Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.,' Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. Ur 25.______
N A R O C N I N A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in a’ob. postale 1. gr.
ŠT. 28
TRST, ČETRTEK 2. DECEMBRA 1954, GORICA
LET. III
Francozi, Nemci in Slovenci v borbi za domačijo
Njena naselitvena politika mora Italijo prej ali slej spraviti v
Volitve v deželni zbor Doline Aoste so izzvale veliko pozornost med narodnimi manjšinami Italije in v inozemstvu. Svet se sprašuje, kako je bilo mogoče, da je tamkajšnja franc, narodnostna skupina, organizirana v Valdostanski zvezi, zbrala okoli sebe skoro: eno tretjino vseh volivcev, a dobila od 35 poslancev le eneg'a, medtem ko si je Italijanska kršč. demokracija, združena s socialisti, liberalci, monarhisti in fašisti, priborila le 12 od sto glasov več, a dobila 25 poslancev ter postala neomejena gospodarica v pokrajini.
Naj večji švicarski dnevnik Neue Ziircher Zeitung poudarja, da taka razdelitev ljudskih zastopnikov ni ravno »sijajno« spričevalo za italijansko demokracijo. Tega švicarskega očitka — pravi ugledni italijanski list »24 Ore« — ni mogoče ovreči. In res se je francoski narodni skupini zgodila vnebovpi-joča krivica. Ce bi ji bili prisodili toliko zastopnikov, kolikor ji gre po številu volilcev,
bi morala imeti 11 poslancev, tako ima le e-nega ter je dejansko izločena iz uprave lastne domačije.
SPOR S KRŠČANSKO DEMOKRACIJO
Do nasilja, ki so ga doživeli Francozi, je prišlo takole. Valdostanska zveza (Union val-dòtaine) je bila do pred kratkim združena z Italijansko kršč. demokracijo in z njo skupno vladala Dolini Aoste. Iznenada so se sprli : Francozom so očitali, da so prehudi nacionalisti in avtonomisti ter celo, da se hočejo odcepiti od Italije. Da bi izsilili nove volitve, so kršč. demokrati izstopili iz pokrajinske vlade in deželnega zbora.
Ker so hoteli na volitvah brezpogojno zmagati, so si dali od rimskega parlamenta izglasovati posebno prikrojen zakon, po katerem pade vsa oblast nad deželo lahko tudi v roke stranke, ki nima večine prebivalstva na svoji strani. Zadostuje, da ima le nekaj glasov več kakor drug'e stranke, pa ji priti-če kar 25 od 35 sedežev v pokrajinski skupščini.
Marsikdo se bo čudil, zakaj niso Francozi kljub temu izvojevali večine. Saj je Dolina Aoste vendar francoska zemlja in francoski avtonomisti bi morali biti v lastni deželi vsaj najštevilnejša stranka. Tako bi po človeški | pameti moralo biti, pa ni. Zakaj ne?
Izbira med sporazumom in Barijem
Pretekli petek je bila v Trstu prva seja občinskega sveta po rešitvi tržaškega vprašanja. Zupan Bartoli je up o til »iskren, odkrit in poseben pozdrav« Slovencem, s katerimi »hočemo« — je dodal — »z zmerom večjo prisrčnostjo sodelovati«.
In res se je to »prisrčno sodelovanje« nemu» doma pričelo : ko je dr. Agneletto spregovoril v slovenščini prvi besedi »Slavna zbornica«, so se začuli žvižgi, dvignili so se protesti med občinstvom in na klopeh svetovalcev.
gnelettu so odvzeli zvočnik in v splošnem hrupu ga ni bilo več mogoče slišati. Bartoli je mahal z zvoncem in pozival govornika, naj govori italijanski.
Ko je nato povzela besedo svetovalka Ber-netičeva in izustila v slovenščini: »Spoštovani občinski svet«, ni mogla dalje. Med olikano in dobro vzg'ojeno gospodo je zopet zahrumelo, župan je znova vihtel zvonec in zahteval, naj govori italijanski. Bernetičeva ga je opomnila, kako je 1. 1949 izjavil, »da bodo svetovalci smeli govoriti po slovensko, ko pride v Trst Italija«.
Se ve, da ni nič pomagalo. Revež je pač šibkega spomina in je na obljubo pozabil. Komaj je dr. Dekleva spregovoril : »Gospod, župan in gospodje občinski svetovalci!« je Bartoli že spet mahal z zvoncem ter klical govornika k redu. Tako je bilo prvo »prisrčno sodelovanje«,
Slovence so branili komunist dr. Pogassi, neodvisnež Giampiccoli in socialistka Ben« co-Gruberjeva. Bartoli ju so dopovedovali, da sme pač vsakdo govoriti v svojem jeziku, ker spada to med temeljne človeške pravice, ki jih je podpisala tudi Italija in so, kakor vemo, izraz krščanske morale. Vendar so komunisti zaman učili Bartoli j a morale.
»Dokler bom sedel na tej stolici,« je izjavil ob gromkem ploskanju ostalih demokristjanov, »ne bom trpel, da se spremeni obraz mesta. Vsakomur bodi določno in jasno povedano, da je italijanščina edini jezik, ki se sme uporabljati v občinskem svetu«.
Gospodje so brez najmanjšega obotavljanja predložili resolucijo, s katero se pri razpravah prepoveduje raba slovenščine. O njej bodo glasovali prihodnjič.
Iz tega je razvidno, da tržaške kršč. demoli rate prav malo brigajo’ ravno tako človečanske pravice kakor krščanska načela o e-nakopravnosti med narodi in sporazum o Trstu. Italija bo pač morala izbirati: odločiti se bo morala za mir na Jadranu in v naših krajih ali za — Bartolija.
Pošten Slovenec in pravi kristjan s tako stranko ne more sodelovati. Saj bi s tem iz- • dajal lastni narod in njegove najosnovnejše naravne pravice.
spor s sosednimi državami
Najprej zavoljo tega, ker je položaj tamkajšnjih Francozov podoben onemu beneških Slovencev. Italijanska nacionalistična propaganda vtepa že dolga desetletja ondotnim francoskim prebivalcem v glavo, da pravzaprav niso Francozi, ampak pristni Italijani. Uspeh načrtnega pritiska je bil, da je narodna zavest teli Francozov bila od nekdaj mlačna.
Raznarodovanje je doseglo višek pod Mussolinijem. Francoščina je bila pregnana iz vseh šol in uradov, francoski napisi so’ bili odstranjeni in mladina je morala v fašistične organizacije, kjer so- jo vzgajali v italijanskem šovinističnem duhu. Fašizem je tamkajšnje novo pokolcnje duhovno skvaril in vzredil med njimi veliko število narodnih odpadnikov.
Povrhu je Mussolini ravno tako kakor na južnem Tirolskem in v Julijski krajini tudi v Dolini Aoste nastanil cele trume priseljencev iz vseh delov Italije. V deželi je odprl raznovrstne tovarne in ustanovil posebno industrijsko področje. Brezštevilni tuji delavci, uradniki in obrtniki so se s svojimi družinami naselili v Aosti in začeli izpodrivati domačine. V teku let so se tako namnožili, da so pri zadnjih volitvah postali s pomočjo francoskih nezavednežev najmočnejša stranka in s tem gospodarji pokrajine.
PREPLAH NA JUŽNEM TIROLSKEM
Izid volitev v Dolini Aoste je močno vznemiril južnotirolsko javnost.
Umetna industrializacija in tuji priseljenci izp odkopu j e j o tudi na Tirolskem že zelo resno narodni značaj dežele. Prej popolnoma nemški Bočen ima danes tričetrtinsko i-talijansko večino, nekoč čisto nemški Meran ima italijanskega župana in tretje najvažnejše mesto južnega Tirola Brixen je tudi že narodno ogroženo. Nemce potiskajo’ na podeželje in v hribe.
Moč doseljenih Italijanov vidno raste. Juž-notirolski poslanci so predložili rimski vladi spomenico’, v kateri navajajo prav zanimive številke : leta 1921 je živelo v pokrajini Bočen 21.000 Italijanov, 1. 1952-53 pa že 120 tisoč. Simo pod demokrščansko vlado se jih je vselilo okrog 36 tisoč.
Naraščajoča moč priseljencev se kaže tudi pri volitvah. Odstotek italijanskih volilcev je od 1. 1948 do 1952 zrastel od 31 na 35, leta 1953 so pa laški volilci dosegli že 41 odstotkov.
Naravno je, da take številke navdajajo južne Tirolce z velikimi skrbmi. Ce se bo naseljevanje tujcev nadaljevalo z isto močjo kakor pod De Gasperijem, bo odstotek Italijanov nezadržno rastel in vsakdo lahko izračuna leto, ko bodo na južnem Tirolskem (Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
ZASEDANJE V MOSKVI
Sovjetska Rusija je sklicala za 29. november v Moskvo sestanek 23 držav, da bi na njem razpravljali o poinirjenju Evrope.
Razen rdeče Kitajske in podložniških dežel se ni nobena vlada odzvala vabilu, češ da je rok prekratek. V resnici bi radi Nemčijo najprej vključili v zapadno skupnost in jo oborožili, potem bi se šele razgovarjali z Moskvo.
Molotov je naznanil, da bo v tem primeru sklenila tudi Rusija vojaško pogodbo s svojimi zavezniki in podredila njih vojske skupnemu poveljstvu.
S tem bi se položaj v svetu bistveno ne spremenil, zakaj Rusija je že danes tudi vojaško nadvse čvrsto združena s svojimi zavezniki.
KUP PEPELA
Ko je truplo boljševiškega veljaka Višinskega prispelo z letalom iz Amerike v Mn-skvo, so ga sežgali. Pepel so dali v žaro in zazidali v obzidje Kremlja.
Leta 1930 je bil pokojnik javni tožilec in tedaj so pred njim v 'Strahu trepetali njegovi nekdanji soborci, ki jih je zapovrstjo pošiljal v smrt. Pri Združenih narodih so še pred mesecem občudovali njegovo jedko zgovornost in duhovitost.
Od vsega tega je ostal kupček pepela, ki se ga nihče več ne boji.
ZEMLJA JE PREOBLJUDENA
Pred kratkim so zastopniki 70 držav razpravljali v Rimu o prenaseljenosti naše zemlje: od 1. 1935 do danes se je človeštvo namnožilo za 200 milijonov. Vsako leto se število ljudi poveča za 17 milijonov, od teh je samo' Japoncev letno 2 milijona več na svetu. Saj so pri njih družine s 15 do1 18 otrok navadna stvar.
Pri tem živi ogromna večina ljudi (2 tretjini) v bedi in je nezadostno hranjena. Mnogi se boje, da bo na svetu nastala lakota.
Kako' si pomagati? Nekateri predlagajo, naj bi države umetno omejevale rojstva. Proti temu je nastopila Sovjetska zveza in seveda tudi katoliška Cerkev.
Učenjaki so tega mnenja: velikanski deli zemlje so neizkoriščeni in z novimi izumi, posebno z atomsko silo je mogoče tako dvigniti proizvodnjo živil, da človeštvu ne bo treba stradati. Potrebščine naj se samo med ljudi pravično razdelijo.
CHURCHILLOVA 80-LETNIGA
Te dni praznuje stari Churchill 80-letnico rojstva. Od vseh delov sveta mu prihajajo čestitke in po pravici. Saj je to največji živeči državnik, mož, ki je v mraku nacizma in fašizma razsvetljeval kakor svetilnik svobodoljubno človeštvo.
Čeprav Churchill ne ve, da Novi list obstoji, mu tudi mi iz srca čestitamo.
ODPUŠČENI IZ SLUŽBE
Izšel je odlok, po katerem se morajo s 1. decembrom nameščenci pri bivši ZVU vrniti na mesta, na katerih so služili pred prihodom zaveznikov. Ustanove, kjer so' bili do sedaj zaposleni, so jim dolžne nakazati prejemke, dokler dejansko ne zasedejo starih službenih mest.
POTOVANJE ČEZ MEJO
Generalni komisar Paiamara je izdal odlok o potnih dovoljenjih. Kdor hoče v Jugoslavijo, mera imeti italijanski potni list, o-sebna izkaznica ne zadostuje. Za prehod v cono B izdaja posebne prepustnice tržaška policija, potrebno pa je tudi dovoljenje tukajšnjega jugoslovanskega konzulata.
Ljudje so nezadovoljni, ker ne morejo tako svobodno potovati, kol so bili navajeni.
