Poljski gostje v Kranju ZAŠILO !50 XII., ST. 53 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO - CENA DIN 10.— KRANJ, 10. JULIJA 1959 Plenum Okrajnega sindikalnega sveta Obrtništvo in družbena prehrana kot važen člen za izboljšanje življenske ravni Sledijo razprave po občinah - Sodelovanje; z IjudskimPodbori in vsemi družbenimi "ganizacijami - Veliko možnosti v stanovanjskih skupnostih - Več načrtnosti v okviru komune V Kranju in na Jesenicah potrebe za večje obrate družbene prehrane Delegacija planske komisije LR Poljske, ki se mudi pri nas kot gost Zveznega zavoda za gospodarstvo, je v sredo obiskala Kranj. Najprej so si poljski gostje ogledali tovarno »Iskra«, zanimali so se za organizacijo proizvodnje, za delitev dohodka, kakšne so cene Iskrinili proizvodov in kakšen je osebni dohodek delavcev. Člani delegacije so potem obiskali predsednika Okrajnega ljudskega odbora Vinka Hafnerja in se v razgovoru z njim med drugim zanimali za finansiramje stanovanjske izgradnje, planiranje na področju urbanizma in delovanje ljudskega odbora in njegovih organov. Nadalje so se zanimali za individualno stanovanjsko gradnjo. Delegacija je iz Kranja nadaljevala pot na Bled, od tod pa bo odšla v Opatijo ter si bo spotoma ogledala Postojnsko jamo. M. 2. . * Podlagi nakazanih potreb ^sindikalnih podružnic jo Ple-ta trajnega sindikalnega sve-na/ ponccleIJek. 6- Julija sprejel n'"K ^a ° °-snovnih vpraša-ki jih bo obravnaval v Ob proslavi na Jelovici v«v prihodnje. Kot prvo so določili obrti. Tako bi tovarna Iskra v skupnimi potrebami. Pri tem naj razprave o življenjski ravni de- sodelovanju z Obrtno zbornico, bi se skrbelo za to, da se osnuje lovnega človeka s posebnim pou- občino in drugimi organi morda sodobne obrate z večjimi zmog- darkom na družbeno prehrano in podprla težnje za ustanovitev ljivostmi. Nikakor pa ni racio- obrt. O tem je imenovani ple- tehničnega servisa, ki je tu tako nalno, da bi še naprej iskalo re- num že razpravljal. Naslednjih nujno potreben. šitve tega problema vsako pod- šest zadev, ki jih bodo pretresali V končnih zaključkih so spre- jetje zase. na posebnih plenumih do pri- jeli obveznost, da bodo v teku o vseh teh problemih se bodo hodnje pomladi, pa je še: o tr- poletja skrbno zbrali ostale po- še pogovorili na občinskih sin- žišču in preskrbi s kmetijskimi trebne podatke o problemih dikalnih svetih. Menili pa so, da pridelki, o nagrajevanju in pro- obrtne dejavnosti v okviru občin potrebe že narekujejo ustanovi- duktivnosti dela, o kulturno pro- in jih bodo v jeseni, pred pri- tev skupnega večjega obrata svetnem delu in izobraževanju pravami za prihodnji letni druž- delavcev, zatem bo poseben ple- beni načrt, predložili občinskim num razpravljal o delavskih ljudskim odborom. Največje ne- samoupravnih organih in odno- izkoriščene rezerve za hitrejši Za varnost pri delu in udobnejši prevoz na delo vsako leto nad 273 milijonov din družbene prehrane, vsaj za manjše kolektive, in to v Kranju kot na Jesenicah. Kot prvo obliko medsebojnega sodelova- ®ndan, 4. julija, za Dan borca !° Upniško planino prekrili Ijud-Pisana množica je z vseh dolin trenila na Jelovico. Tam so se **r«/i mladi taborniki in delavci, *>netje in vojaki. Zbrali so se vsi nekdanji borci, terenci, zbrale so !e rnamice, ki so takrat kuhale šivale partizanom, skrbele za Urnost — za zmago! proslava je popolnoma uspela. l*°H 20.000 ljudi je prišlo na Je-l°vico. pri tem gre organizator-m! vse priznanje. Organizacija ^O/ kot glavni iniciator in or-$anizacije ZB so se s svojo ude-ezbo in organizacijo zelo dobro l**azale. Prav tako so garnizoni J.LA v Bohinjski Beli in v Škof ji L°ki vsestransko podprli pro-Zfam in v njem sodelovali. Gozd-*Q gospodarstvo Bled je obavilo P'evoze, dalo les, popravilo ceste tn Poti; Iskra je organizirala ?2vočenje; gasilci so se v velikem s.teyilu javili za vzdrževanje reda \varnosti; AMD Kranj s Taj-nlStL°m za "otranje z*deve ie i i 0 Za ves promet, ki je potje-«/ brez najmanjše nesreče, kar "služi se posebno pohvalo. Pri-zaslužijo tudi razne orga-'Zacije; predvo jaška vzgoja, • rc'c»> taborniki, lovci, mladina /\ ruget ki so se tako množično L JŽil.e Prireditve. Veliko je bi-isno tudi od občinskih "sta- sih v kolektivih ter končno o razvoj obrti pa so, kot so menili nja in pomoči naj bi vzpostavili socialnem zavarovanju in zdrav- na plenumu, v samih kolektivih stveni službi. Tako bodo sindi- obrtnih podjetij. Tu naj bo tekalne organizacije načrtno in po- žišče dela sindikalnih organiza-stopoma razpravljale o posamez- cij pri vključevanju obrtnih de-nih področjih dejavnosti, ki živ- lavcev v družbene organizacije, v okviru občin koordinacijske organe, v katerih bi sodelovali predstavniki vseh menz in delavskih restavracij, šolskih in mlečnih kuhinj ter drugih de- ljenjsko zanimajo delovnega člo- za uspešnejše delo samoupravnih javnosti, ki se ukvarjajo s pre- obrt- jp odvi ,°v brigad, odredov in drugih '°rniaciit ki so z nevsiljivim, ven-fđr poljudnim načinom privabili .'s°ce državljanov v te formaci- SuY.Sem, tem organizatorjem, tej *b\ektiyni sili gre priznanje. Jerica je bila nova izkušnja orga-niiacijskih oblik, kako je treba „topiti k tako množični manife-taeiji. ž J°d* Pri vsem tem se je poka-„ ,? se nekaj večjega — zavest ,o» .delovnih ljudi. Je mar ti-lQCe. in tisoče ljudi prišlo na Je-Vtco zgolj p0 zaslugi dobre or-jni*<*cije? Tu je lahko le manjši tel odgovora. Glavna sila je bila »o vsakega posameznika. Da • se po naših delavskih središčih 2 naseljih tako množično odločali r^-,ta^0 dolgo pot, da so na sati Pohodih in na proslavi manifestira" Trno JI !