denar, oziroma bone bi bilo treba izdati takoj (boni so natisnjeni), na Markovičeve, Van der Brookove in Carringtonove proteste pa bi bilo treba odgovoriti z novim »miloševičizmom«, češ da je to le vmesna faza, ko veljata oba, tako jugoslovanski kot tudi »bonski« denar, po sedmem oktobru, ko poteče moratorij, pa bodo v Sloveniji v veljavi le še slovenski boni. Seveda bo tudi ta novi slovenski denar podvržen inflaciji, a zagotovo ne v takšni meri kot dinar, kajti kljub temu, da se slovenski politiki nenehno šolajo v Beogradu, še vedno mislim, da srbskih »vzorov« še dolgo ne bodo dosegli. Zato bi moralo biti slovenskim politikom tudi povsem jasno, da kljub temu, da hočejo v evropskih očeh veljati za izjemno spravljive državnike, nikakor ne smejo pristati na nikakršno prolongiranje moratorija, sicer bo Slovenija postala puščava. In to puščava brez nafte. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcencjšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE MED NAMI Cviček in hruške Kaj se obeta državi, po kateri vsak zase hodita predsednik in premier pa oznanjata različni prepričanji? Gotovo nič dobrega. Ni bilo prvič, da sta prejšnji teden Milan Kučan in Lojze Peterle javno komentirala politično dogajanje v Sloveniji, v nastopih pa eden drugemu metala polena pod noge. Tokrat se je zapletlo ob njunih pogledih na zakon o lastninjenju, ki je ta čas na trnovi poti skozi skupščinske procedure. Kučan je ob otvoritvi celjskega sejma tako med drugim dejal: »...Nejevoljna aroganca, posmeh domačim znanstvenikom in prikrivanje pomanjkljivih lastnih argumentov z nastopi profesorja svetovnega imena, nekritično prenašanje tujih izkušenj v Slovenijo in neargumentirano obtoževanje direktorjev, ki so dolga leta v izredno težkih razmerah skrbeli za morda skromen, a zanesljiv kruh desettisočim delavcev, in končno tudi diskvalificiranje tistih, ki imajo drugačne argumente, z lažnivci, kar je vsekakor presenetljivo neprijetna novost na povolilni slovenski politični sceni, ne bodo nadomestili trdega dela, potrebnega, da rešimo probleme lastninjenja na poti v uspešno in z Evropo primerljivo gospodarstvo. Potrebno se bo sprijazniti s tem, da imajo državljani pravico vprašati za argumente glede odločitev, ki bodo bistveno vplivale na njihov položaj, socialno varnost in prihodnost, ljudje, ki predstavljajo oblast pa so jim brez nejevolje dolžni odgovoriti z argumenti in jim dajati želena pojasnila...« Peterle pa je nekaj dni prej, ko so pred skupščino demonstrirali proti zakonu sindikati, »ostro kritiziral medijsko in politično propagando, ki jo je v zadnjem času vlada deležna glede teh zakonov. Obtožil je voditelje Svobodnega sindikata Slovenije grobega manipuliranja z delavci in dejal: »Ne vidim smisla v grožnjah s ceste, ampak v razpravi v parlamentu.« Kaj se torej obeta državi, v kateri prva moža popotujeta podolgem in počez svoje grofije in razglašata različni resnici? Volitve, ljudje, volitve se nam obetajo. Kmalu in umazane. Vsaj v svojem predvolilnem delu. Predsednik Kučan si tako naenkrat, ob vsej zasedenosti z državnimi posli, naenkrat pričenja najti čas za prisotnost na vsaki pasji procesji in oznanjati malce bolj »prenoviteljsko« prepričanje, kot bi si še včeraj privoščil. Premier Peterle, ki pri volilcih igra na druge strune, pa začenja spet uporabljati bolj ljudski jezik. Tako na vprašanja odgovarja izrazito po domače. Na tistega, ali sta z Ruplom res skregana, reče da malo sta si že različna, ampak ko se zlasata gresta »skupaj na kupico vina«; v svojem strankarskem nastopu pa izjavi, da je Slovenija zrela za priznanje »kot rumena hruška.« In če obnašanju omenjenih dveh gospodov pritaknemo še leporečje predsednika slovenske skupščine, gospoda Franceta Bučarja, se nam obzorja še bolj razjasnijo. Bučar namreč v istem tednu v Kranju izjavi, da »Slovenija po kakovosti svojih izdelkov še ni pripravljena na Evropo.«. Obetajo se nam torej skorajšnje nove volitve. Bati se je, da bodo bolj krvave od vojne na Hrvaškem, da bo cviček tekel v potokih, politika pa bo Slovence tresla s hrušk. AKSENT1JEVIC JE KOS NA VEJI Ujeli so poslanca Hrvaški gardisti so ujeli poslanca slovenske skupščine, stalno stanujočega na Golniku in začasno v Zagrebu ter pri njem »našli načrte za zrušitev hrvaškega glavarstva« in »dokaze, da je neposredno sodeloval v operacijah umazane vojne proti hrvaški« - bi površen bralec lahko sklepal iz časopisnih poročil v zadnjih dneh. Povsem tako seveda ni. Generalmajor Milan Aksentijevič je namreč že nekaj časa bivši slovenski poslanec, na Golniku ima le ženo, sina, hišo in jezne sosede, zadnje čase pa se je proslul predvsem po tiskovnih konferencah v imenu petega vojaškega območja, na katerih je ostro in neprepričljivo zagovarjal armado in napadal hrvaške oblasti in vojsko. Ob dogodku, ki je popestril poročila s hrvaških bojišč, ko so namreč z nekaj drugimi častniki Hrvati zajeli tudi Aksenti-jeviča v bližini Karlovca, pa se zastavlja vprašanje, ki naj bi bilo slovenskim oblastem vsaj malce naprijetno. Javnosti, kiji mnogokrat kakšna zadeva ni najbolj znana, se namreč ob nastopih Aksentijeviča na armadnih tiskovnih konferencah zastavlja vprašanje, ali je bil res ves čas, torej tudi v času službovanja v Sloveniji in nastopanja v slovenski skupščini, eden vodilnih mož armadne obveščevalne službe v Sloveniji. Sum je še tolikanj bolj osnovan, če vemo, da je bil Aksentijevič takoj ob premestitvi v Zagreb imenovan za pomočnika poveljnika petega vojaškega območja za moralno-propagand-na vprašanja, saj takšne zadolžitve v armadi praviloma opravljajo KOS-ovci. In če to drži, potem se moramo vprašati, zakaj so slovenske oblasti sploh dovolile, da je bil lani Aksentijevič imenovan v slovensko skupščino kot predstavnik zaposlenih v armadi. Pripadniki obveščevalnih služb namreč po nepisanem pravilu naj ne bi sedeli v poslanskih klopeh. ♦ r<: * NOVADOBA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano ' Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobriia Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štriekar (reportaža), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herie Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Jure Černetič, Nives Seničar, Ines Paradižnik, Šarita Črnac, Matevž Cene (prodaja), Suzana Rober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 9 a, tei. (066) 21-533, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 30 din, mesečna naročnina 110 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. __________ ____________ PRODAJALNA KLINKER LJUBEČNA IKI CELJE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 18., OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. ŠIROKA PONUDBA GRADBENEGA MATERIALA SPOŠTOVANI OBISKOVALCI MOS STOPITE NA TRDNA TLA U »LJUBEČNO« IKI CELJE PRODAJALNA »KLINKER« JE OD SEJEMSKEGA PROSTORA ODDALJENA MANJ KOT DESET MINUT POČASNE VOŽNJE VAŠE ZAUPANJE BO POVRNJENO Z UGODNOSTJO IN KVALITETO ZA VSAKIH 2000 DIN KUPLJENEGA BLAGA VAM PODARIMO SREČKO JESENSKEGA 3x3 TEL: (063) 33-421 m Ljubečna Celje 3. STRAN NOVA DOBA KAJ IN S POMOČJO ČESA UČITI OTROKE Med Titom in Lojzem Potem, ko so letošnje počitnice preživeli mnogi šolarji v strahu pred bombnim napadom, ko so jim matere za čas ko so morale na delo, doma pripravile zaklonišča, da bi se v primeru nevarnosti lahko skrili na »varen« kraj, so ob prihodu v šolo dobili v roke učbenike v katerih piše: »Jugoslovanska ljudska armada se je razvila iz oboroženih skupin prebivalcev naše ožje in širše domovine, ki so odšli v boj proti okupatorju za svobodo in za pravične odnose med ljudmi...« Čeprav se večina učiteljev in njihovih programskih usmerjevalcev na razredni stopnji osnovne šole želi oprijeti enega izmed osnovnih didaktičnih načel »od bližnjega k daljnemu in od znanega k neznanemu«, se zdi, da je danes to še edino načelo katerega si večina učiteljev upa izreči — ne pa tudi izvesti. Izobraževalnim inštitucijam ni uspelo pravočasno napisati ali celo natisniti novih učbenikov. Je pa to uspelo cerkvenim inštitucijam. Za nižje razrede osnovnih šol so izdali nove učbenike, katere spremlja »liturgični« ali delovni zvezek, kot bi mu po šolsko rekli. Tudi oni so se odrekli obravnavanju aktualnih družbenih dogodkov — ali pa morda tudi ne. Saj je nek deček ob prelistavanju vzkliknil: »Poglej, tukaj pa je narisan Peterle.« Če pogledamo vzgojnoizo-braževalne programe za področje zgodovine in družbe v nižjih razredih osnovne šole ugotovimo, da pri predlagateljih še obstaja neka logična kontinuiteta, v praksi pa se razhajanja in nelogičnosti pojavljajo v nižjih razredih in v otroških glavah. Za predmet zgodovine v višjih razredih osnsovne šole so učitelji letos dobili razmeroma konkretne učne načrte, medtem ko so razredni učitelji (ki niso tako strokovno usposobljeni za področje takoimenova-ne družbene vzgoje kot njihovi ožje usposobljeni kolegi) dobili Ob nakupu šolskih potrebščin, za katere so morali starši odšteti nekaj tisočakov, se je le malokdo spomnil, da bi v prodajalni zahteval originalen račun kot olajšavo za davčno napoved ob koncu leta. Tisti pa, ki so to storili so bili deležni vzdihov in neprijaznih pogledov blagajničark. Kar preveč bi bilo pričakovati, da bi staršem knjigarne in papirnice že v naprej ponudile takšno uslugo. zelo ohlapne učne načrte. Če k temu dodamo, da so ostali tudi brez ustreznih učbenikov, se lahko z bojaznijo vprašamo kaj in kako bodo učili. Učitelji so zmedeni »Družba« je v četrtem in pe- jo v nejasnih situacijah. Politika še ni povedala kaj in kako. Jugoslavija uradno še obstoja. V tujino še vedno potujemo z jugoslovanskim potnim listom. Vsi današnji učitelji izhajajo še iz starih kadrovskih šol. Vera Žuželj, prof. pedagogi- zanesljivejše, da so se oprijeli čimbolj sterilne učne snovi. Le malo jih zna učencem razložiti kaj predstavljajo novi simboli slovenske državnosti, grb in zastava. V kolikor niso učencem že razdelili starih učbenikov v če- Oktober Jezusova in naša Mati, pozdravljamo te z besedami angela, ko prihajamo v tvojo bližino. Bodi vodnica našega življenja in trdna opora v preizkušnjah, da bi se tvoji otroci nikoli ne izgubili. »Mami poglej, tukaj je pa Peterle narisan!« tem razredu interdisciplinaren predmet, ki vsebuje osnovna znanja zemljepisa, zgodovine, elemente umetnostne zgodovine in etnografije. V prvem, drugem in tretjem razredu naj bi učenci pridobivali osnove iz teh področij. ke meni, da je v 4. razredu največji poudarek na didaktični prenovi, to je na raziskovalnem delu v bližnji okolici, Ta način dela pa zahteva drugačnega učitelja. Učitelj, ki bo hotel biti dober, se bo moral več izobraževati in pripravljati več gradi- trtih razredih, so jih skrbno spravili. Za določena znanja Uh bodo po potrebi uporabili. Če ne drugače vsaj zato, da si bodo v četrtem razredu lahko ogledali kako so včasih v stari Jugoslaviji delavci stavkali v boju proti izkoriščanju. Josip Broz v družbi današnjih absolventov Družbene spremembe so zahtevale spremembe koncepta pouka v osnovni šoli. Vse do tretjega razreda bi naj bile te spremembe že usklajene s stvarnostjo. V četrtem razredu pa naj bi prihajalo do večjih novosti v obsegu in vsebini učnih programov. Preteklo leto je bil narejen katalog znanj za četrti in peti razred. Vendar še do letos teh znanj ne spremljajo ustrezni učbeniki. Učitelji so bili navajeni, da so dobivali več gradiva, zato se jim je velikokrat zdelo, da so omejeni v učni snovi. Danes imajo možnost, da so svobodni in ustvarjalni. Seveda pa se velikokrat znajde- va za učence. Sama predlaga, da v četrtem razredu ne bi bilo učbenikov, saj snov zahteva spoznavanje okolice v kateri učenci živijo. Ta pa je drugačna za Prekmurca kot za Primorca. Vsi skupaj se bomo morali navaditi na drug način življenja. Zatiskanje oči pred resničnostjo Le malo je učiteljev, ki so se ob pričetku šolskega leta z učenci pogovarjali o tem kako so preživeli vojno, kakšne posledice je na njih pustila. Navajeni, da so imeli stalno predpisane vzgojne smotre in metode dela, je bilo zanje naj- Ob prelistavanju učbenika bodo morda učenci bolje kot učitelj razumeli pojme: okupa- Za otroško revijo Ciciban so starši morali za štiri številke plačati 300 din. Dvomesečna naročnina mladinskega tednika PIL znaša 320 din. Enoletna naročnina Mavrice pa 150 din. Učbenik in delovni zvezek za verouk staneta 100 din, beležka Šola in dom pa prav tako. tor, okupacija, poslednji boj na Poljanah pri Dravogradu, Jugoslovanska ljudska armada ... FOTOREPORTAŽA Gusarji v piranskem zalivu Novo šolsko leto se je pričelo, nekje bolj ali manj neopazno, drugod, kot na Srednji pomorski in prometni šoli Piran, pa z večjim spektaklom. Na tradicionalnem pomorskem krstu je namreč bog Neptun v svojo pomorsko druščino sprejel 130 novincev prvega letnika. Poprej pa je vse svoje gusarje in sužnje z »gusarskimi ladjami« popeljal po piranskem zalivu in jih na Bemardinu pred tisočglavo množico po nagovoru in zaobljubi zaukazal vse ročno pometati v morje. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI Na vprašanja bralcev odgovarja seksolog amater, g. Anton Koritnik Gospod Koritnik, imam hud problem. Mm zena je strašansko ljubosumna. Ves čas sumniči, da se m. S ' ben pogovor ne pomaga, nobena prisega ji četa očitati še, dajo hočem spraviti v noriš-Drap Lojzek, m TSgSSttSf;!:: : dolgi fena Kozjanskem radi pravijo: iJo velja zate mm i i ruma. S fukcoto zaščitiš sedežne prevleke, stare gate prihraniš za domov m oblečeš nove. g:| “1 » > »r. kar ti lahko mtlijem. Mo) prijatelj kem je imel zmeraj prat ir Reakcija Bivši angleški predsednici je v 10. letih uspelo privatizirati komaj 10 tovarn, pri nas bi jih radi v enem letu 150, potem je popolnoma jasno, da bo še tisto propadlo kar je ostalo in adijo Evropa. STERKUŠ JANEZ, Gorenje Zahvala in darilo Direktor celjskega sejma mag. oec. Franc Pangerl je Krambergerju omogočil, da lahko prodaja svoje knjige na celjskem obrtnem sejmu in za to ni zahteval nobenega plačila. Kramberger se je zato odločil in podaril celjski bolnišnici 20.000,00 dinarjev. Celjska bolnišnica je najbolj potrebna pomoči, ker je bila zelo prizadeta ob zadnjih poplavah. Mogoče še bodo tudi drugi kaj prispevali. IVAN KRAMBERGER, Negova kari, ki tvorijo Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, se nadeja učinkovitejšega dialoga in soočenja z vlado in delodajalci. Javnosti so znane aktivnosti tega sindikata ob stavki z zahtevami za boljše delovne pogoje in socialno varnost zaposlenih v tej dejavnosti. Trenutno je dejavnost sindikata cestnega transporta Slovenije usmerjena zlasti pri pogajanjih za kolektivno pogodbo in pravičnem lastninjenju ustvarjenega premoženja. BORIS MAZALIN. Konfederacija sindikatov 90 Koper Sporočilo za javnost Prosim vas, da v vaših sredstvih obveščanja objavite naslednje sporočilo: SINDIKAT CESTNEGA TRANSPORTA SLOVENIJE pristopil h Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije Sindikat cestnega transporta Slovenije, ki deluje že več kot eno leto in združuje več kot 3.500 članov v enajstih podjetjih cestnega transporta, je v svojem razvoju storil še en korak. Zaradi učinkovitejšega doseganja zastavljenih ciljev in zaščite svojih članov se je odločil, da bo pristopil h Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Skupaj z drugimi samostojnimi in neodvisnimi sindi- Telefon za tujko Spoštovani gospod Matjaž Kmecl! Sem državljanka naše lepe Slovenije in občanka Kozjega. Že dvajset let živim v tujini, v Nemčiji. Nisem izseljenka, toda primorana sem bila zapustiti domači kraj. Z upanjem na demokraričnejše spremembe sem v Kozjem zgradila dom, ki bo nekoč meni ali mojima sinovoma omogočil lepšo bodočnost. Toda resnica je drugačna. Pričelo se je z nesporazumom okoli telefonskega priključka med Krajevno skupnostjo in PTT Celjem. Za svoj telefonski priključek sem plačala 4.707,70 DEM. Hotela sem zvedeti kako je mogoče, da je cena tako visoka. Pošiljali so me na Krajevno skupnost Kozje in na PTT podjetje Celje. Obrnila sem se na predsednika Krajevne skupnosti Kozje. Toda ta nima časa in ne potrpežljivosti, češ, da dela zastonj in me je z besedami, da naj se poberem nazaj v tujino, odslovil. Vzrok temu, da se obračam na vas je v tem, da se mi, zdomci, sedaj novejši izseljenci, počutimo odpisane in izgnane. Prosim vas, da mi odgovorite na moj naslov v tujino, za kar se vam že v naprej zahvaljujem. ■ MIRA TODOROV, Tegemseev-Land str. 191. 8000 Miinchen 90 Kdo je nemoralen? V sredo, 11. septembra 1991 je bilo v rubriki Nove dobe »Pisma« objavljeno pismo »Ali je za nepravičnost ga. Videčnikova in njeni, ali pa zakon o lastninjenju« s podpisom Anica Černiv-šek, Velenje. Pismo smo prejeli tudi na naslov: Občinski svobodni sindikat. 63330 Velenje s podpisom Anica Černivšek in naslovom Ulica Vr-njačke Banje 43, Velenje. Podpisane osebe ni v Velenju, v Velenju tudi ni naslova Ulice Vrnjačke Banje 43 Kakšna je torej morala resničnega avtorja pisma? MIRA VIDEČNIK, predsednica sveta območne organizacije ZSSS. Velenje Razpis Dobre, pogumne iti drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje 5. STRAN NOVA DOBA SDK PREKORAČILA POOBLASTILA SRBI KRADEJO STEKLENICE Uničiti podjetne Nekateri se bodo še spomnili primera prodaje internih delnic Državne založbe Slovenije in dokapitalizacije podjetja DOM-Exim. V igri nastopajo: podjetje za upravljanje, financiranje in kapitalske naložbe Finmedia d. d., slovenska Služba družbenega knjigovodstva in Dom-Exim. Poglejmo, za kaj pravzaprav v tem »spornem« primeru lastninjenja sploh gre. Za začetek bi bilo najbolje, da navedemo nekaj kronoloških podatkov. Državna založba Slovenije je konec lanskega leta po Markovičevem zakonu razpisala 40.000 internih delnic, od katerih je bilo cca 30.000 delnic vplačanih v celoti. To je bila zakonska podlaga za preoblikovanje družbenega podjetja v delniško družbo. Ko je Državna založba Slovenije media opravila kontrolo poslovanja za leto 1990 in najprej ugotovila, da je Finmedia opravila omenjeno zamenjavo internih delnic DZS. Že ta konverzija se je SDK zdela sporna. Bolje je rečeno: po mnenju SDK je bila zadeva v nasprotju z zakonom o družbenem kapitalu, »Interne delnice ne morejo biti predmet kupoprodaje na trgu kapitala, temveč se lahko Podjetne direktorje streljajo, mar ne? Natančno tako bi lahko rekli za Janka Stokoviča, v. d. direktorja Finmedije. postala delniška družba, so se takoj pojavili novi podjetniški načrti. Strategija DZS je bila ustanoviti privatno delniško družbo Finmedia, ki naj bi postala finančna organizacija in vodila strategijo načrtovanega holdinga, plasirala naj bi sredstva, vlagala v nova podjetja itn. Kmalu po ustanovitvi Finmedije se je na trgu pojavil prvi »bolnik«. DOM-Exim, ki je nujno potreboval kapital za svojo ozdravitev. DOM-Exim in Finmedia sta tako 21. marca 91 podpisala pogodbo o sovlaganju. Finmedia se je zavezala, da bo vložila v DOM-Exim denarna sredstva v višini 10 milij-nov dinarjev - ta denar je postal večinski delež v podjetju DOM-Exim. Postopek, ki ga je vodila Finmedia, je šel v nos nekaterim nezadovoljnim Domovim uslužbencem in nastala je medijska afera. Do tu vse lepo in prav. Od tu naprej pa se igra zaplete: vanjo se je na »nenavaden« način vključila slovenska Služba družbenega knjigovodstva. Ta je v podjetju Fin- prodajajo ali na drugi osnovi prenašajo samo med osebami, ki take lahko kupujejo (delavci podjetja, osebe, ki so bile zaposlene, pokojninski skladi)«, pravita v svojem zapisniku inšpektorici ljubljanskega SDK Mira Pavasovič in Zdenka Bolha. V Finmedii so seveda hoteli tudi zunanjo objektivno potrditev pravilnosti in pravne neoporečnosti te operacije. Pri Slovenskem inštitutu za mana-gement so naročili ekspertizo, ki so jo pripravili eminentni pravni strokovnjaki. Ta je v celoti potrdila pravno korektnost prenosa delnic. Toda pri dokapitalizaciji DOM-Exim-a sta šli inšpektorici še dlje: menita, da je bila dokapitalizacija opravljena z nepopolnimi dokumetni in z nemoralnimi potezami Finmedije. Povrh vsega sta dokapitalizacijo Doma izenačili z njegovo prodajo. Vršilec dolžnosti direktorja Finmedije Janko Štokovič je seveda popolnoma nasprotnega mnenja: »Prodaja je predvsem drug akt kot dokapitalizacija. Predmet prodaje so stvari in pravice, na njeni podlagi se pridobi lastninska pravica. Zvišanje kapitalne osnove podjetja pa predstavlja razširitev kapitala, pri čemer gre v bistvu za financiranje«. Rekli boste: gospe z SDK in v. d. direktorja se pač ne strinjajo v interpretaciji, saj na koncu koncev tako prodaja kot dokapitalizacija pomenita prevzem podjetja. Toda igre s tem ni konec: SDK je šla še naprej. Lahko bi rekli kar naravnost: SDK je šla preko svojih pooblastil. Z nadaljnjimi ocenami in zahtevami v zapisniku se je spustila na področje zakonitosti statusnega preoblikovanja podjetij, kar seveda ni v njeni pristojnosti. Statusna preoblikovanja kontrolira registrsko sodišče. In sodišče ni videlo okvira za registracijo podjetja v mešani lastnini Dom Exim niti potem, ko je SDK zahtevala, da se odločitev ponovno pretehta. Zakaj se je SDK v primeru Finmedije postavila v vlogo sodišča? Pooblastila glede ocenjevanja statusnih sprememb ne sledijo iz zakona, ki določa pristojnosti Službe družbenega knjigovodstva. Tudi kak drug poseben zakon ne določa, da bi Služba družbenega knjigovodstva lahko kontrolirala vlaganja pravnih oseb, ki so na primer v zasebni lasti, v družbe-nopravno osebo. Sklep o registraciji spremembe statusa iz podjetja v družbeni lastnini v podjetje v mešani lastnini, kakor tudi odločitev v oceni zakonitosti takega lastninskega preoblikovanja sta vendar v pristojnosti sodišča in ne SDK! SDK je v primera Finmedije nastopala kot organ pregona izven svojih pooblastil - vse to ob dejstvu, da vpis v registru ni bil izbrisan kot nepravilen ali nezakonit. Vse do izbrisa iz registra, ni mogoče s strani posameznih organov, tudi s strani SDK ne ocenjevati pravilnosti ali zakonitosti