NA POTI V INDIJO
Maršal Tito je bil povabljen, naj uradno obišče Indijo in Burmo. Vkrcal se je na ladjo Galeb in sedaj plove proti Aziji.
Ljudje se sprašujejo, kakšen pomen ima to potovanje. Indija se ravno tako kakor Jugoslavija drži v sredi med Sovjetsko Rusijo in vojaško zvezo zapadnjakov. Obe deželi se trudita, da bi med nasprotnima taboroma nastala skupina neodvisnih držav ter med njima posredovala.
Azija je obenem primeren trg za izdelke mlade jugoslovanske industrije.
Tito se bo v Indiji udeležil tudi lova na divje tigre.
KDAJ SE BOSTA SREČALA?
Italijanskega zunanjega ministra Martina so časnikarji vprašali, ali ibi bilo pametno, da se Scclha in Tito sestaneta.
»Brez dvoma,« je odgovoril. Prej se pa morajo razčistiti vsi stari spori. O posebnem statutu za narodne manjšine jè rekel : »italijanska vlada je obljubila, da ga bo zvesto in v celoti izvedla« in bo dano besedo držala.
Piccolu ministrova izjava ni povšeči.
ARMADA URADNIKOV
Število uradnikov v Italiji silno narašča. Pred vojno je bilo' v državnih službah nameščenih 784 tisoč oseb, danes pa že 1 milijon 111 tisoč. Med približno 50 prebivalci je e-den državni nameščenec.
Njihovo vzdrževanje je strašno breme za ljudstvo. Leta 1953-54 so njihove plače znašale nič manj ko 961 milijard lir. Sedaj slo sklenili plače povišati, kar bi znašalo novih 130 milijard.
Kdo naj vse to plača? Davki požrejo- v I-taliji že danes skoro eno tretjino vseh narodnih dohodkov.
»VISOKA KULTURA"
Župan Bartoli je v občinskem svetu pohvalil tržaške Italijane, češ da so dokazali »visoko kulturo«, 'ker nisoi ob prihodu Italije storili nič hudega Slovencem.
Požig prosvetnega krožka Rauber in napad na slovensko gostilno pri Sv. Ivanu potemtakem za Bartolija ne štejeta.
Namesto da se baha z visoko kulturo, bi Bartoli storil bolje, da pomaga odkriti požigalce, ki še vedno niso kaznovani.
„NA TITOVO ZDRAVJE"
Praznik jugoslovanske republike so obhajali tudi na jugoslovanskem poslaništvu v Moskvi. Med gosti so bili Malenko-v, Molotov in drugi boljševiški voditelji, ki so napivali na napredek jugoslovanskih narodov in »na zdravje maršala Tita«.
Nov dokaz, kako si Sovjetska Rusija prizadeva, da bi živela v prijateljstvu z Jugoslavijo.
KRIVIČNA OBSODBA
Včeraj se je končala v Trstu razprava predi porotniki, ki je močno vznemirila slovensko javnost.
Pred sodiščem je stal slovenski mladenič Aleksander Žerjal iz Domja, obdolžen, da je hudo žalil italijansko zastavo. Kako?
Na sve svete je položil od matere spleteni venec na spomenik, kjer je vklesano ime njegovega v Dachauu umrlega očeta. Ko se je kasneje vrnil, je opazil, da je neznanec brez njegovega dovoljenja pripel na venec italijansko trobojnico. Ta samovoljnost ga je užalila. Kaj je naredil?
V roke je vzel papirnato zastavo, jo upognil in mirno spravil v žep, ne da bi jo poškodoval.
To je vse, kar je zagrešil. Zastran tega groznega zločina ga je porotno sodišče obsodilo pogojno na 8 mesecev ječe in na sodne stroške.
Dogodek je sam po sebi tako zgovoren, da ga ni potrebno tolmačiti.
UGODNA NOVICA
Pri Združenih narodih so po dolgem času zapadnjaki in komunisti sprejeli važen eno-dušen sklep, ki se tiče uporabe atomske e-nergije.
Avgusta sc bodo sestali, da proučijo, kako bi se dala atomska sila izkoristiti v industriji, kmetijstvu, zdravilstvu in drugod. V ta namen naj se ustanovi poseben mednarodni atomski zavod.
MIKLAVŽEVO DARILO
Gen. komisar je izdal odlok, s katerim je močno povišal cene raznovrstnim cigaretam. Povprečni kadilec bo potrošil 1000 lir več na mesec.
Italijanska država ima od tega 800 milijonov dobička na leto in za to vsoto se obremenijo tržaške družine.
Tobak je v Italiji kljub temu za 25 do 30 odstotkov dražji kakor na Tržaškem.
PAPEŽEVO ZDRAVJE
Zdravje Pija XII. je v zadnjem času oši-belo. Razširili so se glasovi, da je spet resno obolel. V Vatikanu to- zanikajo. Poglavar1 Cerkve si je v tein tednu toliko opomogel, da lahko vodi državne posle in da bo 8. decembra pel v cerkvi Santa Maria Maggioro slovesen Te Deum.
STANOVANJSKA STISKA
Po 8. oktobru so zavezniki izpraznili v Trstu 400 stanovanj. Zanje že eno leto zaman prosijo potrebne tržaške družine.
Pretekli teden je v znak protesta legla mati z otrokom sredi Glavnega trga na tla, češ da hoče tu prenočiti. Stanuje z 8 osebami v eni sobi. Zavezniška stanovanja so pa prazna in zavoljo slabega vremena že propadajo.
3 MILIJONE VEČ ŽENSK
Zapadna Nemčija šteje po najnovejši statistiki 49 milijonov 516 tisoč prebivalcev. Žensk je za tri milijone več ko moških. To je posledica zadnje vojne.
NAJMODREJŠI PES
Danec Paul Marcussen pravi, da je gospodar najpametnejšega psa na svetu. Gospod Paul se pogovarja z ženo, kake lepo bi bilo, če bi jedla spet pečenega zajca. In glej, pes se oddalji in se po eni uri pojavi na vratih s še toplim zajcem v gobcu.
AKADEMSKI KLUB JADRAN priredi v soboto, 4. decembra, oib 21. uri v mali dvorani gledališča Rossetti miklavževanje. Darila se sprejemajo najkasneje eno uro pred pričetkom prireditve. Vabljeni vsi.
Francozi, Nemci in Slovenci v borbi za domačijo
(nadaljevanje s 1. sir.) v večini. Tedaj bi zadostovalo, da se italijanske stranke pri volitvah združijo ali samo povežejo, in južna Tirolska bi bila za Nemce izgubljena. Domačini bi postali v lastni deželi manjšina.
Zato pa ni niti potrebno, da Italijani presežejo 50 odstotkov. Ako bi Rim vpeljal na južno Tirolsko tako krivičen volilni zakon kakor v Dolini Aoste, bi združeni Italijani lahko postali gospodarji dežele tudi, če bi imeli le manjšino prebivalstva na svoji strani.
,.KORISTNI TEPCI”
To bi se lahko zgodilo že danes, da niso južni Tirolci narodno zavedni, enotni in disciplinirani, Italijani pa strankarsko močno razcepljeni.
Edino narodna sloga je doslej reševala nemško manjšino. Dokler bodo' Nemci enotno nastopali, jim nasprotniki še precej časa ne bodo mogli do živega.
Italijanski nacionalisti še na vse načine trudijo, kako bi njih narodno edinost zdrobili. Če bi Nemci ne bili tako nepopustljivi -— pravijo nacionalisti — temveč vodili zares »pametno politiko«, bi se z Italijani prav lahko sporazumeli in nemško prebivalstvo bi1 živelo v sreči in zadovoljstvu. Vse nesreče so krivi nemški skrajneži. Trezni in pametni Nemci naj se jim postavijo po robu, pa bo v deželi zavladal mir.
In res se je v zadnjem času posrečilo italijanskim nacionalistom zanesti v nemške vrste nekaj zmede. Za novo »zmerno« politiko se je javno postavil celo bivši poslanec v rimskem parlamentu dr. Willy v. Walther. Toda mož je 84-leten bolehen starček in že clol-
I go nima več vpliva v političnem življenju. S Kako so ga premamili, je zagonetka, j Kdor pozna razmere, ve, da bodo južni Tirolci tudi to krizo premagali. Njihove vrste bodo ostale sklenjene in njih narodna sloga neporušna.
Tuje naseljevanje, ki čedalje bolj preplavlja deželo, je namreč prekruta resničnost, da bi je ljudje ne videli in občutili. Cina je močnejša kakor vse lepe besede o zmernosti in prijateljstvu. Rojake, ki si domišljajo, da je plodno sodelovanje z laškimi nacionalisti mogoče, označujejo južni Tirolci za »koristne tepce« : nasprotniki bi z njimi delali, dokler bi se jim zdeli koristni, nato bi jili vrgli med staro šaro. Medtem bi pa naseljevanje šlo premišljeno in nezadržno naprej.
POLOŽAJ V NAŠIH KRAJIH
Slične razmere kakor v Dolini Aoste in na južnem Tirolskem vladajo tudi pri nas. Mussolini je izvajal tudi v naših krajih velikopotezne naselitvene načrte. S pomočjo banke Delle Tre Venezie je kupoval našo zemljo in na njej naseljeval italijanske družine iz notranjosti države. Naša mesta je preplavil z desettisoči tujih delavcev, uradnikov, trgovcev in obrtnikov.
Po padcu fašizma je Italijanska kršč. demokracija to naselitveno politiko čvrsto nadaljevala. Slovence je izrinila iz nekdaj čisto slovenskih predmestij in okolice Trsta ter raztegnila kolonizacijo celo na naše vasi, kamor niti Mussolinijeva roka ni bila segla.
Po objavi sporazuma o Trstu so bili mnogi trdno prepričani, da se bodo razmere sedaj končno spremenile. Potreba po' miru in poštenem sožitju z Italijani je zajela slovenske množice in jc še danes v njih globoko u-
koreninjena. Ljudje še zmerom upajo, da bo sporazum ustvaril v naših krajih vendarle ozračje medsebojnega spoštovanja med Italijani in Slovenci.
Toda v zadnjem času so se pojavili v našem političnem življenju kaj sumljivi znaki. Pred približno 15 dnevi sta prišla v naše kraje italijanski minister kmetijstva Medici ini državni podtajnik F err ari-Aggr a d i ter imela z generalnim komisarjem Paiamaro in tajnikom trž. Krščanske demokracije prot. Romanom dolga posvetovanja. Iz vladnega časopisja posnemamo, da je četverica sklepala v glavnem o tem, kako stalno naseliti istrske begunske družine na Tržaškem in Goriškem.
Rim je v ta namen že določil 5 milijard lir. Tu ne gre le za stanovanjske hiše in nova industrijska podjetja, temveč tudi za načrtno naseljevanje naše kmečke zemlje. Saj beremo v listih, da nameravajo nastaniti, v ribiškem naselju v Devinu nove laške družine ter naseliti begunce tudi na drugih zemljiščih bivše Julijske krajine.
V škodo katerega sosednih narodov? Vsakomur je jasno, da v izrazito škodo Slovencev, ki naj postanejo na zemlji svojih očetov v doglednem času brezpomembna manjšina,
POLITIČNA KRATKOVIDNOST
Politika ICršč. demokracije pri nas, na južnem Tirolskem in v Dolini Aoste se zdi na oko uspešna, a je v svojem bistvu vendarle zelo kratkovidna.
Način, kako so bile izvedene volitve med Francozi, in naselitveni načrti, ki jih Rim uresničuje v obmejnih pokrajinah, je v o-strem nasprotju z idejami in težnjami kongresov evropskih narodnih manjšin. Zadostuje, da preberemo sklepe 8. kongresa, ki je bil pred nekaj meseci v Munstru na Westfalskem.
Demokrščanska Italija je v nevarnosti, da pride ravno tako kakor fašistična v načelno navzkrižje z narodnimi manjšinami Evrope in s tem z vsemi svobodoljubnimi ljudmi na svetu.
Njena politika jo mora slej ali prej nujno dovesti v spor tudi z matičnimi narodi, ki stoje za manjšinami, živečimi v mejah Italije. Dobro bi že bilo, če bi odgovorni možje vestno zabeležili inozemske odmeve zadnjili volitev v Dolini Aoste.
Krščanski demokraciji se najbrž zdi, da se ji ni treba bogzna kako ozirati na jugoslovansko javno mnenje. Zanjo je Jugoslavija morda mala država. Toda za južnimi Tirolci in prebivalci Doline Aoste stojita dva velika in vodilna naroda Evrope :	Nemci in
Francozi, ki imajo zelo vplivno besedo v mednarodni politiki. Nemška moč iz dneva v dan raste.