}a'si ljudje zavestno gojijo tratile 7VOB; da s ponosom mani- ijt?ra>° pripadnost naprednim^ *Jatn: da so zavestni graditelji j Ve družbe — socializma; dokaz, i? so pripravljeni braniti prido-lt7je revolucije. tr j5 le bila prva taka Vina JJT*'ditev na Jelovici. V bodoče JI1, bi ta postala vsakoletni, tra-n£'nnalna manifestacija. Seveda " Prvih letošnjih izkušnjah, na , n°vi odmeva in teženj naših delfvnih ljudi. g odmev pa je bil hkrati tudi Ja po takih tradiconalnih pri-'editvah •■- * nicit, veka Usposabljati lastne sile nih podjetjih Poročilo o stanju obrtništva kakor tudi o delavskih menzah in restavracijah v našem okraju, ki ga je pred plenumom prebral ščencev. Franc Leben z Jesenic, je vzbu- Razen tega nudijo v nekaterih dilo med navzočimi živahne raz- podjetjin deiaVcem tudi tople Prave- , , „ malice, in sicer za kaj ugodno V uvodu je bilo rečeno, da cenQ od 3Q do pajwč 42 dinar_ obrt v našem okraju pada in da jev Seveda krijejo podjetja s to močno zavira napore za boljši woje sfraai del stroškov (od i0 življenjski nivo delovnih ljudi pa celo do 25 dinarjev pri vsa- ter tako postaja družbeni pro- kam obroku)) ker krijejo mate- blem. rialne stroške kot so na primer V manj razvitih občinah so razsvetljava, kurjava, čiščenje odkrito dajali prednost proizvod- prostorov, prevozi, honoriranje ni obrti in ne uslužnostni, kar personala itd. velja posebno za Železnike, 2iri Toda vse to je malo spričo ve- in Bohinj. Opravičilo za take tež- likega števila zaposlenih in še nje so na plenumu pripisali iska- posebej, ker je med zaposlenimi nju možnosti za zaposlitev odviš- skoraj polovica žena. ne delovne sile. Toda take težnje o izboljšanju družbene prehra- nikakor niso opravičljive v dru- ne je sicer govora že več let. gih, industrijsko močno razvitih uspehi — kot so ugotovili — pa občinah kot na primer na Jese- so dokaj pičli. Sklenili so tudi nicah, v Kranju in Tržiču. V teh te probleme reševati skupno z industrijskih središčih bi bilo ljudskimi odbori in delovnimi možno hitreje odpravljati neka- kolektivi. Predvsem naj bi v tere kritične vrzeli v uslužnostni okviru komun napravili načrt s organov in podobno. hrano in bi skušali najti najbolj- Cena hrane je odločilna šo rešitev. V okraju Kranj je samo 15 Za obe vprašanji, tako za večjih podjetij z obratnimi ku- obrtništvo kot tudi za družbeno hinjami, v katerih se hrani pri- prehrano pa menijo, da je treba bližno 1800 delavcev in name- iskati rešitve v okviru nastajajočih stanovanjskih skupnosti. Spričo obsežnega dnevnega reda je bila 14. seja delavskega sveta jeseniške železarne v sredo popoldne in četrtek dopoldne. DS je najprej razpravljal o sklepih zadnje seje, poslušal poročilo o delu upravnega odbora, sprejel sklepe v zvezi z razpravo na zadnji ,seji in sicer o ureditvi notranjega prometa in transporta, nato pa je razpravljal o novem pravilniku higi-ensko-tehnične zaščite, o poročilu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, o stanovanjskih vprašanjih, reorganizaciji strokovnega šolstva in nekaterih drugih vprašanjih. V Železarni porabijo vsako leto za zaščitna sredstva, vzdrževanje stavb, za prevoze delavcev na delo in druge podobne izdatke nekaj nad 278 milijonov dinarjev. Toda, kakor so na seji ugotovili, ta sredstva ne nudijo tistega učinka, kot bi pričakovali. Delavci ise še vedno premalo poslužujejo zaščitnih sredstev, oziroma se poslužujejo le najbolj splošnih: lesenih čevljev, delovne obleke in podobnega, premalo pa raznih ščitnikov, očal itd. Zato je tudi dosti nesreč, več kot jih je bilo lani v istem razdobju. V prvih petih mesecih letos so imeli 527 nesreč, od tega tri smrtne. Tu niiso vštete nesreče, ki se pripetijo delavcem in uslužbencem na poti na delo ali z dela. Zaradi teh nezgod so izgubili v tem času 6.987 din, kar je za tak kolektiv precej. Največ nesreč je bilo v je-klarni, žični valjarni, pri visokih pečeh, konstrukcijski delavnici itd. Plenum Občinskega komiteja ZKS v Škof ji Loki o stanovanjskih skupnostih Najprej ugotoviti potrebe prebivalcev Problemi stanovanjskih skupnosti bodo problemi političnih organizacij Pred dnevi so na razširjenem plenumu Občinskega komiteja Zveze komunistov v Skofji Loki razpravljali o pripravah za ustanovitev stanovanjskih skupnosti v smislu sklepov in napotil IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Mimo članov komiteja so se plenuma udeležili tudi Mani občinskega komiteja LMS, sekretarji osnovnih organizacij ZKS Ln drugI politični delavci. Uvodoma je sekretar Občinskega komiteja ZKS tov. Andrej Le- Yali svojo voljo z revolucio-Vi pesmi jo itd., to je dokaz, {n ie ze osnova za ures-nQv ev Zamisli — Doma partiza-leto""* lelovici> ki se je Prav ob snn manifestaciji rodila. K. M. Vsaka sobota in nedelja v letni sezoni spremenita Camping Lesce ob Sobčevem bajerju v pravo indijansko naselje: več sto šotorov različnih barv, okoli 2000 turistov pa se sprehaja med njimi v kopalnih oblekah najrazličnejših barv. Kopalci so nekateri beli, drugi pa že lepo bakreno zarjaveli od sonca. — Predsednika Turističnega društva Lesce, Toneta Črnologarja smo vprašali, kako je kaj zadovoljen z letošnjo turistično sezono? »Kaže, da bo obisk v našem campingu precej večji, kot je bil lani. Tuji in domači turisti nenehno prihajajo. V ponedeljek zvečer jih je v dveh urah prišlo 28.« — »S čim se največ ukvarja Turistično društvo?