lastninskega preoblikovanja. Sodišče pa, kot že rečeno, registracije ni izničilo. Nasprotno, na ponovni obravnavi 12. septembra jo je potrdilo, vlogo SDK pa zavrnilo kot neutemeljeno. ' Privatizacijske igre so zares motne. Verjetno drži, da je menagement Finmedije ubral tiste poti privatizacije, pri katerih z vložkom kapitala želi priti do čim večjega iztržka. Toda: če zadeva ni v nasprotju z zakoni in če Dom danes posluje pozitivno, zakaj je treba Finmedi-jo preganjati? Ali se ni mogoče SDK že začela pripravljati na sprejem novega lastninskega zakona, po katerem bodo na magemen-tu zavezali roke od države (beri nove politične elite!) postavljeni eliti, ne bi bilo potrebno, da to počne na ramenih podjetnih. Še posebej ne, če je to tako očitno, saj je sodišče pobudo SDK zavrglo. Voda Molotovka Vsi vemo, da so naši bivši »bratje« Srbi zelo požrešni in, da bi iz ostankov bivše Jugoslavije radi odnesli vse kar se da. Da pa pri tem niti ni važno ali so to tanki ali prazne steklenice mineralne vode si pa le nismo mislili. Tako je direktor Rogaških vrelcev Božo Kolar povedal, da iz Srbije ne dobijo niti embalaže (zabojev in steklenic), ki je ostala tam, o prodaji na srbskem tržišču v zadnjih dveh letih pa sploh ne morejo govoriti. Srbsko tržišče se je v zadnjih dveh letih povsem zaprlo za slovenske mineralne vode. Srbi so se pač raje odločili za mineralno vodo iz domačih logov »Knjaz Miloš«. Za to mineralno vodo so ob avtocesti Beograd-Niš postavili tudi največji reklamni pano v Srbiji. No ampak Rogaški vrelci bi vseeno radi nazaj svojo emba-lažo, saj njena vrednost presega vrednost vsebine v njej. V Srbiji je ostalo kar 50 tisoč zabojev (v vsakem je dvanajst steklenic), za katere ni nikakršnih možnosti, da bi jih lahko dobili nazaj. Verjetno bodo »novi lastniki« zamenjali etikete in v bodoče vanje točili Knjaza Miloša. Embalaže jim zaradi pretrganih prometnih vezi ne vračajo tudi iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Tu sta naj večja grešnika Hrvatska in Bosna. Rogaški vrelci so skupno ob 266 tisoč zabojev in kar 4,6 milijonov steklenic, kar je skupaj vredno 75 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da se Srbi bojijo moneralnih vod Donat in Tem-pel, saj bi jih lahko celo streznile, kaj pa jim dajejo v Knjaza Miloša, da so tako nori, pa sam vrag ve. Srbija je krivec tudi za velike težave Rogaških vrelcev. Spopadi so onemogočili oskrbovanje velikega dela Hr- vaške, kjer so bile slovenske mineralne vode zelo popularne. Izvoz na Hrvaško je padel kar za 70 odstotkov. A Slovenci se ne damo. V Rogaški so se pohvalili, da so, dokler je bilo mogoče, zalagali tudi Slavonijo. Prenehati so morali šele pred kratkim, zaradi cesne blokade pri Oku-čanih. Tako so sedaj še hrvaški gardisti in MUP-ovci ostali brez kisle vode. Steklenice, ki jih tudi iz Slavonije ni mogoče pripeljati nazaj pa bodo gardisti lahko uporabili za molotove koktelje (armbrustov jim bo tako vsak čas zmanjkalo). Po starem ruskem receptu se koktejli naredijo tako, da se najprej napolnijo steklenice z bencinom, v grlo steklenice se vtakne cunja, prižge in juriš na tank. Vse kaže, da so prav Rogaški vrelci največji dobavitelj orožja za hrvaško gardo. Hrvati se pa še pritožujejo, da jim ga nič ne pošljemo. Toda kaj naj storijo Rogaški vrelci, ki so ostali brez 4,6 milijona steklenic in s celim kupom terjatev do južnih bratov Srbov in Hrvatov. Sedaj lahko polnijo mineralno samo še do dvanajste ure, potem pa jim zmanjka embalaže. Pravijo, da bodo spremenili embalažo, saj ta ne ustreza čezoceanskemu prevozu in se odpravili pogledat čez veliko lužo, kaj se da prodati v obljubljeni deželi Ameriki. Kar se pa JU-trga tiče, imajo vsaj moralno zadoščenje, da so s svojimi steklenicami pomagali k vzponu Knjaza Miloša ter priskrbeli obrambna sredstva hrvaškim gardistom. POŠTARJI UVAJAJO LASTNO DEVIZNO TEČAJNO LISTO Poceni marke PTT podjetje s svojim monopolističnim položajem izsiljujejo naročnike novih telefonov. Zanje ne veljajo niti napisani dogovori, niti obveznice, ki so jih sami izdali. V svoji nenadomestljivosti izžemajo in goljufajo občane, ki želijo imeti telefon. Tako kot mnoge krajevne skupnosti tudi Štore gradijo svoje telefonsko omrežje. Za to so se odločili že leta 1990. Tako je moral vsak, ki je hotel priti do novega telefona, najprej plačati za izgradnjo telefonskega omrežja tri tisoč mark dinarske protivrednosti. Od tega je polovica zneska predstavljalo posojilo PTT podjetju Celje, za kar so občani dobili obveznice. PTT. Če so hoteli, da bo telefon speljan tudi do njihove hiše, so morali dodatno plačati še enajst tisoč din, čeprav so v prvi pogodbi imeli napisano, da ne bodo plačali več kot petsto mark. Ker tako Štorovčani kot marsikateri drugi Slovenci še za hrano ne zaslužijo dovolj, je krajevna skupnost poprosila za pomoč celjski PTT. Dejali so jim, da lahko namesto z dinarji poravnajo obveznosti z vračilom obveznic. Kdor ni mogel plačati enajst tisoč dinarjev je moral takoj oddati obveznico za tisoč mark. Ker kot rečeno ni bilo denarja niti za kruh, je večina Štorovčanov z obveznico plačala svoj dolg. V pogovoru z direktorjem PTT Čelje Janezom Grilom, in njegovim pomočnikom Ivanom Slamnikom smo med drugim dobili tudi potrditev informacije, da so Štorčani sami zaprosili za takšno uslugo. Vendar to ni edina finančna »usluga« narejena z odkupom obveznic. Na obveznicah PTT-ja je zapisan moratorij osemnajstih mesecev. V tem času lastniki kupljenih obveznic niso upravičeni do pripadajočih obresti. Vendar je PTT Celje odkupovala obveznice za 1000 DEM po 11000 din, celo brez obresti za denar, ki ga je dobila leto dni prej. Moratorij na obvezni- ce bo potekal čez nekaj mesecev, ko bi lastniki obveznic zanje dobili denarje v ustrezni protivrednosti in tudi obresti na vložen denar. Žal je bil Janez Gril presenečen, ko je izvedel, da njegovo podjetje odkupuje obveznice. Kaj hitro ga je o situaciji informiral Ivan Slamnik, ki je situacijo dobro poznal. Ker pa je bila logika poslovanja z obveznicami dokaj strokovna zadeva, predvsem obresti, sta na pogovor z nami povabila še vodjo finančno računovodskega sektorja Izidorja Sodjo. Ob koncu pogovora vseeno še ni bilo prav jasno, kdo je komu naredil uslugo - ali PTT' krajanom ali krajani PTT-ju. NOVA W DOBA STRAN 6 EVROPSKO IN SLOVENSKO MIROVNtŠTVO STA ZANIČ Ignorirana masaker in uničevanje V Firencah je nek osebek s kladivom odbil prst ali dva na Michelangelovem Davidu. Italijanska, evropska in morda celo svetovna javnost je ogorčena - nekako tako kot pred leti. ko je nek drugi osebek odlomil prsta Marije, prav tako na Michelangelovi umetnini Pietd. Vsa ta javnost seveda ima pravico do ogorčenosti, zakaj, nihče nima legitimacije uničevati kulturno dediščino, zlasti ne najdragocenejšo, k: i našem primeru ne pripada samo Florentincem oziroma Italijanom, marveč nam vsem. lod.i s pravicami gredo vštric tudi Jol/ih^n Če se tore/ Zahodnjaki razburjajo zaradi Davida, bi morali najmanj i enaki meri protestirati pn 'ti uničevanju ne le enega. d\x h ali treh kulturnih spomeniko\ na Hrvaškim, maneč celih sklopov dragocene dediščine preteklosti, pa čeprav se te ne simam za atforiteto famoznega Buonarottija. 4 nič od tega. Fiksen odnos rahlo signalizira nek" drugo brezčutnost, ki se kaže v popolni abstinenci protesta proti hrvaški klavnici včasih suvr tako bučnih m tudi nasilnih evropskih mirovnikov, ekologistov, zaščitnikov znali itd Če bi pri nas kar tako. meni nič tebi nič pobili petsto ali tisoč belih miši. Ja o pudlih s pedigrejem r.ue ne govorimo, bi lahko pričakovali, da bi trge in ulice enopskih mest preplašile množice tipa flo\ver-power, ki bi proti taksnemu početju besno rjoveli. Kaj šele. če bi grozilo, da se bo pomot nadaljeval " Medtem ko na Hrvaškem pobijajo in koljejo na stotine in tisoče resnično golorokih ljudi, torej civilistov, da o drugih travmah, kot so fizične in psihične rane tisočevm st o tisoče v I-Iic sploh ne govorimo, pa na teh skrbno pomitih evropskih pločnikih nič od nič, pravzaprav manj kot nič. Četudi s" informacije redne m natančne. Hrvaška pa takorekoč prag Evrope. Iz rega lahko izluščimo dva sklepa: tudi možgani mogočno organiziranega zahodnega mirovniškega gibanju so neusmiljeno vkalupljeni \ vrednostne sisteme, ki so bolj ah manj regionalno, pravzaprav resno določeni. Če tam neke prednjeazijske Kurde Sadam pobija in mesari na milost in nemilost, to ne vzbudi impulzov, kakršnega bi pričakovali od gibam, ki se hvalijo s planetarno zavestjo in k, korakajo pod zastavo z geslom razmišljaj globalno, deluj lokalno- Vse kaže, da sodi v tak miselni predalček, k' ne vzbuja gneva, četudi \ njeni poteka masakr, kakršnega Evropa m doživela od dinge svetovne vojne sem (če izvzamemo pokol komunističnih tankov \ Budimpešti leta 1956), tudi Balkan, ta trenutek pravzaprav Hrvatska. Tak je drugi sklep. Evropa. \ katero hrepenimo tako strastno in pobožno, nas /ma pač za dingo ali tretjerazredno ljudstvo (ljudi), za katere ni treba dvigniti niti glasu, če nas pobijam (resda »naši«), kaj šele, da bi veljalo žrtvovati življenja njihovih vojakov. da bi nas reševal;. vojna v Slovenili je pokazala, da smo Sl'nenci dede tega vendarle nekaj bližje Evropi, da smo vsaj malo dražji nknim dragim mirovnikom od Hrvatov Res pn je. da je tudi slovenska mirovniška zavest in zavesi menih organiziranih protagonistov prav tako le sila tanka in deklarativno ■.■barvana, kot pn naših evropskih bratih. Konec tedna, na primer, so v Cankarjevem domu (p.i ne i veliki dvorani) priredili nekakšen protestni shod proti nasilju na Hrvaškem. pa dvorana m bila niti povsem polna. Sicer pa so jo tako i glavnem zasedli i Slovenili živeči Hrvati. Res zanimivo je vprašanje, kje sedaj hodijo Marko Hren in njegovi. Pravzaprav predvsem Hren. ki je v junijsko julijskih dnev ih, ko je Sloveniji res s/.> za »to hi or not to be«, nosil v tiskovno središče :Cankarjevega doma nekakšna mirovna spon 'čila. sedaj pa o njem ni ne duha ne sluha. Da ne govorimo o njegovih medijskih portpamUh, ki so se za vlekli v mnoge slovenske redakcije, pa ne vedo, kod in kam s svojimi civilno družbenimi ideali, ki da naj sc nikar ne omeniji • na lastno nacijo < iziroma nacionalno državo. Saj veste. -I utopa senza con fini« in podobna popevkarska jajca. Vprašanje, ki ga načenjamo, je nenazadnje najbolj temeljno vprašanje kulture človeka in torej kulture v obče. Če kdo misli, daa te dovolj zjokati se nad prstom Pičle ali Davida, in hkrati zamižati oh rušenju celih mest in njih kulturne dediščine, pa množičnem masakru »pancer-komu-mr.ma- nad civilnim prebivalstvom (čeprav le na smrdljivem Balkanu), in pn tem še domišljati, da je nadvse kulturen, pač kaže. kje je Evropa in njena kultura ta hip Pozor ta lupina je sila. sila tanka in krhka, pa si to velja zapomniti tudi ob vstopanju v to Evropo, v katera je hočeš nočeš pač treba iti. A nikar vzneseno m z odrešiteljskimi pričakovanji, kaj šele, da hi si mislih, kako se iz balkanskega pogorišča vračamo v topli dom neke davne, imaginarne matere. KDO HOČE ZAKRITI SVOJE SVINJARIJE? Politiki požirajo Elan ELAN nima sreče. Potem, ko ga je stara garnitura, na čelu z direktorjem Urošem Aljančičem in finančnikom Pavlom Kodrom spravila na kolena, od koder se še ni čisto pobral, vendar si s stečajnim upraviteljem Igorjem Trillerjem ponovno pridobiva zaupanje, ga že pestijo novi viharji. Izgleda da določenim slojem slovenske politične elite, med katerimi prednjačijo krščanski demokrati, ni v interesu, da bi begunjska tovarna splavala. Kako drugače razumeti vedno nove vbode -v ELAN-ovo tkivo, ki na srečo še niso segli dovolj globoko? Zadnja licitacija, ki je bila v ponedeljek, 16. septembra, spet ni uspela, čeprav so prepolovili ceno, ki je bila prvotno postavljena (76 milijonov nemških mark). V igri za odkup sta bila dva akterja: upniki in poslovnež Bruno Dugar. Medtem, ko prvi niso prinesli na licitacijo zahtevane gotovine in bodo najverjetneje svoje terjatve pretopili v delnice ter si tako poizkušali povrniti izgub- Kafkovstvo Interholdinga pa gre še dalje. Ko sem prepričan v dokument o ustanovitvi, poklical še na SMELT in se poizkušal od tam potopiti v skrivnost »firme, ki je ni,« čeprav na sodno overjenem papirju obstaja, mi je prijazna telefonistka dejala, da je za Interholding že slišala, vendar me ne more vezati, ker so interne telefonske številke Dugarjeve firme zablokirane, kar pomeni, da, ali so šli v stečaj ali so se preselili na drugi naslov. Sicer pa naj pokličem direktno WTC, saj so imeli tam svoje prostore in tam bi morali več vedeti. poizkusim naslednji dan ponovno. Tu se je moja telefoni-ada v precejšnji zmedenosti končala. Kaj je v tej navezi Aljančič-Dugar tako skrivnostnega, da ne vedo niti zaposleni? Očitno še Uroš Aljančič ni prebolel svojega sindroma, ki je pripeljal begunskega velikana na kant. Očitno se gre skrivalnice še naprej in registrira privatno firmo nekomu kar v svoji pisarni. Komu na škodo? Sebi verjetno ne. To je dokazal že, ko si je postavil hišo s prenočišči, ki je še vedno nevseljena in za katero je sedanja stečajna uprava ELAN—a zahtevala hipoteko za 3,5 milijona šilingov, dokler ka in ga vprašal, kako bo na licitaciji nastopil. Opotekajoče mi je odvrnil, da bo pač uveljavljal svoje terjatve. Verjetno je pozabil povedati, da se Bruno Dugar zanima za odkup terjatev KiH banke, ki niso ravno majhne. Ali pa jih je Dugar že »odkupil.« Če je to res, je afera z ELAN-om zadobila še širše razsežnosti, ki so se že tako razbohotile, da nam je dejansko lahko sumljivo, zakaj si Bruno Dugar toliko prizadeva pridobiti tovarno v svoje roke in vpleta nove ljudi. Kaj ima KiH banka pri vsem? In vendar izgleda, da celotna kolobocija vseeno ne bo tako lahko prebavljiva in enoznač- Ijeno, pa Bruno Dugar ni dobil bančne garancije in zato je bil prekratek ter ni na licitacijo niti prišel. Vse bi bilo lepo in prav, če pri, za nekatere sumljivem, po-djetnežu Brunu Dugarju ne bi nekaj smrdelo. V zadnjem času se je mnogokrat videval z enim od glavnih osumljencev v aferi ELAN, Pavlom Kodrom, proti kateremu je napisanih že toliko ovadb, da je čudno, da kranjsko sodišče še ni reagiralo. Očitno jim je Koder, ki ga je v zvezi s finančnimi malverzacijami zajela popolna amnezija, dokaj pri srcu. Zakaj, vedo le oni. Na drugi strani pa ima gospod Dugar močno navezo z drugim akterjem, Urošem Aljančičem, nekdanjim direktorjem ELAN-a, ki se trenutno bohoti na ljubljanskem World Trade Centru — WTC (to je tista firma, ki domuje v stavbi SMELTA in za katero je direktor Žagar trdil, da je ni v njegovi hiši) na Titovi 184. Bruno Dugar je namreč na istem naslovu ustanovil svojo delniško družbo Interholding Razvojni inženiring, ki bi naj imela svoje domovanje v prostorih WTC-ja, oziroma, natančneje, v Aljančičevi pisarni. Vse lepo in prav, če ne bi hotel pred nekaj dnevi te firme na omenjeni naslov in telefonsko številko poklicati. Na WTC-ju sta mi kar dva zaposlena (delavec in delavka) zatrdila, da za firmo Interholding še nikoli nista slišala in je na WTC-ju stoprocentno ni, čeprav je bila ustanovljena že 17. julija (torej pred dvema mesecema!) na istem naslovu. Je to spet ena Aljančičeva cvetka, ki tako nadaljuje svojo in Žagarjevo tradicijo ter niti zaposlenim ne pove, v kakšni firmi delajo in s kom? Mogoče pa gre le za njegovo in Dugarjevo osebno zadevo!? Oborožen z novimi argumenti sem spet poklical WTC, kjer so prisegli, da firma s takim imenom pri njih ni nikoli obstajala. In še enkrat sem po- Na kranjskem sodišču je bila v torek že drugič dražba za prodajo podjetja Elan iz Begunj. Prvič ni uspela, ker ni bilo kupca, nato pa je bila 27. avgusta objavljena odredba o prodaji Elana po izklicni ceni 56 milijonov DEM. Toda tudi tokrat v dvorani ni bilo kupca, ki bi se izkazal z obvezno bančno garancijo in vplačano varščino v znesku 10% od izklicne cene. Tako je stečajni sodnik Vojko Pintar razglasil, da dražbe ne bo. Stečajni senat bo v kratkem odločil, ali bo ponovno dražba, ali pa kak drug možen razplet zadeve Elan. Na dražbi se zaradi bolezni ni pojavil stečajni upravitelj Elana Igor Triller, tako daje vprašljivo, če bi dražba v torek sploh bila, ker je prisotnost stečajnega upravitelja nujna. klical telefonistko na SMELT, ki me je prijazno vezala na recepcijo, a receptor ni vedel povedati drugega, kot to, da ne ve, kaj je s to firmo, ki ima prostore na WTC-ju in da naj se ne dokaže, s kakšnim in čigavim denarjem je bila zgrajena. Seveda neuspešno. Končala je kot zaenkrat že več kot 30 ovadb proti Uroši Aljančiču in Pavlu Kodru, ki stojijo pred vrati kranjskega sodišča. Čigavi interesi so tako veliki, da želi zakriti denarne malverzacije z ELAN-ovih črnih računov v tujini, s katerih so posamezniki za osebno uporabo dvignili najmanj 100 milijonov šilingov? S prodajo ELAN—a bodo namreč goljufije poniknile. Verjetno lahko iz tega koša jemljemo navezo Aljančič--Koder-Dugar, ki stikajo glave vedno bolj skupaj. Bivši stečajni upravitelj Peter Lampič, ki dopolnjuje omenjeno trojico in spremlja gospoda Dugarja na njegovih pohodih prozi ELAN-u, pa naj bi bil krščansko-demokratska naveza. Očitno niso niti cerkveni niti politični krogi, ki so pripadniki te stranke (tudi gradnja Župnijske cerkve na Zalah v Ljubljani z ELAN—o-vim denarjem preko karitasa) čisti pri aferi in si na stranska vrata želijo oprati roke, brez direktnega vpletanja, ki bi jih lahko stalo politične glave. O tem smo v Novi dobi seveda že poročali. Da celotna kolobocija ne bi ostala brez začimb, pa je poskrbel še dodaten element, namreč Komercialna in hipotekarna banka, ki je zaradi afere z ELAN-om doživela svoj kruh. Ker nima ravno nezavidljivega deleža pri terjatvah, sem pred licitacijo poklical njenega direktorja Borisa Siapni- na, saj so mu jo zagodli bančniki, ki mu niso hoteli dati bančne garancije za nakup ELA-N —a. Torej gre več kot očitno za dva tabora, ki se politično krešeta za hrbti navadnih smrtnikov. ELAN spet posluje in bi naj bil rešen, zaradi česar nas hoja preko delavskih trupel lahko še bolj zanima. Kot da ni bilo enkrat dovolj. Vlada je zaradi svojih skritih razlogov že dvignila roke in ne izpolnjuje niti obljubljene pomoči. Opozicija molči. Se bosta na begunjski aferi lomila slovensko gospodarstvo in politiko? Sta pozicija in opozicija zainteresirani za prikritje škandalov? Kdo se hoče čimprej znebiti sedanje vodilne strukture v ELAN-u, za katero je jasno, da dobro opravlja svoje delo? Svinjarija je, da nihče ne vpraša zaposlenih, ki seveda delajo v tovarni. Kdo je sploh čist? Mogoče bodo naslednji dogodki odkrili tančico skrivnosti, seveda, če se ne bo prej našel kupec, ki mu to ne bi bilo v interesu, saj je jasno, da sta za to zainteresirani tako stara kakor nova politična garnitura. Ali Dugar čaka na še ugodnejšo (cenejšo) priliko in je prepričan, da čas dela zanj? Za takšen hazard mora imeti v rokah čvrste adute (politični že-gen ali terjatve KiH banke ali oboje in še kaj zraven). : ' .. .............................................................................................................................................................................................. 