Kakšno korist naj bi Italija imela od bodočih sporov s kar tremi sosedi, je za mislečega človeka naravnost nerazumljivo. Cernu vse to? Zakaj naj bi se 47-milijonski narod bal nekaj stotisočev državljanov drugega jezika ?
Nasprotno! Pošteno in pravično ravnanje z narodnimi manjšinami y obmejnih pokrajinah je v najvišjem interesu Italije same, ker ji to jamči stalno prijateljstvo s sosednimi deželami in lahko samo veča njen ugled v svetu.
Ce hoče Krščanska demokracija ta visoki cilj doseči, ji ni treba drugega, kot da se dejansko in dosledno drži načel svojega programa.
Ì VVv\AAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAA\AAAAAAAAAVWWVW,A/VVVVWVVVVVV
Maribor — gospodarsko, politično in kulturno središče štajerskih Slovencev. Njegovo prebivalstvo se je zadnje čase zaradi silnega industrijskega vzpona skoraj podvojilo.
vvvVVAAyyvvVVVVWAAAAAAyVVVVVVVVVWVvAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAž|
ROŽE CVETO
V Dolomitih na Tirolskem nastopi v prvi polovici novembra vsako leto kratka doba toplote in sonca.
Letos je bilo tako vroče, da so v planinskih višavah zacvetele - dehteče vijolice in ■ciklamni.
KRALJIČINA VZTRAJNOST
Kraljica Elizabeta je lani s svojim možem obiskala vse dežele britanskega carstva in prišla tako okoli sveta.
Prijetno potovanje, bi kdo rekel. Sedaj so objavili, da je med potjo stisnila roko 13.213
osebami, sprejela 6.770 dvorskih priklonov in razdelila 536 odlikovanj. Poslušati je morala 276 govorov, sama jih je pa imela 157.
Naporno delo za mlado žensko. Zmerom mora delati, kar ji drugi ukažejo.
PROGA čez SEVERNI TEČAJ
Te dni so odprli redno letalsko zvezo iz Danske preko severnega tečaja v Ameriko. Med prvimi potniki so bili ministrski predsedniki Danske, Norveške in Švedske. Čez večno ledovje je letelo tudi 24 časnikarjev iz 13 evropskih držav.
žlopibi &
BRIŠČIKI
V naši vasi se je pred dnevi zgodila nesreča , ki je pretresla ne samo našo bližnjo okolico, ampak ves Kras. Ko se je v petek, 26. novembra, 12-letna Vilma Milič iz Bri-ščikov št. 17 vračala iz šole, je iz še nepojasnjenih razlogov padla z vlaka, tik preden se je ustavil na proseški postaji. Padec je bil usoden, kajti čeprav je bila deklica takoj prepeljana v tržaško bolnišnico, je zdravniki kljub naj večjemu trudu niso mogli rešiti.
To je strašen udarec za njeno mater, Olgo Milič, ki je na tragičen način zgubila najprej moža, nato očeta in potem še edinega otroka. Mož ji je padel kot jugoslovanski borec v Dalmaciji, kamor je prišel po razsu-
lu Italije. Očeta je kmalu po vojni povozil vlak, in sicer na isti progi, kakih 40 metrov stran od mesta, kjer je b:lo usojeno, da bo našla smrt tudi njegova vnukinja Vilma. To je bil otrok, na katerega je mati gradila vse svoje življenje. Sedaj je ostala sama s svojo neizmerno žalostjo. Kako je vsa okolica z njo sočustvovala, je pokazal veličastni pogreb, ko so množice prihitele, da pospremijo ubogo Vilmo na njeni zadnji poti na pro-seško pokopališče. Z Vilmo je tudi slovenska nižja gimnazija zgubila marljivo učenko. Nesrečni materi naše globoko sožalje!
KONKONEL
V našem kraju smo praznovali vesel dogodek. V torek, dne 30. novembra, sta priljubljena in zavedna zakonca Starc praznovala lepi praznik 25-letnice poroke. Gospod Marij je znan kot eden izmed najboljših tržaških tekmovalcev na jadrnicah in bi še sedaj užugal večino domačih tekmecev. Tudi soproga je čila in zdrava. Prepričani smo, da bomo čez 25 let praznovali njuno zlato poroko.
Sosedje izrekajo gostoljubni družini naj-prisrčnejše čestitke. — Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo' in uprava Novega lista.
DEVIN
Pristojna oblast va so pred kratkim odobrila načrt za podaljšanje greznice. Na razpolago je 2 milijona lir. Devinčani menijo, da je to pametno delo, čeprav ni bilo» tako nujno in strogo socialnega značaja. Kakor se zdi, imajo oblastva namen, spremeniti našo vas v prijetno turistično točko, in računajo, da bo turizem vir dohodkov za naše ljudi ter za vso občino.
Leta 1946 so zavezniki zgradili greznico, ki je služila predvsem njim samim. Cevi so speljali tako, da blato ni v ničemer škodilo
kopališču. Zato pa so cevi prišle do morja ravno’ v kraju, kjer je neka naravna votlina, kateri po domače pravimo »peč«. In res ima obliko velike kmečke peči, kar je edinstven primer na naši obali. Cevi so njeno- slikovitost in lepoto pokvarile in zato je bil občinski odbor mnenja, da je treba naši »peči« vrniti prejšnjo privlačnost.
Nujno je potrebno podaljšati cevi v morje, in sicer za 40 metrov. Poleg tega bodo s podaljšanjem odstranili vsako morebitno nevšečnost, ki bi jo v bodočnosti povzročila kopališču greznica.
Vprašanje je torej rešeno in potapljači so že na delu. Ko bo delo zaključeno, bodo »peč« osvetljevale močne žarnice, kar bo njeno slikovitost povečalo.
Pri nakazani vsoti 2 milijonov so bili vključeni tudi stroški za postavitev javnega stranišča, ki ga do sedaj v pristanišču še ni. Kakor smo zvedeli, je bil načrt izdelan tako, da bi nikakor ne kvaril prijetnosti in lepote našega p orliča. Stal bi v nekoliko skritem, a ne oddaljenem prostoru, vzdolž glavne cevi greznice. Tu pa je nastal spor.
Obč. svetovalka, socialistka dr. Gruberjeva iz Trsta si je pred nekaj leti zgradila v pristanišču vilo, kjer prebije poletne dni'. Začela je nastopati proti gradnji javnega stranišča in ji je uspelo, da so oblastva gradnjo ustavila. Kako hoče gospa zadevo rešiti, nam ni znano. Mnenja pa smo, da je stranišče iz zdravstvenih in drugih razlogov nujno
Seja občinskega
V torek, 30. novembra, je bila prva seja jesenskega zasedanja. Župan se je v izbranih besedah oddolžil spominu pokojnega odbornika Terčona iz Mavhinj, občinski svetovalci pa so počastili pokojnika z enominutnim molkom. V daljšem govoru je župan omenil nov politični položaj in ugotovil, da moramo izvršeno dejstvo pač sprejeti; občinski svet bo moral krepko sodelovati pri izvajanju pravic, ki nam j ib daje londonski sporazum. Pozdravil je enotni nastop vseh slovenskih občinskih mož, od katerega si moremo obetati samo veliko koristnega.
Poročal je, da je bil sprejet pri generalnem komisarju, kateremu je predočil najnujnejše potrebe občine :	dvig kamnoseške
industrije, pospeševanje turizma v Sesljanu in Devinu, gradnjo novega otroškega vrtca v Nabrežini in doma za onemogle starčke.
Dr. Paiamara je pokazal zanimanje, toda pristavil, naj občina ne pričakuje vladnih podpor. V doglednem času se mora osamosvojiti in bo' zato treba stroške znižati, dohodke pa zvišati. Za razna dela bo lahko najela posojila pri kakem denarnem zavodu, vlada bo' prispevala 4 % za obresti.
To je torej povsem nov položaj. Do sedaj je občinski primanjkljaj, ki znaša letos nekaj nad 20 milijonov, krila ZVIJ. Poleg tega smo imeli gospodarske načrte za bodočnost. Kaj sedaj ?
Daljša razprava je nastala, ko- je župan o-me-nil zavoje, ki jih ho delila ameriška podporna ustanova CARE. Zavoji so dvignili v-občini oblak prahu. Ljudje protestirajo, nekateri upravičeno, drugi neupravičeno. Zmešnjava je nastala, ker seznama ni sestavljala
potrebno. Kako ga vskladiti s turističnimi zahtevami kraja, je pa naloga pristojnih u-radov.
Čudimo se, da ima dr. Gruberjeva toliko vpliva pri oblastvu. Na eno samo njeno kretnjo se je že začeto delo- prekinilo! Morda i-ma tehtne razloge zato; ne vemo. Želeti pa je, da bi njeno ravnanje ne bilo- ovira pri dobrih in potrebnih delih, saj je portič last nas vseli in nihče ga ne sme imeti za svoj »fevd«.
NABREŽINA
Pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine nastopi v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri na radiu Trst II. — Po koncertu je sestanek pevskega zbora v Skednju. Vabljeni so vsi prijatelji.
GREGORČIČEVA PRIREDITEV
Nedeljska prireditev domačega društva »Avgust Tanče« in Slovenske prosvete iz Trsta je privabila v. dvorano Prosvetnega doma mnogo ljudi. Spored in izvajanje sta bila skrbno pripravljena.
O sl a vi j en cu-p esn iku je spregovoril g. Mirko Mazora iz Gorice. Njegove besede so- segle prisotnim globoko v srce. Lepo je prikazal zlasti Gregorčičevo neizmerno ljubezen do slovenstva in domovine ter v govor vpletel njegove najlepše verze, iz katerih ta ljubezen odseva.
Recitatorji:	A. Rusija, Z. Likar, Pertot,
Senčarjeva in dr. Peterlin so vsi dobro podali svoje recitacije, zlasti še prvi, ki je bil odličen.	,
(Nadaljevanje na 5. strani)
sveta v Nabrežini
samo naša obč. podporna ustanova, ampak tudi druge ustanove in urad za delo. Zupan je pojasnil, da bodo sedaj razdelili 1000 zavojev in ne 700, kakor je bilo prej določeno. Upamo-, da ne bo sedaj nihče prikrajšan. Vsekakor bi morali ljudje, ki nimajo potrebe, imeti nekoliko vesti, in zavoj odstopiti revnejšim. Občinskemu odboru svetujemo, naj bo drugič bolj previden in naj sezname temeljiteje prouči, -kajti krivice so se res godile.
Ker se širijo govorice, da bodo morali naši kmetje letos plačati trošarino na žganje, je dr. Skerk prosil za pojasnila. Iz razprave smo zvedeli, da občinski odbor o stvari ničesar ne ve. To je nekoliko čudno, saj dobiva letos trošarinski urad prijave o količinah žganja, ki ga ima vsak kmet, in o tem bi moral kdo iz uprave biti poučen.
Daljša razprava je nastala, ko je dr. Skerk predložil protestno- pismo, naslovljeno na tržaški občinski odbor, proti prepovedi rabe slovenskega jezika v tržaškem mestnem svetu. V razpravo so posegli svetovalci D. Legi-ša, Colja, Vižintin in župan Terčon. Sklenjeno je bilo, da se pismo pošlje skupnemu odboru vseh naših občinskih mož, ki naj ga dostavijo na pristojno mesto.
Občinski svet je nato razpravljal o krajevnih napisih, ki jih je svoj čas dal odstraniti gen. W interi on. Odbor je prevzel nalogo, da poišče stare table in jih postavi na prejšnja mesta. V primeru, da napisov ne dobi, bo dal postaviti nove.
Svetovalci so nato prešli k prvi točki dnevnega reda, k izvolitvi nove volilne komisije.
Stran 5
b 'T'izttfilif'f/f»	---------
(Nadaljevanje s str. 4)
Zelo je navdušil občinstvo domači pevski zbor pod vodstvom g. Frana Fabrisa. Zbor je uglajen in je izvrstno zapel večje število pesmi. Nabrežinei smo lahko na ta zbor ponosni.
Nastopila sta tudi dva solista : baritonist Marijan Kos (Michel: Človeka nikar in Pre-
mrl : Domovini) ter tenorist Kralj Bruno iz Slivnega (Dve utvi). Prvega že vsi dobro poznamo, saj že dolgo let prepeva na tržaškem radiu, drugi pa je kot solist še mlajši, a se je odlično odrezal. Obema je občinstvo navdušeno ploskalo.