« »Trenutno je vse naše delo osredotočeno na camping. Električno razsvetljavo smo letos uredili že s 1. majem, vendar na je sedaj v ospredju ogrevanje vode v bajerju. Voda je sila mrzla, kar zelo moti kopalce. Čez nekaj dni na bomo tudi to uredili. Hladen dotok vode bomo preusmerili v Savo in jo odslej le po potrebi spuščali v bajer — predvsem zaradi čiščenja. Tako se bo stoječa voda v bajerju lahko ogrela. Prav tako bomo tudi majhen potok v neposredni bližini po posebnih koritih, v katerih se bo voda lahko ogrela, speljali v bajer. — In še to,« je dodal tovariš Črnologar, »v kratkem bo stalo ob bajerju tudi 10 weekend hišic. Sredstva, ki smo jih dobili, moramo koristno uporabiti, da bodo turisti še bolj zadovoljni.« B. F. vičnik pojasnil organizacijske oblike stanovanjskih skupnosti, način finansiranja in še posebej mesto in vlogo teh organov v našem družbenem sistemu. V razpravi, ki je sledila uvodnim besedam sekretarja Levični-ka, so na plenumu zaključili, da je zlasti pomembno najprej ugotoviti potrebe in težnje prebivalstva. Zaradi tega so sklenili napraviti anketo, ki naj bi služila za osnovo pri ustanavljanju, organiziranju in začetnem delu stanovanjskih skupnosti. Poskrbeli bodo tudi za urbanistično proučitev posameznih področij, ker je potrebno, da je delokrog stanovanjske skupnosti zaključena enota. Mnenja so bili, da so dani vsi pogoji za ustanovitev stanovanjske skupnosti na Trati, za kar so že sami prebivalci dali iniciativo. Druga stanovanjska skupnost pa naj bi nastala v mestnem področju. Nekateri so predlagali, naj bi v tem okolišu ustanovili dve stanovanjski skupnosti, ker je področje deljeno. Kaj bi bilo primerneje, bodo pokazali rezultati ankete in razprava, ki bo sledila. Sklenili so tudi proučiti, kakšne so potrebe in težnje za ustanovitev stanovanjskih skupnosti v večjih krajih na podeželju in pri tem poudarili pomembno vlogo krajevnih odborov, ki naj bi bili organizatorji in pobudniki za ustanovitev stanovanjskih skupnosti. Ko bodo znani rezultati ankete in bodo razčiščena druga vprašanja, bodo o njih razpravljali v vseh osnovnih političnih organizacijah. Sklenili so, da bodo šele na osnovi širše in temeljite razprave pripravili predloge za zbore volivcev, ki so pristojni za odločanje o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti. Med drugim so na plenumu še ugotovili potrebo, da se po ustanovitvi stanovanjskih skupnosti opravi tudi ustrezne teritorialne spremembe političnih organizacij. Poudarili so, da bo moralo biti delo političnih organizacij neposredno povezano z delom stanovanjske skupnosti. Problemi stanovanjske skupnosti bodo predvsem tudi problemi političnih organizacij. Pri drugi točki dnevnega reda je sekretar Levičnik obvestil politični aktiv o stališčih IV. kongresa ZKS glede politike na vasi. Omenil je tudi, da so v škofjeloški občini pričeli s strokovno analizo posameznih kmetijskih površin, kar naj bi v prihodnosti privedlo do specializacije posameznih kmetijskih področij. Poskrbeli so tudi, da bo obiskovalo dvoletno kmetijsko šolo 30 interesentov iz Poljanske doline, ki bodo pomembna pomoč v naslednjih letih pri razvoju kmetijstva v občini. M. C. Zadnje vesli O KADRIH V ZDRAVSTVENI SLUŽBI Četrtek, 9. julija. Danes je bila seja odbora za socialno politiko in delovne odnose pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Ugotovili so, da je treba pri vzgoji kadra zdravstvene službe najti hitrejše oblike vzgoje, da bi hitreje nadomestili velike vrzeli, zlasti pri srednjem medicinskem kadru. PROSLAVA DNEVA VSTAJE , V SRBIJI Po vsej Srbiji so v torek, 7. julija proslavljali dan vstaje. Največja proslava je bila v Valjovu, kjer se je zbralo .nad deset tisoč ljudi in tudi 500 preživelih borcev valjevskega odreda, ki je pred 18 leti začel boj proti okupatorju. Govoril je prvi komisar te partizanske enote Milosav Milosavlje- Ob 40. obletnici KPJ Štiri desetletja boja in napredka na panojih Posebna komisija pri Okrajnem prikaz Oktobrske revolucije in odboru za proslavo 40-letnice KPJ njen odmev na Gorenjskem, zače- iz naših krajev JAMNIK OB DNEVU VSTAJE Organizacije ZB v obč. Kranj kuhinji Kazine, potem pa jo v časom 1:11,2. Omeniti je treba dobro zaprtih posodah prenese- tudi Kocmurja, ki je plaval 100 in Radovljica pripravljajo skup- jo v jeklarno, kjer so že lani metrov crawl pod eno minuto s proslavo letošnjega Dneva vstaje, ki bo 22. julija na Jam- opremili in uredili jedilnico. Za časom 0:59,2. Stanje točk: enolončnico s kruhom plačajo glav 80, Rudar 62. Tri- niku. Hkrati se bodo spomnili delavci 30 dinarjev. Prvi dan so 15-letnice požiga te znane partizanske vasi. Proslave, ki bodo je pred dnevi pregledala prvi osnu- tek KPJ, Obznano in stanje v stari pomenile istočasno tudi prvi bi 30 za mesec krajevni praznik tega kraja, bodo začele že 19. julija v Besnici z otvoritvijo turističnega tedna in kulturnimi prireditvami. tek za razstavo, ki jo pripravlja Jugoslaviji, delo v ilegali in po Muzej NOB v Kranju skupno z dobno. Veliko gradiva je že zbra- drugimi organizacijami. nega o delavskih stavkah in proti- Razstva ima namen prikazati naj- režimskih demonstracijah; o inter- važnejše dogodke iz življenja in nacijah; o Ljudski fronti; o inter- bojev organizacij KPJ na Gorenj- nacionalističnem gibanju ob špan- prodali v obratu za 24.000 dinarjev bonov. Vsak delavec jih do-To pa pomeni hkrati začetek uvajanja tople malice v celotni Železarni. V waterpolo tekmi je zmagal Triglav z rezultatom 27 : 1 (14 :0) M. 2. Uspešno delo mladine v kranjski občini Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je letos v počastitev IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije razpisal tekmovanje vseh občinskih komitejev v Sloveniji-Tekmovanje je zajelo skoro vso dejavnost aktivov in občinskih organizacij LMS. Največji poudarek je bil dan razširitvi hi utrditvi skem. Podatke o delu organizacij KPJ, o organizacijah SKOJ, sindikatov in podobno so začeli zbirati že pred meseci. Vendar to obsežno delo še ni končano.