7. STRAN NOVA M DOBA EKSKLUZIVNO: SLOVENIJA DOBIVA SE ENO VOJSKO Slovenska garda v ustanavljanju V Ljubljani, Mariboru in Celju je v ustanavljanju Slovenska garda. Med pobudniki prihaja do nesoglasij, saj so razdeljeni v dve struji — militantnejšo, ki predlaga oboroževanje članov in aktivno delovanje ter zmernejšo, ki so delovanje garde predstavlja v okviru kulturno-športnega društva. Z njihovim delovanjem sta seznanjena tudi obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. Kdo so pobudniki Slovenske garde in kaj hočejo? Zakaj imajo stike s tihotapci orožja! Garda na Šentilju Ob začetku vojne v Sloveniji se je pri Vladimirju Miloševiču, poveljniku pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko, zglasilo dvajset mladeničev, med katerimi je bilo pet članov gibanja Samo. Na sebi so imeli posebne maskirne uniforme, vodil pa jih je Andrej Šiško. Po krajšem pogovoru jim je Miloševič dal orožje, jim dodelil status posebnega voda, Šiška pa imenoval za njihovega poveljnika in mu dal čin vodnika. Fantje so na uniformah, ki so jih sami sešili, nosili oznake Slovenske garde, društva v ustanavljanju. Prvi pohod na bojno polje Slovenije so imeli tretji dan vojne. Teritorialci so jih zapeljali v Štrihovec pri Šentilju takoj po letalskem napadu. Spremljali so premike tamkajšnje tankovske kolone, ki se je naslednji dan vdala. Kasneje so sodelovali s teritorialci še v Ceršaku pri predaji karavle in v Jare-nini. Mariborska zveza Prav omenjena skupina mladeničev predstavlja jedro pobudnikov za ustanovitev Slovenske garde. Večinoma so rojeni med letoma 1965 in 1970, znana pa so tudi nekatera ime-Darko Zupančič, Denis Dvanajstak, Karli Kelc, Rudi Germ, Bruno Pijavec in že omenjeni Andrej Šiško . . Že 27. marca letos so imeli ustanovni zbor društva Slovenska garda, registracije pa jim še do danes niso hoteli potrditi na Republiškem sekretariatu notranje zadeve, ker naj bi bili »preveč militaristični«. Po njihovem naj bi bila Slovenska garda nestrankarska organizacija in o tem imajo že svoj statut. Po njem so cilji njihovega delovanja razdeljeni v pet sklopov - obrambnega, športnega (borilne veščine), kulturnega, sklop mednarodnega sodelovanja in sklop za pomoči v elementarnih nesrečah. Ljubljanska zveza Če ne preje pa je dokazano, da se je v -vrste pobudnikov Slovenske garde v času po vojni vključila Mlada iniciativa pri Slovenski demokratični zvezi (MLIN pri SDZ). Gre za podmladek stranke, v kateri je eden glavnih nosilcev tudi slovenski obrambni minister Janez Janša. MLIN se je v Slovensko gardo vmešal s svojim aktivistom Petrom Volaskom, ki je aktiviral tudi območne predstavnike podmladka. V tem času je Janša na mizo dobil tudi statut Slovenske garde, za Bavčarja pa smo že omenili, da ima na ministrstvu vlogo za registracijo društva. Pričel se je nekakšen strankarski boj za prevzem nadzora nad cilji in delovanjem Slovenske garde. Celjska zveza Gregor Uranič in Bojan Ek-selenski, govornika in aktivista MLIN-a na širšem celjskem ob- Pripadnika slovenske garde med vojno na Šentilju. Uniforme, ki se od teritorialnih ločijo po vzorcu in temnem »ruskem« ovratniku, sta sešila sama, orožje in status pa jim je dal poveljnik Miloševič. močju, sta pričela prevzemati iniciativo. Spodnještajerski del organizatorjev Slovenske garde se je pričel sestajati na sedežu Demosa v Celju. Uranič in Ek-selenski vse delovanje koordinirata z Volaskom po telefonu, ker pa se »vsega ne moremo pogovarjati po telefonu«, kot pravi Uranič, se z njim tudi večkrat sestaneta. Težave imata predvsem z nekaterimi pripadniki garde v ustanavljanju, ki se zavzemajo za gardo, ki bi bila sestavljena iz mladih prostovoljcev, ki bodo vrhunsko uvežbani v borilnih veščinah, in uporabi orožja ter seveda primerno domoljubno, če že ne nacionalno ekstremitistično nastrojeni. Zaradi tovrstnih zapletov se je Janez Janša ob obisku v tem delu Štajerske celo posebej sestal z Uraničem in priporočil, da se organizirajo kot društvo, brišejo iz statuta vse določbe v zvezi z oborožitvijo in aktivnim tovrstnim delovanjem, lahko pa se »kolektivno včlanijo v strelske družine«. Vzporedno s temi priporočili pa so že potekali nekateri dogovori članov garde s tihotapci orožja, ena izmed takšnih njihovih zvez je v Velenju. Garda v ilegali Kot rečeno sta Bavčar in Janša obveščena o organiziranju slovenske garde. Ta naj bi imela v Mariboru že okoli pet tisoč članov, v Celju in Ljublja- ni pa nekaj manj. Oblasti zaenkrat zavirajo militaristično nastrojenost dela pobudnikov Slovenske garde. Koliko jih k temu sili prepričanje, da Slovenija ne potrebuje ob Teritorialni obrambi še ene vzporedne vojske, koliko pa se le boje obvez, ki izhajajo iz Brionske deklaracije, bomo izvedeli kmalu. Osmi oktober, ko moratorij poteče tudi za Slovenijo, je blizu. Javnosti tudi ni znano, v kakšni meri slovenska Varnostno informativna služba (pri Janševem ministrstvu) sploh spremljata naraščajočo militantnost med mladimi po Sloveniji. Da nekaj informacij le imajo, priča tudi izjava inšpektorja UNZ, ki ne želi biti imenovan, da »podpisovanje pristopnih izjav« še ni kaznivo dejanje, navezovanja stikov s tihotapci orožja pa »ni mogoče dokazati«. VSE JUGO VOJSKE Vzorniki Čeprav bi z malce zlobe lahko Slovenski gardi v ustanavljanju v zgodovini kaj hitro našli kakšne telovadno-nacionalne vzornike, se raje omejimo na seznam raznoraznih vojsk, ki ta čas delujejo na območju bivše Jugoslavije, ali pa se na delovanje šele pripravljajo: SLOVENIJA: Teritorialna obramba — vojska države Slovenije Slovenska garda — v ustanavljanju, pobudniki Gibanje Samo in MLIN pri SDZ HRVAŠKA: Zbor narodne garde — vojska države Hrvaške Samostojne vojaške enote — nastale iz potrebe po obrambi delov Hrvaške SRBIJA: Teritorialna obramba — srbska ustavna oborožena formacija Srbska garda — ustanovitelj Srbsko gibanje obnove (Draškovič) Srbska prostovoljna garda — ustanovitelji Srbska radikalna stranka, SNO, SDS in Narodna stranka (Šešelj in drugi) SAO KRAJINA in SAO SLAVONIJA: Posebne vojne formacije — delujejo v Krajini, Slavoniji, Baranji in Sremu JUGOSLAVIJA: JLA — deluje na vsem ozemlju, zmanjšana prisotnost v Sloveniji Cetniške formacije — uradno ne obstajajo, delujejo v sodelovanju s srbskimi oblastmi, strankami in JLA, srbski rezervisti JLA so delno pripadniki četniških skupin OSTALO: Teritorialne obrambe - ustanovljene po vseh ostalih republikah Policije - organizirane v vseh republikah v okviru ministrstev za notranje zadeve, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji ter manj v Sloveniji usposobljene tudi za vojaške akcije, največkrat v sodelovanju z enotami rSpubliške vojske BALISTIČNI ZAŠČITNI JOPIČ je izdelan po najvišjih svetovnih standardih in predpisih in v skladu z zahtevami policijskih in vojaških služb. Učinkovito varuje proti izstrelkom iz: magnuma 357, magnuma 44, magnuma 9 mm, magnuma 45 CP, 22 I. f. B, 32 S. & W, 38 S. & W. special, 6,35 mm, 7,65 mm, 9,00 mm. Vsak jopič ima vstavljen kevlar, balistični vložek in keramično ploščo, tako da varuje sprednje, zadnje, bočne in vratne strani. Je izredno lahek in stilno izpopolnjen, zato ga ne priporočamo samo za vojaške namene, ampak tudi kot zaščito za potovanja na krizna področja. Imamo tri modele: v črni, sivi in olivno zeleni barvi v velikosti S, M, L, XI in XXI. Naročila in informarije: 1 tehnični oddelek, tel.: I telefaks: | Plačilo je devizno ali dinarsko -___________________________ob pi 50 % ob podpisu pogodbe in 50 % irevzemu. NOVA P« DOBA STRAN 8 VIROVITICA - RARLOBAG - MONTE CARLO - CASABLANCA Opravičilo za vojno Vsaka vojna mora imeti svoje pokritje v zavesti ljudi. Predvsem mora biti to pokritje močno na strani napadalcev, da opraviči vložek v življenjih in materialnih sredstvih. V vojni nekateri sodelujejo kot vojaki, drugi kot okolje, ki jih vzpodbuja in krije stroške njihovega neproduktivnega početja, ter tretji, ki si od vojne obetajo največje koristi. Pokritje vojne v zavesti je potrebno začeti graditi še pred njenim začetkom. Strategi, ki jo pripravljajo v svojo in seveda narodovo korist morajo najprej osvojiti medije, potem dati novo vsebino in pomen nekaterim dogodkom v svoji zgodovini, obenem vzpodbuditi samozavest potencialnim vojakom z uspešno uporabo sile nekje na svojem ozemlju. Seveda pa je potrebno imeti postaviti svoje ljudi tudi v vrh vojske, ki bo vizije uresničila. Ker je potrebno v vojno vključiti čim večje število različnih ljudi je oblikovanje vsebine opravičila zanjo zelo kompleksno. Za širše množice se brenka bolj na čustvene strune (strah, ogroženost, sovraštvo), pri eliti pa vžgejo bolj razumske (korist, moč, oblast). Način vojne, ki poteka na Hrvaškem, razkriva tako čustvene kot tudi razumske motive srbskih napadalcev. Čustva Slika o sovražniku-Hrvatu, ki seje oblikovala v propagandnem pokritju vojne, verjetno spominja na neznano, nevarno bitje iz vesolja. Z vzpostavljanjem asociacije na ustaštvo pred 50 leti, ki tudi v mlajših rodovih živi kot nekakšna legenda zla, so ljudem te narodnosti odvzeli lastnost človeškosti. S propagandnim izloče-njem iz človeške vrste se tudi druge specifične značilnosti nekega naroda, jezik, vera, običaji, postavljajo v kontekst nečloveškosti. Kot nekakšno perverzno ritualnost, ki napaja njihovo moč. Kako se obraniti nezemeljskega sovražnika pa verjetno poznate iz ameriških filmov horrora in znanstvene fantastike. Neuspeli poskusi z najrazličnejšim orožjem stopnjujejo napetost v filmu, vendar se na koncu, lahko povsem slučajno, le najde pravo orožje: voda, svetloba, hrup, ogenj,-kemikalija, ali celo atomska bomba. Logika srbskih preprostežev je podobna. Preko črte, ki jo obvladajo, je potrebno uporabiti vse, kar bi lahko bilo učinkovito, tako proti tujim bitjem kot proti njihovim ritualom. Verjetno ima tudi klanje, rezanje genitalij in oči nekakšen simbolni pomen. Razum Uničevanje vsega pred sabo, zverinski umori, pa imajo drug pomen za elito napadalcev, ki na vso stvar gledajo bolj razumsko kot navadna raja. Osvajanje življenjskega prostora ima poleg čustvenih ciljev (Velika Srbija), čisto konkretne koristi v ekonomiji, oblasti in moči. Da bi se ozemlje res trajno osvojilo je potrebno uničiti vse ekonomske in kulturne dobrine, onemogočiti kakršnokoli normalno življenje, prebivalstvo pa z zverinskim početjem izgnati v druge kraje. Kasnejši povratek beguncev, če bo vojna trajala dalj časa, bo manj verjeten. Motivi za vrnitev bodo počasi slabeli, saj so uničene materialne dobrine, ki zagotavljajo normalno življenje, kulturne in verske dobrine, ki so vzpostavljale identiteto s krajem. Ostaja le gola zemlja, ki pa bi bila motiv za vrnitev le kmečkemu prebivalstvu, vendar že tako civiliziranemu, da brez ostale družbene infrastrukture ne bi bilo več pripravljeno tam živeti. Življenjski prostor Logika osvajanja življenjskega prostora priča o ekonomiji nekega naroda. Obdobje pod Turki je pustilo recidive, ki jih je sam turški narod že zdavnaj prerasel. Osvajanje ozemelj predpostavlja velik del aktivnega prebivalstva vključenega v vojsko. Drugi del mora skrbeti za pokrivanje stroškov. Če je uniforma čast, je delo drugorazrednega pomena, vladanje pa je nad vsemi. Oblikovanje tovrstnih kast na narodnostni osnovi je realna varianta. Drugorazredni narod na svojem ozemlju, Albance, Srbi že imajo. Guvernerska mesta so že razdeljena (Šešelj za Slovenijo). Tovrstna ekonomija pa lahko funkcionira le z osvajanjem novih ozemelj. V grafu je prikazano število prebivalcev Hrvatske in Srbije na kvadratni kilometer s predpostavko, da Srbi zavzamejo 2 tretjini Hrvaškega ozemlja, kot so načrtovali, in da hrvaško prebivalstvo (razen Srbov) zbeži iz zavzetih krajev. Tudi s tem je število prebivalcev na kvadratni kilometer večje kot leta 1948. Se bo vojna za življenjski prostor nadaljevala? ŠTEVILO PREBIVALCEV NA KV.KILOMETER V HRVATSKI IN SRBIJI PREBIVALCI/KV.KILOMETER —I -----------1———------------1------- 1948 PRED SEDANJO VOJNO PO SEDANJI VOJNI* OBDOBJE ♦URESNIČITEV SRBSKIH NAČRTOV LZJ HRVATSKA SRBIJA KAKO SE BRANI HRVAŠKA - POLITIKA JE DREK NA PALICI Hrvati na lastno pest Pot do vzhodne Slavonije se vse bolj zapira. Iz Baranje uspejo do Osijeka, glavnega mesta Slavonije, prodreti samo iz srbskih minometov izstreljene granate. Podravska magistrala je presekana v Podravski Slatini, kjer so bližnjo Orahovico in Mikleuš nedavno pričeli močno obstreljevati tudi armadni tanki. Pot iz Podravske Slatine preko Donjeg Mihpljca je varna vse do Val-pova in Bjelišča, dveh vasi, ki ležita tik ob Dravi in kjer z nasprotnega obrežja »tuku snajperi«, četniške formacije in srbski rezervisti. Osijek stoji le še na dveh branikih, Sarvašu in Laslovu. Po besedah osiješkega župana, Zlatka Kramariča, se bo ubranil za vsako ceno, po besedah gardistov na položajih ga ne bodo imeli s čim ubraniti. Samo z optimizmom se ni dobila še nobena vojna. S čim se slepi osiješka vlada? Izgleda, da se je navzela lepih besed hrvaške vlade, ki stisnjena ob zid mirovnih sporazumov trepeta v Zagrebu. Prepričanje, da bo Zagreb reagiral v trenutku, »ko bo to potrebno«, je naivno pristajanje na nikoli izvršene obljube in omogočanje nasprotni strani, da vse do trenutka, ko se bo zmigala zagrebška srčnja, seje razdejanje. Brez najmanjšega problema lahko na obhodu kriznih žarišč ugotoviš, da armada, ki je svoj tankovski pečat dala na vse po miru dehteče sporazume, seje smrt v največji meri. Pred njo in vanjo vključenimi srbski rezervisti v strmem teku bežijo hrvaški gardisti. Na tretjini »lipe naše« je zastavo s šahovnico, ki ji je gopod Tudman posvetil večino povolilnega časa, zamenjala zastava z zvezdo ali štirimi S. Iz s propagando ustvarjenega prepričanja, da Srbi ne morejo več živeti v sožitju s Hrvati, so si Srbi vzeli pravico, da — denimo iz Baranje — preženejo celotno hrvaško prebivalstvo. Le tem so pustili možnost obstanka samo pod enim pogojem, da namreč okoli glave nosijo rdeče trakove kot znak nečiste hrvaške krvi. Edini možen nadaljnji dialog je govorica orožja. Sklicevanje na zgodovinska dejstva je predvsem praksa Srbov, medtem ko Hrvati priznavajo, da porahljanim odnosom med Srbi in Hrvati niso posvečali dovolj pozornosti. Iz obeh dejstev se je porodila nezmožnost političnega dialoga, ki je sedaj obe strani postavila na pozicijo, kjer zatrjujeta, da vrnitev na stare tire ni mogoča in da tokrat gresta do konca. Če se spomnimo besed Srba iz Borova sela, gre za vojno do iztrebitve. Hrvaška garda ima v obrambnem ministru samo formalnega poveljnika. Praktične in realne odločitve se sprejemajo, več ali manj, na lokalnih nivojih. Primer je delovanje sekretarja za obrambo mesta Osijek in okolice, Branimirja Glavaša. Že pred razmahom spopadov je veljal za trdo, ultra desno linijo znotraj vladajočega HDZja. Po začetku resnejših spopadov, ko je zasedel mesto sekretarja, je začel na lastno roko kupovati orožje in Branimir Glavaš, po sili razmer samovoljni poveljnik obrambe Osijeka, v družbi z našo posebno poročevalko ga tihotapiti do Osijeka. Organiziral je območno narodno gardo. Danes, sredi razplame-tevajoče se vojne vihre, je nesporni poveljnik, ki mu njegovi vojaki stoodstotno zaupajo. Njegovi odnosi z mestnimi civilnimi oblastmi so zreducirani samo na menjavo informacij. Njegovo delovanje je striktno na vojaškem področju, zato ga v Zagrebu, kjer poskušajo vojno še zmeraj dobiti na političen način, ne marajo. Vendar kljub dejstvu, da je sam postavil obrambo v in okoli Osijeka, v celoti ne obvladuje položaja. Pojavljajo se enote, ki so nastale neodvisno od njegove komande in katerih edini kontakt z njegovim sekretariatom je, da so ga obvestili o svojem obstoju, ter nujna koordinacija v borbi. Šabič B. — Šaban je vodja ene takšnih paravojaških formacij, ki deluje v obrambi Gardisti pri sveti maši v Sarvašu Tenja, vasice južno od Osijeka. Njene člane je Šabič zbral na podlagi pripadnosti mestni četrti, kjer živi. Poslušajo samo njegovo komando, njihov »glavni štab« je v gostinskem lokalu, katerega lastnik je njihov komandir. Orožje so nabavili sami, seveda po ilegalnih poteh. Šabiču to ni bilo težko, saj sam priznava, da si denar služi izven zakona. Tudi njemu je politika drek na palci - pravi, da se bori za Osijek. Hrvatska stranka prava je politična organizacija, ki je do lanskih volitev na hrvaškem delovala v tujini. Včasih so jo šteli med ekstremno emigracijo. Danes bi ji lahko rekli ekstremna imigracija, saj svoje oborožene enote, sestavljene predvsem iz Hrvatov v tujini, pospešeno seli na bojišče. Svoje borbene oddelke imenuje Hrvatske oružane snage (HOS). Prejšnji teden se je izvedelo, da bo HSP iz Avstralije pripeljala štiristo dobro usposobljenih in oboroženih borcev. Na njenem vojaškem čelu so ljudje, ki že imajo izkušnje v diverzantskem vojskovanju, takrat še proti socialistični Jugoslaviji. Disperzija hrvaških enot s tem ni končana. Skoraj vsaka vas ima znotraj garde organizirane enote, nekaj takšnega kot teritorialno obrambo. Majhne skupinice, od deset do trideset ljudi, bivših tujskih legijašev, so samoiniciativno razmetane po vseh bojiščih. Prihod mednarodnih enot, organiziran s strani ultra leve četrte Internacionale, je še vprašljiv. Več o tem lahko preberete v intervjuju z Damirjem Juričem, zapisanim na teh straneh. Konfuznost vojne se ne manifestira samo v številnih paravojaških formacijah, še najbolj je prisotna na družbenem planu, kjer se dejansko ne ve, kdo pije in kdo plača. Nestrpnost do Srbov poruši marsikatero njihovo hišo, predvsem pa izginjajo njihovi lokali. Avtomobili z beograjskimi registracijami imajo samo enosmerno karto. Beograjskima novinarjema, ki sta se upirala pri legitimiranju s strani gardistov, so le-ti z orožnim argumentom odvzeli privlačen Mitshubishi Pajero. Naslednji dan je bilo terensko vozilo že v preobleki in zeleno-rjavih barvah narodne garde. Prizorov, ko civilisti ali gardisti snemajo stare in nadevajo nove registrske tablice, je veliko. V vaseh, kjer so se prebivalci izselili in kjer garda drži položaje, je slika podobna. V izpraznjenih hišah imajo štab in kotičke za sprostitev po bojih. O lastništvu imovine se ne sprašujejo preveč. Čemu bi se tudi, pravijo, saj je vojna. Nekdo na njen račun vendarle pošteno izgublja. Pa kaj, tudi to je del vojne. 9. STRAN NOVAW DODA FOTOREPORTAŽA Slike iz Slavonij e Vsakodnevni prizori: mrtev Hrvat, civil iz Belja Beograjski kombi, ki so ga gardisti predelali v vojaško vozilo EKSKLUZIVNO: INTERVJU Z DAMIRJEM JURIČEM, AKTIVISTOM INTERNACIONALNIH BRIGAD V JUGOSLAVIJI Tujci začasno ukinjeni »Od 1985-ga sem v kontaktu z mednarodnim sekretariatom četrte Internacionale. Ta spada v Združeni sekretariat, ki ga vodi Ernest Mandeli, Mednarodni sekretariat pa Piere Lam-' bert. Sedež je v Parizu. Z nekaj nami, na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji, so stopili v kontakt, stike smo vzdrževali do leta 89. Takrat so se stvari napol legalizirale. Imam brata, ki je bil v letih med 78 in 90 v Nemčiji, kot politični emigrant, takrat sem z njim zelo tesno sodeloval. Izdajali smo časopis »Demokratična fronta«, ki smo ga ilegalno pošiljali v Jugoslavijo.« Kaj so mednarodne brigade? »Mednarodne brigade so politične grupacije, ki se idejno naslanjajo na Trockega, na trockistično interpretacijo marksizma in idejo svetovne proletarske revolucije. To je politična doktrina, ki je bila, posebej konec šestdesetih, ojačana in obnovljena, saj je po stagnaciji v petdesetih letih regenerirala, da bi v sedemdesetih postala zelo resen dejavnik na Evropski politični karti in v svetu. Na njih sem se ponovno obrnil tega leta, računajoč na njihovo postavko, ki poleg vzpodbujanja svetovne proletarske revolucije pravi, da podpirajo vsa demokratična in an-titotalitarna gibanja v svetu, pravico vsakega naroda do samoodločbe. Na osnovi te pravice pomagajo, - če sem natančen podpirajo — borbo Slovencev in Hrvatov za demokracijo in lastno državo.« Kako ocenjuješ položaj na hrvaškem? »Ta je jasen. Hrvaška je praktično neoborožena in nič ni bilo bolj logično, kot obrniti se na vse mogoče strani in prositi za pomoč. Vendar je bilo pred tem potrebno razbiti dva tabuja. Prvi se tiče dejstva, da je trenutna hrvaška oblast desna, celo ultra desna, kar širokemu krogu levih sil v Evropi ni pogodu. Drug predsodek je v zvezi z jugoslovansko armado, ki bi naj delovala po komunističnih doktrinah. Seveda samo verbalno. V resnici je naj-reakcionarnejša ustanova v državi. Da bi dobili podporo ene takšne formacije, predvsem delavske alianse, ki zbira trockiste, anarhiste, anarhosindikali-ste, leve socialiste, leve socialdemokrate, bi to imelo veliko politično težo. Drugo je efektivna pomoč. Seveda je težko govoriti o konkretni pomoči, saj zakoni držav, kjer te mednarodne leve organizacije delujejo, prepovedujejo kakršnokoli organizacijo oboroženih odredov, pošiljanje orožja ali javno novačenje ljudi za militantne odrede. Vendar, prostovoljci so pripravljeni, da vojaško organizirani nastopijo v obrambi Hrvaške, kar je pomembno, a ima kljub temu politična podpora zaenkrat prednost. Mednarodne brigade se naslanjajo na tradicijo pomoči španski republiki. Danes, npr. v Španiji, še vedno obstaja politična organizacija ki je že v letih ’36 in ’37 organizirala milico in jo vodila v borbe, imenuje se POUM. Mnenja sem, da obstajajo paralele med špansko državljansko vojno in dogodki v Sloveniji oziroma na hrvaškem. Armada se je tukaj iz- maknila vsakršnemu civilnemu nadzoru in postala vojaška hunta. Tako ta vojna ni etnični spopad, čeprav ima tudi takšna znamenja. V glavnem je to spopad med demokratičnimi idejami, med drugim za pravico do osamosvojitve in neko reakcionarno, niti ne več komunistično ideologijo. V njej se mešajo velikosrbskih nacionalizem in stalinistična interpretacija komunizma.« Koliko je danes ideja o mednarodnih brigadah že uresničena? »Obstaja bojazen, da hrvaška vlada, zaradi svojih političnih usmeritev, ni naklonjena takšnim potezam. Kot drugo je trenutno v veljavi nekakšno premirje, ki nam ne dovoljuje, da objavimo prihod novih borbenih enot na bojišče in kot tretje, zaradi čisto vojaških razlogov ne moremo razkriti vseh podrobnosti operacionalizacije projekta.« V kolikem času ste sposobni brigade usposobiti za boj? »Ovira je v toliko, ker mnogi v republiki in vladi — to sicer ni nikdar bilo javno izrečeno, temveč je berljivo med vrsticami - ne vidijo rešitve problema v vojnem spopadu z Armado in uporniškimi srbskimi formacijami, temveč v svetovni podpori, posebej zahodni. Zaradi tega hrvaška obramba tudi ni učinkovito organizirana.« Si vladi v Zagrebu predlagal aktiviranje mednarodnih enot? »Da. Rečeno mi je bilo, da se formira mednarodna četa, ki lahko preraste v brigado in bi, kot komandni povzela večinski jezik borcev v njej. Teh dni so te aktivnosti stornirane, saj se veliki upi polagajo na evropsko mirovno konferenco v Haagu. Po pogovorih na obrambnem ministrstvu in ministrstvu za notranje zadeve imam vtis, da Damir Jurič: tradicije španskih borcev še niso pozabljene zelo resno računajo z našimi izseljenci, ki so se prav tako prostovoljno organizirali, kot z ljudmi od zunaj.« Kje boste nabavili orožje in opremo? »Seveda na črnem trgu, vsaj na legalen način, zaradi prej omenjenih razlogov, orožja ni mogoče kupiti. To je majhen problem.« V Osijeku obstajajo takoime-novane paravojaške enote izven nacionalne garde ali mup, ena njih je Šabičeva. Zakaj niste sledili njihovem zgledu? »Govoril sem že o prepričanju Vrhovništva v nevojaško rešitev. No, druga stran medtem napada in je zavzela že lep kos našega ozemlja, tako, da so ljudje živeči na okupiranem ali napadanem teritoriju prisiljeni se braniti, ne glede na politične odločitve. Samoorganizirajo se po različnih ključih. Ena takšnih polprivatnih enot, zbranih po pripadnosti mestni četrti, je omenjena Šabičeva. Obstaja jih še več posebej po vaseh.« Kakšen je načrt delovanja v prihodnosti? »V primeru zavzetja nekega teritorija organiziramo, to je sicer pretenciozno reči, obveščevalno mrežo. V okupirani Baranji že delujemo tako. Ljudje, ki so med seboj v stikih, nam pošiljajo podatke, lahko pa nastopijo tudi v vojaški vlogi. Na žalost je bil ubit Josip Čerkez, koordinator Baranjske veje, vendar mreža kljub temu deluje. Seveda je naša stvar, da glede na splošno hrvatsko politiko ocenimo, kako bomo delovali. V vsakem primeru, nekaj se pripravlja. V glavnem na tradiciji osvobodilne fronte, Italijani temu rečejo kontrapo-tere - kontraoblast na okupiranem območju. Sem spada obveščevalna mreža, diverzantske akcije, manjše vojaške operacije in še kaj.