Lepa je bila tudi točka z baletom nabre-žinskih deklet na pesem Soči.
Nabrežinei želimo, da bi nas prireditelji še večkrat razveselili s svojimi nastopi.
višč, ki bodo popravljala razne mestne ulice. Tudi mi spadamo pod goriško mesto, a nas se spomnijo le tedaj, ko grè za davke. Na vsem Goriškem je morda ni vasi, ki bi bila tako zapuščena, kot je naša. Nimamo niti kozarca pitne vode, pred našim nosom v Jugoslaviji pa imajo krasen vodovod in zdrave vode na pretek.
Zato kličemo mestnim očetom, naj se spomnijo naših cest in tudi nam preskrbijo na ta ali oni način pitne vode. Dobro srce in dobra volja premaga vse ovire.

0 prošlu ip travniškem župniku
V zadnji številki smo pisali, da se slovenski duhovniki ne bodo potegovali za ti mesti. S tem nismo hoteli reči, da nimajo pravice. temveč le poudariti in živo predočiti slovenski in italijanski javnosti, kako žalostne so cerkvene razmere, v katerih moramo slovenski katoliki živeli. Zlasti nas boli, da nima 10.000 Slovencev v mestu niti ene lastne samostojne župnije. Do neba kriči tudi krivica, da smatrajo celo odgovorni cerkveni krogi za samo po- sebi umevno, da katoliškim župnikom v Gorici ni treba znati slovenščine, čeprav imamo fare, v katerih slovenski verniki morda presegajo število italijanskih. Naše prepričanje, ki docela odgovarja resničnemu katoliškemu duhu, čeprav ne krivičnemu konkordatu iz fašist ovske dobe, pa je, da ne bi smel bili imenovan v Go’-rici nihče za župnika, če primerno ne obvlada jezika vernikov obeh narodnosti. Kakšen župnik je to, ki ne more svojih vernikov niti spovedati? Doslej je bil na Travniku župnik vedno Slovenec ali duhovnik, ki je vsaj znal naš jezik.
Slovenski duhovnik, ki izpolnjuje pogoje razpisa, naj le konkurira za mesto prošta ali travniškega župnika. Pravico ima in pravico je treba ob vsaki priliki poudariti! Če ne zmagaš danes, zmagaš jutri. Kaj bi bilo bolj katoliško kot to, da dobi mesto, s katerim je združeno drugo' cerkveno dostojanstvo v nadškofiji, Sovenec, če zavzema prvo mesto Italijan? Če bi bili Italijani politično modri in strpni, bi nam proštijo celo vsilili. To bi veljalo zlasti v primeru, da bi se pr osti j a ne oddajala po cerkvenem patrono.
IZ GSLAVJA
Našemu domačinu, 40-Ietnemu posestniku Sfiligoju Antonu, se je pretekli petek zvečer zgodila huda nesreča. V sobici ob kleti si je z vrtnimi škarjami globoko prerezal grlo in zapestja. Zeleni križ ga je nemudoma prepeljal v bolnico, kjer se zdravniki nočejo še končno izraziti o njegovem stanju. Vendar se mu je v soboto zvečer nekoliko zboljšalo in upaj», da mu bodo rešili življenje. Menijo, da je ravnal v trenutnem zmeidenem duševnem stanju. Naj se ga ljubi Bog usmili in tolaži njegovo družino.
Napetost vseh Oslavcev narašča iz dneva v dan, sai komaj čakajo, da priteče izpod Mihovega hriba zdrava, pitna voda. V štirih tednih, odkar vrtajo, so dospeli že 30 metrov v globino, a do vode še niso iprišli. Ljuidje se zato spreminjajo v neverne Tomaže in marsikdo že norce brije iz radijske paličice, s katero je strokovnjak, ki so ga pripeljali iz Milana, ugotovil, da se bo voda prikazala že v globini 25 metrov. Ali je čudodelna paliči-
ca odpovedala? Pisec teh vrstic ne spada med neverne Tomaže in še vedno upa, da se bo voda vendar usmilila Oslavcev in goriške-ga županstva ter nas rešila težkega razočaranja.
Mnenja pa smo, da bi bila oblastva lahko že davno preskrbela vodo iz bližnje Jugoslavije, kakor so jo znala preskrbeti za Gorico. Saj smo pred nekaj dnevi slišali, da je država vzela nase razliko v ceni za vodo’ iz solkanskih Mrzljekov, ker se občina glede cene ni mogla pogoditi z Jugoslavijo.
Števerjan, Oslavje in Štmavcr imajo jugoslovanski vodovod pred nosom in dvolastniki gredo večkrat čez mejo le zato, da se napijejo zdrave vode.
IZ ŠTEVERJANA
Na zadnji občinski seji v Števerjanu so razpravljali tudi O' popravilu cest v Jazbinah in pri Dvora, ki iz dneva v dan postajajo bolj neprevozne. Gradnja ceste iz Jazbin v Števerjan se vleče v nedogled. Upali smo, da bo to delo izvršeno že do jeseni, pa se je zavleklo globoko v zime. Ker se je v zadnjih dneh zima znatno omilila, bi bilo zares potrebno, da z deli na tej cesti pohitijo, dokler ne nastopijo zopet mrzli dnevi. Saj prinaša taka počasno-st državi in kmečkemu ljudstvu le veliko' škodo. Povečajte število delavcev in nabavite več materiala, pa bo cesta v nekaj dneh končana.
Medtem so naši vinogradniki v Jazbinah, Valerišču in drugod v Števerjanu kakor tudi v Stmavru, katerim je toča uničila skoro ves pridelek, baje prejeli državno podporo. Na razpolago je bilo 7 milijonov za občine Gorico. Krmin. Mošo, Dolenje, Števerjan. S to podporo bodo mogli prizadeti posestniki vsaj deloma obnoviti poškodovane nasade in vinograde. Pomisliti moramo-, da je iz vse Goriške bilo vloženih prošenj za 86 milijonov lir pomoči. Zato bi morala država globlje seči v blagajno ter pomagati še drugim kmetom, če noče trajno uničiti davčne moči dežele.
ŠTMAVER
Preteklo nedeljo smo praznovali god cerkvenega patrona sv. Mavra. Bil je vesel in pomemben dan. Iz pridige smo zvedeli marsikaj zanimivega in poučnega. Obenem smo obhajali 200-letr.ico ustanovitve št mavrskega vikariata.
Človek vedno rad posluša, kako so živeli naši očetje, kako so se trudili, a doživljali tudi vesele dni.
Pridigal je g. prof. Premrl in vsi vaščani smo mu iz srca hvaležni za lepi govor.
Ob tej priliki naj se spomnimo še naših obupnih cest. Čujemo, da odprejo v gori-škem mestu v najkrajšem času kar pet delo-
IZ SOVODENJ
Na zadnji seji je naš občinski svet sklenil izvesti asfaltiranje sovodenjske glavne ceste iz Štandreža skozi Sovo dn j e in Gabrije do državne ceste ter predel ceste od Rubij do rubijske postaje. Stroški tega dela bodo znašali 43 milijonov lir. Za uspešno izvršitev sklepa bo seveda potrebna državna podpora; v tem primeru gre prav gotovo bolj za interese celokupnost kot za koristi sovodenjske občine ; asfaltirana cesta bo služila pač živahnemu prometu te važne ceste skozi Tur-lanijo in tudi vojaškim potrebam, zato je popolnoma • opravičeno-, da prevzame vsaj glavni del stroškov država.
Mnogo bolj socialen se nam zdi drugi važni sklep občinskega sveta, da sovodenjska občina brezplačno odstopi zemljišče, na katerem naj se zgradi ljudska hiša. V Sovod-n j ah stanujejo ljudje še vedno v treh nezdravih barakah. Ti stanovalci se bodo preselili v novo hišo.
Najbolj pa nas veseli sklep, da bo občina uporabila 800.000 lir za napeljavo elektrike na Vrh. Vrhovci res zaslužijo, da se jih občina spomni s kako napravo in jim napelje elektriko, za katero že več let moledujejo. Želimo, da se to čimprej zgodi!
PGBGOFA
Novi list je v zadnji številki poročal, da bo naša predilnica uporabila skoro dve milijardi lir za gradnjo novih tovarniških prostorov in nakup novih strojev. Danes pa z veseljem obveščamo javnost, zlasti brezposelno delavstvo, da so se gradbena dela dejansko pred nekaj dnevi začela. Pri tem delu je zaposlenih 30 do 40 delavcev, ki so to pot vsaj po veliki večini domačini, kar je od podjetja hvale vredno. V kratkem bo to stesilo, kakev govorijo, še pomnoženo. Gradbena dela bodo trajala tja do konca marca ali aprila. Nato bo tovarna trajna zaposlila do 300 novih delavcev. Da ne bo prerekanja, naj vzame podjetje na delo v prvi vrsti tiste delavce, zlasti pa družinske očete, ki jili je pred letom zaradi skrčenja obrata odpustilo. Pri trajni zaposlitvi naj upošteva socialno utemeljeno načelo, da je treba dati kruha najprej domačemu delavstvu.
V preteklem tednu je pri nas umrla vzorna žena, mati, dobra gospodinja in zavedna Slovenka, gospa Hermenegilda Perko. Pokojnica je bila najprej upraviteljica zadružne gostilne, pozneje je vzela isto g’ostilno v najem in jo je tako vzorno upravljala, da so se v njej dobro počutili domačini in goriski gostje. Pokojna gospa je bila žena g. Perka, ki je uslužben pri Kmečki banki v Gorici, in mati treh že odraslih otrok, Kako smo jo vsi spoštovali, dokazuje pogreb, katerega so se udeležili domačini in Goričani v obilnem številu. Pokojnica naj počiva v Bogu in v domači zemljici!
Njenemu soprogu in otrokom pa izrekamo vsi goriški Slovenci iskreno sožalje!
I>opisi iz Goriške JAMLJE
Predpretekli teden je obiskal Gorico minister za kmetijstvo Medici. Z njim je bil tudi podtajnik proračunskega ministrstva. Zanimala sta se med drugim tudi za izb olj se-\ alna dela na kanalu Lisert v tržiškem okraju. Od teh del bomo imeli nekaj koristi tudi Jameljci, ker nam voda ne bo več poplavljala njiv ob vsakem nalivu kot doslej. Voda se bo odtekala v predor pod železnico. Pa tudi marsikateri izmed naših nesrečnih brezposelnih se bo okoristil s skromnim zaslužkom, ki nam je zlasti pozimi krvavo- potreben. Hvala Bogu, da mejimo na Furlane, ker take odpadejo na nas vsaj drobtinice.
Čudimo se. zakaj je govorjenje o prepotrebni gradnji nove ljudske šole v J a ml j ali naenkrat utihnilo. Ali mislijo gospodje, ki imajo dolžnost, skrbeti za ljudske koristi, da je naša potrpežljivost brezkončna ? Bes da smo Slovenci junaki v trpljenju in potrpežljivosti, a »svaka sila do vremena«, pravi naš srbski brat. To naj si dobro zapomnijo državna oblast va.
Kar velja za ljudsko šolo, drži tudi za naše vaške ceste. Pritožujemo' se, ker nas zanemarjajo. Nočemo pač biti državljani druge ali tretje vrste.
Če se s svojo kritiko borimo za to, da se narodne krivice, zlasti na gospodarskem polju v kali zatrejo, nismo proti državi, ampak ji le koristimo.
ijvnvblzii \Siowiuitn » HtmaVihti ffolftir«
IZ VIDMA
Ko se je ob koncu meseca junija razširila žalostna vest, da je umrl msgr. Ivan Tri n ko-, so bili gojenci videmskega semenišča^ že na velikih počitnicah. Zato se semenišče ni moglo oddolžili pokojnikovemu spominu, frinivo je namreč nad 60 let vzorno vzgajal duhovščino velike videmske nadškofije.
Vodstvo semenišča je določilo, da bo 17. november posvetilo spominu nepozabnega pokojnika. Povabilo je k zadušni« vse duhovnike iz videmske nadškofije, ki so bili gojenci pokojnega profesorja. Velika se-meniška cerkev je bila prenapolnjena. Navzoči so bili pomožni škof. profesorji, bogoslovci in številni duhovniki tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Izostali so pa, livala Bohu, oni revčki iz n a diskih dolin, ki so člani zloglasnega »Odbora za obrambo vere in domovine v nadiških dolinah«. Bržkone sc tedaj krvavi pot potili, da bi skuhali proti Trinkovemu ugledu in slovenski duhovščini kako novo »slepo okrožnice«. Na to zmotno pot so zašli, ker so zavrgli kremenito krščansko vzgojo svojega nekdanjega profesorja.