* Okrog 40 odstotkov vsega prostora določenega za razstavo je namenjeno gradivu iz predvojne dobe. Polovico ostalega prostora je predvideno za prikaz narodnoosvobodilne vojne, a druga polovica za prikaz petnajstletnega razvoja in napredka v svobodi. Predvojno delovanje naj bi imelo 22 panojev (desk). Na začetku razstave bodo prikazani prvi upori skem življenju vojaštva v zadnjem letu prve sve ski revoluciji; okrog Društva pri jateljev Sovjetske zveze itd. PROSLAVA DNEVA BORCA V KAMNIKU Zveza borcev v Kamniku je proslavila Dan borca z akademijo in Iz časa NOV je toliko gradiva, družabno prireditvijo v Domu, ob sodelovanju godbe in pevskega zbora Solidarnosti ter recitatorjev iz gimnazije. Dijaki gimnazije so v počastitev Dneva borca trikrat v tednu pomagali pri delu za napeljavo vodovoda v partizanski vasi NOVE CENE MESA IN MLEKA V KAMNIKU S 1. julijem so začele veljati v Kamniku nove cene mesa in mle- mladinskih aktivov, ideološkemu da so organizatorji v zadregi, kaj naj bi izbrali. Vsekakor bodo na razstavi prikazali prve sestanke vojnih komitejev, zaprisego prvih borcev, gradnjo oblasti in podobno do končne zmage. Zadnji del razstave, s povojnim Rudnik, kjer je med narodnoosvo- razvojem Gorenjske, bo najbolj bodilno borbo padlo 15 borcev iz zanimiv z ozirom na aktualnost in devetih hiš. pestrost vsestranskega razmaka družbenem, kulturnem in ekonom-em življenju. Predvidevajo, da bo razstava od- tovne vojne; upor v Judenburgu z prta v drugi polovici avgusta v vodjem upora Hafnerjem in upo- dvorani OLO. Razstavo urejujejo rom v Murau s procesom proti tako, da bo možen tudi njen pre- Olipu iz Radovljice. voz na Jesenice, v Tržič in druga V nadaljnjih slikah pripravljajo središča Gorenjske. K. M. V spomin na šenčursko četo V JEKLARNI DELIJO TOPEL OBROK Nedavno so v jeseniški železarni, v obratu jeklarna, začeli deliti topel obrok za malico. Okusno enolončnico pripravljajo v Prebivalci bivše občine Šenčur bodo od 12. do 19. julija letos že sedmič praznovali svoj krajevni praznik. Vsako leto se spominjajo 16. julija 1941, ko so Nemci vdrli v vas, da bi ugrabili voditelje upora. Nemci so preko domačega izdajalca izvedeli, da obstoja tu močna partijska organizacija, ki je bila že več let pred vojno dokaj aktivna. Toda Nemcem teh voditeljev ni uspelo prijeti, ker so se pravočasno umaknili v šenčurske gozdove. V gozdu v neposredni bližini Šenčurja so imeli še istega dne pomembno partijsko zborovanje. Zbrali so se namreč vsi člani partijske celice, SKOJ in OF iz Šenčurja, kot tudi iz Olševka, Srednje vasi, Vogelj, Voklega in Visokega. Pogovorili so se o ustanovitvi prve partizanske čete. Ta se je kmalu po tem formirala in se priključila Kokrškemu odredu. Odkar praznujejo Šenčurjani ta pomembni dogodek v okviru kra jevnega praznika, je po bivšega ObLO Šenčur osredotočeno praznovanje izmenično vsako leto v eni vasi tega področja. Letos bo osrednja proslava v Vogljah. Program je zelo pester, saj bodo praznovali kar ves teden z raznimi prireditvami. Tako bo v nedeljo, 12. julija ob 8.30 slavnostna prireditve bodo v nedeljo, 19. julija. AMD Šenčur bo izvedlo ocenjevalno vožnjo s ciljem v Vogljah. Tam bo ob 14. uri tudi slavnostno zborovanje s kulturnim programom, ki ga bo na prostem izvedla šenčurska Svoboda. -an PRIREDITVE LETOŠNJEGA IZSELJENSKEGA TEDNA Glavne prireditve Izseljenskega tedna bodo letos v Splitu, delu, proučevanju zgodovine Zveze kjer se bodo od 10. do 12. julija komunistov Jugoslavije, boljši«1 zbrali izseljenci iz vseh republik materialnim pogojem dela loka1' Jugoslavije, ki so prišli letos na nim akcijam itd. , ka. Za goveje meso I. kategorije nu;„i, • i . . .. • . . , , /i0]nvsi , ... , , . „.r ,. o Disk v stan kraj. Med svojim V tem tekmovanju je sedem* s kostmi je določena cena 315 din u.-,ranl.m „ c~i;+., i___i • i i ■ .j- u i • , ,uc w Kr3- , ; .„„ ,. Divanjem v Splitu bodo lzletni- tudi Občinski komite LMS iz fw- kg, brez kosti 430 din, za goveje n „„u„,_ ^, • , ,. ,T , . , . . .. , v re- M „ , , .. ' ... kl v soboto obiskali Necujem na nja in dosegel tretje mesti v > meso II. kategorije pa 270 din kg. „fc._i«.; „..„. , \ . , .... ., , ■ _ „cneh. „ . . . * t i i •. otoku Solti, zvečer pa bodo pri- publiskem merilu, kar je lep usp<= Sveze svinjsko meso I. kategorije i,____4 , „„ „ . . , . . jiia m]a- .. JTI , . .. , sostvovah koncertu v parku JRM Poglejmo, kaj vse je naredila rm je 350 din, II. kategorije 330dinkg. ci,*,, i„s , , . ... .. ... ' . , me- V sphtu, ki ga bodo priredila dina občine Kranj za doseženo »■ pevska, tamburaška in folklor- sto. na skupina društva Jedinstvo s V mladinsko organizacijo s° sodelovanjem članov Narodnega sprejeli 870 novih članov, V z pozorišta in tamburaškega or- 233 mladink in mladincev. V čas" kestra »Filip Devic«. V nedeljo, tekmovanja je bilo skupno ustJ" 12. julija, si bodo gostje ogledali novljenih 11 aktivov v osemletkah; Split, znamenito Meštrovičevo 2 aktiva v podjetjih in 4 vas načrt za prvo polletje, presegli galerijo, ladjedelnico, zgodovin- aktivi ter 2 krajevna komiteja. Nd 100,6%. Razen metalurških obra- sko pomembne kleti Dioklecija- občasnih delovnih akcijah za ure' tov so vsi ostali plane