« Kaj počneš v življenju? »Pravo vprašanje, ha, ha. Nekaj novinarstva, privatno podjetništvo, poleg tega sem še profesor filozofije in zgodo- Hrvaški gardist: obešenjaške krvoločne šale iz obupa - ni orožja ni tuje pomoči NOVA TO DOBA STRAN 10 - — ESSsHSSii^?' IJok. d« «r do »po&tedoje kaplje krvi« borijo «( mitOšeričev- J±SSs fl'-' A"'-‘' imh Jansto W .prMv). ta»*„ »**i™ MMeri*. ^riwia opvzKijii 9. nmrc.i tpuvilj mol vodilne i)udi teagMjJcc vzsrzz r-M> .,nu tfitas£^^S!!SS£SSS&^ sss "'”** sssriteKi^tetesr^ ;:;x;v; teStetoteffitetetešsft 3Jtete«teS^4te«tetes J «m)A^/a napisali lokhne volitve. 6 tem bomo obširneje govd- ^iteteffiLSteStearteste rv/ v toTvu ?np«via/m i^!c A m pnZS/JoM:,,ie vo~ k jo o&tno oslacikala m uspesna. rotfedafit čistka MEDIJSKA VOJNA Spomini na prihodnost Proslava s srbskim šampanjcem V tednu pred referendumom so policaji pretepli in usmrtili Nazima Jusufija iz albanske vasi Ljuboten. Ta nesrečna okoliščina je dvignila na noge pripadnike albanske stranke, pa tudi druge Albance. Demonstracije so bile pred Sobranjem Makedonije, v Stari Čaršiji pa je prišlo do spopada med dvatisoč mladimi Albanci in pripadniki specialnih enot MUP Makedonije. V času referenduma, v nedeljo, pa so bile policijske kampanjole razpostavljene po mnogih albanskih, pa tudi po mnogih srbskih vaseh. Za to drugo ni bilo kakega konkretnega povoda, če izvzamemo dejstvo, da Srbi v Makedoniji, teh pa je 2,3 odstotka, ne bodo glasovali za samostojno, torej odcepljivo Makedonijo. Intervju, Beograd Končno so Srbi in Albanci istih misli, žal pa se to dogaja v Makedoniji in na račun Makedoncev, namesto na Kosovu, za kar bi jim bili mnogi hvaležni. Tudman na žrebanju Hrvaška nogmetna zveza se je odločila, da bo 7. septembra začetek hrvaških nogometnih lig. Žrebanju je 3. septembra prisostvoval tudi dr. Franjo Tudman. Veeemje novosti, Beograd Le malo zanimanja za nogomet je potrebno, pa iz »ustaškega poglavnika« postaneš doktor. Kdor se za nogomet zanima, ni slab. Švabi, ne teptajte brazd Ali lahko srbsko ljudstvo razume Genscherja, ki je skrušeno in tiho tekal od Moskve do Washingtona in od Washingtona do Moskve in ponižno prosil za razumevanje za združitev Nemčije? Zakaj je to počel, ko je demokracija v NDR že zmagala? Kaj ima proti temu, da bodo Srbi živeli v eni državi? Ta isti Genscher spet teka, ampak zdaj grmi, zdaj bahavo grozi Srbom. Nemčija je združena, je treba začeti druga dela. Potrebno je (spet) pomagati, da se Jugoslavija razsuje! Nemška televizija je pripravljena. Presenečeni Srbi so začeli z vidnimi izrazi nezadovoljstva. Poizkušajo dojeti, kakšna je to pravna filozofija, ki je pripravljena, da da dovoljenje Kurdom, da iz delov ozemelj treh držav sestavijo eno novo, v srbskem slučaju pa hoče iz ene države, Jugoslavije, Srbe razsuti po treh novih državah. Milenko Andrejev, Intervju, Beograd Srbi so nedvomno res presenečeni, da nekdo nekulturno teka naokoli in prosi za pogajanja, namesto, da bi si z orožjem sam vzel tisto, kar smatra za svojo pravico. Svojo državo so dali Madžarom Če bi bilo tako, verjetnost pa obstaja, to se pravi, če so v Sremu živeli Srbi v 15., 14., verjetno pa tudi v 13., stoletju, če ne še prej, kako je lahko Supak zapisal, daje Beli grad (Beograd) bil še v 16. stoletju »hrvaška trdnjava«. Hrvati so bili takrat daleč od Srema in Slavonije, nahajali so se v prvobitni Hrvaški, kakor je to pokazano tudi v zgodovinskih atlasih. Naj ponovimo: nad Hrvaško, Slavonijo in Sremom so imeli nadoblast od 1102 Madžari. Ladislav IV. je iz dinastičnih razlogov odstopil del Srema in del Slavonije srbskemu kralju Dragutinu, ko pa je kralj Dragutin leta 1316 umrl, to ne pomeni, da so pomrli tudi vsi Srbi; oni so še naprej ostali tam, kjer so bili in to so tisti isti Srbi, na katere je naletel tudi učeni papež Pij II. v sredini 15. stoletja in ki ni niti pomišljal, da bi jih iz nekakšnih propagandnih razlogov spreminjal iz pravoslavnih Srbov v katoliške Hrvate. Dr. Relja Novakovič, Politika ekspres, Beograd Papež Pij II, je bil torej zadnji, če ne celo edini, pošteni in učeni papež. Na lov, na lov »Ljudje se čudijo, kako so v akciji tihotapljenja orožja skupaj Ugandci in Romuni (romunsko letalo, prestreženo in prisilno spuščeno na letališče Plešo tistega dne, kot ugandski »boeing«, je po preiskavi same JLA prevažal turiste, torej ni bil švercerski). Kakor da se pozabljajo stara prijateljstva, še iz časov neuvrščene politike. Naši dokazani prijatelji Idi Amin Dada in tovariš Nico-lae Ceausescu sta pri nas lovila medvede še preden smo iznašli državljansko vojno.« Narodna armija, Beograd Prepričani smo, da se urednik »NA« odločno spominja omenjenih lovov. Bivša Bodočnost Po Beogradu je silo demokracije začutila tudi sedma sila iz Titograda. Šest urednikov in novinarjev iz RTV Črna gora je bilo, kratko in jasno rečeno, izgnanih iz zgradbe RTVČG, katero od ponedeljka 9. septembra čuva tudi policija. Tako prvo, kot tudi drugo odredbo je podpisal generalni direktor. Šest suspendiranih novinarjev, ki so naredili »kaznivo dejanje« sodelovanja s tednikom »Monitor«, privatnim in politično neodvisnim časnikom iz Titograda, je po Pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti RTVČG »objektivno pomagalo in afirmiralo separatizem v Črni gori« Nedelja, Sarajevo V demokraciji je torej sodelovanje z drugim časopisom kaznivo dejanje in podpora separatizma. ŠIROKOGRUDNA RTB Trda roka jaha dalje Vedno povsod prisotni zamenjani generalni direktor RTV Beograd Dušan Mitevič, čeprav je bil nedavno imenovan za direktorja Republiškega zavoda za blagovne rezerve Srbije, še naprej drži v svojih rokah vse ključne niti beograjske televizije. Pred tednom dni je bil organiziran sestanek novinarjev informa-tivno-političnega programa z novoustoličenim generalnim direktorjem Dobrosavom Bjeletičem, ki je poznan kot propadli komunistični funkcionar, kateremu politični vrh že mesece dolgo ni našel nikakršne zaposlitve. Prvič v zgodovini beograjske televizije je bil ta sestanek posnet na magnetofonski trak. Takoj po končanem sestanku je bil magnetofonski trak odnešen Dušanu Miteviču, da bi lahko ta v miru proučil, kaj se je na sestanku govorilo. Nikakršna skrivnost ni, kaj si večina (svobodomiselnih) novinarjev beograjske televizije misli o svojem bivšem generalnem direktorju. Zato so pred nekaj dnevi poslali odprto pismo srbskemu premijeru Dragutinu Zelenoviču, v katerem pišejo: »Med vaše mnoge inovacije, ki ste jih uvedli v politično prakso, sodi tudi kadrovska okrepitev Republiškega zavoda za blagovne rezerve. Objavili ste, da je na položaj direktorja tega zavoda postavljen Dušan Mitevič. Ker pa ima naš bivši generalni direktor Dušan at napi tj piaamu in iaj- nico v Tankovski 10, in, ker še vedno prejema tudi plačo generalnega, čeprav je bil zamenjan, vas prosimo, da nam pomagate rešiti dilemo: ali sta Mitevič na televiziji in Mitevič v blagovnih rezervah dve različni osebnosti? V kolikor pa je mišljena samo ena oseba, vam povemo, da na Radio televiziji Beograd nimamo nikakršnih blagovnih rezerv. Imamo pa veliko novinarjev intelektualcev, katerih nihče ne zna izkoristiti. Zato vas prosimo, da tovariša Miloviča na državne stroške čimprej premestite na nov delovni položaj.« Razumljivo, da polno zaposleni srbski premier ni imel časa odgovoriti na to pismo. Vendar se je medtem oglasil vedno vicev podpredsednik dr. Budi-mir Košutič, ki je obljubil, da se bo kmalu formiral upravni odbor TV Beograd. Sestavljen bo iz najuglednejših izvenstran-karskih osebnosti v republiki. Ker beseda teče o že znanih imenih (Dobriča Čosič, Brana Crnčevič, Antonije Isakovič, Danko Popovič in drugi), ki pa so vsi člani vladajoče Socialistične partije ali njeni pristaši, je očitno, da se linija trde roke Dušana Miteviča nadaljuje. Jasno je, da se Miloševičeva Srbija ne bo kar tako odrekla zaslug bivšega direktorja Dušana Miteviča. To je namreč osebnost, ki predstavlja pri srbskem narodu »ogromno težo«. Mogoče tudi zato, ker tehta Mitevič preko 120 kilogramov. 11. STRAN_______________________ POSLANEC JE IZGUBIL POTRPLJENJE Culkovo kislo mleko Kaj se dogaja v Mlekarni? Mar gre direktor med privatnike, delavci in dobavitelji pa bodo ostali praznih rok, saj jim bo ostala bankrotirana firma. Vinko Drča, poslanec v skupščini Slovenije, je na posvetu na Gomilskem izrekel te in še dosti hujših obtožb na račun direktoija Mlekarne Andreja Čulka. Da bi izvedeli kaj več, smo povprašali poslanca Vinka Drčo. Pravite, da ste morali proizvajalci dati garancijo za kredit Mlekarni v višini 22 milijonov avstrijskih šilingov? Drča: Bili smo prisiljeni dati garancijo za ta kredit. Ljubljanska banka Mlekarni ni hotela dati kredita brez garancije proizvajalcev. Nam pa je bilo s strani vodstva Mlekarne in poslovnega sistema Hmezad jasno rečeno, da če ne damo garancije in če Mlekarna ne bo dobila kredita, ne bodo mogli odkupovati mleka. Mi smo garancijo dali, vendar sem jaz že takrat zahteval ustanovitev upravnega odbora, ki naj prevzame vodenje Mlekarne, direktor pa naj bi bil samo menedžer. Culk se je temu z vsemi štirimi upiral in njihov pravnik nas je prepričeval, da tega po zakonu ni mogoče storiti. Tako da smo na koncu ustanovili samo odbor upnikov. Takrat smo tudi zahtevali, da se v najkrajšem času pojasni, zakaj se bo kredit uporabil. Direktorje ob- ljubil, da kmalu dobimo podrobne analize, sedaj pa je skoraj že dva meseca, mi pa še vedno nimamo nobenih podatkov, in sploh ne moremo izvedeti kam je ta kredit šel. To pa moramo razčistiti, saj smo dolžni vrniti kredit, če ga Mlekarna ne bo mogla. Pravite tudi, da direktor Čulk ustanavlja svoje firme, ki prevzemajo distribucijo in blagovno znamko Zelena dolina? Drča: Firmo sicer vodi njegova žena, a tudi on ima v njej polovičen delež. Res ni nobenega zakona, ki bi direktorjevi ženi prepovedal imeti svojo firmo. Popolnoma nič me ne bi motilo, če bi njegova žena prodajala čevlje, nekaj drugega pa je, če prevzema tržišče in blagovno znamko Mlekarne. Ta njegova firma A&C Marketing pa prodaja mlečne proizvode ceneje kot Mlekarna, kar je logično gledano nemogoče. Re-proveriga poteka od proizvajalca preko zadruge, mlekarne. teh novoustanovljenih direktorjevih firm in trgovine. Kako lahko A&C Marketing prodaja ceneje kot Mlekarna, saj je le še en posrednik več. Naš cilj je skrajšati reproverigo med potrošnikom in proizvajalcem. Sedaj proizvajalci prodajamo mleko zelo poceni, potrošnik pa ga drago plačuje. Vi ste zahtevali od vlade blokado Mlekarne. Drča: Vlada nam je obljubila pomoč in pričakujemo, da bo izvršni svet te zadeve uredil. Na občinskem nivoju nismo mogli ničesar rešiti. Ce pa tudi po tej poti ne bi šlo, smo pripravljeni blokirati Mlekarno, kar pa bi bila seveda samo zadnja možnost. Vendar moramo te zadeve razčistiti enkrat za vselej. V Savinjski dolini je mleko glavni vir dohodka za okoli 400 kmetij. Ne moremo dovoliti, da Mlekarna propade saj potem ostanemo brez odkupa. Onemogočili bomo A&C Marketing oziroma firme, ki jih ustanavlja. Prekinili bomo pogodbo z njimi, potem pa naj prodajajo mlečne proizvode, če jih bodo lahko. Zahtevamo, naj Mlekarna ostane celota, odtujeno premoženje na podlagi čudne privatizacije se mora vrniti nazaj v matično podjetje. Mlekarno morajo ravno tako obiskati strokovnjaki, ki naj razkrijejo ozadje izgub in kreditov. V SDK nimamo zaupanja, saj njihove kontrole niso tisto kar bi morale biti. Vodilni delavci v firmi sedaj pravijo, da sploh niso vedeli za dopis, ki smo ga kmetje dobili iz Mlekarne in v katerem nas obveščajo, da se je podjetje notranje reorganiziralo, prodajo pa so poverili podjetju A&C Marketing, ki je prevzelo tudi ime Celeia in blagovno znamko Zelena dolina. V Mlekarni vlada korupcija, ki ji ni para.« Direktor Mlekarne Andrej Čulk pravi, da ni on lastnik firme A&C Marketing, pač pa njegova žena ter da ni v tem nič protizakonitega, da je poslovanje pregledala celjska SDK in ni našla nič nepoštenega. Z reorganizacijo firme se je doseglo samo boljše poslovanje. Trdi tudi da A&C Marketing posluje samo na področjih kjer prej Mlekarna ni prodajala svojih izdelkov in da ne prevzema trga Mlekarni. To ne drži saj se A&C Marketing že dogovarja tudi s trgovinami, ki jih je prej zalagala Mlekarna. Pa tudi SDK je sporočila, da njihov pregled v Mlekarni še ni končan. LETO DNI PO POPLAVI Vojna požrla ceste Prvega novembra bo minilo natanko leto dni od poplav, ki so zajele večji de! Slovenije, posebno pa so prizadele Zgornjesa-vinjsko dolino. Vodovje se je že zdavnaj umirilo in se vmilo v stare ali nove struge, na neprijetni dogodek pa nas spominjajo še vedno razdejani bregovi ob Savinji in njenih pritokih, nepopravljene ceste, pa tudi nove hiše, mostovi in jezovi. Družine, katerim je odneslo domove, danes prebivajo v novih hišah, ki so bile zgrajene v rekordnem času. Solidarnost je bila po mnenju poplavljencev neprecenljiva in so zanjo zelo hvaležni. Seveda so se našli tudi posamezniki, ki so se okoristili na račun poplav. Drugačna pesem pa se začne, če povprašamo ljudi o tem, kako so zadovoljni s sanacijo cest in vodne infrastrukture. Vsi še pomnijo obljube, ki so po poplavah prihajale iz republiškega vrha, katerim so ljudje takrat verjeli, danes pa so razočarani, jezni in nekateri tudi besni. Preklinjajo najbrž tudi redki turisti, ki se peljejo z avtomobilom iz Ljubnega v Logarsko dolino ali pa proti Rast-kam, saj morajo, namesto da bi opazovali prelestno pokrajino, paziti na to, da se ne bodo na prvem ovinku zvrnili s ceste. Cesta v Logarsko dolino, ki je bila že pred poplavami nevarna, je sedaj še bolj, in ljudje s strahom čakajo na zimo. Mnenja so, da bi se lahko kljub vsem neprijetnim dogodkom z JA v Sloveniji, cesta v času, ki nas loči od generalne obnove odseka Ljubno-Luče, bolje sanirala. Če je takšnega mnenja tudi citraški mojster Karli Gradišnik, doma iz Logarske doline, ki je vozil po takšnih in drugačnih cestah, se moramo nad tem zamisliti. Razmišljajo tudi vsakodnevni uporabniki nevarne ceste, predvsem pa se sprašujejo, kdo je za to odgovoren. Po običaju valijo krivdo na občinsko vlado v Mozirju. Ali imajo prav? Če bi to vprašali direktorja geodetske uprave v Mozirju, dipl. ing. gradbeništva Jakoba Presečnika, bi dobili negativni odgovor. Nad sanacijo cest po poplavah namreč bedi Republiška uprava za ceste, mozirska Geodetska uprava pa igra predvsem usklajevalno vlogo. Kaj in koliko se bo gradilo je torej odvisno od Ministrstva za promet in zveze, pod katerega po novem spada tudi Republiška uprava za ceste. Glavni krivec temu, da se ne obnavlja dovolj je (kot ponavadi) pomanjkanje denarja. Denar za sanacijo nastale škode ob poplavah je bil na republiškem (zdaj lahko rečemo na državnem) že pripravljen, najet je bil tudi mednarodni kredit (v dolarjih), vendar je bil namensko prekvalificiran za odpravljanje škode, nastale pri divjanju J A po Sloveniji. Tako je JA prizadela tudi Savinjčane, čeprav ni orala s tanki njihovih njiv. Ali je bilo res potrebno vzeti ravno kupček, ki je bil namenjen prepotrebni sanaciji, saj obstajajo tudi drugi viri? Kdor j e doživel obe katastrofi: poplave in orožne vaje JA v Sloveniji, se je lahko prepričal, da v svoji rušilnosti voda prekaša celo 122 milimetrske tankovske topove. Gospoda ministra, Janša in Bavčar, sta izgleda bolj malo gledala skozi okno, ko sta ob poplavah priletela s helikopterjem v Luče. Pa saj takrat res ni bilo kaj videti, saj je bila voda v napoto. Če gledaš gozd, pač ne opaziš drevesa ... V okviru sanacije vodne infrastrukture, je imela prvenstveno mesto izgradnja mostov, saj jezovi lahko malo počakajo. Mozirska . občina je s sredstvi, ki jih je imela za ta namen, zgradila nekaj najpotrebnejših mostov, nekaj pa jih je še v gradnji. Dela izvajata podjetji PUH iz Ljubljane in Nivo iz Celja. S slednjim na občini niso najbolj zadovoljni. Gradi se tudi pomožni most na Ljubnem, na mestu, kjer je starega odneslo, glavni most z ob- voznico, ki bo, vključno z izgradnjo ceste Ljubno - Luče, glavni zalogaj, pa šele pride na vrsto. Zdaj je mogoče prečkati Savinjo preko vojaškega sestavljenega mosta, ki so ga morali še malo »nategniti«, da je bil ravno prav dolg. Strah, da ga bo JA razmontirala in odpeljala s seboj, je bil odveč, saj ga je že meseca junija, malo pred »manevri«, prodala mozirski občini. Podobna kupčija je bila sklenjena tudi z mostom istega tipa čez Dreto v Lačji vasi. Duhove je burila tudi živahna polemika okrog tega ali se naj na Ljubnem gradi obvoznica ali ne. Na Geodetski upravi vedo povedati, da obvoznica bo! Nekateri opravičujejo izgradnjo obvoznice s tem, da je cesta skozi trg Ljubnega preozka za kamione in avtobuse. Nihče pa najbrž ne pomisli na to, da se bodo avtobusi s turisti odpeljali mimo Ljubnega po obvoznici v Logarsko dolino. Zdaj se še vsaj kakšen ustavi tudi na Ljubnem, da lahko turisti pustijo nekaj cvenka tudi ljubenskim oštirjem. NOVA^DOBA ŠE ZMEROM SE VRTI Ljubljana: skupnfjugoslovanski dolg tujini se še naprej zmanjšuje. Konec polletja je znašal 15 milijard in 926 milijonov dolarjev, kar je 1,8 milijarde manj kot na začetku tega leta. Sarajevo: v kratkem bodo v BiH zamenjali republiški grb, zastavo in himno. Knin: Milana Martiča, ministra za notranje zadeve krajine, k so ga zajeli pri povratku z Dvora na Uni, so že naslednji da osvobodili. Beograd: združenje Srbov s Hrvaške je izvedlo antifašističr miting, kjer so javnost opozorili na nevarnost »povampirjeneg fašizma v Evropi«. Beograd: specialne enote Ministrstva za notranje zadeve Srbije so preprečile protestni shod v Prištini. Beograd: Mednarodna banka za obnovo in razvoj je obvestila da je do marca prihodnjega leta zamrznila že odobreno posojilo v višini 292 milijonov dolarjev, namenjenih za rekonstrukcijo prometnih komunikacij v Jugoslaviji. Beograd: letošnja žetev pšenice je rekordna. Na približno milijon in pol hektarjev so pridelali 6,577.000 ton pšenice, kar je za 219.000 ton oziroma 3 odstotke več kot lani. Priština: na Kosovu približno 40.000 učencev ni moglo začel šolskega leta, odpoved je prejelo 6000 albanskih učiteljev in 25, univerzitetnih predavateljev, približno 7000 učiteljev je kazen sko preganjanih, mreža srednjih šol pa je zmanjšana za polovico. Beograd: prestolonaslednik princ Aleksander II. Karadjordje-vič bo v začetku oktobra obiskal Srbijo. Prisostvoval bo obletnici atentata na kralja Aleksandra L Karadjordjeviča. Beograd: po podatkih Zveznega zavoda za statistiko so povprečne plače po republikah v letošnjem prvem polletju znašale: Slovenija 8.099, Hrvaška 7.007, Srbija 6.575, Vojvodina 6.378, Črna gora 5.498, Kosovo 4.566 in Makedonija 4.393. Medjugorje: v tem romarskem kraju so odprli super moderen hotel s 44 sobami, kongresno dvorano, zdravniško ordinacijo in drugimi luksuznimi prostori. Beograd: v ZIS predvidevajo, da bo proizvodnja koruze to leto za 65 odstotkov, riža za 50 odstotkov, tobaka za 28 odstotkov, sončnic za 22 odstotkov in sladkorne pese za 8,6 odstotka večja od lanske. Beograd: domači ekonomisti so izračunali, da bi potrebovali 170 let, če bi hoteli dohiteti sedanjo raven nacionalnega dohodka v Zahodni Evropi, stopnja rasti pa bi morala biti 3-odstotna. Beograd: naši izvozniki terjajo od vzhodnoevropskih partner-jev 2,5 milijarde klirinških dolarjev, toliko pa so znašali njihovi dolgovi že na začetku leta. Zagreb: popularnost vladajoče stranke in dr. Franja Tudmana pada. Za HDZ in njenega voditelja bi glasovalo manj kot 50 odstotkov anketiranih. Ljubljana: Janez Janša meni, da Sloveniji ne grozi nevarnost. Ljubljana: Jugoslovanska armada še vedno zadržuje tri slovenske vojake. Beograd: Srbska liberalna stranka bo bojkotirala bližnje lokalne volitve v Srbiji in k bojkotu poziva tudi druge opozicijske stranke. Osijek: na kriznih območjih divjajo čedalje srditejši spopadi. Ljubljana: Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva ostro protestira in zahteva izboljšanje položaja, drugače bo 10. oktobra splošna stavka, na kateri bodo zahtevali odstop dr. Katje Boh, njenega namestnika dr. Koširja in g. Malešiča. Zagreb: hrvaške obrambne sile so ujele generalmajorja Milana Aksentijeviča in pet oficirjev Jugoslovanske armade. Beograd: S Hrvaške je v Srbijo pribegnilo že 97.107 ljudi. V ožji Srbiji je 53.627, v Vojvodini 42.937 in na Kosovu 547 beguncev. Zagreb: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške je uvedlo policijsko uro v vseh mestih na kriznem območju. V času policijske ure je prepovedano vsako gibanje in promet. Varaždin: Bombardirano je bilo letališče v Varaždinu in pri tem uničeno eno letalo. Zagreb: V Zagrebu so doživeli alarm za zračni napad, ki pa ga na srečo ni bilo. Ljubljana: Po zaprtju in vnovičnem odprtju je Zvezna uprava za kontrolo letenja ponovno zaprla zračni prostor, ki ga pokriva območna kontrola letenja v Zagrebu, to je zračni prostor nad Slovenijo, Hrvaško in BiH. Skopje: JA je gluha za zahteve Makedoncev in noče vrniti vojakov, ki so že odslužili vojaški rok. Beograd: Zvezna vlada razpada. Zdaj manjka že pet ministrov in podpredsednik, promet pa je celo brez namestnika. Zagreb: Hrvaška vojna je pred vrhuncem. Hrvatje zavzemajo vojaške objekte, vojna za mostove je čedalje srditejša, hrvaške vasi postajajo šolske tarče za srbske minomete, bije se pomorska in zračna bitka za Ploče, hrvaški branilci pa so zagrizeni. Zadar: Starejši ljudje in matere z otroki so množično zapustili Zadar in s trajekti odpotovali v italijansko Ancono. Beograd: Diverzanti v Beogradu nastavljajo bombe. Več eksplozij je odjeknilo v beograjskih lokalih, kjer se zbirajo četniki, odgovornost za diverzije pa je prevzelo hrvaško osvobodilno gibanje. Titograd: V Črni gori je finančna policija samo v juliju- in avgustu odkrila približno 6630 neevidentiranih vikendov, katerih lastniki se že leta izmikajo plačevanju davka na nepremičnine. NOVA W| DOBA STRAN 12 13. STRAN NOVA W DOBA RES JE... - da nekatere vlade še vedno mislijo, da so bogovi. Južnokorejska je te dni izdala odlok, s katerim je prepovedala sklepanje zakonske zveze med osebami, ki se enako pišejo. Na ta način želijo preprečiti