Videmska nadškofija in njeno semenišče sta se 17. novembra 'dostojno poklonila spominu na velezashižneofa pokojnega profesorja, ki je bil dika videmskega semenišča in nadškofije ter obenem zaveden beneški Slovenec.
ŽABNICE
Vsem prijateljem in poznavalcem naše gorske vasice je gotovo že znano, da smo si Zabničani z velikimi žrtvami in združenimi močmi pestavili velik kulturni spomenik v naših orglah. Saj bojdo mogočno, živo povezovale, kakor upamo, še premnoge žabniške rodove v eno družino in pričale potomcem, da niso dve vojni in težke razmere po njih ubile vsega idealizma v našem rodu.
Nove orgle je sicer naš župnik blagoslovil že zadnjo nedeljo v avgustu, to je na naš glavni farni praznik (žegen).
Pričakovali smo, da bodo orgle tedaj tudi kol ardit ane, a se to ni zgodilo. Zaradi raznih tehničnih ovir je to izvršil g. prof. Mirko Filej iz Gorice šele v nedeljo 14. novembra . V družbi z g. Zaninijem ml., graditeljem orgel, je preizkusil ter nam prikazal vse bogastvo in lepoto lega veličastnega inštrumenta. Vsi pričujoči smo bili naravnost očarani nad umetniškim izvajanjem velikega mojstra na orglah. Ob njegovi spremljavi so cerkveni pevci ubrano zapeli večno lepo slovensko Marijino pesem : »Marija skoz življenje«. S lem se je velepomembna cerkvena slovesnost zaključila. Žal le, da njen visoki pomen ni bil ljudem pravočasno že prej pojasnjen, da bi se slovesnosti udeležili vsi vaščani.
: Spomini Iz starega Trsta
Naslednji dan so vkorakale nove čete pod poveljstvom grofa Attemsa in z njimi mestna milica. Zvečer je bilo vse v lučkah. V gledališču je bila običajna svečana predstava. Novi poveljnik general Klemm je pohvalil Tržačane, da so se dobro držali. Naznanil je. da se je vrnila stara oblast.
Pravega miru pa le ni bilo. Po Istri so beneški pristaši hujskali ljudi proti avstrijski stranki. V Kopru so 5. junija uprizorili naskok na plemiške hiše. vdrli v kleti — to je najboljši znak revolucionarnega poguma — iu se pošteno napili. Avstriji vdane grofe in plemiče so nato gnali v katedralo, da prisežejo zvestobo beneški republiki. V cerkvi je nastal hud prelep. Končalo se je, ko je pridirjal general Klen a u z vojaki. Potem je bilo v Kopru vse trezno.
Vendar so se Tržačani bali in so začeli n-
trjevati mesto. Dobro so še imeli v spominu stare čase, ko so hodili iz Milj in Kopra rezal trte na Tržaško, češ da so Tržačani bolj za cesarja. Končno so tudi ti strahovi minili, ker je prišla novica, da je bil 20. junija podpisan mir v Campoformio.
Tako se je končala prva francoska zasedba. Sledilo je nekaj let miru, dokler ni Bo-naparte prinesel tudi v naše kraje svojega cesarskega orla.
Prva francoska zasedba, ki je 1. 1797 trajala v Trstu le dobra dva meseca, je zapustila kaj slab spomin. Sovraštvo je tlelo tako globoko, da so večkrat ponoči pomazali — že veste s čim — francosko »Marijano« na orbit francoskega konzulata. Guverner grof Brigido je bil prisiljen nastopiti, da ne nastanejo mednarodne težave.
DVE NOVI DOKTORICI V GORICI
V	četrtek preteklega tedna je postala doktorica leposlovja gdč. Simčič Rožica, ki poučuje letos italijanščino in zgodovino na slovenski strokovni šoli v Goniči. Mlada doktorica je končala slovensko go-riško uč iteljišče, promovirala pa je v Turinu.
Novi doktorici čestitajo vsi kolegi in učenci ; čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Na padovanski univerzi je bila 13. novembra povišana v doktorico farmacevtike gdč. Makuc Darinka, sestra arhitektov Cirila in Metoda. Nova doktorica je hčerka g. Marija Makuca iz Bukov-ce pri Renčah, ki praznuje prav te dni 80-letnico.
Novi doktorici in njenemu očetu iz srca čestitamo!
NOVI PODPREFEKT V GORICI
V	Gorici je pred nekaj dnevi, nastopil službo podprefekt dr. Domenico Dicuonzo, ki je bil doslej podprefekt v Bellunu.
Pa tudi Francozi so hoteli pokazati Tržačanom zobe. Kjerkoli se je na morju pojavila tržaška trgovska ladja, že so jo lovile francoske fregate. Nazadnje so se trgovske hiše spravile skupaj in uredile vojno spremstvo1 za trgovske ladje, tako zvane konvoje, ki sta jim poveljevala kapitana Jurašovič in Du-kič.
ŠEST MIRNIH LET
V	splošnem pa je Trst po odhodu Francozov preživel šest še precej mirnih lei. Tudi blagostanje je naraščalo, kar se pozna po številu prebivalcev. Leta 1800 kažejo cerkvene matrike 28.000 duš; leta 1806 pa malo manj kot 37.000. Trgovina se je večala. Zalo so že 1. 1802 blagoslovili temeljni kamen za borzno palačo. Zgradil jo je v petih letih arhitekt Molari iz Macerate za 300.000 goldinarjev. Danes je v njej poštni urad. Istega leta so začeli zidati tudi »Teatro grande«. Za vzorec je stavbeniku Sel vi ju služilo gledališče »Fenice« v Benetkah.
Denar je prihajal v mesto od vseli strani. V pristanišču je letno pristalo do 2700 natovorjenih ladij! Pa danes?
Le dvakrat je mirno življenje šlo malo s tira. To je bilo leta 1802, ko je morje zaradi plime tako naraslo, da so morali po spodnjem mestu uporabljati čolne. Nekaj dni po poplavi je speče Tržačane zdramil potres. Drugače se je le od daleč kaj slišalo ali bralo v Osservatore Triestino, kako vstaja velika Napoleonova slava.
Povedal sem, da se je bralo v listu »Osservatore«. To vam je bil zanimiv list, ki si je znal obleko in naslov stalno menjati z gospodarjem. Ko je bil Trst pod Avstrijo, je časnik imenoval »Osservatore Triestino«. Ko so pa bile tri francoske zasedbe, se je brž spremenil v »Gazzetta di Trieste«. Le mošnja in dobiček sta bila vedno v istem žepu.
List je 1. 1805 objavil tudi novico, da grozi Francoiz z novo vojno in naj se vsi domoljubi zberejo v prostovoljno milico. Nekaj tednov pozneje je pisal drugače. Mirna doba je šla h kraju.
DRUGIČ POD FRANCOSKIM ORLOM
General Bonaparte je po milosti svoje sablje in volji svojih grenadirjev postal L 1804 francoski cesar. Sanjal je, kako bi osvoiil vso Evropo in od povsod vse znesel v Pariz. Prvi sunek je naperil proti Avstriji preko> Bavarske in Tirola.
V	prvi polovici novembra L 1805 so- že začeli voziti prve ranjence s tirolske fronte v Trst. Vse se je spomnilo let nazaj, ko so poslušali topove pri Gorici. (Nadaljevanje sledi)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
KONCERT NADE PUTTARJEVE IN ANTONA ROLERJA l AVDITORIJU
Občinstvo koncertov tržaške Glasbene Matice je v soboto, 27. nov., z velikim navdušenjem ploskalo obema mladima koncertistoma. Anton Soler, naš ožji rojak — rodil se je v Biljah pri Gorici — živi v nuenos Airesu, kjer je dovršil učenje klavirji,. ,že njegove nastope v Argentini je kritika sprejela z ocenami, .ki jih je le v izjemnih primerih deležen tako mlad. koncertisit. Pred kratkim je pianist po turneji v Jugoslaviji povsod navdušil občinstvo in ocenjevalce. Celo naj strožji! ljubljanski kritiki — taki, ki se jim težko izvije hvala iz peresa — so ga brezpogojno hvalili.
Predstavil se nam je z zahtevnim sporedom. Poleg Lisztove Španske rapsodije din skladbe Allegro rustico argentinskega skladatelja Giannea, v katerih prevladujejo pianistični učinki, nam je z ostalimi skladbami pokazal, da ni le odličen tehnik, ampak da zna s prep-ričevalnostjo posredovati tudi muzikalno zahtevne skladbe. Bach-Tausigova Toccata in fuga., Debussy j evi Umetni ognji in otožna skladba Triste št. 3 starejšega argentinskega skladatelja Aguirreja so nam odkrile poleg tehnika tudi umetnika z zrelo muzikalno občutljivostjo. Na poseben način sta učinkovala na nas Chopinov Valček v as-duru in njegova Poloneza v as-duru. Chopin je mogoče skladatelj, ob katerem najtemeljiteje preizkusimo pianiste in jih po načinu igranja lahko primerjamo in vrednotimo. Soler igra Ohcpina s tako kristalno natančnostjo, s tako tehnično popolnostjo in s tako širokim zamahom, kot
III
Učiti se kompozicije (iz latinščine : componere = sestavljati, skladati), to je učiti se umetnosti, kako je treba pisati skladbe, ni preprosta stvar. Med vsemi umetnostmi je gotovo glasba tista, ki zahteva najdaljšo ,in najitemeijitejšo strokovno pripravo. Za to še ne zadostujeta harmonija in kontrapunkt, čeprav sta ti dve vedi brez dvoma najvažnejši, v kolikor učita, kako je treba sestavljati glasbeni govor z njegovimi najdrobnejšimi sestavnimi prvinami: z zvoki. Potrebna je še druga veda, ki nas uči, kako moramo oblikovati glasbeni stavek. Kakor naš vsakdanji govor, tako sestavljajo tudi glasbeni govor stavki. To uči
glasbena morfologija
(iz grščine ■ mórfos — oblika, lògos — govor), to je glasbeno oblikoslovje. Ta nas uči, da mora biti v vsaki skladbi nosilec glavne misli krajši motiv; včasih ga sestavljajo komaj dve ali tri note, včasih je daljši, le v redkih primerih presega dva takta dolžine. Motiv je treba na primeren način ponavljati in razvijati. Najprej je treba sestaviti preprosto frazo, nato daljšo, periodo in končno, skladbo. Neredko nastopi še nov motiv, nosilec druge misli, ki se prepleta, s prvo ali se ji zoperstavi. V najbolj sestavljenih skladbah pristopijo še nadaljnji motivi, vendar zahteva tekoč, dostopen in uravnovešen glasbeni stavek uporabo, razmeroma zelo majhnega števila, samostojnih motivov
število glasbenih oblik je zelo veliko "in se v vsaki novi dobi obogati. Na splošno pa razlikujemo tri osnovne vrste glasbenih oblik.
Najprepriosteijša glasbena oblika je pesem Običajno jo označimo z nemškim nazivom Lied (izgovori: lid, pomeni pesem). Obliko pesmi imajo o-bičajno samospevi in. počasni stavki pri sestavljenih komornih in simfoničnih skladbah.
Druga je plesna oblika, ki je vedno dvodelna. Prvemu delu sledi drugi, imenovan Trio. Za njim je treba ponavljati prvi del. To obliko imajo vse plesne skladbe, marši, žalostinke itd. Suita je sestavljena s samimi plesnimi skladbami. Največkrat u-porabljene plesne skladbe v resni glasbi so allemanda, sarabanda, corrente, ciaccona, furlana, siciliana, giga, gavotta,, rondeau, menuet, valček ipd. Iz menueta se je razvil scherzo, iz tega pa sarkazem.
Tretja, najbolj komplicirana, je trodelna senatna oblika. Sonatno obliko imajo skoraj vedno prvi stavki sonat, simfonij, koncertov, komornih ansamblov, kot so trio, kvartet, kvintet itd. in nered-'* ko tudi nj,ih zaključni stavki.
Posebej velja še omeniti nekatere oblike, ki so lastne polifonski dobi, kot so kanon in fuga.
ga le redkokdaj slišimo.