občutno nove palače itd., poDoldne pa ditev športnih igrišč in komunam1" presegli. Valjarna za 5,5% itd. jih bo sprejel predsednik mest- naprav je mladina napravila Pre' Tudi v juniju so plan izpolnili in ne občine Rade Damaniš. Prire- ko 30.000 prostovoljnih delovn'J --^ ditve bo zvečer zaključila opera ur- Mladinski aktivi so organizira_ Aida<', kjer bodo kot solisti tudi razna športna tekmovanja, P0^ Pasterizirano mleko v steklenicah je 36 din, odprto pa 35 din liter. JESENIŠKI KOLEKTIV — KORAK S PLANOM V jesniški železarni so proizvodnjo, ki jim jo določa družbeni POHVALA Okrajni odbor UROJ in ZB izraiata javno pohvalo in zahvalo enotam JLA, športnim in telesnovzgojnim in ostalim organizacijam Gorenjske, ki so ob letošnji proslavi Dneva borca, v počastitev 40-letnice KPJ aktivno sodelovala v množični manifestaciji: »Po stezah partizanske Jelovice«. Zahvalo izražata tudi raznim gospodarskim organizacijam, ki so to prireditev organizacijsko in gmotno podprle. Hkrati izražata okrajni odbor UROJ in ZB pohvalo vse mvodstvom in organizatorjem sodelujočih enot, vsem organizacijam v občinah in vsem udeležencem, ki so z razumevanjem in disciplino sodelovali v pohodu na Jelovico. nastopili člani Narodnega gleda- sebno v počastitev jubilejnega w lišča iz Beograda in Ljubljane. 40 le* KPJ- tekmovanj je bilo ^' bilo 52. raznih iger in dramskih del (P°s€.n no na vasi) 15, zdravstvenih 1 Ob Dnevu borca so preteklo nedeljo v vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico odkrili spomenik padlim domačinom za časa NOB. Majhna, izrazito partizanska vasica je dala med NOB kar 28 borcev, ki so se borili po različnih enotah širom Slovenije. Od teh se jih 8 ni vrnilo, eden pa je preminil v tabori-sklepu šču Dachau. Tem devetim borcem je vas po svoji iniciativi postavila lep spomenik. Odkritja se je udeležilo izredno veliko število ne le domačinov, temveč tudi drugih mesto blizu vasi Ravne, kjer je leta 1943 padel borec Jože Štend-ler. Tudi njemu so odkrili spominsko obeležje. K obema spomenikoma so položili vence družbenih organizacij in lepo cvetje. Tu je bil tudi kratek program ob sodelovanju pevcev in recitatorjev. -on DOM ANGELCE OCEPKOVE S pomočjo sredstev Sklada Angelce Ocepkove (v katerem je . do danes 14,496.000 dinarjev) bo- Zll° PJeko 1600 n)1°d,nk * f u bi do v Mostah pričeli graditi Dom cev' Z razpisom tekmovanJa JC Angelce Ocepkove — družinsko ustanovo za varstvo in vzgojo otrok in mladine. Pokojna Angela Ocepkova je namreč dolga J leta živela v Mostah, kjer se je - pričela njena revolucionarna pot. ga v celoti presegli za 2,7 %. Me- Z izgraditvijo take ustanove se talurški obrati — jeklarna in vi- bodo uresničila njena hotenja in soke peči so ga izpolnili s 118,3%, bo vsaj delno viden plod njenih predelovalni obrati pa s 106 % itd. dolgoletnih prizadevanj za zdra- -k ZMAGA TRIGLAVA Kranj, 9. julija. Za dograditev bo potrebno Francijo, v mesto La Ciotat. ^ Včeraj je bil v mestnem ko- okrog 150 do 200 milijonov di- časno bo prišlo v naše mest0.rra pališču v okviru plavalne lige narjev. Dom bo zgrajen v pri- francoskih otrok in se bodo v vzgojnih predavanj 36; izletov ■ kraje, poznane iz NOB, se je udc' iladi"' bil dosežen med aktivi velik uspeh' ki ga niso pričakovali. To je bil° prvo tekmovanje po sedmih leti in je zaželeno, da se s takimi te■' movanji med mladino se nadalje6' TABORJENJE NAŠIH OTROK V FRANCIJI V nedeljo, 12. julija, bo odp0" tovalo 30 naših otrok pod pokr°' vo rast in vzgojo mladega de- viteljstvom devetih prosvetnih delavskega rodu. iaYCev na tritedensko taborjenje * dvoboj med Rudarjem iz Trbo- bližno dveh letih velj in domačim Triglavom. Na 100 m hrbtno za moške je Miha Drofenik (Triglav) dosegel nov mladinski republiški rekord s nju prav tako zadržali tri tedne- TE DNI PO SVETU # 13. julija se bodo v Ženevi spet sestali zunanji ministri PADLIM PRVOBORCEM BODO ZDA, Sovjetske zveze, Anglije ODKRILI SPOMINSKE PLOŠČE jn Fracije. Nadaljevali bodo raz- Za praznik vstaje, 22. julija, pri- so prav na Ravnah mnogokrat dobili zatočišče in hrano. Na svečanosti je govoril član Občinskega seja tamkajšnjih krajevnih odbo- komiteja ZK Bohinj Franc Jenstrle, gostov in bivših borcev NOB, ki pravlja organizacija Zveze borcev občine Jesenice odkritje spominskih plošč padlim prvoborcem na Pokljuki. Tako bodo odkrili spo- rov. Ob 9. uri bo nogometni turnir, ob 12. uri bo odbojkarski turnir; ob 13.30 bo zbor gasilcev; ob 14. uri bo gasilska prireditev, na kateri bodo najzaslužnejšim podelili diplome in priznanja. 14. julija zvečer bo v Šenčurju Šahovski dvoboj; 15. julija zvečer bodo sektorske gasilske vaje; 16. julija zvečer bodo na prostem predvajal-' ki je v svojem govoru omenil tudi velike pridobitve, za katere so dali svoja življenja tudi vaščani Raven; med katerimi imata dve velik pomen tudi za vas Ravne. To je elektrifikacija, ki je bila izvršena po osvoboditvi in pa gradnja nove avtomobilske ceste, ki pelje skozi njihovo vas in jo prav sedaj gradijo. Po govoru je odkril spomenik govor o Nemčiji; kjer bo zopet najbrže osrednje vprašanje, vprašanje Berlina. Kakor poročajo tuje agencije, se bodo zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije pred tem še sestali v minske plošče na Jezercih pod Tri- Ženevi. Verjetno bodo govorili glavom, kjer so padli Stražišar, Po- o taktiki, ki naj bi jo zavzeli v točnik in Bernard, ter na Lipniškem pogajanjih do Sovjetske zveze, vrhu, kjer sta padla Bokal in Kravs. Spominske svečasnosti se bodo filme v Šenčurju, naslednji večer in ga izročil