špekulacije, saj se na primer vsak peti državljan Južne Koreje piše Kirn. - da je padlo avstrijsko priznanje Slovenije v vodo. Avstrijski zunanji minister pripadnik ljudske stranke Alois Mock, si je sicer zelo prizadeval za to, ampak socialistični kancler Vranicki ni bil za to. Dol s socialisti. - da je po vrnitvi iz Amerike Lojze Peterle izjavil, da je priznanje Slovenije kot zrela hruška, ki čaka, kdo jo bo prvi utrgal. To je mogoče že res, samo bojimo se, da bo hruška prej segnila. — da minister Rajko Pirnat v zadnjih dnevih od vseh naših vladnih mož najbolj trpi. Opozicija bi ga najraje požrla. - da se na Evropo ni zanesti. Te barabe hočejo vrnitev jugoslovanskih tabel in zastav na mejne prehode. Nizozemsko veleposlaništvo nas je obdolžilo kršitve Brionske deklaracije, ker so na mejnih prehodih zastave slovenske republike namesto jugoslovanskih. Kdo bi si bil mislil, da bo Evropa žalovala za zastavo z rdečo zvezdo. - kot je dejal v Trstu Ciril Zlobec, da hoče pol Evrope v Evropo. Samo bati se je, da bo iz Evrope odšla druga polovica, da bi se rešila revnih bratov z vzhoda in Balkana. - da je prišlo na naslov dekana Ekonomske fakultete pismo napisano na papirju z glavo in žigom republiške skupščine v katerem naj bi demosovci ostro napadli politično neustrezne profesorje. Drugo takšno pismo je dobil Veljko Rus. Vprašanje je samo kdo se iz koga dela norca. Ali DEMOS iz opozicije ali opozicija iz DEMOS-a. - da je dosedanji šef mariborske televizije Janez Ujčič za svojo nadaljno izvolitev tako pljunil v roke, kot že dolgo ne. Po nekajmesečni turneji po slovenskih gostilnah, ki jo je speljal s pomočjo ljubljanskih RTV šefov, med katerimi sta bila bolj zagreta direktor Janez Jerovšek in »svetnik« Rudi Šeligo, jih je uspel dodobra zrediti in napiti. Če so bile gostije poplačane iz privatnega (Ujčičevega) žepa ne vemo, lahko pa domnevamo, da bo skozi Je-rovškov želodec Janec Ujčič lažje prišel do svojega indeksa in statusa študenta na neki slovenski družboslovni ali humanistični fakulteti, kar bi naj še potreboval na svoji trnovi šefovski poti. Rudi Šeligo pa mu bojda že pripravlja temo za diplomsko nalogo. - da general Milan Aksentijevič ne rohni več z vso jugoarmijsko resnico na sosednjem Hrvaškem. Po prisilnem pristanku s pribočniki med mupovci in gardisti proučuje razliko med televizijsko kamero in armbrustom. - da je Markovičev zunanji minister Budimir Lončar minuli teden spet odletel na tečaj angleščine v Haag, medtem pa je doma skupaj s svojim odredbodajalcem ostal brez baze. - da Radio Slovenija s hrvaškega še vedno poroča o ognju iz minometalcev in ne iz minometov. Po takem jezikovnem znanju okupatorski metalci min bodisi frčijo po zraku na metlah ali kot baron Miinhausen alias lažnjivi Kljukec kar z minami vred. - da krajinski župan in neumorni poslanec Vitomir Gros škodi že sam sebi ne le državi. Zadnjič je v skupščini razumni predlog Banke Slovenije sesul tako dobesedno, da le-ta od jugo tiskanja denarja ne more plačevati nižjih obresti na enako ničvrednem denarju. - da so v Slovenskih Konjicah odprli novo banko ali točneje - ekspozitura Ljubljanske banke se je preselila v nov poslovni projekt. Mi smo se pa spraševali, kam so šle naše devize, hranjene v Ljubljanski banki. - da so se v Ljubljani te dni srečali patologi z vsega sveta. Kraj srečanja so kar prav izbrali. Bodo lahko od blizu pregledali simptome, ki so pripeljali do smrti Jugoslavije. - da se je pričel sestanek neuvrščenih v Ganskem glavnem mestu Akri. Ne vemo še, ali je Dimsi-Rupsi pokazal kakršnokoli dobro voljo, da bi se ga udeležil. i; I P I KAJ IŠČE DARKO MARIN NA MOŠE PIJADEJEVI 10 Ofenziva rdeče rekonkviste ^ ^ 4 na televizijo^ Očitno prihajajo še bolj nori časi, kot že so — tudi za medije. Ti ne morejo drugače, kot da ne bi obravnavali še sebe samih. Zato je bilo minule dni in tedne veliko črnila porabljenega za temo, imenovano pluralizacija medijev. Enostavneje povedano, gre za to, kdo bo v prihodnosti bolj ali manj nadziral dnevno informativni in periodični politični tisk oziroma za to, če bo v informativno-političnem medijskem spektru kaj prostora tudi za neodvisne. Malo je manjkalo, pa bi poleg Darka Marina prevzel eno od pomembnih »političnih« uredništev še ena sporna figura iz zlatih partijskih časov. Gre za zelo odmevno oddajo TV omizje, ki je že bila rezervirana za Milenka Vakanjca. Vakanjac je sicer drugače, bolj intelektualno strukturiran od Marina. Se je pa dolga leta sukal v CK ZKS bližnjim krogom (Marksistični center in podobno), bil pa je tudi ljubljanski mestni partijski sekretar. Ko je že bil v »špilu« za televizijo (poprej je bil redni sodelavec rdečega tednika Evropa, ki je propadel), je sicer javno popljuval prenovitelje, naslednike partije. To pa še ne pomeni, da si ti ali vsaj nekateri krogi v SDP ne bi zavestno pustili pljuniti v obraz. Pač pljunek kot cena za — poleg Marina - dodatni vstop svojega trojanskega konja skozi vrata TV obzidja. A izteklo se je drugače. Tik, pred sklepom redakcije smo izvedeli, da je Svet RTV Slovenija Vakanjčev prihod zavrnil. KDO JE VLEKEL HONORARJE Zeleni in dolgi Ne glede na takšno vnanjo pozornost vprašanjem medijev se v ozadju slej ko prej bije osrednja bitka za to, kolikšen delež vzvodov vplivanja bo kdo imel v rokah, ko gre za RTV Slovenija, predvsem njeno televizijsko krilo. Liberalno nastrojene novinarje in urednike na televiziji (kolikor jih pač je), pa vse, ki si ne želijo, da bi se televizija spremenila v ekskluzivno medijsko orodje katerega izmed političnih blokov — vseeno, ali sredinskega, desnega ali levega - te dni najbolj vznemirja povsem sveže uredniško imenovanje. Njegova inkarnacija je Darko Marin, ki je postal urednik TV tednika. Gre za izjemno odmevno oddajo, ki je po političnem vplivu takoj za dnevnikom oziroma dnevno političnim uredništvom. Tistih nekaj pokončnih, avtonomnih novinarjev TV Slovenije, ki so takšni ostali kljub absolutnemu nadzoru države-partije nad tem medijem v enoumnih časih, so se že kmalu po demosovsko zmagovitih volilnih dneh in sestavi demosovske vlade začeli bati desnega udara na slovensko RTV hišo, tako, da so si nekateri že rezervirali zaposlitev pri njim ustrezajočih časopisih, če bi prišlo do »najhujšega«. Vendar pa imenovanja nekaterih Demosovih ljudi na ključna mesta odločanja (Rudija Šeliga za predsednika Sveta RTV Slovenija kot najvišjega organa odločanja, pa prof. Janeza Jerovška za glavnega direktorja slovenske radiotelevizijske hiše) v praksi niso pomenila tudi neke resne kadrovske metle. Nasprotno, socialist Borut Šuklje, ki je v bitki za televizijo prišel vanjo kot glavni urednik, kar je bila posledica nekakšnega kompromisa med oblastjo in opozicijo v dirki za vpliv na televizijo (ter osrednji radio), je že po nekaj mesecih odstopil resignirano ugotavljajoč, da sploh ni nikakršnih kadrovskih oziroma sistemskih sprememb, ki bi RTV storila za moderen in funkcionalen, od države oziroma trenutnega razmerja politične moči čim manj odvisen medij. Kot alternativo je Šuklje ponujal model javne (nacionalne) televizije, ki da je v velikih evropskih državah sicer tudi že presežen, da pa je za dvomilijonsko Slovenijo še vedno primeren. Pri tem je ostro napadel Janeza Jerovška, ki pripravlja dosledno centralizacijo upravljanja (s tem pa tudi centralizacijo kreiranja programa oziroma postavljanja in odstavljanja novinarsko zmožnih ljudi) na RTV Slovenija. Tako se dejansko odpira možnost, da država oziroma prevladujoča politična moč prek glavnega direktorja neposredno nadzira in upravlja dogajanje v tako pomembnem mediju. No, nekaj uredniških rošad je na televiziji vendarle bilo, pri čemer je največ prahu v sami hiši dvigovalo imenovanje Lada Ambrožiča, nekdaj glavnega TV »energetika«, za urednika informativnega programa. A posledica tega je bila predvsem - kot trdijo TV »neodvisneži« - da se je samo še utrdilo vplivno novinarsko jedro, ki je v prejšnjih časih veljalo za posebej ubogljivo oziroma blizu partijskemu režimu. Omenjajo predvsem »ambrožičevce« Nino Komparič, Aleksa Štakula in Zorana Medveda, poslednjega partijskega sekretarja na televiziji. Še pred kakim letom dni so poučeni govorili, da na televiziji ne bo prišlo do pokola nekdanjih režimskih novinarjev in urednikov češ, da je bolje izkoristiti njihove profesionalne sposobnosti in jih s ponujeno novo mož- nostjo storiti za ubogljivo orodje novih gospodarjev - kot so pač bili ubogljivo orodje starih. Morda so takšne špekulacije hodile tudi po glavi Janeza Jerovška, ki s svojim »AVelcome« Marinu tovrstno prakso le nadaljuje. Vendar pri tem »pozablja«, da se z njegovim prihodom na tako ključno uredniško mesto utegne izoblikovati izrazito levičarski, ali bolje povedano, eksrežimski lobi, ki bi lahko čez čas vzel v svoje roke pomemben vpliv na oblikovanje televizijskega informativno-političnega sklopa. Darko Marin ima po obstoječi zakonodaji menda, sicer pravico do povratka v TV gnezdo, kar pa še ne pomeni, da bi moral človek, ki je kot predan partijski kader v poudarjeno boljševističnem Mariboru začel kariero pri tamkajšnjem dnevniku Večer, nakar je po prihodu na televizijo opravljal vrsto ključnih, izrazito političnih (partijsko priliz-Ijivih) novinarskih in uredniških funkcij, postati tudi urednik. Vmes je z eno nogo nekajkrat že stopil povsem v politiko, nakar je kariero nadaljeval še v Beogradu; namreč v Markovičevi vladi kot zvezni sekretar za informacije. Bil je torej portparol človeka, ki se je kljub relativnf uspešnosti zgodnje faze svoje federalne blufaže izkazal za neumornega nasprotnika ne le avtonomizacije, marveč tudi - lahko trdimo - demokratizacije »odpadniških« republik, predvsem Slovenije, na katero je naposled poslal še armado. Bog se nas torej usmili! Za sedaj se nas je vsaj toliko, da TV Slovenija niso na juriš zavzeli demosovi unisonovci (glede na rahljanje vezi znotraj vladne koalicije je za kaj takšnega morda že prepozno), nič pa še ni rečeno, da to ne bo uspelo rdeči rekonkvisti. Zeleni Slovenije bi bili lahko tudi dolgi. To je pokazala seja njihovega Predsedstva. Poleg tega, da se je začela s petindvajsetminutno zamudo, so kake pol ure porabili za razpravo o zapisniku prejšnje seje. Primer ni čisto osamljen. Kaže, da skušajo nosilci novega sistema marsikaj postaviti na glavo in da jim ostaja veliko preveč časa za seje, rekli bi, ^ popolnem nasprotju z Evropo. Tam je namreč čas vreden toliko kot denar, oboje pa je vredno veliko. A to le minioSrade. Stranka Zelenih Slovenije ima kljub vsemu dovolj problemov in skrbi, vrednih temeljite razprave. Čeprav je med najuspešnejšimi v parlamentu, saj je doslej uveljavila kar 35 odstotkov svojih pobud (Zeleni v Švici samo 2 odstotka!), pa ni uresničila še nobenega programskega cilja. Namesto tega je izgubila veliko ugleda, zapustili so jo v glavnem strokovnjaki, predvsem zato, ker se je vključila v Demosovo koalicijo. Razprava na seji predsedstva se je lotila dela predsedstva, ki očitno ni bilo preveč uspešno. Ugotoviti |jji0 treba, kdo je delal zastonj, kdo pa je vlekel honorar. Pripravijo naj seznam plač in honorarjev. Toliko zaposlenih, kot jih imajo Zeleni Slovenije zdaj. jm zlepa ne bodo imeli več. Sicer bo vse to morala prevetriti skupščina, ki je pristojna tudi za kadrovske spremembe. Ob tem, ko v stranki, ki ima menda to slabo stran, da je politična, njena vsebina pa v celoti ekološka, najbrž ni popolnega soglasja (kar seveda ni nič posebnega), se vsiljuje misel, da bi morala biti ideološko odprta, kar bi opredeljevalo Pr'Padnost Zelenim. Razlikovanje pa ne bi smelo biti razlog za razhajanja ali izstope iz stranke. Gre za težnjo po oblikovanju frakcij, kar je brž vzbudilo pomislek, da ideološke frakcije Zeleni ne potrebujejo, če že, kvečjemu brez ideologijg saj ne kazalo posnemati nemških izkušenj, ko so Zelene prav zaradi tega izrinili iz parlamenta. Kot kaže. Zeleni Slovenije iščejo svojo identiteto (morda bi jo hitro našli zunaj Demosa) oziroma pripravljajo bilanco svojega dela, ki bo odločilna na volitvah. -S::-: '.. ' Dušan Plut: glavice bomo malo sklonili HUMORESKA Jaha Zavožen gaje pihnil V podjetju MEO so bili vsi globoko pretreseni, ko so izvedeli, da je postal, glavni di-' rektor član nekdanjega vodstva Jaka Zavožen, ki so ga tedaj postavili na stranski tir, ker je malo premalo znal in ni bil sposoben za vodenje. Vsak sodelavec je njegove vrline odkril tako rekoč, ko ga je videl, ko je samo odprl usta. »Jezus Kristus,« se je pokrižala stara delavka, »zdaj bo pa ta direktor? Bog nam pomagaj. Kam nas bo pa pripeljal?« »Da so takega nesposobneža posadili na direktorski stol?« je rekel delavec in zamahnil z roko. »Ljudje božji, kaj se norčujejo iz nas?« se je razhudil sindikat. »Bučman glavni!« je šlo po hodnikih. »Nikar tako,« se je oglasil strokovnjak. »Ne bodimo krivični. Če se namreč na direktorsko mesto povzpne nekdo, ki je brez znanja, ki torej nič ne zna, je to zanj gotovo največ, kar je lahko dosegel in je pohvale vredno. Pomeni, da je sposoben napredovati.« »To že, dragi moj,« so mu oporekli. »Zanj. Kaj pa za nas, za podjetje? Radi bi videli, kje so skuhali tako kadrovsko godljo in kdo jo bo na koncu požrl? Zakaj se je Zavožen spustil tako daleč, če ni kos položaju?« »E, vidite, prav zato, ker ne ve niti tega, da položaju ni kos. V tem je stvar,« je rekel nekdo. Voz, ki so ga vanj vpregle neznane sile, je res hitro krenil navzdol. Ampak za to, je rekel vpreženi, ni kriv on, krive so splošne razmere, krivi so dela vci, ki ne znajo delati. Če bi vsi vedeli, kar ve on, da namreč v takih ramerah ni mogoče narediti nič, bi jim bilo hitro vse jasno. Po njegovem vsaj polovica delavcev ni sposobna za delo. Lahko bi se raztelesil in počil od delovnega napora, pa ne bi mogel biti pameten, kot bi vsi radi, da bi bil. Tu je problem, to je treba upoštevati. Zakaj je pa pobegnil od rdečih, če ne zato, da bi dokazal, da je sposoben - vključiti se namreč v katerokoli stranko. On je prepoln strankarskega pluralizma. Jaka je hotel dokazati, da je tudi prepoln idej. Domislil se je, da kljub vsemu ne bi vrgel puške v koruzo in bi nekaj naredil. In je cel kup ljudi naredil za programske vodje. »Če bomo imeli čim več programskih vodij, bomo imeli tem več programov,« je rekel. S tem ga je zelo pihnil. Pravijo namreč, da zdaj v podjetju MEO že vsakdo nekaj programira, le to še ni natančno znano, kaj. FOTOREPORTAŽA Predsednik brez beliča Prvi varčevalec Štajerske banke je postal predsednik Milan Kučan. Med izdajanjem hranilne knjižice smo zabeležili naslednje: Kučan: »Pri vas bi odpri hranilno vlogo...« spomnim, da sem denar pozabil doma...« Karner, direktor banke: »Punca, le vpiši gospoda Kučana. Jaz ga častim s sto dinarji!« Kučan: »Hvala, gospa. Tako se posluje. Bom poslal še druge varčevalce.« NI RES... - da gre študentom slabo. Republiška ministrica za delo Jožica Puhar je študentom dvignila štipendije za 30 odstotkov. Kaj drugega ji niti ni preostalo, saj bi se kaj kmalu lahko zgodil kakšen študentski štrajk. - da so na Hrvaškem zaplenili slovenske vikende. Sprejeli so samo odločbo o prevzemu, posesti in uporabi hotelsko-turističnih objektov, katerih lastniki imajo svoj sedež zunaj Republike Hrvatske. - da je Jeffrey Sachs od slovenske vlade pokasiral za svoje svetovanje kar lepe denarce. Dobil ni niti beliča. To je že lepo, ampak nekateri menijo, da po lastninjenju po njegovih nasvetih tudi delavci ne bodo dobili niti beliča. - da se problema deviznih vlog v Ljubljanski banki ne da rešiti. Stane Valant se je domislil genialne rešitve. Občani bi lahko banki mesečno prodali za petsto mark deviz. Ja, res krasno. Od deviz se bomo pa kar poslovili. - da Slovenci nimamo svojega znaka kakovosti. Na sejmu v Kranju so se dogovorili za označbo slovenske kakovosti SQ. No, nekateri že pravijo, da ta znak ni kaj prida, saj preveč spominja na nekega skandinavskega quislinga. — da se stranka demokratične prenove utaplja, saj je njihovo tedensko glasilo Evropa moralo zapreti štacuno in v stečaj. Sicer se prenovitelji več ne bodo mogli gledati na slikah v svojem časopisu in še težje se bodo obveščali med seboj. Mogoče bodo spet rekli, daje imel prste vmes nekakšen nov DEMOS-ov stroj, ki ni pravočasno spoznal vloge Evrope pri demokratizaciji medijev. Ker se pri vsakem propadu podjetja pač pojavi vprašanje zaposlenih, sc lahko vprašamo, kam s trojico, ki je tednik delala. Na SDP-ju se še vedno tre interesentov, ki so po volitvah odpadli kot odvečni, zato je neznano, kam s šefom Evrope, Bojanom Požarjem, saj so mu CK vmes že ukinili. — Dimitrij Rupel ne zna ustreliti tudi kakšne pametne. Končno se je po nekajmesečni vojni na Hrvaškem modro spomnil, da gre nedvomno za obrambno vojno, saj že ves čas tečejo vsi boji na hrvaških tleh. Srbski agresorji pa na ozemlju tuje republike nimajo kaj iskati. Dodal je še, da bo to stališče zagovarjal na prvem naslednjem mirovnem srečanju z evropskimi ministri. Pri vsem tem nas lahko skrbi, kdo so sploh ti evropski ministri, ki se hočejo iti politiko na jugoslovanski grbi in delajo lastno kariero s tujimi življenji, niso pa ves čas Opazili nedvomnega dejstva, ki mora biti jasno vsakemu osnovnošolcu. Rupsiju pa čisto petico in lahko sede. — da krokodilček iz Ljubečne ni last mariborskega akvarija, ki ga je od tam ukradel neznanec in ga naselil v bolj živalsko prijaznem okolju. V mariborskem akvariju so prepoznali ubogo živalco za svojo (verjetno po očeh, saj se je v tem času telesno že zelo spremenila). Kam ga bodo tako odraslega in velikega vtaknili, se ne ve, upamo pa, da ne bo končal kot kakšna ženska torbica ali lovska trofeja. Po tem, ko smo se prepričali, da lahko krokodili živijo tudi v slovenskih mlakah, je greh, da bi uboge živalce še zapirali v steklene kletke in se raje odločimo za kakšen rezervat, ki bo zanimiv za nas in turiste. Sicer dvomimo, da bodo lipovi birokrati dopustili, da bi bila Slovenija edina krokodilja evropska dežela. BREZ DLAKE NA JEZIKU ; ItMMMM liM« (iMlMV 959MH?? NOVA^DODA STRAN 14 KOVINOTEHNA < tradicionalno »MOS- CELJE, 13. • 22. 9. 1991 d&0r<0 sofems&a ponudba RAZSTAVNO PRODAJNI PAVILJON PRED HALO »A« POPUSTI PRI GOTOVINSKEM NAKUPU - VAL lak za parket in LAZAROL HELIOS 50% - proizvodi Tovarne kos Lovrenc 30% - kopalniška oprema, WC kotlički Metalplast, Standard 25% - ključavnice, obešanke, varnostni sistemi TITAN 20% - električna orodja ISKRA, BLACK&DECKER 20% - keramične ploščice Gorenje, Keramix 20% - apno Kresnice 20% - mali gospodinjski aparati Gorenje, Elma 15% - barvni TV šprejemniki Gorenje 15% - kotli za centralno ogrevanje TVT B. Kidrič, Feroterm 15% - oljni gorilci Joanes 10% POSEBNO UGODNE SEJEMSKE CENE - oljni gorilniki LIBELA - termoakumulacijske peči - steklo, porcelan - keramične ploščice uvoz iz Italije - premazi za les LESOTON - URE ZLATARNE Celje - gospodinjski aparati GORENJE - pestra izbira akustičnih aparatov MOŽNOST NAKUPA TUDI NA POTROŠNIŠKA POSOJILA POD NASLEDNJIMI POGOJI: I+3 mesece 24% obresti nad 3.000,00 din I+4 mesece 31% obresti nad 6.000,00 din 1+5 mesece 39% obresti nad 6.000,00 din PRODAJA NA ČEKE 1+3, MASA OBRESTI 24%, nad 3.000,00din NEMOGOČE JE MOGOČE! KOVINOTEHNA 15. STRAN NOVA W DOBA ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA Cena denarja Po nekaj zapletih in odlogih je 13. septembra, potem ko je predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan postal prvi varčevalec, Štajerska banka obrti in podjetništva d. d., Celje pričela s poslovanjem v prenovljenih prostorih na Trgu V. kongresa 7 v bivši stavbi SDK Celje. Ob dosedanjih kreditnih poslih so tako uvedli dinarsko poslovanje za obrtnike in podjetja in plačilni promet za svoje komitente, prodor na devizni trg pa napovedujejo v kratkem. O tem, kaj ponuja banka obrtnikov in podjetnikov, kje so njene morebitne prednosti in kakšni cilji, smo se pogovarjali s Haroldom Karnerjem, diplomiranim ekonomistom, izkušenim finančnikom, na zboru delničarjev imenovanim direktorjem Štajerske banke, za zdaj sorazmerno majhnega, šestčlanskega kolektiva. Lahko za začetek pojasnite zaplete in zamude v konstituiranju banke? Harold Karner: »Približno leto dni je preteklo od prve resne promocije ideje o ustanovitvi banke obrti in podjetništva v Celju. To je bil zaželen in pričakovan otrok, saj je analiza tržišča finančnega posredovanja pokazala, da banke takega profila in namena manjkajo. Novo nastajajoča podjetniška klima naj bi bila ugodna za njeno rast. Po promociji ideje in začetku zbiranja delniškega kapitala se je izkazalo, da je zaupanje v banke zelo omajano in pri zbiranju sredstev ni bilo ne hitrih ne pričakovanih rezultatov. Problem je pomagala rešiti Republika Slovenija, ki je s svojim vložkom v višini dva tisoč delnic pripomogla k temu, da je banka zbrala dovolj denarja za pridobitev cenzusa in ustreznih soglasij za ustanovitev.« V času, ko je banka nastajala, smo mnogo pisali, mnogo govorili o ciljih in namenih Štajerske banke obrti in podjetništva. V njej naj bi razvili dejavnosti, ki so jih komitenti in varčevalci pogrešali v drugih bančnih ustanovah. Kaj torej ponujate? Harold Karner: »Uveljavljena majhna podjetja in obrti, novo nastajajoče podjetništvo je tisto, ki bo pripomoglo h hitrejšemu izhodu iz krize. Ker smo majhni, smo fleksibilni, lažje bomo razumeli potrebe podjetnikov in spremljali njihov razvoj. V socialističnem samoupravljanju je bilo grdo, če si je kdo pridobil premoženje, vladala je logika, da je tekoče prihodke treba takoj porabiti. Kapital nastaja samo na ta način, da tekočih prihodkov ne porabimo sproti. A to odlaganje potrošnje se mora ljudem izplačati. Ker nismo vsi podjetniki in ker tudi podjetniki nimajo vedno na razpolago priložnosti vlagati v donosen in varen posel, smo tu mi kot banka, v katero ljudje lahko shranijo, vložijo, investirajo svoje finančne prihranke, mi pa bomo denar varno naložili pri ti- stih, ki imajo možnost s poslom zaslužiti in banki vrniti denar z obrestmi. Za tiste, ki imajo ideie in priložnost za zaslužek, bomo zagotovili potencialni vir sredstev za njihovo dejavnost.