Za dodatek je Soler zaigral še Preludij Rahmaninova in Chopinovo Etudo Revolucije.
Nada Puttarjeva je prvakinja zagrebške Opere in spada nedvomno med najboljše jugoslovanske mezzosopranistke.
V prvem delu sporeda nam je nudila izbor samospevov jugoslovanskih skladateljev. Anton Lajovic je pisal mnogo samospevov, ki spadajo med najboljše slovenske skladbe te vrste. »Mesec v izbi« je med naj lepšimi in najčešče izvajanimi. Dejavnost Lucijana Marije Škerjanca sega v najrazličnejša glasbena, področja. »Vizija« je najbolj znan njegov samospev. Jakov Gotovac je eden najgenialnejših in najpopularnejših hrvaških skladateljev, ki ga Tržačani poznamo po operi »Ero z onega sveta«, ki je doživela v Trstu že več izvedb. Njegove tri »Pjes-me čeznuča« se kot vsa Gotovčeva dela. naslanjajo na značilnosti hrvaške narodne glasbe. Na,j lepša in naj zanimivejša med vsemi sta se nam zdela. Ber-sova samospeva, »Se,h duš dan« in »Robinjica«, ki pričata o originalni iln tenko,slušni osebnosti avtorja.. V drugem delu pa nam je pevka nudila pet opernih arij. Vse je zapela s temperamentom, s tehnično dognanostjo, z muzikalno zadetostjo; njen glas je mehak in zvonek in ima lepo barvo.
Pri klavirju jo je spremljal dr. G ojmir Demšar, ki ga občinstvo koncertov tržaške Glasbene Matice dobro pozna, in ceni kot spretnega, uravnovešenega spremljevalca.	Alojz Kumer
Oblika ima pri skladbi veliko vlogo. Od njene uravnovešenosti je mnogokrat odvisen uspeh. Oblika je ikot neka tretja dimenzija v glasbi, če imamo kontrapunkt; in harmonijo, za prvi dve dimenziji: kontrapunkt namreč predstavlja horizont alnost prelivajočih se glasov, harmonija predstavlja, verti-kailnost zvočnih kombinacij, oblika, pa predstavlja širino, glasbene koncepcije. Glasbena zamisel najde komaj v obliki možnost, da se uveljavi.
Vsaka doba rešuje na svoj poseben način, vprašanja, ki so v zvezi z obliko.
Da ta o skladba lepo sprejeta, mora biti odlično grajena, to se pravi, mora upoštevati na skladni način zahteve kontrapunkta, harmonije ter oblike. Vendar tudi to ji ne zagotovi uspeha. Prvi pogoj za uspeh ni v tem, da zadosti skladatelj vsem formalnim, tehničnim zahtevam. Poleg teh je še nekaj važnejšega, prvinskega: in to je umetniška sila. Te si ne more nihče priučiti, to je redek dar narave. Edinole skladba, ki je porojena iz skladateljeve potrebe po ustvarjanju, lahko doseže uspeh.
Podajanje rok je važno poglavje lepega vedenja. Potrebno je namreč, da vemo, kdaj in komu damo roko in kako jo damo.
Roko si podajajo navadno le prijatelji, kadar se srečavajo,. Zato, ni potrebno, da jo podajamo, vsakomur, ki ga poznamo ali smo kdaj koli imeli z njim opravka. Navaden pozdrav namreč zadostuje, da izrazimo tisto spoštovanje, ki mu gre.
Drugače pa je pri predstavljanju, kjer je podajanje roke že nekako obvezno,. Vendar velja tudi pri tem načelo, da nam ponudi prvi roko starejši oziroma odličnejši od nas. Prav tako tudi ženska prva ponudi moškemu roko. Izjema je samo tedaj, če je moški znatno starejši ali odličnejši ali če je zenska v podrejenem položaju.
Kadar si predstavljen kaki večji družbi v privatnem ali javnem prostoru ali pa tudi na cesti, ni nujno, da daš roko vsem navzočim, ampak zadostuje le rahel poklon.
Roko pa podajamo običajno tudi tedaj, kadar komu čestitamo, voščimo praznike ali god ali če mu izrazimo sožalje ob smrti tega ali onega svojca.
Sedaj pa še nekaj o tem, kako pozdravljamo.
že zadnjič sem povedal, da mi je gospa. Klara pri srečanju tako močno stisnila roko, da me je kar zabolelo. Veste, gospa Klara ima namreč veli-
Notranja sila, ki jo zasledimo v velikih umetninah, se ne da razčleniti, pač pa le čutiti. Zaradi nje u-stvarjalec ustvarja, zaradi nje poslušalec uživa. In prav zato lahko; uživa vsakdo, četudi ne pozna težkih tajn harmonije in kontrapunkta. Prav zato lahko sprejme vsakdo, po svojem srcu in po svojem okusu umetnino, ali jo zavrača. Kajti vsaka u-matnina živi le v toliko, v kolikor jo občinstvo sprejme, se naslaja ob njeni lepoti in črpa iz nje hrano svoji duši.	Konec
Kulturne vesti
V	Sloveniji so, izdelali našo prvo filmsko kantato Kmečki punt. Njena vsebina je oblikovana po A-škerčevi baladi Tlaka. Osebe — grofa, grofico, grofično in kmete — predstavljajo figure in plastike, upodobljene v zgodovinskih umetninah. Filmsko besedilo podajajo pevci solisti in pevski zbor, orkester pa spremlja celoten potek dejanja. Delo je zrežiral Mirko Grobler, glasbo je napisal Marjan Kozina, kot strokovni svetovalec je sodeloval u-metnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc.
V	Stockholmu živi in ustvarja naš rojak, kipar Čelo Pertot iz Nabrežine. Preteklo pomlad je imel v švedski prestolnici razstavo svojih plastik in grafik. O njej so tamkajšnji listi objavili zelo pohvalne ocene.
Predvčerajšnjim je umrl v Baden Badenu znani nemški dirigent in skladatelj, ravnatelj slovitega Filharmoničnega orkestra v Berlinu, Wilhelm Furt-waengler. Bil je odličen tolmač nemške simfonične glasbe. Napisal je med drugim dve simfoniji, Te Deum, koncert za klavir ter dve sonati za violino.
Pred nekaj dnevi je umrl italijanski fizik Enrico Fermi, ki je slovel zaradi svojih odkritij na področju jedrne fizike. Sodeloval je pri izdelavi prve atomske bombe v Združenih državah, kamor se je zaradi svojega demokratičnega prepričanja izselil leta 1938. Pokojnik je bil Nobelov nagrajenec za fizika.
V	Franciji je umrl veliki slikar in estet Henri Matisse. Pripadal je impresionistični struji. Bil je velik mojster barve in risbe. Barva mu je bila osnovno in najvažnejše sredstvo v slikarstvu. Z njo je hotel povedati vse. Risbo je oprostil dotedanje togosti in ji dal samostojen izraz. S tem ji je določil vrednost in pomen, ki ju ima v sodobnem oblikovanju. Matisse je ustvaril nesmrtne umetnine. Iz njegovih del se bdražaijo zdravje, veselje do življenja, sreča, spokojnost in razkošna lepota.
V	Jugoslaviji so izdelali dokumentaren film, ki prikazuje razvoj Celja, njegove prirodne lepote, znamenitosti in kulturni napredek. Film je režiral Drago Vunak, posnel pa France Vodopivec.
ko moč tudi v rokah, ne samo v jeziku.
Roiko primi in jo narahlo stisni. Nikakor pa je ne smeš stiskati, tresti ali zvijati, hoteč s tem izraziti svojo prisrčnost. Nekateri ljudje imajo namreč navado, da stisnejo roko skoraj tako močno kakor Martin Krpan Brdavsu, ko je slednjemu brizgnila kri izza nohtov.
Tuje roke tudi ne smeš zadrževati v svoji ali jo celo božati, kakor to večkrat delajo zaljubljeni moški, ki hočejo s tem dokazati dami svoje srčno nagnjenje.
Nasprotno pa tudi ni lepo, če se kdo ponujene roke komaj dotakne ali pa če jo poda ohlapno in mrzlo.
Roko podajamo vedno le z desnico. Tudi najboljšemu prijatelju ne smemo ponuditi levice, razen če drugače ne gre. Saj veste, kako poje slovenska narodna pesem : ... men’ pa dala si levico, a še to tako hladno.
Kadar moraš torej komu ponuditi roko ali jo sprejeti in imaš kaj v desnici, moraš stvar preložiti v levico. Le če je to popolnoma nemogoče, podaj levico, a se na vsak način opraviči.
Pri predstavljanju ponudi dama moškemu roko kar sede, seveda če sedi. Ce pa stoji, ne bo sedla. Kako pa bi tudi zgledalo, če bi vse dame na cesti morale pri predstavljanju z moškimi sesti na tlak!
To bi bilo nekaj najvažnejših napotkov o podajanju rok.
Alojz kumer:	To m ono o glasbeni umetnosti
VZGOJNI KO TIČEK O PODAJANJU ROK
GOSPODARSTVO
VRTNAR V DECEMBRU
V	tem prvem zimskem mesecu ne sme vrtnarjevo delo počivati, če le vreme dovoljuje.
Zemljo pripravljamo za bodoče setve in saditve : kopljemo jo in izdatno pognojimo’ s hlevskim gnojem in kompostom ; gnojenje pa dopolnimo še z umetnimi gnojili, posebno s’ superfosfatom, kajti vsa povrtnina potrebuje mnogo fosfor o ve kisline.
V	primernih legah sejemo na prosto špinačo, predvsem sorto Viroflay, pa tudi »kodrasto Asti«. Sejemo tudi peteršilj.
V	tople grede sejemo solato za solatico (salatino).
Sadimo tudi zgodnje grahove sorte, kot so »alaska«, »ekspres z dolgimi stroki« (generoso, bountiful), »saxa«.
Kdor ima rdeči radič, naj ga v kolikor mogoče suhem vremenu izkoplje, odreže liste in pri tem pazi, da ne škoduje srcu, poten? pa poveže v snopiče ter shrani v pesku v kleti. Ko se mu zdi primerno, ga začne siliti v topli gredi, v hlevu, na gnojišču ali drugače na toplem prostoru.
Ce imaš na vrtu drobnjak (šnitloh, erba cipollina), razdeli sedaj drobne čebulice in jih vsadi 1 cm globoko v rahlo’ zemljo, ki je bogata na organskih gnojilih (stari domači gnoj).
Si vsadil čebulo- in Česnik (belega in rožnatega) ? Ne boj se, da ti bo pomrznil.
Okusili smo že nekoliko zime, ki je zamorila cvetje. Zadnji čas je, da vzameš iz zemlje gomolje georgin in kan, čebulice gladiol in podobno. Vse to nekoliko osuši na prepihanem prostoru, potem pa vloži v pesek ali šoto in tako ohrani za poznejšo saditev.
POSEBNE VBRIZCALNE PALICE
se vedno bolj uveljavljajo za gnojenje dreves, ki rastejo na travnikih ali pašnikih. Palice so v spodnjem 30 cm dolgem delu votle, zgornji del votline pa je v zvezi s cevjo, skozi katero teče raztopljeno gnojilo. Zabodemo jih v zemljo 15 do 30 cm globoko, kar zavisi od drevesnega razvoja, in nato vbrizg-nemo gnojilo. Vbodi ja je napravimo pod krono drevesa v dveh krogih: prvi je oddaljen od debla 1 m, drugi pa se nahaja tik roba krone. V teh dveh krogih delamo vbodljaje na razdalji 1 m.
Za vbrizgavanje imamo posebna gnojila, ki se v celoti raztopijo v vodi in ki vsebujejo vse, kar drevo potrebuje za svoj razvoj. Take gnojilo je v Italiji v prodaji pod imenom »solubleauby« in vsebuje 16% dušika, 21 % fosforove kisline in 26% kalija.
HEKTARSKI DONOS 110 q KORUZE
Kot prejšnja leta tako je tudi letos pokrajina Treviso organizirala nagradno’ tekmovanje za najvišji hektarski donos koruze. Tekmovalci so morali staviti ocenjevalni komisiji na razpolago eno parcelo z najmanj 5.000 kv. m (1/2 ha) površine, če je zemljišče v ravnini, ali pa s 3.000 kv. m v brdovi-tem ozemlju. Kmetovalci so torej lahko' gnojili po mili volji, izbrali santi semensko vrsto in tudi sejali, kadar so hoteli.