odboru SZDL v var-pa v Voklem. V soboto, 18. julija stvo. bo v Šenčurju slavnostna akademija domače Svobode. Zaključne Takoj po teh svečanostih so se vsi udeleženci odpravili še na udeležili številni Jesničani, prebivalci Gorij, Bleda in iz nekaterih drugih krajev. iPo svečanosti bodo krogj Zahodne ~ Nemčije" ki" obiskali tudi Goreljek, kraj, kjer javljajo, da so zahodne države je padel bataljon Prešernove bri- že dovolj popustile in da bo mo-gade in je bil pred leti odkrit spo- rala sedaj popustiti Sovjetska menik. Niso še potrjene vesti, ali se bodo tega sestanka udeležili tudi zunanji ministri drugih večjih evropskih držav, kot Italije in Pied podjetjem »Plamen« v Kro/pi raste dvanaijststanovanjsko P° Zahodne Nemčije. V zadnjem siopje. V pritličju bodo tudi trgovski lokali: špecerija, mesarij3' času so posebno aktivni vladni pekarna in mlekarna Zborovanje duhovnikov CMD LJVDfl XV DOGODKI »Usmerjena demokracija« Ko se je indonezijski predsednik tako da te štejejo povprečno po Sukamo po dveh mesecih potova- devet poslancev v parlamentu. To nja po drugih deželah vrnil domov, je seveda onemogočalo kakršno- se je nemudoma korenito ilotil re- koli pol Mirno in s tem tudi gospo sevanja notranjega položaja svoje darsko stabilizacijo razmer " A~ zveza. Seveda jc to le del diplomatske vojne, ki jo vodi Zahodna Nemčija ter njeno vodstvo; še posebno pa Adenauer, ker ne želijo, da bi prišlo do sporazuma o problemu Berlina, še manj pa o postopni združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Kako V prostorih Okrajnega ljudskega odbora v Kranju je bilo 7. julija zborovanje Pokrajinskega odboru bodo potekali razgovori, cirilmetodijskega društva katoli- pa bomo videli v nekaj dneh. ških duhovnikov LRS za Gorenj- m Te dni se mudi na obisku v ^o. Razen članov društva se je ZDA prvi podpredsednik vlade zborovanja udeležil tudi predsed- de- dežele. Indonezija je dežela 300 otokov, kolonialne dobe pred velikimi in ki ima prav toliko, če ne še več odgovornimi nalogami vsestranske- problemov. Raznorodnost in različ- ga razvoja. V minulih 14 letih se nost posameznih delov te bivše je v tej deželi menjalo na krmilu holandske kolonije povzroča velike kar 17 vlad. Taksen položaj je v skrbi novi neodvisni republiki. — temelju zaviral sleherni enovitejši Zadnja leta pa so dovolj zgovorno napor k gospodarskemu razvoju je izvršna in zakonodajna oblast združena v rokah predsednika republike. Dolžnost prihodnjega par- SZ Kozlov. Pred dnevi je odprl n± CMD Slovenije Matija Medv< lamenta pa bo potrjevati zakono- sovjetsko razstavo v Ncw Yorku. dajne sklepe, ki jih bo izdal pred- Razstavo si je med drugim ogle-želi, ki je spričo komaj prebrođene sodnik republike. Kot posvetovalni tudi predsednik ZDA Eisonho- organ je predsednik Sukamo skle- vver. Kozlov je govoril s pred- nil ustanoviti začasni narodni po- sednikom Eisenkovverjem, zu- svetovatoi kongres, ki na bodo se- nanjim ministom Herterjem in stavljali člani parlamenta lu pred- podpredsednikom ZDA Nixonom. stavniki raznih skupin prebivalstva Ameriško časopisje je zelo ugod- in posameznih pokrajin. no ocenilo sovjetsko razstavo. Takšen sistem, ki mu načelno Kozlov je trenutno na potova- pokazala, da oblike parlamentarne dežele in utrditvi političnih razmer dajejo ime »usmerjevana demokra- nju pa ZDA, kjer se sestaja z demokracije po zahodnem vzorcu v njej. ne morejo biti zdravilo zanje. Politično življenje dežele se je razbilo na nebroj strank in strančic, Vse te težave so bile posredni vzrok za oborožene upore, zlasti za največjega med njimi, ki je iz- cija«, bo seveda naletel na številne vidnimi političnimi in gospodar- pripombe v tujini. skimi voditelji. Posebej poudar- Toda težko je od zunaj presojati, ja, da razlike v družbenih siste- kaj je za določeno deželo res naj- mih ne bi smele ovirati vse te- bruhnil pred letom dni in kl je bolj koristno in pravilno. Nedvom- snejšega sodelovanja med ZDA MUrja Cf »Gorenj«« 1 Mu — Urejuj« orftdMAld « feOT — Direktor S. Bamflc — Od- govorni or«kilc Vo$ko N«v rak — Tal. «*MMri 475 - U*rwrm M7 — T* h»a rarSin ptt Kem—ikil ta utkl ▼ Kranju »07 70 135 — to- k* — L«*M MTooatoi •M d**arj*r, mmom M Mm resno ogrozil varnost in neodvisnost Indonezije. Kljub temu, da so se zdaj razmere ustalile za silo, no bo sedanji sistem končal z ja- in SZ na gospodarskem in kul-lovimi razprtijami in prerekanji turnem področju. Vse kaže, da med številnimi strankami, omogo- je v gospodarskih krogih ZDA vendar sedanji pogoji ne morejo čil bo enovitejši napor vsega indo- veliko zanimanje za tesnejše go- šček, podpredsednik OLO Ivan Ber-toncelj in sekretar Okrajnega odbora SZDL Kranj Štefan Kadoič. Pred pokrajinskim zborovanjem je bil občni zbor okrajnega odbora Radovljica in okrajnega odbora Kranj. Težišče dela na pokrajinskem zboru je bilo osredotočeno na 10-letnico obstoja te organizacije. Kot je povedal predsednik Franc Seko-vanič, so katoliški duhovniki Slovenije osnovali svoje Cirilmeto-dijsko društvo jeseni 1949. leta. Tej organizaciji se je pridružil del katoliških duhovnikov, ki so želeli biti čim bliže ljudstvu pri njegovih naporih za ohranitev miru in izgradnjo boljšega življenja. Tak0 ganiziralo njihovo društvo. ^ so 1951. leta pripravili med ^rU skupno proslavo 10-letnice Of-_ ^ po proslavo so organizirali tud' o^ 100-letnici Mohorjeve družbe, 40-letnici smrti dr. Janeza Eva«9 lista-Kreka itd. Člani CM.D (JO F*( tako dvignili svoj glas proti a skemu oboroževanju s P°se s resolucijo so izrazili solidarno . koroškimi Slovenci za dvoje* dej3y' rte