« Dejali ste, da smo vajeni sproti trošiti, kar zaslužimo. Mar niso bili vsi, ki so varčeva-li, doslej večkrat krepko ope-haijeni? Harold Karner: »Točno. Vsak, ki je varčeval, je imel na koncu izgubo. In zato je začelo veljati pravilo, da je najbolje že danes živeti z jutrišnjimi plačami, ne pa, da današnjo plačo namenjaš za jutri. Mi želimo prekiniti s tem sistemom. Da bi zavarovali sredstva svojih komitentov in varčevalcev smo ob revalorizacijskih obrestnih merah sklenili vse bančne posle voditi v secujih, to je v obračunski slovenski valuti, ki je objavljena na Borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani in se oblikuje tedensko na osnovi oblikovanega tečaja. Ohranimo vrednost denarja, varčevalci in komitenti pa morajo ob tem še nekaj zaslužiti. Le tako lahko razvijemo potrebo in nagnjenost k varčevanju.« Od minulega petka prodajate v vaši banki tudi vrednostne papirje oziroma blagajniške zapise, ki so neke vrste plačilno sredstvo tudi v široki potrošnji. Zakaj gre? Harold Karner: »Želimo povečati ponudbo in zato smo se odločili za prodajo blagajniških zapisov s šestmesečnim rokom zapadlosti in 10,5 odstotno obrestno mero v secujih in to za sto, dvesto in petsto secujev (100 secujev tačas velja 4631 din). S trgovinami smo v dogovoru, da lahko lastnik blagajniškega zapisa v trgovini, če je, denimo, v finančnih škripcih, kdajkoli plača blago. Tu lomimo led, nekateri trgovci so že pristali, z drugimi smo v dogovoru.« Osnovni namen Štajerske banke obrti in podjetništva pa je slej ko prej podpiranje drobnega gospodarstva? Harold Karner: »Recimo gospodarstva. Tu ne gre za omejevanje na firme z do dvesto NAROČILNICA NOVA^^DOBA Ime ..........priimek .......... naslov ......................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite ....... izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika zaposlenimi, naša omejitev je v tem. da ne dajemo velikih plasmajev, saj naša banka ne more biti odvisna od posameznega komitenta, ki lahko zaide v težave in potlej sta v težavah oba. V podpori gospodarstvu želimo nuditi ustrezno ceno denarja in to v obliki kreditov, ki so zvečine nenamenski. Namenskost prepuščamo komitentu, tako pri kratkoročnem kot pri dolgoročnem posojilu«. Za kredite nad tri mesece velja 18-odstotna obrestna mera v secujih, na kredite nad šest mesecev 20-odstotna, za kredite nad eno leto 22,5 odstotna obrestna mera v secujih. To ni ravno poceni, mar ne? Harold Karner: »Zavedam se, da je 20-odstotna obrestna mera v tuji valuti visoka cena. Tega se zavedamo, istočasno pa se zavedamo, da je kredit redko blago, varčevanje še bolj redko blago in da je bolj malo dejavnosti, ki bi si lahko na dolgi rok privoščile tako visoke obresti. Tega se zavedamo, vendar je vprašanje cene kapitala odvisna od stabilnosti razmer, tveganja in pričakovane inflacije. Noben od teh elementov trenutno ne govori v prid nizkim obrestim. V vodstvu banke menimo, da je naša naloga opravljati posredniško delo, kar funkcija banke je, a opraviti nameravamo to čim ceneje in zmanjšati razliko med obrestmi, ki jih dobi varčevalec in tistimi, ki jih plača kreditojemalec. Normalne bančna marža v razvitem svetu znaša med 3,5 do 4 odstotka, to si želimo doseči«. Vaša bančna marža je okoli 10 odstotkov, v sistemu Ljubljanske banke pa je bistveno višja. Harold Karner: »O tem ne bom govoril. Kolikšna je bančna marža pri nas ali v drugih bankah, si lahko izračuna vsak sam«. V načrtu imate tudi devizno poslovanje. Se je kje zataknilo? Harold Karner: »Trenutno še ne moremo sprejemati deviznih vlog, plačevati v tujini, nimamo še deviznega kreditiranja. Še iščemo načine, ki bi bili primerni in dovolj racionalni glede na velikost naše banke. Z deviznim poslovanjem pa bomo vendarle pričeli v relativno kratkem času. Naš moto pri tem seveda je, da mora dobiti varčevalec tedaj, ko zahteva, svoj denar nazaj. Brez takšnega koncepta se deviznega poslovanja sploh ne bi lotili«. Štajerska banka obrti in podjetništva je za zdaj lokacijsko vezana izključno na Celje in z dvigovanjem denarja s hranilnih knjižic in tekočih računov bi lahko bilo precej neprijetnosti in zamudnosti. V času ustanavljanja ste govorili o nekaj ekspoziturah po Sloveniji. Harold Karner: »Namen imamo razviti bančno mrežo, kje in kdaj pa bomo skspozitu-re odprli, bomo pravočasno objavili. Za zdaj zadeve najbolje tečejo v Beli krajini, v Črnomlju. Vendar ni res, da bi varčevalci s knjižic in tekočih računov mogli dvigovati svoje denarje le v naših novih poslovnih prostorih. Od 16. septembra lahko to počnejo na vseh 66 enotah celjskega PTT podjetja v osmih občinah celjske regije«. Pojavili ste se v sorazmerno majhnem ekonomskem prostoru in s konkurenčnimi prednostmi. Vas drugi bančniki gledajo postrani? Harold Karner: »Obstoječe banke nam ne delajo težav, tu- di njihovi programi spremljajo novo konkurenco. A za zdaj smo še kot Davidi proti Golija-tom in nismo nevarni. Smo le bolj fleksibilni. Normalno so nas sprejeli in v okviru medbančnega poslovanja normalno sodelujemo«. Tretjino delnic Štajerske banke obrti in podjetništva, ki je zasnovana in funkcionira kot delniška družba, ima v rokah Republika Slovenija. Ali to pomeni, da ste odvisni predvsem od države in državnim oblastnih organov? Harold Karner: »V delniški družbi ni več pomembno, kdo so delničarji, pomembno je, kdo je v strokovnih organih, v upravnem organu in v nadzornem organu. Če so delničarji zadovoljni, dvigujejo roke, če so nezadovoljni, dvignejo noge, kar pomeni, da odidejo, delnico prodajo. Če jo prodajo pod ceno, je to zelo slabo in pomeni, da je nekaj narobe z banko. Ko otrok odraste, ima svojo identiteto in ni več odvisen od staršev. Štajerska banka je danes nepopisan list. Kaj bo na ta list prišlo, bo v veliki meri odvisno od vodstva, osebja, ustanoviteljev in okolja. Storili bomo vse, da bomo pridobili zaupanje komitentov.« Na otvoritvi podružnice Štajerske banke v Celju, kjer pričenjajo poslovanje z občani pri bančnih okencih NOVA W DOBA STRAN 16 SKOZI PEKEL DO NASLOVA MISS Lepotico posililo petnajst mladeničev Pino Siracuso, mlado Sicilijanko, je pred tremi leti posililo petnajst »dobrih fantov« iz njenega mesta Mazzarina v provinci Caltannissetta. Po tej izkušnji ni bilo o njej nikakršnih novic več. Prezirana od someščanov in zapuščena od svojih staršev se je skrila pred javnostjo. V prvih dneh preteklega avgusta pa se je njeno ime zopet pojavilo v vseh časopisih. Pina se je udeležila predizbora za miss Italije in na njem zmagala. Ponovno je doživela veliko publiciteto, oblegali so jo fotografi in novinarji, Pohotni zdravnik ki so želeli odkriti njeno grenko preteklost. Prestrašeno dekle je spet izginilo iz javnosti. gre nasproti boljšemu in lepšemu življenju. Bežala je iz domačega zapora ne da bi vedela, da jo čakajo še grenke preizkušnje. Tako je Pina zopet ostala brez doma. Sama, brez dela, brez zavetja, brez denarja in brez prijatelja, ki bi ji lahko pomagal. Na lastni koži je spoznala vso človeško hudobija in zlobo, ter spoznala, da se ne more na nikogar zanesti, in da lahko računa le sama nase. Prvi večer je dobila gostoljubje pri svoji teti. Teta jo je ljubeznivo poslušala, dala ji je hrano in posteljo. Toda že naslednji dan je spremenila svoje mnenje. Ni si želela neprijetnosti s Pininimi starši ali kakršnihkoli problemov s Pino ter ji je dejala, da mora oditi. Pina jo je razumela in je odšla brez besed. Ker je imela neko prijateljico v San Cataldu, nedaleč od Cal-tanissete, se je nastanila pri njej. Vsako jutro je odhajala v mesto iskati delo, vendar iz tega ni bilo nič. Bila je obupana in je z vsakim dnem globlje padala v depresijo. Nato ji je To je na kratko o dekletu, ki je našla moč, da se je iz blata dvignila do odrskega blišča. Njena izpoved je polna grenkobe in bolečine, ponižanja in odtujitve. ki jih je tri leta preživljala. No, pojdimo po vrsti. Pina Siracusa, dekle vitke postave, z dolgimi lasmi in velikimi zelenimi očmi, nikoli ne bo pozabila pomladi leta 1988. Čeprav je živela v revni in zaostali družini z nepismeno materjo in nasilnim posestniškim očetom, je sanjarila o tem, da bi se naučila risati in slikati, oziroma končala likovno akademijo. Toda to so ostale le želje, kajti njen oče, starokopiten mož, se s tem nikakor ni strinjal. Ostala je doma in živela kot vse njene vrstnice do nesrečnega dne, ko so jo napadli fantje iz njenega mesta. Posililo jo je petnajst fantov in to dvakrat. Najprej se je to zgodi-■ lo na neki zapuščeni pristavi na polju, drugič pa v neki hišici. Pina se ni mogla upirati petnajsterici, ki se je hotela zabavati, misleč, da se bo na tem vse končalo. Medtem je Pina prijavila svoje napadalce. Proces na sodišču je bil zelo težak in dramatičen. Mladeniči so bili obsojeni na dve do pet let zapora, toda kazni so odsedeli le nekaj mesecev. Za Pino se je šele tedaj začel pravi pekel. Bila je osramočena, ponižana in zavržena od vseh - staršev, prijateljev, vsega mesta v katerem živi okoli 15.000 krajanov. Njeni someščani, veliki moralisti, kot znajo biti le Sici-Ijanci, so jo obsodili, čeprav je bila žrtev. Takoj po procesu, ji je združenje feministk ponudilo pomoč. Ženske so ji obljubljale, da ji bodo našle stanovanje, delo, vse - malo je manjkalo, da bi ji ponudile princa na belem konju. Vse to pa so bili prazni upi. Feministke so jo samo izkoristile v propagandne namene, da bi si naredile malo reklame. Odpeljale so jo v Palermo in izginile. Pina se je morala znajti sama. Edina, ki sta ji v Palermu res pomagala sta bila pastor Sergio Aquilante in tudi prijateljica odpovedala gostoljubje. Rekla je, da pričakuje svojega zaročenca in da mora Pina zapustiti hišo. Nekega dne, ko je iskala delo v nekem baru, ji je starejši gospod ponudil pomoč. Spoznal je Pino s svojim, sinom - čednim zdravnikom, ki je bil znan v vsem mestu. Ta je bil lep, vpliven in bogat. Bil je ločen, vendar je imel stalno ljubico in veliko drugih »prijateljic«. Takoj je vedela, kaj ji bo predlagal, vendar si ni mislila, da bodo njegovi predlogi tako perverzni. Zdravnik jo je hotel odpeljati v neko lepo hišo v Ca-taniju, ki jo je vodila njegova dobra prijateljica in v kateri so živela druga dekleta. Obljubil ji je, da ji bo ta ženska kot mati in da bo skrbela zanjo. Tako bo konec njenim problemov. Vendar ta gospod zdravnik, tako bogat in kulturen, ni razumel, da Pina ne želi biti luksuzna' kurba. Ona ni potrebovala lahko zasluženega denarja in lagodnega življenja. Hotela je imeti častno in pošteno delo. Odklonila je njegovo ponudbo in se zopet znašla sama na cesti. Ponovno je hodila okrog iskati delo. Pot do zvezd Slučajno je Pina spoznala neko dekle, ki se je bila prijavila na tekmovanje za Miss Italije. »Imaš vitko postavo, lepe zelene oči in razkošne lase, zakaj ne bi tudi ti poizkusila?« jo je nagovarjala nova prijateljica. Pina, ki ni imela več kaj izgubiti, se je odločila poizkusiti svojo srečo. Z udeležbo na lepotnem tekmovanju se je želela prebiti v svet drugačen od tistega, v katerem je do takrat živela. Upala je, da bo potem lažje našla delo, ki bi ji nudilo materialno varnost in s pomočjo katerega bi pozabila na svojo preteklost. Svet mode je bil Pini všeč in verjela je, da ima tudi talent za to. Priglasila se je na natečaj in zmagala. Za toaletno Miss Italije se je kvalificirala kbt Miss Fascion Girl. Ker je hotela skriti svojo preteklost in svoje pravo ime, se je preimenovala v Giusy. Upala je, da se bo na ta način izognila vsem bodočim neprijetnostim. Takrat pa je začela delovati mašinerija organizatorjev tekmovanja. V vseh časopisih je bila objavljena vest, da Pina Siracusa, dekle, ki je prijavilo petnajsterico svojih posiljevalcev, sodeluje na tekmovanju za Miss Italije. Na naslednji selek- njegova žena Lidia, voditelja inštituta za pomoč mladim v težavah. Sprejela sta jo brez vprašanj in brez obsodbe. To je bil zanjo pravi dom, ki ga pri svojih starših ni nikoli imela. Ta velikodušni par je zanjo veliko naredil. Bila sta potrpežljiva in polna razumevanja, kot prava starša. Toda kri ni voda. Pina je bila v telefonskih stikih s svojimi starši, ki so jo vabili, naj se vrne domov. Vedela je, da jo potrebujejo, ne zato ker jo želijo imeti pri sebi, pač pa zato, ker so potrebovali pomoč v hiši. Vrnila se je domov, toda tam jo je čakal pravi pekel. Starši so z njo ravnali kot z zapornico. Niti iz hiše ni smela iti, razen podnevi v spremstvu matere. Tisti, od katerih je pričakovala največ razumevanja, ji ga niso pokazali. Njena notranja drama in traume, ki jih je doživela, jih sploh niso zanimali. Bila je odvečna, kot upornik brez razloga. Pina je iskala malo razumevanja in pozornosti, družbo svojih vrstnikov, med katerimi se ne bi počutila izgubljeno in zapuščeno. Najnesrečnejša je bila zaradi človeške hinavščine. Mladi, stari, ženske in moški - vse mesto ji je obrnilo hrbet. Ko je hodila po mestu, seveda z materjo, je ni nihče niti pozdravil. Njihove oči so govorile več kot besede. Gledali so jo posmehljivo, s sovraštvom. Nekateri so bili tudi toliko pogumni, da so ji dejali, da je tam nezaželena in da mora oditi. Pina je v svojem mestu preživela grenke ure brez kakršnegakoli upanja in vere v prihodnost. Ker je bila zaznamovana, ni mogla najti nobenega dela. Edino, kar ji je uspelo, pa še to na »črno«, je bilo pranje stopnic. In tudi to ni trajalo dolgo. Doma je bil pekel. Oče je ni poizkušal razumeti, mati je ni želela niti poslušati. Nekega dne je prišlo do hudega prepira z materjo, ki je Pino z najhujšimi žalitvami nagnala od doma. Ponovno je morala zapustiti domačo hišo in oditi v neznano, da bi si priborila svoj prostor pod soncem. Upaja je, da ciji so jo že pričakovali fotografi in novinarji. Dobro je vedela, kako bo potekalo srečanje z njimi. Zopet bodo hoteli vedeti, kako se je zgodilo, koliko jih je bilo, kdo so bili... Se vedno je bila za vse »ta posiljena«, ne pa dekle kot vsaka druga, ki sanja svoj trenutek sreče, medtem ko hodi po pisti in pričakuje pogodbo za reklamne fotografije ali modne revije. Čutila je, da jo čaka še ena mora, kot da jih ni že dovolj preživela. Podobe posilstva niso zbledele iz njenega spomina, in to, kar se ji je zgodilo, ji je vzelo veselje ljubezni in zaupanje v objem moškega. To je bilo preveč in Pina tega ni mogla prenesti. Zopet je pobegnila in se skrila pri neki prijateljici. Potem je, da bi se umirila, nekaj dni preživela pri svoji sestri. Ker ni brala časopisov ni vedela da jo iščejo. Tekmovanje in naslov Miss ji ni več nič pomenilo. Na sestrino željo se je vseeno prijavila karabinjerjem, da bi pojasnila, da ni izginila. Avantura se je začela ponovno. Odločila se je, da se vrne na oder in se sooči s fotografi in novinarji. Hotela si je povrniti zaupanje vase in se spoprijeti z življenjem. Največja zmaga te Pinine pustolovščine ni bil naslov lepotice Italije. To je dobilo drugo dekle. Za Pino je to bila vrnitev dostojanstva, oziroma želja, da se je ne spominjajo več kot »Onečaščena Pina«, temveč kot ene izmed udeleženk tega spektakla. Uresničile so se njene sanje, bila je ocenjena na odru za svoje noge, svoj . nasmeh, oči in lase. Zeli le to, da bi bila intervjuvana o tem, kar bo in ne več o tem, kar je bilo. Pina Siracusa, ki je čez pekel prišla do svetlobe odra, želi pozabiti grenko preteklost. Miss zlate riti Boks v toplesih Nenavadno lepotno tekmovanje »Miss zlate riti« je avgusta razburilo duhove v drugače mirnem italijanskem mestecu Mad-dona delle Nevi, ki se nahaja na hribčku Monccuco v okolici mesta Santo Stefano Belbo. Se posebej se je razburil župnik tega kraja, don Greste Germanetto. Kljub temu je svojevrstna prireditev bila. Uepa dekleta v minimalnih spodnjih hlačkah so paradirala pred očmi radovednih obiskovalcev in posebne žirije, ki je izbrala zmagovalko. Ali se je pravilno odločila presodite sami. Znano je da so naši sosedje Italijani zelo iznajdljivi pri ustvarjanju spektaklov. Česa vse ne počnejo, da bi pritegnili obiskovalce. V Italiji je veliko vodnih parkov za zabavo na valovih, toda najboljši program je bil letos v vodnem parku Lido degli Scacchi v provinci Ferrara. Tam jim ni bil dovolj dnevni zaslužek, ki jim ga prinesejo otroci, zato so se odločili da bodo oživili tudi noči. Kaj je boljše od deklet zgoraj brez? Toda niti to ni bilo dovolj. Da bi dvignili temperaturo obiskovalcem, so organizirali turnir v ženskem boksu, ki so se ga udeležila dekleta zgoraj brez. To niso bile vselej atletinje, a kljub temu je bil uspeh spektakla zagotovljen. 17. STRAN NOVA DOBA KROKODILJE SOLZE Šport po slovensko Kljub 1emu, da de facto še vedno živimo v skupni domovini z našimi bratskimi narodi, smo neverjetno hitro, vsaj na športnem področju, pozabili na nekdanje uspehe jugoslovanskih reprezentanc in dokaj vztrajno, z izjemo Monike Seleš, kije pač nikogaršnja, odkar živi v Ameriki, ignoriramo nove. Solze sreče ob pogledu na domače reprezentante na zmagovalnih stopničkah so se posušile. Novih bo nedvomno manj, zato bo potrebno vsak slovenski športni uspeh bogato zaliti. Prva taka nacionalno zavedna histerija je že za nami. Čeprav sta blejska veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj na Dunaju plula pod jugoslovansko zastavo, saj svet še naše nove države ni priznal, nam to ni bilo važno. Prvi svetovni veleuspeh slovenskih športnikov smo pospremili z zastavonoško slovensko histerijo, ki je napolnila vse prizorišče. Slovenci smo le pokazali svetu, da mora tudi v športu priznati, da si zaslužimo samostojnost. Naši športniki niso od muh. Na žalost pa, realno gledano, lahko takšnega veselja pričakujemo v majhnih zalogajih, vsaj v primerjavi s preteklostjo. Ekipni šport so pokopali že sami športniki, ki se nekateri trudijo prebijati po raznih slovenskih ligah, drugi, ki so kaj vred- AH mo adute v smučanju, kije celo naš nacionalni šport in mu znamo odpustiti vsakršne afere v imenu narodnega interesa; smola je le, da je zimska sezona tako kratka in naše veselje z njo. Zato nam bo ostalo še streljanje, v katerem smo se v minuli vojni prav posebno izkazali in smo lahko ponosni na svoje strelce. Rajmond Debevc bo ta naš ponos že znal pretopiti v razne kolajne, kar bo dovolj velika vzpodbuda mladih, da nadaljujejo njegovo pot. V atletiki stavimo vse karte na skakalca Boruta Bilača in na nekaj prihajajočih mladih upov, ki še imajo težave z olimpijskimi normami, a ni izključeno, da jih bosta klen slovenski duh in železna volja pripeljala med svetovno elito. Na žalost še nimamo teniškega po- Samosfoma SLOVENIJA 1991 ni pa so pozabili sentimentalnost in si, kot naprimer naš edini vrhunski košarkaš. Jure Zdovc, poiskali svojo prihodnost v tujini. Zakaj čakati na profesionalne jugo variante in biti v strahu za jutri, ko izguba stika s svetovnim vrhom ne pozna milosti? Železo je treba kovati, dokler je vroče, ker se bo v jugomoru kaj kmalu ohla- dilo. Mogoče nam preostane samo kakšno kegljanje ali borilni šport. Res, da nam nista bila ravno najbližja, vendar ni problema, saj smo Slovenci dovolj zavedni in prilagodljivi, da bomo znali napraviti tudi ta korak in spremeniti svoje športno-in-teresne sfere. Drugače pa ima- nosa, čeprav nobena vas ni več brez teniškega igrišča, zato ga je treba nadomestiti s planinarjenjem, ki je celo postalo najsi-gurnejša metoda za pridobivanje političnih točk. Himalajske alpinistične odprave pa bogato podpreti, kar je sicer malo težje zaradi skrahiranega gospodarstva. Saj smo pravi alpski narod. Ni važno, politika, ki je šla tako daleč, bo že iznašla način, da se bodo slovenski športni uspehi bleščali v desetkratnem sijaju in da bodo solze, ki nam bodo zamakale ganjene oči, lile v pravem domoljubnem duhu. Bolj kot nekoč jugoslovanske, saj smo končno odsanjali naš tisočletni sen. HONORARNI PREDSEDNIK De Michelis Sedaj sigurno ni več nobenega med nami, ki ne bi poznal proslulega italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, ki mu že lahko rečemo »naš človek« ali kar »pridruženi član« predsedstva SFRJ. S svojimi intervencijami in dvomljivimi izjavami dela po naši deželi dovolj veliko zmešnjavo, da bi brez problemov prosperiral tudi v našem političnem prostoru. Kot riba v vodi, kar mnogim ni znano, pa se počuti še na drugem terenu - košarkar- skem. Prava De Michelisova honorarna funkcija, ki jo opravlja, da mu v žep pade kakšna lira več, je predsedovanje A košarkaški ligi Italije. Upajmo, da se žoga, ki jo zaenkrat še z nasmeškom nosi na svojih postavnih plečih (na trebuhu bi jo težje), kot ga je karikiral »super Basket«, ne bo zvalila na kakšno drugo mesto in mu povzročila toliko problemov kot ostanki Jugoslavije. Očitno je italijansko ligo lažje držati skupaj (in biti njen predsednik) kot Jugoslavijo. Šport vseeno ni isto kot politika. TONI KUKOČ SUPERSTAR Delo krepi Najboljši evropski košarkaš in eden -stebrov naše (bivše) košarkaške reprezentance je še pravočasno odnesel svoje pete pred vojno vihro v svoji matici. Verjetno si niti ne beli glave, kaj bo z jugoslovansko košarkarsko ligo v takšnih okoliščinah, ki se ne bodo izboljšale vsaj nekaj let. V italijanskem Benetonu namreč nakoplje dovolj denarja z raznimi dejavnostmi, med katerimi je košarka le ena. Ogromna vsota denarja, ki jo je dobil pri prestopu v omenjeni klub, sigurno ni bila vržena skozi okno in dana »na lepe oči«. Te Toni Kukoč sicer ima, ker pa je šport na zahodu le del velikega »dinozavrskega« posla, so potrebne za pošteno in zahtevno delo tudi obstranske dejavnosti, ki zvitim denarnim mogotcem desetkratno vračajo vloženi kapital. Tako mora po pogodbi z brati Beneton v roki držati »lotto« copate in širnemu občinstvu, ki ga kritično premerja, trditi, da so mu pri srcu. V naslednjih letih se bo očitno moralo v njegovem srcu napraviti'ogromno prostora še za mnoge druge proizvode najrazličnejše sorte, saj je košarka le del njegovih poslov, kot