Vseh kmetovalcev je bilo 339, od katerih je 20 sejalo domače koruzne sorte, 319 pa križane, v veliki večini sorte »Indiana 750 A«, »Embro 155« in »Funks G 77«, deloma
pa tudi »Funks U 41«, »Maygold 99 A«, »Wisconsin 464« in še nekatere druge.
Z zemljišči v ravnini je bilo nagrajenih 30 kmetovalcev, ki so pridelali povprečno 91 q zrnja na hektar. Vsi so sejali križano seme. Najvišji hektarski donos je dosegel Cavalin Ivan pok. Fioravante v Morgano s 110.05 q. Sejal je sorto »Indiana 750 A«.
V brdovitem ozemlju je izkazal najvišji hektarski donos Marchetto Henrik pok. A-lojza v Fonte. Pridelal je 78.35 q s sorto »Embro 155«. Z zemljišči v brdovitih legah je dobilo nagrade 15 kmetovalcev, ki so vsi sejali križane sorte in pridelali povprečno 63.20 q zrnja s 16% vlage.
Hektarski donosi letos niso dosegli lanskih vrhov, kar je posledica neugodnega vremena, vendar so zelo visoki, posebno če jih primerjamo z našimi, tudi v najugodnejših razmerah. Pridelek 110 q na hektar pomeni 40 q na furlansko njivo’. Je li že kdo pridelal vsaj polovico tega ? Srednji pridelek je znašal v vsej pokrajini komaj 26 q na ha, torej je najvišji pridelek več ko 4-krat višji nad povprečnim.
KAKO SO DOSEGLI NAJVISJI PRIDELEK?
Kot rečeno, so najvišji pridelek 110.05 q zrnja dosegli s sorto »Indiana 750«. Sorta je sicer važna, a to ni vse. Potrebno je tudi primerno obdelovanje. G. Cavalin je pognojil svoje zemljišče s 700 q hlevskeg'a gnoja, 800 kg superfosifala, 200 kg apnenega dušika (calciocianamide) in 200 kg kalijeve soli na hektar. Ta gnojila je p odorai. Za vrhnje; gnojenje (pod listi) je uporabil še 200 kg apnenega solitra (nitrato di calcio). Sejal je v vrste na razdalji 75 cm, v vrstah samih pa so stala stebla na razdalji 38 cm, tako da je prišlo 3.6 rastlin na vsak kv. m. Ce je manj-
Italijanska nogometna igrišča so bila. v nedeljo pusta ali pa prazna. Po blatnih igriščih so se borile samo enajst orice 10. lige. Bila je prava, pusta jesenska nedelja. V Gorici je »Pro Gorizia« po velikih težavah izsilila neodločen rezultat z Bellu-nom. Goriški nogomet je precej podoben tržaškemu. Vedno pri repu.
Oči ljubiteljev nogometa so bile to nedeljo uprte na Portugalsko’. Dva latinska predstavnika, in sicer Portugal ter Argentina, sta si izmerila svoje nepreizkušene moči. Portugalci ne slovijo kot najboljši nogometaši. Njihova igra je povprečna, brez vsake posebnosti. Igrajo požrtvovalno, včasih preveč, tako da nasprotnikom na koncu igre ostane samo 10 igralcev ati še manj. »Duhovite« igre sploh ne poznajo. Drugače je z Argentinci. Kdo ne pozna slavnega imena »Grillo« ! Ta argentinski »Ka-labrež« je pravi idol južnoameriške javnosti. V Evropi ga italijanska nogometna borza ceni na 90 milijonov. In vendar mora Grillone »s trebuhom za kruhom«. V mestu Buenos Airesu bi tisti dan, ko bi ga prodali:, nastala pravcata revolucija. In zato v Evropo le tedaj, o Grillo, kadar boš še-l branit argentinske narodne interese na zelenih igriščih. Argentinci so igrali dobro, celo tistega ni bilo, kar so napovedovali vseznali novinarji. Tudi Grillo je delno odpovedal. Opazili so pa lahko organizirano igro. Igrali so dvojni sistem WM, kar je tipična južnoameriška igra. V svojih odtenkih je igra pokazala, da so Argentinci veliki mojstri in da ne zaostajajo mnogo za Urugvajci ter Brazilci;. Morda je nedeljsko tekmo oviral dež in blatno igrišče.
Italijani sedaj mrzlično pripravljajo svojo repro-
bala v vrstali kakšna rastlina, so jo podsacli-li (s presajanjem).
Njiva je bila zasejana 26. aprila, torej sorazmerno pozno. Lahko pa se seje še kakšen teden pozneje. Koruza je namreč rastlina toplih krajev in zato potrebuje posebno v prvih tednih svojega razvoja višjo toploto. —• Seveda so koruzo opleli in tujdi osuli.
Zakaj smo to napisali ? Koruza je pri nas zelo važen pridelek, saj polenta ni še izginila iz naših gospodinjstev, pa tudi za živali je mnogo potrebujemo. Res je, da pri nas nimamo povsod najprimernejših pogojev za koruzo, a kljub temu se dajo koruzni hektarski donosi precej dvigniti tudi pri nas. Potrebno je pravočasno zemljo preorati, pravilno gnojiti, o pravem času sejati odgovarjajoče seme in ne zanemariti rastoče -mlade koruze.
POTROŠNJA TOBAKA SE DVIGA
V	Italiji se je oid 1. 1938 do 1. 1953 dvignila za 53%. Pred vojno je porabil povprečno vsak italijanski državljan 616 gramov tobaka v enem letu, lansko leto pa 937 gramov. Leta 1938 je prodal tobačni monopol 29 milijonov kg tobaka, lansko leto pa 41 milijonov kg. Sodeč samo po tobaku, so se življenjske razmere v Italiji znatno zboljšale, ker se hitreje dviga potrošnja dragih, boljših cigaret kot pa slabših vrst.
OLIVNEGA OLJA
bodo pridelali letos v Italiji znatno manj kot lansko leto. Pridelek oljk cenijo na 20 milijonov q ali 34 % manj kot lani, pridelek olja pa na 2.1 mili j. q. — So pa na razpolago zelo znatne zaloge iz prejšnjih let, tako-da ima Italija olivnega olja več kot dovolj.
TUDI KRAVA LJUBI UDOBNOST
V	Pago Veiano (prov. Benevento) je kolonu Filipu Pietru izginila krava iz hleva. Dolgo so jo iskali, a zaman. Pozno’ zvečer pa so jo našli, in sicer lagodno raztegnjeno v kolonovi zakonski postelji. — Očividuo tudi živali ljubijo udobnost.
zentanco. Glavno pozornost obračajo na teoretični del treninga. Vsak igralec bo dobil svojo nalogo, katera bo slonela na strogem pokrivanju in na principih obrambnega značaja. Vsekakor veliko priprav, katerih v povojnem času v Italiji niso poznali. Igralci bodo dobro spočiti in verjetno bo nedelja vzpon novega pomlajenega italijanskega nogometa, če pa bo še ta nedelja v znamenju poraza, potem pa ostane le obujanje slavne zgodovine in prav nič drugega, Verjetno v vrstah vodstva najbolj razsaja strah, da bi ne postalo žrtev nehvaležnega poklica,
Nedeljska zmaga Argentine (3:1) bo ostala na olimpijskem stadionu v Rimu, kjer bo nedeljsko srečanje, kot žgoča vest in resno opozorilo italijanskemu nogometu.
V	Jugoslaviji so v ponedeljek, 29. t. m., odigrali finalno tekmo za pokal predsednika republike med beograjskima nasprotnikoma Partizan : Crvena zvezda, Zmagal je prepričljivo Partizan (4:1).
Ko je bil list že v stroju, smo zvedeli, da je Anglija premagala Nemčijoi s 3:1.
V	Mehiki se je končala velika avtomobilska dir-
ka, znana »Panamerikana« ali bolje rečeno, dirka smrti. 7 vozačev ali morda tudi več je izgubilo življenje. Organizatorji namreč še niso ugotovili dejanskega stanja. Panamerikano organizirajo vsako leto velika avtomobilska podjetja:	»Cadillac«,
»Ford«, »General Motors« in druga, ki delajo s to dirko novo reklamo- za svoja vozila. Organizacija dirke stane približno 300 milijonov lir. Zmagal je Italijan Magio-li na avtomobilu Ferrari s hitrostjo 170 km na uro, kar je rekord v zgodovini »Pana-merikane«. Dirko je spremljalo tudi 60 letal, 2000 mehanikov in celo 10 kirurgov ter zobozdravnikov. Verjetno bodo morati prihodnje leto spremstvo dir,-, ke modernizirati s tem, da bodo vključili v kolono tudi pogrebni zavod.
ZA NASE NAJMLAJSE
ZWWVWWW
št. 38
HùAWQlH, Sin dfZUHfyfo---------------------------------------------------------------------------------------
/WVWWVVVWVVNAAVvVWVVWVVVVYVYXAr/VVvVVYVWVVVVVVVWVNA^	VxAAAA/vAAAZ'AAAAA/AAA/xA/x/AAA/VVVWvAyNA/^xAZvA/TVVAA/^vAA/X/VV'AAAXAAAAAA/vAxA/VVVVvAAAAAAA}
Tedaj je zardela, pahnila Tarzana od sebe in skrila obraz med dlani. Tarzan jo je zopet hotel objeti, a Jane se je obrnila in jela z ročicami razbijati po orjakovih prsih. Tega Tarzan ni mogel razumeti.
Iz čolna je stopil častnik. Clayton mu je povedal svojo zgodbo, ki se je končala z ugrabitvijo Jane. Poročnik d’Arnot pa mu je povedal zgodbo Puščice. Uporniki so zaradi pomanjkanja hrane skoraj vsi pomrli.
Poprej je že mislil na to, da bi odnesel Jano k njenim ljudem. Sedaj se je pa premislil. Iztegnil je mogočne roke, jo vzel v naročje ter jo odnesel v globino džungle.
Ko so namreč prišli Francozi na Puščico, so se po vsej palubi valjali mrtvi in umirajoči. Dve trupli so celo začeli jesti. Lakota je spremenila ljudi v divje zveri. Od umirajočih so zvedeli vso zgodbo.
Drugo jutro je ljudi v koči prebudil topovski strel. Clayton je planil iz koče in zagledal dve ladji: »Puščico« in majhno križarko. Stekel je k pripravljeni grmadi in jo zažgal.
Medtem ko so pripovedovali
drug drugemu minule dogodke, se je čoln vrnil k ladji in nato pripeljal živila, orožje in dvajset mornarjev. Ti so odšli v džunglo, da bi poiskali ugrabljeno deklico.
Preden pa je grmada zagorela, je Clayton prepaden opazil, da plove križarka mimo. Slekel je srajco in mahal z njo po zraku. Tedaj je grmada vzplamtela in vzbudila pozornost straže na ladji. Križarka je zavila v pristan.
Jane se je zavedala, da jo rešitelj nese s seboj kot ujetnico. Obupno se je branila, a ji ni nič pomagalo. Večkrat jo je pogledal in se ji nasmehnil. Njegov obraz se je Jani zdel izredno lep.
DRJA FU-MANČUJA
ROMAN — Spisal : Sax Rohner — Prevedel : A. P.
Kako krasna je bila v svoji ogorčenosti!
»Suženjstvo je o-dpravljeno, si mogoče vi mislite. Vi ne verujete) da danes — danes — pet in dvajset angleških funtov velja dekle plemena Galla, ki je rjavo, in« — šepetaj e — »dve sto petdeset stane Čerkeska, ki je bela. Da ni suženjstva! Tako! Kaj sem pa jaz? <
Odgrnila si je plašč in dobesedno sem si začel meti oči, ker sem na pol menil, da sanjam. Zakaj pod plaščem je bila opravljena v najtanjšo svilo, ki je kaj popolno izražala njeno vitko postavo; opasana je bila s pasom, posutim z dragulji, in okrašena z najbolj čudnimi okraski ; bila je slika, ki je bila primerna za stambulsks vrtove, slika, ki je bila čudovita in nedoumljiva v vsakdanjem okviru mojega stanovanja.
»Nocoj se nisem utegnila obleči v angleško miss,« je dejala m se spet urno zavila v plašč. »Vidite me, kakršna sem.«
Njena oblačila so izhlapevala lahen vonj, ki me je spominjal že na neko minulo srečanje z njo. Zrl sem v njene izzivalne oči.