šolstvo in podobno. Hkrati so ganizirali tudi številna predavanj in druge oblike družbene nosti. Predsednik GO CMD Slovenj Matija Medvešček je v pozdravne govoru dejal, da današnja stvarno^ zahteva tudi od katoliških •duh°ž. nikov, da ne stoje ob strani d^K benega dogajanja ter pozval, n bi še naprej tako delovali in s v0 šali pridobiti v svoje vrste nO člane iz dela katoliških duhov"^ kov, ki še niso pristopili k tej ^ ganizaciji. Štefan Kadoič in 1 Bertoncelj pa sta biti porok za pospešeni, vskladeni razvoj in napredek dežele. Zato je predsednik Sukamo posegel po korenitejšem sredstvu. Sklenil je ob podpori velike večine prebivalstva, vojske in vlade ukiniti sedanjo začasno ustavo, razpustiti parlament in proglasiti vrnitev na revolucionarno ustavo iz leta 1945. Po tej nekdanji ustavi Iz grafikona, ki so prikazali na željo, nezijiskega ljudstva na težki poti spodarske stike s SZ, ker ob iz zaostalosti in ustvaril enotno in staja bojazen, da so jih nekatere zboru, je bilo razvidno, da se v to močnb centralno oblast v razcep- zahodnoevropske države v tem organizacijo vključuje vedno več Ijenl deželi . že močno prehitele. Fodpredsed- duhovnikov. Krivulja nečlanov Prav zato je že zdaj jasno, da ti nik ZDA Nixon pa bo v krat- ukrepi pomenijo važno prelomnico kem odpotoval na obisk v Mo- članov društva narašča Mko, da v razvoju dežele, ki se je šele pred skvo, kjer bo odprl ameriško so prav zdaj že dosegli polovico, nekaj leti docela iztrgala iz koloni- razstavo in prav tako imel raz- Predsednik Sekovanič je tudi ome- alnega jarma. govore z najvidnejšimi voditelji nil nekatere večje dejavnosti in MARTIN TOMAZlC sovjetske države. skupne manifestacije, ki jih je or- imenu oblg političnih organizacij izr,0fc da bi društvo tudi v O^a uspešno delalo in pri tem oblj potrebno pomoč. . na Tajnik društva Ivan Pavlin stalno pada, medtem ko število zborovanju prebral daljši r ob 100-letnici RK. . 0ijU Na koncu zborovanja so rz ^ novo vodstvo. Novi predsodm CMD za Gorenjsko je Franc v 83 Mladim kmitivalcem Uredni pogoji za šolanje kmetijskih strokovnjakov tisku ob-vpis v srednjo oddelek za od-tem objavljamo Pred nedavnim je bil javljen razpis za kmetijsko šolo, a rasle. V zvezi s nekoliko pojasnil Ker šolska reforma omogoča izobraževanje odraslih, se je upravni odbor Glavne zadružne zveze Složnije skupno |S pristojnimi republiškimi in okrajnimi organi od-ločil, da se formirajo v sklopu Mariborske kmetijske srednje šole posebni oddelki za odrasle. Ti oddelki bodo poleg Maribora še v Ljubljani, Novem mestu, Rakičanu ln Vrbju pri Žalcu. Ti oddelki bodo sprejeli v šolanje 1000 kmetijskih tehnikov. V teku so vse pri-Prave za formiranje teh oddelkov, k°t tudi urejanje šolskih in inter-natskih prostorov. V teh šolah se bodo usposablja-11 kmetijski tehniki v dveh sme- Delavci hočejo vedeti o produktivnosti, o dobičku podjetja in podobno r Delavci te dni precej govorijo o z ugotovitvijo, da »v skupnem lon- »novih plačah«, o ocenjevanju in komisijah, o dobičkih in podobno. Čim bolj se bliža čas, ko bodo delavci začeli prejemati zaključni efekt vseh razprav in večmesečnih priprav, to je — denar, tem bolj so razgovori o tem vprašanju živahni. Ponekod se je ta efekt že prikazal, drugod ga šele pripravljajo, Izročajo delavcem odločbe o minimalnem osebnem dohodku cu« kolektiva ne bo prav nič več prostora za osebne dohodke, če imajo višje norme, ampak samo tedaj, če bo višja produktivnost. Z aprilom so že začeli izplačevati po novih principih. Tudi dobiček že izplačujejo. Po novih povprečno doseženih uspehih podjetja so doslej izplačevali mesečno še 18 % dobička iznad zaslužka posameznika. Povprečni prejemki s reh: za poljedelsko-živinorejsko in *adJarsko-vinogradniško klanje bo trajalo 2 leti. ZA KANDIDATE Z GORENJSKE? stroko. in podobno. Skratka - če je bila larlfno postavko znašajo zdaj 12.128 pred meseci za posameznega de- dl„arjev na posameznika, z izpla- lavca vsa zadeva bolj »administra- canim dobickom pa ,4.311 dinarjev. tivna«, bolj odmaknjena, postala », ... prav zdaj za vsakega neposredno ' ,pa je Zel° ™Žn°; d*lavcl važna, življenjsko zanimiva. Se zdaj mnogo bolJ zanlmaJ° *a proizvodnjo in ekonomski uspeh V posameznih podjetjih pa je podjetja. Zato so začeli izdajati zadeva precej različna. Ponekod posebna tedenska ciklostirana pojili je malo, ki »se ne strinjajo«, ročila, kjer prikazujejo tedensko, medtem ko jih je drugod kar pre- mesečno in akumulativno dosega- V občinskem odboru pravijo, da ne pričakujejo nikakih posebnih težav v rtobenem podjetju. Ugotavljajo precejšnje zadovoljstvo večine kolektivov, oziroma delavcev ob sedanjem konkretnem prehodu na novi plačni sistem. Povsod prejemajo delavci povprečno več, kot so prej. Ponekod bo morda nastalo vprašanje notranje razdelitve. Razlike prejemkov med kvalificiranimi in visokokvalificiranim! bodo morda ponekod prevelike, drugod bodo morda pri primerjanju posameznih delovnih mest našli še za potrebno, da bi kaj popravili. To bo vsekakor zadeva kolektivov samih. V glavnem pa so delavci že seznanjeni s svojimi novimi prejemki in so z njimi zadovoljni, to pa je najvažnejše. K. M. SKRB ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE Ustanavljanje ln krepitev stvanovanjsklh skupnosti je nadaljnja neposredna naloga, ki je izrednega pomena. Stanovanjske skupnosti so v okviru komune nov organ samoupravljanja državljanov na področju komunalnih in socialnih dejavnosti, za zadovoljevanje njihovih vsakdanjih življenjskih potreb in predvsem za organizacijo služb in servisov, ki