so sklenili pri podpisu. Tudi Kukoč je doumel, da je šport le velik biznis. MODERNI ŠPORTNI KARATE V SLOVENIJI Jaki se vrača Prof. dr. Rudi Jakhel, nekdanji absolutni zvezni vicepr-vak in državni reprezentant, eden najuspešnejših slovenskih karate trenerjev in nosilec trenutno najvišje mojstrske stopnje v Sloveniji, 6. dan, se po desetletju trenerskih izkušenj v Severni in Južni Ameriki, največ pa v Nemčiji, vrača v domovino. Dr. Jakhel je v celoti prekinil z orientalsko tradicijo in razlaga karate na osnovi evropskih športnih standardov, izjemno učinkovita pa je tudi njegova učna metoda, saj usposobi za nastop v športni borbi vsakogar v manj kot pol leta. Moderni športni karate bo treniral v celjskem klubu »Cele-ia«, podoben karate klub pa je bil ustanovljen tudi v Ljubljani, kjer bodo začeli s skupno borilno šolo za otroke in starše. ! || NAŠI KONJI V MEDNARODNI ARENI Šport Slovenica Najbrž bodo bolj strokovno kvalificirani, ali pa morda so že, pripravili potrebne načrte zn mednarodno življenje mlade države. Tudi športnike čaka taka naloga. Bil bi krivičen, če ne bi pohvalil dosedanjega delovanja Slovenske športne zveze, ki je ob vseh minulih dogodkih imela svoja stališča, ki so bila jasna in dovolj diplomatska. Tudi moranje akcije ustanovitve Slovenskega olimpijskega komiteja sodi v to dejavnost. Jasno je, da je velika črna pika stališče tistih, ki vodij'.) športno (at fe/esnojk tui a) politiko v mestu Ljubljana. Nekateri so zel • ja nopovt ial, da je tak pristop škodljiv, drugi p' , . I ino pot. Sam sem abso- lutno proti takemu razmišljanju. Preprosto zato, ker sem na nekaterih vehi. ibpri itvi sp ..:da je veliko bolje, da seši šport ki poj ijo na t elikib, odmevnih, medijsko po vab. ko pa da doma modrujejo ah je njihovo početje pravilno ali ne Mislim predvsem na slovenske simbole • ■ , . tvračajo, jib ne preganjajo in na Dunaju nastopila brez jugoslovanskega grba .ra majicah, njun ■ ■■ iz visoko dvi > eno SLOVEN- SKO zastavo, nič koliko pa jih je bilo tudi v kanalu V to e vid ti tjmanj v 20 državah, kolikor je tudi s p h wta takrat ali kasneje sprem Ijalo SP. A če - razlika je v tekmovalnem uspehu - pa je bilo tudi v Donaueschingenu. na EP v dresurnem jahanju. Ligaški konjeniki so res nastopili pod uradnim nazivom Jugoslavije, v resnici pa so predstavljali Slovenijo, kajti na vsakem koraku so razobesili slovenske zastave Morda se b>> zdelo čudno, vendar še najbiilj odmevno je vise',., zastava v hlevih, kjer so bivali dragoceni konji Tekmovalci in trenerji so z zadovoljstvom pozdravljati naše konjenike in pogostokrat spraševali, kaj se dogaja doma in kdaj bo Slovenija samostojno zastopana tudi v tem športu. Še bolj zanimive so bile besede vzpodbude ter obsojanja jugoslovanskih generalov. Lipiški konjeniki pa so se po drugi strani vzbujali pozornosti. EP v dresurnem jahanju je Mednarodna zveza zaradi položaja v južnem delu Evrope naknadno dodelila prijaznemu Donaueschingenu. Skorajda ni bilo znanca, ki ga ne bi zanimalo kako je zdaj. ali bi lahko izpeljali EP in kar vsi p) vrsti st> obžalovali, da EP ni v Lipid. Ž veseljem smo jim pripovedovali, da se naši politiki niso dali in da smo že v hudih časih za nas trdili, da smo sposobni izpeljati tudi to zahtevno prireditev. Predsednik slovenske vlade in častni predsednik prireditvenega odbora v Lipid Lojze Peterle, je s sodelavci vztrajal pri tekmovanju pri nas in šele zdaj spoznavamo dolgoročno pozitivnost take odločitve. Žal '-ose v Mednarodni zvezi preprosto ustrašiti m to med vrsticami priznavajo tudi danes. Tudi njih moramo razumeti. Pa vendar. Lipica uradno kandidira za EP leta H*«?.? in prepričan sit,;, da bomo konec Ida s sedeža Mednarodne jahalne zveze dobili pozitiven odgovor. Lipica pa nikakor ne sme in najbrž tudi ne ho ostala osamljena. Ne poznam trdnih argumentov, ki bi ovrgli trditev, da moramo v Sloveniji v prihodnjem obdobju kandidirati za nekatere velike in odmevne prireditve. Ne, nisem pozabil, da vse to veliko stane in da v prihodnje ne bomo obogateli kar čez noč. Veliko bo, predvsem denarnih težav. Pa vendar moramo dobro razmisliti katere prireditve se lahko lotimo, katere so močno sponzor. te, na katerih bomo samo dobri prireditelji m na katerih lahko pričakujemo tudi tekmovalni uspeh in kar je v tem trenutku zelo pomembno, katere bodo mladi držati pomagale k pridobivanju ugleda. Zato je ta trenutek preprosto treba kot nujno zlo jemati nastcfc’t"'r ‘ g * im o zastavo Svet spoznava, da je to nujnost, celo neprijetnost, hkrati pa sc zaveda, da bo moral dej kot pr.j tudi sam - ačuoati z jugoslovanstvom in primati Slovenijo, njene športnike ir, funkcionarje koz samostojne partnerje. Slovensko poslanstvo je bilo do zdaj na vseh področjih sprejeto s simpatijami in trdno sem prepričan, da Usti. ki mu nasprotujejo, preprosto te poti ne razumejo ali pa imajo v roka, ih napačne jolbje. ni smrdijo po nekaterih pristop:},. ki Si no jih že zdavnaj zavračali, zdaj pa o njih niti slišati nočemo več. NOVA OT DOBA STRAN 18 Žena, ki godrnja na ograji balkona, je več kot lahko človek prenese. Kurbe so kurbe brez duš in hkrati čarobne, ker o ničemer ne lažejo. Darilo je imeti hčerko, ki je nežnejša kot si sam, katere smeh je prijetnejši kot tvoj. Najprej zgleda kot da je kukanje nekaj najpomembnejšega, temu sledi družbena zavest, potem intelektualiziranje in za tem nekateri zdrsnejo v religijo, drugi pa v umetnost. Vi fantje kar obdržite svoje device, meni dajte vroče stare babe na visokih petah, ki so se jim riti pozabile starati. RAZSTAVE Klavdij Tutta V Kulturnem domu Srečka Kosovela, v Sežani si še do 28. septembra lahko ogledate razstavo umetnika, ki slika svoje lastne zveze zemljepisnih realnosti. Preoblikuje jih v svoji notranjosti v tisoče fantazij, tako, da slika vzbudi sanjski privid in sestavlja razširjen mozaik. Na razstavi se srečamo z njegovimi ptiči, ki jih oblikuje v zadnjem obdobju (1990-91), čeprav se je prej ukvarjal tudi s Krasom, Goriškimi Brdi in Istro. Pri njemu so, za razliko od svoje vloge, da simbolizirajo svobodo in neomejeno gibanje, ujeti v sliko, nimajo dovolj gibalnega prostora in zato predstavljajo tipično človeško melanholijo, ki odpira pogled v psihologijo današnjega človeka. Med elementi je posebno pozornost posvetil očesu, ki je skoraj nezmotljiv objektiv stanja in potrjuje in oživlja človekovo kamnito trdnost ter je sinteza hipnoze nemira, skrbi in neodločnosti, kar Tutta obdeluje večplastno. Prostori med elementi so metaforične pregrade našega časa, zadržujejo dih med letom in so zaprti v svoji simboliki, ali človeški ali živalski. Ptič je potemtakem pri njemu simbol neke meje in ni razpet med prilikami in možnostmi, čeprav je v pesniškem in filozofskem jeziku drugačen. Duševnost umetnika se v slikah »Palček z živaljo« predstavlja v dveh neuresničljivih možnostih: z željo, ki je hkrati ovira ali prepoved in v pravljici - predmetni in realni oddaljenosti. Ptičje v bistvu portret umetnika samega, ki bi želel leteti nad vsakdanjim bivanjem in stvarnostjo ter prikazuje njegov bes, da je dejansko vklenjen v spone življenjskih okov. Kot čutilo človekove občutljivosti, zazre »oko« pri Tutti poslanstvo našega bivanja. V množici slikarskih elementov in znakov prevladujejo MEN-H1RJI, simboli arhaične moči, ki obstajajo v času in predstavljajo zgradbo slikarjeve poetične duše. Tudi barva ima svojo posebno karakteristiko, od prizmatične pa do monodramatične, kjer so dinamične črte prepletene z znaki na površini. S svojim homma-geom Kazimirju Maleviču je priznal, da s slikarstvom odkriva svojo voljo in se nagiba v neposvetnost. Pri krajinah ga odnese v detajle (griče, vinograde, doline, luknje, rastline), ki so ritmični in kozmični kot ptiči. Fantazija, ki jo uporablja pri motivih Krasa in Brd, je polna navdiha zemlje in svobode, kar poudari s toplimi toni in bleščečnostjo. Jasnost in svetloba ter bogastvo kompozicije na eni in nemir ter brezumna melanholija na drugi strani ustvarjata Tuttov motiv počlovečene živali, ki jih oživlja z igrivimi efekti, da nam vseeno prepušča dovolj prostora za ironijo nad breznom sveta. ROLANDAS RASTAUSKAS, LITOVSKI »SLOVENEC« Upanje v umetnike-p olitike Rolandas Rastauskas, litovski pesnik, dramatik in esejist je letos - tudi zavoljo višje sile — postal takorekoč še Slovenec. Za Novo dobo je povedal: »Junija sem prišel študijsko v Slovenijo, namreč v slovenski seminar na ljubljanski filozofski fakulteti. Z menoj je bila tudi žena. Pa je izbruhnila vojna in svoje bivanje sva morala podaljšati, spremenil pa se je tudi namen mojega obiska pri vas. Postal sem vojni dopisnik za več litovskih me- dijev.« V tistih norih dneh je Rolandas postal skoraj eno z novore-vijaši in ko je v Sloveniji nastopil Stop of the War, pa dvojno izletništvo van den Broeka s svojimi Evropejci in brionsko deklaracijo vred, jim je Litva-nec takorekoč že čestital pridobitev državnosti. Zraven je tarnal, da te za Litvo še zlepa ali mogoče sploh nikoli ne bo. V letošnji Vilenici, kjer je bil tudi sam, je Rolandas seveda žarel: »Le kako bi si takrat lahko mislil, da bo Litva z ostalima pribaltskima republikama Latvijo in Estonijo v manj kot dveh mesecih splošno priznana, medtem ko se bodo zadeve za Slovenijo začele zapletati. Ampak tudi njej želim podobno in mislim, da se bo to zgodilo še letos.« Nekaj vljudnosti je bilo zaznati v teh besedah, a tudi iskrenosti. Rolandas Rastauskas namreč že ve, kakšna je pot do svobode. Že zelo zgodaj kulturno in pesniško prebujenemu je izšla prva knjiga pesmi, ko je bil star komaj 17 let. Bilo je leta 1972. Gimnazijo je obiskoval v Palugi, kjer je danes profesor svetovne književnosti. Vmes je to študiral v Vilni, semiotiko ga je učil Venclova, pesnik, ki je lani prejel srednje- evropsko literarno nagrado v Vilenici. Po prvi knjigi vse do otoplitve v Sovjetski zvezi ni izdajal, točneje, mu niso izdajali knjig. Največ se je preživljal kot dramaturg v vilnijskem gledališču. Bilje disident, liberalec, krščansko-katoliške usmeritve, čeprav nikoli ni bil zaprt. Deluje nadstrankarsko. Ta prevajalec poezije iz nemščine in poljščine že dovolj obvlada slovenščino, da se je lotil še prevajanja naših pesnikov — doslej Šalamuna, Zajca in Debeljaka, K njegovi slovenski orientaciji sodi tudi skorajšnji poskus, da bi v slovenjegraškem umetnostnem paviljonu odprli pregledno slovensko-litovsko razstavo — govorila bi o tem, kaj imata ta dva mala naroda skupnega in kaj ju lahko še povezuje. »Zame je izredno pomembna skupna poteza to, da smo tako litovski kot slovenski kulturniki veliko storili za osamosvajanje oziroma afirmacijo naših kultur, a tudi politično-na-cionalnih teženj v svetu. Menim, da bo tudi nadaljnja usoda litovske nacije še v dobršni meri odvisna od kulturnih delavcev, zlasti literatov. Poglejte recimo predsednika Landsber-gisa, on je glasbenik. Takšna napoved sloni tudi na dejstvu, da nekateri moji dobri prijate-Iji-pesniki sedaj odhajajo v tujino kot veleposlaniki. Eden bo Šel v Nemčijo, drugi v Skandinavijo. Tretji prijatelj, ki sodi med vodilne litovske pesnike, je pred kratkim postal namestnik ministra za kulturo. Upam, da bo prihod tako nekonvencionalnih ljudi v politiko, namreč pesnikov oziroma umefnikov, rodilo povsem novo politiko. Namreč politiko, ki sloni na razumevanju pomena kulture, na krščanskih, na moralnih vrednotah. Zdi se mi, da bodo ti ljudje kot litovski veleposlaniki ponesli litovsko pesništvo v svet in postali posredniki pesništva iz drugih dežel v Litvi.« Vrli Rolandas tudi glede slednjega goji iskrene želje, a se zdi. da je pri tem le nekoliko preveč vznesen in celo naiven. Kot že dober poznavalec razmer v Sloveniji, kjer se je tudi veliko kulturnikov z ministrom Capudrom vred skotalilo v politiko, bi morda lahko opazil, da so za pesništvo in kulturo nasploh nastopili v marsičem slabši časi kot nekdaj. Ali pa imajo litovski kulturniki-po-litiki morda vendarle nekaj več v hlačah kot naši Capudri, Zlobci, Kmecli, Rupli, Šeligi, Rudolfi, Peršaki.. RAZSTAVE: DOLGOČASNI DANILO CVETNIČ Blišč in beda fotografij e Da je v Mariboru s kulturo nekaj hudo narobe, je spet dokazala minula otvoritev razstave fotografij Danila Cvetniča, ki je za svoje koledarske kič mojstrovine zasedel kar celo galerijo v starem Rotovžu. Dogodek, ki je pritegnil toliko mariborske malomeščanske smetane, ki si je nadela svoje »boršnikovske« toalete, da je ne pomnimo od otvoritve del Vojka Pogačarja, ki pa je bila po kvaliteti popolnoma diametralna Cvetničevi, najhitreje označimo za ogledalo lokal-patriotske mentalitete in estetskega šarlatanstva. Zunanji blišč in nadišavlje-nost številnih mariborskih ljubiteljev umetnosti, ki ga je še začinil politični žegen z nagovorom gospe županje Magde Tovornik, ni mogel prekriti izpraznjenosti razstavljenih fotografij in svoje lastne fino se smehljajoče bede. Okoli petdeset razstavljenih del, ki jih lahko vidimo v galeriji, tja po svoji umetniški vrednosti nikakor ne sodi. Mediokritetnost. banalnost in prozornost motivike, ki s svojimi elementi najlaže pade v področje neustvarjalne reklamne tofografije, ki jo sicer poizkuša nadgraditi estetska pretencioznost, ne more odpasti in se skriti niti pod plaščem tehnične dovršenosti izdelkov, ki jo ima Cvetnič nedvomno v malem prstu. Poigravanje s kompozicijskimi elementi, ki ne presegajo že videnega, pa ne more dalje od želje napraviti nekaj, kar bo imelo višjo ustvarjalno in izpovedno, oziroma komentatorsko vrednost. Očitno je Cvetnič z omenjeno razstavo ponovno razkril, da je pravi produkt mariborske snobovsko-kulturne, a izpraznjene elite, ki v svojih kriterijih soustvarja ponošene smehljaje lastne neinventivnosti in nizkega nivoja. K temu sta svoje primaknila še lesketajoča se patina otvoritve, na kateri so stregle mlade manekenke v večernih oblekah in dajale vsemu skupaj videz noblese in nadaljevanje fešte v mariborskem Casinu, ki je bil sponzor. Nobenega ne briga, da je tudi pri tem prišlo do klasičnega kiksa, saj je neverjetno hitro zmanjkalo pijače, natakarji in natakarice pa sos še polnimi kartoni že bežali v igralnico, kjer so izbranci slavili naprej. Tako je polovičnost, ki je standardni atribut prireditev v Mariboru, zasedla tudi ta segment, ki je na videz nepomemben, a za prireditev eden izmed barometrov. Hudo in krivično je, da ob mnogo boljših fotografih, ki ustvarjajo v Mariboru, lahko obrtnik tipa Danilo Cvetnič tako učinkovito prosperira in si privošči tako obsežno razstavo, saj pri tem ne stopa preko šablonske in nizko vredne reklamne ali koledarske fotografije. Njegova motivika, pa najsi gre za figuraliko ali tihožitja ter naravo gledalcu ne nudi izziva. V vsej zbirki so vredne pozornosti mogoče le kakšne tri fotografije, ki na žalost ne morejo nositi ostalih in rešiti razstave, ki nas je znova prepričala le v to, da je mariborska kultura resen bolnik. To ob ljudeh, ki jo vodijo, ni niti tako čudno in vprašanje je, do kdaj bo treba isto vedno znova ugotavljati. Če se vam že v Mariboru zahoče fotografije, se raje odločite za odličnega koprčana Gorana Bertoka, ki z manj pompa razstavlja v Fotogaleriji Stolp. Kvaliteta se pač sama hvali. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE vabi k vpisu abonmaja za sezono 91/92: Mihail Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK. režija Katarina Pegan; Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA, režija Vinko Mdderndorfer; Sue Torvnsend: SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA. režija Duša Škof; Roger Vitrac: VIC-TOR ALI OTROCI NA OBLASTI, režija Franci Križaj; Charles Marovvitz: SHERLOCKOV ZADNJI PRIMER, režija Jaša Jamnik; abonmajsko gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?. režija Barbara Hieng Samobor Gledališka blagajna bo v času vpisa, to je od 9. do 19. septembra odprta vsak delavnik od 9. do 11. in od 17. do 19. ure. Informacije na telefonskih številkah (063) 25-332 in (063) 24-637. Vabljeni! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE NUDI UGODNOST 25% POPUSTA IN MOŽNOST PLAČILA STREMI ČEKI. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE je pri- pravilo prvo premiero v novi sezoni, delo Mihaila Bulgako-va, prvič uprizorjeno v slovenščini, ŠKRLATNI OTOK v režiji Katarine Pegan, režiserke najmlajšega gledališkega rodu. Predpremiera; 24. 9. ob 11. uri. 25. 9. ob 10. uri. 26. 9. ob 11. uri Premiera; 27. 9. ob 19.30 uri 1. ponovitev; 28. 9. ob 19.30 uri ŽK5Ltfmu 8©TQ'K. PEKARNA-SLAŠČIČARNA »ROGLA« SLOVENSKE KONJICE je podjetje z dolgoletno tradicijo. V svojih dolgih 45 letih razvoja je poleg pekarskih izdelkov med prvimi v domovini razvilo tudi proizvodnjo svežega slaščičarskega peciva, proizvodnjo različnih dobrih domačih keksov, proizvodnjo pravih domačih rezancev in ostalih testenin. V zadnjem času tudi razna vlečena testa za zavitke. Tako lahko opravičeno rečemo: Pekarna-slaščičarna »ROGLA« Slovenske Konjice je TRADICIJA. Tradicije ne moreš kupiti, tradicija je ročno delo. Ročna spretnost je uk, uk je znanje. Znanje je strokovnjak-mojster. Ti mojstri in mojstrice VAM iz svojega že tradicionalnega programa PRIPOROČAJO tudi nove proizvode iz PE zamrznjenih test v Zbelovem. Testo »Zbelovčan« (krpičasto, masleno, testo za zavitke) Zavitki (mešani, skutini, sadni, mesni) Krompirjevi kroketi, svaljki, štruklji (sirovi, orehovi itd.) Cmoki - (sadni) Pravi domači rezanci in cstalg testenine. Ravijoli (mesni, sirovi) Šapice (skutine, orehove) Potice (orehove, makove, kokosove, sirove itd.) Marmornati kolač (hlebček) (odtalite-dopečete) Sadni kruhek (hlebček) (odtalite-dopečete) Polnozrnati kruhek (odtalite-dopečete) Hot-dog Mlečna žemeljčka (V prodajalni S. Konjice in Zrečah lahko te proizvode dobite v svežem in zmrznjenem stanju, kuhane in pečene.) Na širšem tržnem prostoru (brez naročil po želji) v zamrznjenem stanju) Potrošnikom želimo vse dobro. SLOVENSKE KONJICE PARTIZANSKA 6 - TELEGRAM:”ROGLA” SLOV. KONJICE - TEL.: (063) 75U-112 -POŠTNI PREDAL 25 - TEKOCl RAČUN 50720-601 -17057SDKSLOVENSKE KONJICE EKSKLUZIVNO: ASTRO MAGIČNI HOROSKOP PRVIČ V SLOVENIJI Kaj vas čaka do konca leta TEHTNICA (24. 9. do 23. 10) Sonce, Mars in Saturn Poklic: Julija se ne bo zgodilo nič posebnega. Kljub temu pa ne počivajte, temveč premislite, kako lahko razširite območje svojih interesov. Že med 11. in 22. 8. se boste pogovarjali s svojim predpostavljenim. Važe možnosti za zaslužek in boljši položaj so ugodne. Za tiste, ki se želijo spremeniti, je najugodnejši čas od 10. do 19. 12. Partnerstvo: Nič ne pretiravajte! Nakopali si boste le probleme in škode. Kriza v odnosih s partnerjem bo minila. Od 5. do 20. 10. boste spet tako zaljubljeni kot v starih časih. Nekateri bodo imeli tudi težave pri odločitvah. Samski se bodo navezali na neko osebo. Tehtnice v .znamenju Sonca bodo imele veliko sreče v ljubezni decembra. Zdravje: Julija boste nervozni, ne boste se dobro počutili. Avgust je vaš mesec. Počutili se boste tako dobro, da bi lahko premikali gore. Ostali meseci so nevtralni. Luna in Venera Poklic: 18. julija boste rešeni finančnih skrbi. Toda še vedno morate biti previdni pri izdajanju denarja. Konec julija računajte z nepričakovanimi denarnimi izdatki. Od 2. do 17. 8. boste končno doživeli poklicno priznanje, ki si ga že dlje časa želite. Kljub temu ne boste zadovoljni. Letošnje leto ni primemo za spremembe. \ Partnerstvo: Septembra se vam- obetajo nesoglasja v družini, ki bodo zadevala denarne izdatke ali vzgojo otrok. S partnerjem se boste najbolj zastopili med 1. 10. in 10. 11. Takrat bosta za vas najpomembnejša ljubezen in čustva. Samski bodo osvojili neko srce, ki jih bo morda privedlo v zakon. Zdravje: Najugodnejši čas za počitek je med 25. 7. in 18. 8. ter med 1. in 18. 12. Septembra vas bo zbadalo pri srcu, obstajala pa bo tudi nevarnost krčev. Limfne žleze vam ne delujejo pravilno, ker se premalo gibate. Jupiter in Merkur Poklic: Stari problem boste razrešili med 19. 7. in 20. 8, vendar boste za to porabili dvojno energijo. Oktobra boste nagrajeni za uspeh. Šef vas bo hvalil, prav tako pa tudi drugi predpostavljeni. Novembra nikar ne ravnajte nepremišljeno. Dobro premislite, preden privolite. Partnerstvo: Posebej tehtnice v znamenju Merkurja imajo srečo s partnerjem. Samski bodo spoznali svoje izvoljence v času med 6. 8.in 10.9. Tehtnice v znamenju Jupitra se bodo septembra jezile. Partner bo ljubosumen. Za vse bo najbolj ugoden mesec v ljubezni december. Zdravje: Avgust je primeren za dopust in počitek. Novembra morate paziti na jetra. Odpovejte se mesu in škodljivi prehrani. Škorpijon (24. 10. do 22. 11.) Sonce, Mars in Saturn Poklic: Zelo se morate naprezati, da boste dosegli zastavljeni cilj. V času od 3. 7. do 10. 8. boste spoznali prednosti novih ponudb. Napredovali bodo predvsem škorpijoni v znamenju Sonca, toda ne pred koncem septembra. Takrat bodo dosegli tudi finančni uspeh. Od 10. do 23. 9. zberite pogum in mirno postavite zahteve. Upoštevali vas bodo. Partnerstvo: Od 15. do 25. 7. boste uživali ljubezen s partnerjem. Samski bodo v tem času nekoga spoznali. Tudi november vam bo izpolnil pričakovanja v ljubezni. Škoipijoni v znamenju Marsa bodo preveč kritični avgusta, kar bo prizadelo njihove partnerje. Treba se bo opravičiti, sicer bo septembra spet nastopila kriza. Zdravje: Julija in avgusta boste imeli težave s členki, kar je lahko posledica zahrbtne infekcije. Okrepite svoj imunski sistem! Septembra se boste spet dobro počutili. Nevarnost poškodb zaradi nepremišljenosti vam grozi v času od 9. 11. do 20.11. Luna in Venera Poklic: V prvi polovici leta vam ni treba skrbeti zaradi denarja. Julij je ugoden za preusmeritev. Toda ne odločite se prehitro. Kajti tudi v vaši dosedanji službi se vam odpirajo ugodne priložnosti od 1. do 19. 9. Decembra boste nezbrani. Zaradi napake se boste jezili. Partnerstvo: Od 10. do 28. 7. boste preživljali romantične trenutke in tako utrdili vašo zvezo. Samski naj izkoristijo čas od 3. do 20. 