»Vaša prošnja je le pretveza,« sem ji rekel. »Zakaj neki čuvate tajne moža, ako pomenijo smrt toliko ljudi?«
»Smrt! Videla sem svojo sestro, kako je v puščavi zaradi mrzlice umrla — videla sem, kako so jo kot mrhovino vrgli v peščeno jamo. Videla sem moške, ki so jih bičali, dokler niso prosili za smrt kot rešitev iz muk. Bič sem spoznala sama. Smrt! Kaj za to?«
Neizrečeno .ogorčenje se me je polastilo. Ko je bila spet ogrnjena s svojim plaščem in jo je le njen rahli naglas izdajal, je bilo strašno čuti take besede od dekleta, ki bi glede na njeno nenavadno lepoto moglo veljati za omikano Evropejko. »Dokažite, da reg želite zapustiti službo pri tem možu. Povejte mi, kaj je umorilo Strozzo in Kitajca!« sem dejal.
Zmignila je z rameni. »Tega ne vem. Toda če me hočete odvesti« — živčno se me je oklenila — »tako, da se ne bom mogla braniti, zaprite me in zaklenite, da vam ne bom mogla uiti, bijte me, ako vam drago, potem vam bom povedala vse, kar vem. Dokler pa je on moj gospodar, ga ne bom nikoli izdala. Odpeljite me od njega — s silo, razumete, s silo, in moje ustnice ne bodo več zapečatene. Ah, toda saj me ne razumete, vi z vašo pravno1 zaščito — zvašoi policijo. Policija! Ah, dosti sem povedala.«
Od nekod se je oglasila ura. Dekle se je preplašilo in mi še enkrat položilo roke na rame. Solze so ji blestele med dolgimi črnimi trepalnicami.
»Vi me ne razumete,« je zašepetala. »Oh, ali me ne boste mogli nikdar razumeti in osvoboditi njega! Zdaj moram iti. Že tako sem ostala predolgo. Poslušajte! Odidite ven brez odlašanja! Ostanite
SPttAŠfli™ IH ODGOVORI
Vprašanje št. 51. Boksarske prireditve končajo večkrat s »knockout«. Prosimo vašega športnega poročevalca, da nam raztolmači, kdaj pride do »knockout« in kakšne posledice ima to za poraženega.
Odgovor. Brž ko je eden tekmecev na tleh, začne razsodnik šteti sekunde in če se ne dvigne v 10 sekundah, je proglašen za poraženega. To pa je le redko pravi »knockout«. Pod tem razumemo udar, ki vrže nasprotnika nezavestnega na tla. Udarcev, ki potolčejo nasprotnika do nezavesti, je več. Najbolj pogost udarec je v brado, kjer sta dva vele-važna živca, in sicer »nervus vagus« in »nervus fa-cialis«. Ce je le v enega od teh močno zadet, pade v nezavest, torej »knockout«. Isto se zgodi, če zadene močan udarec vratno vodno žilo. V tem primeru prepreči udarec dotok krvi v možgane in povzroči tako omedlevico. »Knockout« so tudi močni udarci na, srce, na želodčno' jamico ali na kratka rebra. V teh primerih nastanejo težave v dihanju. Medicinska veda še ni popolnoma pojasnila, kaj vse lahko povzroči »knockout«. Gotovo je le to, da kdor je bil večkrat poražen s »knockout«, ne bo dolgo živel.
Vprašanje št. 52. Zakaj človek smrči v spanju? In ne samo starejši človek — kakor se splošno trdi — ampak tudi mlajši. Je li vzrok kak nedosta-tek v nosni ali ustni duplini ali v grlu? Ali je samo razvada? Se li da preprečiti ali vsaj omiliti?
Odgovor. Če je smrčanju vzrok kakšen nedosta-tek v nosni ali ustni duplini ali v grlu, je potreben zdravnik. Smrči pa lahko tudi popolnoma zdrav in normalen človek in ni v tem oziru nobene razlike zaradi let ali spola. Popolnoma, zdrav človek pa bo smrčal samo takrat, kadar leži na hrbtu, in kakor hitro se vleže na bok, bo smrčanje končalo. Kdor pa ima hibe v nosni ali ustni duplini, bo smrčal, četudi bo ležal na boku. Smrčanje samo pa zavisi od prelivanja zraku. Med smrčanjem imaš namreč odprta usta in med vdihavanjem in izdihavanjem udarja, zrak na nebo v ustih, ki se začne tresti (vibrirati). Od tod izvirajo čudni glasovi, ki jih povzroča smrčanje.
Vprašanje št. 53. Ali lahko1 premešam superfosfat, kalijevo sol in apneni dušiik ( calciocianamide ) pred uporabo, tako da bi trosili samo eno mešanico?
Odgovor. Tega ne smete storiti. Pač pa lahko premešate superfosfat in kalijevo sol, kar nato raztrosite posebej, apneni dušik pa vedno samega. Najbolje bi bilo, če slednjega raztrosite teden pred mešanico superfosfata in kalijeve soli. Ce bi premešali vse tri, bi se zmes, segrela in bi se marsikatera gnojilna snov porazgubila.
LEPO OPREMLJENO SPALNICO in malo sprejemnico z vsem modernim komfortom (kopalnica, telefon, dvigalo) išče v središču mesta zakonski par brez otrok za 1. jan. Ponudbe na tel. št. 3-64-91 od 10. do 13. ure.
■—s*______ ZAHVALA M...............................	...
Družini Milič in Ostrouška, globoko ganjeni spričo izrazov sočustvovanja,, ki so jima bili izkazani ob pretresljivi izgubi naše zlate
VILME
se iz srca zahvaljujeta sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem darovalcem cvetja in vencev, gg. profesorjem, govorniku g. prof. Kodriču za poslovilne besede, součencem, gg, duhovnikom pevskemu zboru dijakov Slovenske nižje gimnazije, proseškim pevcem, proseški godbi ter vsem, ki so pospremili na
zadnji poti našo nepozabno Vilmo.
OLGA, mama; noni MARIJA MILIČ in MARIJA OSTROUŠKA ; MILKA, teta; ZVONKO, stric in
vse ostalo sorodstvo.
RADIO TRST II
TEDENSKI KOLEDARČEK
Nedelja, 5. decembra ob 8.45 : Kmetijska oddaja 9.30 : Vera, in naš čas. 13.00: Glasba po željah. 15.30 : Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 17.00 : Mešani zbor Avgust Tanče iz Nabrežine. 20.20: Mandolin-ski orkester Sv. Just. 21.15: •Humperdinck : Janko in Metka, opera, v 3 dej.
Ponedeljek, 6. decembra ob 19.00 : Mamica pripoveduje. 20.15: Koncert operne glasbe. 22.00 : Književnost -in umetnost. 22.15 : Korngoid : Koncert za violino in orkester.
Torek, 7. decembra ob 13.00: Glasba po željah.
19.00	: Šola in vzgoja. 20,05 : Spomini na, Kalmana
in Waidteufela. 21,00 :	Radijski oder :	Molnar :
Pravljica o volku.
iSreda, 8. decembra ob 19.00:	Zdravniški vedež.
20.00	: ženski vokalni tercet. 21.00:	Aktualnosti.
21.15: Foerster : Gorenjski slavček : opera v 3 dej.
četrtek, 9. decembra ob 17.55 : Brahmsova dela.
19.00	: Mamičina povestica. 21.00 : Lenček : Simboli v Cankarjevi umetnosti. 22.30 : Koncert čelista Lava Goljahovskega.
Petek, 10. decembra ob 13.00 : Glasba po željah. 18.00: Chopin : Koncert za klavir in orkester št. 2. 20.05 : Koncert operne glasbe. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. 22.00 : Književnost in umetnost.
Sobota, 11. decembra ob 16.00: Oddaja za najmlajše. 17.00: Pesmi Henryja Purceila poje sopr. Ersilia Downing. 19.00 : Pogovor z ženo. 21.20: Paganini: Koncert za violino in orkester.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 1. decembra si dal ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 franc, frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dobil za:
629—631 lir 23,25—24 lir 91—93 lir 163—166 lir 1640—1680 lir 146—148 lir 20—22 l»ir 147,50—148,50 lir 718—719 lir 4300—4400 lir
3.	decembra, petek : Frančišek K. — Svcljub
4.	decembra, sobota : Barbar — Veljko
5.	decembra, nedelja: Sava — Stojana
6.	decembra, ponedeljek : Miklavž — Vladovita
7.	decembra, torek : Ambrož — Veselin
8.	decembra, sreda : Brezm. spoč. Dev. M. — Rcdana
9.	decembra, četrtek : Valerija — Savica
OBVESTILO
Sindikat slovenskih šolnikov priredi v torek, dne 7. decembra ob 19.30 v prostorih restavracije Suban mlltlavževanje. Nastopila -bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki. Vabljeni so vsi šolniki in njihovi prijatelji. Vabila so na razpolago na sedežu sindikata vsak dan do 4. decembra od 17. do 19. ure. V tem času sprejemamo tudi darila.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
TOVARNA
flimetč
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, i t d. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
zunaj — v kakem hotelu, ali kjer si že bodi, samo ne ostanite tukaj!«
»In Nayland Smith ? «
»Kaj je on meni, ta Nayland Smith ? Ah, zakaj mi nočete razvezati ust? Vi ste v nevarnosti — ali me čujete, v nevarnosti! Odidite od tod še nocoj!« Povesila je roke in zbežala iz sobe. Na pragu se je še obrnila in z vnemo udarila z nogo ob tla.
»Vi imate roke in noge,« je zavpila, »pa me vendar pustite iti! Bodite torej posvarjeni, pobeghite od tod . . .« Glas se ji je pretrgal z nečim, kar je zvenelo kot stok.
Nisem se niti ganil, da bi jo zadržal — to prekrasno pomočnico nadmorilca Fu-Mančuja. Slišal sem njene lahke stopinje dol po stopnicah, slišal sem, kako so se vrata odprla in zaprla — vrata, ki niso bila dr. Fu-Mančuju nikaka zapreka. Negibno sem stal, kjer me je zapustila, in sem še vedno stal tako. ko je v ključavnici za-škrtal ključ in je v sobo pridrvel Nayland Smith.
»Ali si jo- videl?« sem začel. Njegovo lice mi je odgovorilo, da je ni videl, in hitro sem mu povedal vse o svoji nenavadni obiskovalki, njene besede in njeno svarilo.
»Kako je mogla v svojem oblačilu skozi London?« sem vprašal začudeno. »Od kodi neki je prišla ? « Smith je skomignil z rameni in si začel devati široko narezano mešanico v preklicano pipo.
»Nemara se je pripeljala z lizvoščkom ali avtom,« je domneval ; »nedvomno pa je prišla naravnost iz hiše Iu-Mančuja. Moral bi jo bil zadržati, Petrie. Tokrat je že tretjič, da sva imela to žensko v zokah, že tretjič sva jo pustila uiti.«
»Smith,« sem odgovoril, »nisem mogel. Prišla je iz lastnega nagiba, da me posvari. Ona me razoroži.«
»Ker lahko vidiš, da je zaljubljena v tebe,« je nadaljeval in bruhnil v enega njegovih redkih smehov, ko mi je zaradi jeze kri šinila v lice. »Pa je, Petrie — zakaj bi se delal slepega — ti ne poznaš vzhodnjaške duše tako ko jaz, toda jaz popolnoma razumem dekletov položaj. Boji se angleških oblasti, bi se pa podvrgla tebi kot jetnica! Če bi jo bil le pograbil za lase, jo zavlekel v kako klet. j0 podrl na tla in z bičem stal nad njo, bi ti bila povedala vse, kar ve, in si tako opravičila vzhodnjaško vest z izgovorom, da je bila prisiljena h govorjenju. Ne šalim se, je tako, zagotavljam ti. In za-rad: tvoje surovosti bi te oboževala ter te imela za močnega in silnega.«
> Smith,« sem rekel, »bodi resen! Ti veš, kaj je pomenilo njeno svarilo.«
»Uganem, kaj pomeni zdaj,« se je zadrl. »Halo!«
Nekdo je srdito zvonil.
»Nihče doma?« je vprašal prijatelj. »Pojdem jaz. Mislim, da vem, kaj je.«
Nekoliko minut kasneje se je vrnil in prinesel s seboj velik pravokoten zavoj.
»Od Weymoutha,« je razlagal, »prinesel ga je okrožni sel. Pustil sem ga bil v pristanišču in ukrenil je vse potrebno, da mi pošlje sleherni dokaz, ki bi ga našel. To bodo deli mumije.«
»Kaj! Mar misliš, da so mumijo ukradli?«
( Nadaljevanje )