11. in sprejmejo povabila. Nekdo se zelo zanima za vas. Decembra potujte s partnerjem. Dobili boste podporo, ki si jo želite. Zdravje: Julij je primeren za počitek in dopust. Avgust boste več ali manj preživeli v postelji. Bolele vas bodo oči. Izmerite si krvni pritisk. Novembra boste imeli težave z želodcem in črevesjem. Vaš najboljši mesec bo september. Jupiter in Merkur Poklic: Premestitve in problemi se obetajo predvsem škorpijonom v znamenju Merkurja. Morda bodo nastopile velike poklicne spremembe, s katerimi se boste soočili že julija. Avgusta se boste jezili na sodelavce. Položaj se bo stabiliziral med 9. in 23. 9. Prva polovica leta bo torej dokaj težavna, decembra pa boste zadovoljni z doseženim. Partnerstvo: V ljubezni ne bo problemov. Partner drži z vami in vas podpira v težavnem poklicnem obdobju. Čudovito obdobje boste preživeli med 10. in 16. 11. Decembra podarite partnerju več naklonjenosti, kajti zaslužil jo je. Za samske je najugodnejši mesec november. Zdravje: Škorpijoni v znamenju Jupitra bodo imeli težave s srcem in ožiljem. Paziti se morajo posebej avgusta in septembra. Izogibajo naj se soncu. Za potovanja je ugoden julij, prav tako čas od 20. 11. do 16. 12. STRELEC (23. 11. do 22. 12.) Sonce, Mars in Saturn Poklic: Strelci, rojeni v znamenju Sonca in Marsa bodo imeli avgusta srečo na finančnem področju. Poklicno bodo lahko mnogo dosegli. Končno bodo uspeli s predlogi. Ugodne priložnosti bodo imeli od 2. do 18. 10. Takrat naj se pogovorijo s predpostavljenimi. Decembra boste želeli vse spremeniti. Ne prenaglite se. Partnerstvo: Jezili se boste že v začetku meseca. Partner bo ljubosumen, morda ne neupravičeno. Avgusta se boste dolgočasili doma, sprejeli boste mnoga povabila. Za samske je ugoden čas od 7. do 23. 8. Toda avantura se bo hitro končala. Decembra boste uživali s partnerjem. Zdravje: Julija naredite vitaminsko kuro, ki bo okrepila vaš obrambni mehanizem. Včasih si nakopljete preveč dela. Septembra in oktobra boste imeli težave z mehurjem in ledvicami. Najbolje se boste počutili avgusta, ki bo tudi najugodnejši za počitek. Luna in Venera Poklic: Že v začetku vas bodo preizkusili. Naložili vam bodo več dela, kregali pa se boste tudi s kolegi. Srečo bodo imeli strelci v znamenju Lune. Od 12. do 25. 8. boste z lahkoto obvladali vse probleme. Tudi finančni učinek ne bo izostal. December bo ugoden za vse strelce. Partnerstvo: Julija se boste prepirali zaradi financ. Partner bo nejevoljen, ker boste lahkomiselno zapravljali denar. Toda vse se bo uredilo od 10. do 20. 8. Sepbembra se bodo zopet pojavila nesoglasja, ki lahko predvsem pri strelcih v znamenju Venere pripeljejo do ločitve. Za ljubezen je najugodnejši oktober. Načrtujte konec tedna v dvoje, vzemite si čas za partnerja. Nežnost boste dobili povrnjeno decembra. Zdravje: Od avgusta dalje boste izžarevali polet in energijo. Vsekakor pa se izogibajte soncu, kajti vaša koža je alergična na sončne žarke. Razen gripe v novembru ne boste imeli večjih težav. Za potovanje sta najugodnejša meseca avgust in december. Jupiter in Merkur Poklic: Ste nestabilni, nenehno iščete nove izzive. Avgusta se bo pokazala vaša vsestran-kost in sposobnost razumevanja. Od 3. do 27. 8. boste vodili pogajanja s pomembnimi osebami. Vsekakor počakajte z novimi načrti do 10. 10. Decembra boste imeli finančni dobiček. Partnerstvo: Z avanturami pretiravate, kar vam bo nakopalo slabo voljo od 10. do 28. 7. Partner potrebuje psihično oporo. Izkoristite obdobje med 9. in 28. 8. ter utrdite zvezo. Strelci v znamenju Merkurja se bodo želeli ločiti od 15. 11. dalje. Decembra boste sprejeli neko odločitev. Zdravje: Sicer živahni strelci v znamenju Jupitra bodo imeli duševne probleme. Toda sredi septembra se bo njihovo stanje izboljševalo iz dneva v dan. Preostali del leta jim ne bo treba več skrbeti za zdravje. 21. STRAN NOVA OT DOBA Nagradna križanka Pivovarna UNION 1. nagrada: 1 karton UNI — brez alkohola, ameriško pakiranje, reklamni dežnik in komplet kozarcev; 2. nagrada: 1 karton UNI — brez alkohola, komplet kozarcev in majica UNI 3. nagrada: 1 karton UNI — brez alkohola in komplet kozarcev. Pivovarna UNION bo dostavila nagrade izžrebanim reševalcem na njihove naslove. LETNI GOZDNI POSEK KRAJ PRI POSTOJNI •PONOS« LJUBLJANE ODPLAJCNJEN SVET IT. SMUČAR (ALBERTO) DAVNA LJUBLJANA SKAND. LIME SEŠfTEK REKA V AVSTRIJI P0H§TVA KURJI TAT IGRALKA EKBERG KRONOSOVI POTOMCI ZNAMENITI SUPOVINA FINSKEM VRTO- GLAVICA TOVARNA VŽIREH KRIŽANKA: FRANCI PAVSER MOŽNO DEŽEVJE IRSKA TEROR. ORGAN. JAMSKI PUH NASLOV CANKARJEVE IGRE NAZORJEVA PESNIŠKA PESNIK ŠOPOV JUG. IZUMITELJ (NIKOLA) SILOVIT VETER NOVA TRAČNICA OBREDNA VISOK HRIB ARAFAT IBEREC KIP, STATUA UMETNOSTNA TATVINA TISK. SITO NAROČNIK ZA GRETJE PINGVINU PODOBEN PTIČ SIBIRSKI VELETOK TUJE BENJAMIN FRANKUN IT. RTV ZENICA MESTO VSZ ORANJE ► NOSTNA SLAVNI NEMŠKI DIRIGENT Nagrajenci križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: knjiga Zadnji celjski grofje v deželah svete krone - Nežika Antlejina, Lipica 3, 63230 Šentjur 2. nagrada: tromesečna naročnina Nove dobe - Franc Horvat, Repnje 30 a, 61217 Vodice 3. nagrada: majica Nove dobe — Franc Sokolič, Hotemaže 91, 64205 Preddvor Vsem nagrajencem čestitamo. Rešitev križanke iz prejšnje številke: AMADEJ, DOBRNA, EKONOM, NA, OLE, VI, ZDRAVILIŠČE, MEDIKA-MENT, KAD, KOKON, AM, LEV, SA, SADIST, PLAKETA, LAIK, MORJE, OPS, KOSMET, VAT, ANTENA Forma - GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK C na Ostrožno 113 63000 Celje © 063/34 222 TAKO ENOSTAVNA JE VEZAVA S SO RA TERMOMAPAMI SO RA mapa za predstavitev delovne organizacije za vezavo bilanc za vezavo poslovnih poročil za vezavo pogodb, dokumentov za vezavo reklamnih prospektov za vezavo obratnih tehničnih navodil za vezavo cenikov za vezavo raznih elaboratov za vezavo tržnih analiz za vezavo ponudb itd. SORA Proizvodnja papirnih izdelkov, d. o. o YU - 63000 Celje SkvarCeva 4 "S (063) 29 1 15 Telefax: (063) 29 1 15 2iro raCun: 50700-601-13913 Vezani prospekti, ponudbe, ceniki itd. vam povečujejo vaš ugled! slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO STRAN 22 DODA MIEKK TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CELJE AVTOTEHNIKA AVTOTEHNIKA CELJE NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU. NA ZUNANJEM PROSTORU RAZSTAVLJAMO IZ SVOJEGA PROGRAMA VOZILA REVOZ-RENAULT, C1MOS-CITROEN, ŠKODA, OPEL VEKTRA, PASAT TURBO DIZEL, VILIČARJE INDOS IN LITOSTROJ, PROIZVODE ROG IN TOMOS, TOVORNE PRIKOLICE IN AVTO GARAŽE. UGODNOSTI V ČASU SEJMA: - 6% POPUST PRI NAKUPU VOZILA CIMOS - 2% POPUST PRI NAKUPU VOZIL RENAULT - VOZILA OPEL VEKTRA, PASSAT TURBO DIZEL IN ŠKODA VPLAČATE IN ODPELJETE. NAKUP PO SISTEMU STARO ZA NOVO. VARNO, UDOBNO IN HITRO S KUPLJENIM AVTOMOBILOM V AVTOTEHNIKI CELJE. INFORMACIJE NA TEL: (063) 37-131 ALI 38-511 ■k AVT0-M0T0 TRGOVINA, SERVIS, STORITVE 63000 CELJE Mariborska 112 Telefon: (063) 32-481 V mesecu septembru vam nudimo po ugodnih cenah: — dostavna vozila APE-CAR — nahrbtni razpršilec FAN: 8.475,00 din — motorni vkopalnik BMK-3: 14.883,00 din — strižna kosilnica BSK-3: 20.467,00 din — nihajne vilice (roke) Zastava 101 in Yugo: 650,00 din — kosilnice BCS, rezervni deli — motorna kolesa GILERA in VESPA — vse rezervne dele za TOMOS Za nakup nad 5.000,00 din nagradno žrebanje: L nagrada, moško gorsko kolo II. nagrada, otroško kolo BMX III. nagrada, motorska čelada 1 ++**++++++*****+*+***++*+++**+++*++++++*++*»****•■**■*+**+*-+*++*++++++++**+**+++**++*' PETROL j DESET TISOČ DINARJEV NA MESEC PONUJAMO vsakemu, ki je priden, glasen In nesramen. Zaslužite jih tako, da vsak teden v tiskarni ali v uredništvu prevzamete 277 izvodov Nove dobe (lahko tudi več ali manj), jih prodate in od vsakega izvoda obdržite 9 dinarjev. Bralci čakajo Novo dobo, Nova doba pričakuje prodajalce. NOVA DOBA, Aškerčeva 15, Celje (063) 27-606, Matevž TOMOS z novitetami na sejmu M0S 91’ in zastopnik za prodajo BLAGOVNI CENTER CELJE p 0_________ PRODAJNI CENTER GALA GALA CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE GALA PRODAJNI CENTER GALA VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: MOŠKA KOLESA MONT BYKE - uvoz 8.694,50 din PREVLEKE ZA AVTO SEDEŽE - uvoz 1.312,30 din MEHČALEC 4/11-uvoz 168,2(min SOK V PLOČEVINKAH 0,331 - uvoz 19,40 din V ČASU SEJMA »MOS 91«, NAS LAHKO OBIŠČETE NA SEJEMSKEM PROSTORU, STOJNICE 101 IN 102. ^ m V času mednarodnega obrtnega sejma v Celju Od 13. do 22. septembra 1991 ram Zavarovalnica Triglav, območna enota Celje, omogoča: sklenitev zavarovanja z naslednjimi ugodnostmi: ; ’ 10% POPUST za nova avtomobilska kasko zavarovanja DRUGO MESEČNO PREMUO VAM PODARI ZAVAROVALNICA TRIGLAV za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo 10% POPUST nezgodna zavarovanja NA SEJMIŠČU GOLOVEC, KJER BOSTE LAHKO SKLENILI TUDI' 1 i VSE OSTALE OBLIKE ZA VAROVANJ - VAS PRIČAKUJEMO Z ZA V AROVALNIŠKIM1 NASVETI. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST i, KER ŽlVLIENjE POTREBUJE VARNOST 23. STRAN NOVA W DODA MALI OGLASI AVTOMOBILI JUGO 55 Koral, letnik 1989, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Tel. (063) 39-393. JUGO Florida 1,4, 11/91, rdeče barve, izolirano, prodam za 9.500 DEM, prevoženih 14.800 km. Tel. (063) 858-007 ali 854-787. GOLF 80 1 prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 29-188. AVT0VID Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483 NOVI IN RABLJENI REZERVNI DELI IN AVTOOPREMA. ^ MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA. LADO 1500, letnik 1980, cena po dogovoru, prodam. Tel. (063) 831-276, vsak dan. ZASTAVA 750, letnik 1980, registrirano, do 3/92, cena 800 DEM ter VW 1200, letnik 1968, registriran do 12/91, cena 1500 DEM, prodam. Tel. (063) 714-441, od 18. ure dalje. FORD TAUNUS 1,6, letnik 1978, registriran do 3/92, prodam za 4.800 DEM. Tel.: (063) 776-515 ali 714-877. JUGO Koral 45, letnik 4/89, prevoženih 20.000 km, garažiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (063) 893-009. AX 11 TRE, letnik 1988, prevoženih 23.000 km, prodam ali zamenjam za golfa, starega 2 — 3 leta. Tel.: (063) 28-374, zvečer, ZASTAVO 101 Luxe 1300, letnik 1982, registrirana do 3/92, garažirano, odlično ohranjeno, prodam. Tel.: (063) 711-961. BMW 318, letnik 1979, prodam ali menjam za manjši avto (R4). Tel.: (063) 893-397, popoldan od 14. do 16. ure. ZASTAVO 101, letnik 1982, registrirano do drugega leta, garažirano in lepo ohranjeno, prodam za 2.300 DEM. Urbanič Stjepan, Prežihova 3, Žalec. VW PASSAT-GL z dodatno opremo, prodam. Tel.: (063) 776-034. OPEL KADET, City, letnik 1978, registriran do 5/92, prodam za 4.200 DEM. Tel.: (063) 25-511, int. 1216 (dopoldan). H'- UNDA1 1.3 LS (4V), star 11 mesecev, prevoženih 8.880 km in motorno žago Tomos Hu-sqvarna, tip MŽ 61, nerabljeno, cena 5.000,00 din ter varilni aparat Gorenje typ Varex 160/210, cena 5.000,00 din, ugodno prodam. Tel.: (066) 62-543. FIAT CROMA, letnik 1989, prodam ali menjam za manjši avto. Te!.: (063) 770-171. KADETT 1,3 S, rdeče barve, star 2 leti in 8 mesecev, ugodno prodam. Tel,: (063) 31-791. DIANO, letnik 1978, registracija potekla 8/91, prodam za 700 DEM. Tel.: (063) 741-717. VW1200, letnik 1976, odlično ohranjen, prvi lastnik, registriran do 2/92, prodam za 2.600 DEM. Tel.: (063) 24-188. OSTALO SPREJMEM delo na domu (pakiranje, sortiranje, zlaganje, itd.). Tel.: (063) 850-492. UGODNO PRODAM dva meseca rabljen pralni stroj Gorenje in novo kuppersbusch peč. Tel.: (063) 27-312 (proti večeru). PLOŠČE IN KASETE (punk, rock. metal) ter knjige poljudna znanost, prodam. Borut Kumar, Gonjače le, 65211 Kojsko. KLAVIRSKO HARMONIKO, nerabljeno, znamke Welt-meister, 120 basov, 5 registrov, komplet s kovčkom, prodam, cena 500 DEM ali dinarska protivrednost. Tel.: (0601) 22-446. ELEKTROMOTOR Elektro-kovina 380 V, 3 KW, 945, prodam po ugodni ceni. Tel.: (063) 741-611, od 6. do 14. ure (Spec). PRALNI STROJ Iskra z vsemi priključki, zračno puško SSSR in nove avto pasove, prodam. Tel.: (063) 39-413. PONV KOLO, cena 1.800,00 din in 3 ustrojene srnine kože, cena za vse 1.800,00 din, ugodno prodam. Tel.: (063) 26-837. Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite' na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Takoj zaposlimo SCANNER OPERATERJA, za | scanner HELL OC 380. OD od 1000 DEM dalje za < samostojno delo (v dinarski protivrednosti). j | ;j POGOJI: ; ■ - poklic: scanner operater, reprofotograf, litograf, ;; ; > programer ali računalniški tehnik s smislom za barve in ; ■ ; 1 risanje, ;' ; | - moškega, z odsluženim vojaškim rokom, 11 ; I - ne starejšega od 25 let. '! LITHOTEAM & CO d, o. o., Teharska 80, 63000 ; j CELJE, tel.: (063) 28-074 |: ■ '*-*-r***9+w++'+*t**+0 ?+***&+*■*****+*+* ******+*+******+< ETAŽNO CENTRALNO PEČ Emo central 20, ugodno prodam. Tel.: (063) 27-753. NOVO FRITEZO, 50 1 tekočine proti zmrzovanju (za radiatorje), akumulatorski električni pastir s konzolami in 250 m žice, za delovni stroj Gorenje muta, prodam plug na železna kolesa za delo v bregu. Tel.: (063)831-486. OTROŠKO VIOLINO za začetnike, prodam. Tel. (063) 850-051. STAR BARVNI TV in visoko dnevno omaro, ugodno prodam. Tel.: (063) 857-931. RUŽA STEP S eletronic, star 5 let, malo rabjen, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 856-318 GLASBENI STOLP Kama-crovvn, dvojni kasetofon, daljinsko upravljanje in nov parni čistilec, ugodno prodam. Tel.: (063) 855-959. ZARADI SELITVE poceni prodam spalnico, 50 1 zmrzoval-nik, električni štedilnik, 4 k\V termoakumulacijsko peč, dva 8 1 bojlerja in 100 1 hladilnik, kličite po 21. 9. 1991 na tel.: (063) 732-227. ŠIVALNI STROJ Ruža z garancijo prodam ter sprejmem lažje delo na domu. Bevc Mateja, Pod lipami 4, Celje. IŠČEM DELO na domu, kovinska galanterija in varjenje, možnost postavitve dodatnih strojev. Tel.: (064) 89-038, zvečer. PLETILNI STROJ Brother, dvoredni, z računalnikom in z dodatki, prodam. Tel.: (061) 575-743. AVTOMATSKI STROJ za izdelavo vseh vrst PE vreč, prodam. Tel.: (063) 832-512 (dopoldne) 721-495 (popoldne). ŽAGO CIRKULARKO Al ko, moč elektromotorja 2500 W, prodam za 700 DEM in dvoredni pletilni stroj Empisal K-700 z dodatnimi priključki, cena 3.500 DEM. Tel.: (066) 51-371. POHIŠTVO, opremo za trgovino s tekstilom, ugodno prodam. Tel.: (062) 653-815. KUPIM vikend ali hišo z nekaj zemlje v okolici Celja, v račun nudim Mercedes 190 D, letnik 1986, bordo rdeče barve, kupljen v Avtokomercu v Ljubljani, prevoženih 62.000 km, registriran do 11/91, ali prodam, menjam tudi za drug osebni avto z doplačilom. Tel. (063) 850-678. HIŠO na relaciji Slivnica-Pre-vorje, ob avtobusni postaji, prodam. Tel.: (063) 741-139 KORUZO za siliranje, cca 1 ha, prodam ali menjam za ja-bolke ali grozdje ter čebulo za ozimnico. Ferme Martin, Brezje 7 a, 63264 Vinski vrh pri Slivnici TRAJNO ŽARNI kuhinjski štedilnik »itpp Ribnica«, na trdo gorivo, prodam, še ni bil rabljen. Tel.: (063) 736-366 . LOKAL v Žalcu prodam ali oddam v najem. Horvat Marjan, Čopova 4, Žalec RODOVNIŠKO ŽREBICO odličnih starštev, pasme Norik, staro 6 mesecev in osebni avto Viva Vauxal, z novimi rezervnimi deli, prodam. Klep Avgust, Zagrebška c. 58, 62250 Ptuj KOMFORTNI ZIDANI VIKEND 6 km iz Celja, z garažo, kletjo, teraso, balkonom, vodo, elektriko, na lepi sončni legi, z manjšim vinogradom in vrtom, DRUŠTVO SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJE išče dvorano za družabna srečanja svojih članov, ki so vsak 1. in 3. petek v mesecu od 19. do 01. ure. Pogoj je: kapaciteta do 80. oseb, lokacija v centru Celja, z možnostjo nudenja gostinskih uslug. Ponudbe na tel. št.: (063) 31-125 ali (062) 36-941 po 20. uri. ugodno prodam, tel.: (063) 39-413 STROJ ZA ČIŠČENJE talnih oblog Akor elektric + sesalec, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-969 ZLOŽLJIVO POSTELJO z dvema foteljema, prodam za 5.000,00 din. Tel.: (063) 27-283 (popoldan) VINSKI SOD, skoraj nov, 310 1, cena — pol manj od novega, prodam. Ferme Jakob, Ogorevc 21, 63220 Štore PUDLICO, staro 3 mesece, prodam. Tel.: (063) 36-353 KOČIJO (Bagerle) v celoti, obnovljeno, primerno za prevoz turistov ali javne prireditve, ugodno prodam. Tel.: (069) 72-130 DIRKALNO KOLO, na 5 prestav, prodam. Tel.: (063) 35- 321 PERZIJSKE MUCE z rodov nikom, prodam. Tel.: (063) 37-210 KLAVIR Belarus, nov, prodam, cena 2.100 DEM. Tel.: (063) 741-580, vsak dan od 13. ure dalje EMO CENTRAL peč, malo rablejno, 15000 KKC in kozo dobro mlekarico, prodam. Tel.: (063) 742-316 (popoldan) PRODAM šotor za štiri osebe z baldahinom, fritezo — popolnoma novo, šivalni stroj Danica (nerabljen), glasbeni stolp Ka-maerorvn, novo garnituro nerja-večo posodo (uvoz Nemčija). Tel.: (063) 33-515 po 20. uri STISKALNICO za sadje 1501, sistem špindel hrastov koš, ugodno prodam, naprodaj je tudi Bor-werk, masiven. Tel.: (063) 741-879 MENJAM eno in pol sobno stanovanje za večje, prodam gorsko kolo in Zastavo 640 AD ali jo zamenjam za avto v enaki vrednosti. Tel.: (063) 27-210 GARAŽO cca 50 m2, primerno za obrt ali skaldišče v Debru pri Laškem, zelo zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 37-115 do 13. ure PRODAM sinthesyzerja Yamaha PS 20, casio MT 70, novo havajsko kitaro ter orgle Kru-mer, prodam tudi dele za 101. Tel.: (063) 893-153 STARINSKO URO, regal s posteljo in karamboliran avto VVartburg prodam. Tel.: (063) 36- 606 SOBNI REGAL z mostom, cena 6.000,00 din ter usnjeno žensko jopo št. 40-42, novo, cena 2.000,00 din, prodam. Tel.: (063) 26-284 (od 10. do 12. ure ali po 18. uri) DVOSOBNO ALI ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju s 1. oktobrom paru brez otrok, oziroma eni osebi za tro-mesečno predplačilo. Samo pisne ponudbe pošljite na uredništvo časopisa pod šifro »Stanovanje«. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO 1 od 19» do 25. 9. Oven 21. 3.-20. 4. Večina prihodnjih dni bo prijetnih. Zlasti ob koncu tedna prisluhnite partnerju in željam družine. Imeli boste nekaj poti, ki se bodo splačale. V službi boste na tapeti, a se boste spretno izvlekli. Srečne številke 4,15, 27, 41. Bik 21. 4.-20. 5. Morali si boste bolj prizadevati, da bi premagali težave, ki vas pestijo. Pustite tudi partnerju, da uveljavi svojo voljo. V petek boste presenečeni. Kar vas sicer jezi, se bo pokazalo kot dobro. Srečne številke 7, 17, 24, 38. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Doživeli boste veliko zanimivega in se zabavali v prijetni družbi. Pozorni bodite na drobne reči, ki se lahko pokažejo kot zlovešča znamenja. O povabilu dobro premislite, ob koncu tedna si odpočijte. Srečne številke 3, 22, 25, 36. Ivan o. —/. Dobro bi bilo, če bi se odločili za načrtovano potovanje. Ne pretiravajte z delom doma, službene obveznosti vzemite z lažje plati. Bodite dovolj samozavestni, a ne neučakani. Previdnost zlasti v prometu. Srečne številke 1, 15, 29, 43. Lev 23. 7.-23. 8. Opravite odloženo delo in odgovorite na pisma. Do partnerja, prijateljev in znancev bodite strpni. Z lahkoto boste rešili denarne težave. Za svoje zdravje storite več in uživajte predvsem veliko sadja. Srečne številke 4, 13, 32, 37. Devica 24. 8.-23. 9. Pripravljate presenečenje, s katerim bi razveselili druge. Zasebno skrivate svoja občutja, kar ni vedno dobro. Pustite, da bo vse teklo po svoji inerciji, nič vam ne bo ušlo. Poskrbite za krvni obtok. Srečne številke 8, 19, 33, 47. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Ker boste imeli preveč denarja, je verjetno, da boste naredili kakšno lahkomiselnost. V službi bodite bolj natančni in dosledni. Ob koncu tedna ne dopustite da bi nasedli lepim besedam. Nujno bo več gibanja. Srečne številke 4, 22, 37, 45. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Znašli se boste v položaju, ko bi za vsako figo skočili iz svoje kože, a se skušajte obvladati. Ob koncu tedna boste zgladili star spor in se znebili precej denarja. Prijatelj vas ne bo pustil na cedilu. Srečne številke 5, 13, 28, 34. Strelec 23. 11.-21. 12. Srečanje z neko osebo vas bo razveselilo. V soboto boste spoznali še drugo plat medalje. V poklicnem delu bodite zelo stvarni. Pazite na denarnico, ki bo precej prazna. Za zdravje bi morali krepiti mišice. Srečne številke 7, 12, 23, 36. Kozorog 22. 12.-20. 1. Pričakujte darilo, ki vas ne bo razočaralo. Veliko jih je, ki mislijo na vas. Ne dovolite si pozabljivosti. Mirne duše ste lahko odprti do vseh, ki bi se vam radi približali. Premislite, če je denar res vse. Srečne številke 6, 14, 19, 22. Vodnar 21. 1.-19. 2. V prihodnjih dneh vam bo dosegljivo vse, česar si boste želeli, ne bi pa smeli pretiravati in koga spraviti v zadrego. Ljubosumni boste brez potrebe. Upoštevajte dobre nasvete v vseh denarnih zadevah. Srečne številke 14, 28, 36, 45. Kihi 20. 2. 20. 3. Ne dopustite, da bi vam drugi krojili vsakdanjost, imate namreč veliko več fantazije. Računajte z večjim izdatkom in nesoglasji v družinskem krogu. Ob koncu tedna se skušajte temeljito razvedriti. Srečne številke 13, 15, 27, 30. V Celju so odprli letošnji Mednarodni obrtni sejem. Do konca tedna pričakujejo več kot 200 tisoč obiskovalcev. m. % Iz Celja do Velenja so se slovenski politiki popeljali s starinskim vlakom ob stoletnici te proge. V Ljubljani so ob zasedanju skupščine sindikati pripravili demonstracije proti predlaganim V Petrovčah so obhajali 250-letnico tamkajšnjega kipa milostne matere božje, bogoslužja pa so zakonom o lastninjenju. se udeležili kar tirje škoG. * i ^ . I Slovenski krščanski demokrati so imeli tabor v Novi Gorici, prenovitelji pa so se srečali v Opatjem selu. V Preboldu so se srečali delavci, zaposleni pri obrtnikih, medse pa so povabili tudi sindikaliste. Ljudje se zbirajo v zadnjem tednu dni je bila po Sloveniji vrsta prireditev in zborovanj, na katerih so se zbirale množice ljudi-. Bili smo povsod in pripravili pričujočo fotoreportažo. Na križišču trgovskih poti KOVINOTEHNA TRADICIONALNO DOBRA SEJEMSKA PONUDBA Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 13. - 22.9.’91 v hali D in pred halo A