bodo družine in zlasti še žene razbremenili bremen zaostalega gospodinjstva ter družbena pomoč družinam pri negi in vzgoji otrok. Stanovanjska skupnost lahko postane edeit najpomembnejših samoupravnih organov v skrbi za vsakdanje življenje ljudi, za zboljšanje njihovega standarda in s tem njihove produktivnosti in za razvoj novih medsebojnih odnosov v družini ln družbi. Pri delu za razvoj stanovanjskih skupnosti je izredno važno, da se komunisti zavedajo, da stanovanjska skupnost ni dolžnost, ampak možnost, ki je dana državljanom in jo družba stimulira z določenimi prednostmi. To pomeni, da je potrebno obsežno prepričevalno delo med ljudmi, naj se organizirajo v stanovanjski skupnosti, in s svojim delom in finančnimi sredstvi sodelujejo pri njenem razvoju. Zato se je treba prav pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti izogibati vsakršnemu birokratskemu ravnanju, tendencam pri planiranju od zgoraj brez konzultacije prizadetih občanov. Nujno je torej potrebno tesno sodelovanje občinskih ljudskih odborov in vseh političnih in družbenih organizacij pri vskladitvi iniciativ in dela na terenu z možnostmi in sposobnostmi komune. (Iz Resolucije IV. kongresa ZKS) J ni 1 pristojnimi republiškimi orga-je dogovorjeno, da bo sprejetih v te oddelke iz kranjskega okraja l80 slušateljev. Da bi se omogočil vPis vsem, ki imajo veselje, spodobnost in voljo, nimajo pa dov.-sene osemletne šole, bodo še pred 2ačetkom šole organizirani poseb-ni tečaji za slovenščino in matematiko. KAKO JE S PREJEMKI ZA CAS ŠOLANJA? v«if ki so zaposleni, bodo pre-jzemali plačo, poročeni še dodatek ^a internat. Tisti, ki do sedaj niso mh zaposleni, bodo štipendirani. Vsa ta vprašanja bodo pomagala UreJati: Zadružna zveza in pristoj-organi OLO skupno z zadruž- cej. So podjetja, kjer se je na določene tarifne postavke pismeno pritožilo upravnemu odboru nad 10 odstotkov članov kolektiva. Drugod spet je odstotek pritožb minimalen itd. Kjer se je vsa stvar »pripravljala« v ožjem krogu, kjer delavci niso aktivno sodelovali v nje planskih nalog, skratka pojasnila o izkoriščanju in zastojih, o produkciji in storilnosti, o odsotnosti delovne sile, o boleznih in podobno. Iz poročila delavci že sami vnaprej »na debelo« preračunajo, kako se suče zaslužek posameznih obratov (vsak obrat ima razpravah, tam je več pritožb, kar svoj plačni sklad), ln tudi predvi-je razumljivo. ni nimi organizacijami in podjetji. 60 KMETIJSKIH ZADRUG — S KMETIJSKIH TEHNIKOV Vseh kmetijskih površin je 60 tlsoč 673 ha. V okraju je 60 zadrug, ki imajo vsega 5 kmetijskih ter»riikov. Poleg tega je še sedem upravnikov, ki imajo srednjo goz-^rsko ali kmetijsko šolo. Spričo takega pomanjkanja kmetijskih strokovnjakov so tudi napori za m°dernizacijo kmetijstva brezuspešni. Interes naših delovnih 'Judi in standarda sploh, kot tudi 'nteres vsakega posameznega kmete, pa je — dvigniti proizvodnjo. Prijave za vpis zbirajo občinski ^udski odbori (glasom razpisa), ^se informacije se dobijo pri obeskih odborih SZDL in pri KZ. Obiskali smo Bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču. Pismenih odločb o minimalnem osebnem dohodku delavcem še niso izročili. Toda zanje to ni nobena novost akontacije po novih tarifah. Ko so izobesili predloge tarifnih postavk, se je pritožilo samo 30 delavcev, kar ni niti dva odstotka pri 1600 delavcih. Največje težave, kot pravijo, so bile v januarju, ko so prešli na nove norme. Lani so na nekaterih delovnih mestih prekoračili norme za 50 odstotkov. Povprečno prekoračevanje norm v podjetju je bilo 17 %. Zato so znova pregledali ln ocenili vsako delovno mesto. Potem pa so primerno zvišali norme v celotnem podjetju. Seveda so o tem razpravljali na mnogih sestankih z delavci. Kljub temu je bilo precej nezadovoljnih. Potem pa so se tudi ti sprijaznili računavanje prejemkov delavcev. devajo, koliko bodo prejeli. Razprave o tedenskih pokazateljih s konkretnimi številkami oziroma odstotki večkrat sprožijo zelo konstruktivne pripombe in predloge za izboljšanje ozkih grl oziroma odpravljanje slabosti, ki ovirajo večji uspeh. To se je pokazalo prav v teh zadnjih mesecih, ko delavci prejemajo »nove plače« in vedo, da so te odvisne samo od uspeha v podjetju. Zato, kot pravijo tam, ni veliko besed o »krivicah« posameznikov, marveč je glavna skrb usmerjena v skupno iskanje načinov za povečanje proizvodnje. Nekaj podobnega je tudi v tovarni Peko. Na oglasno desko dajejo mesečne rezultate proizvodnje. Tudi sami delavci zasledujejo količinski in finančni uspeh podjetja, ki je ključ za vsakomesečno iz- S seje Občinskega ljudskega odbora Kranj i Občinski ljudski odbor v Kranju je na včerajšnjih ločenih sejah obeh zborov razpravljal med drugim o osnutku odloka, s katerim se določajo območja, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti. S tem odlokom ni mišljeno ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, pač pa določanje območij, na katerih se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnosti pa se bodo na teh območjih ustanavljale po sklepu samih zborov volivcev. Komisija za pripravo predpisov Po osnutku odloka bodo na območju mesta Kranj predvidoma ustanovili tele stanovanjske skupnosti: Stražišče, Huje - Planina, Kranj-center, Struževo, Zlato polje, Vodovodni stolp, Primskovo-Klanc, Cirče, Gorenja Sava, Golnik. Priprave za Beograjski sejem r r'javii pri 'jo se lahko vsi, ki izpol-lujejo pogoje neoziraje, kje so se-J zazosleni. Treba je samo po ■ etl' kajti pred vstopom v šolo, Qk P°trebno urediti vrsto vprašanj . r°9 plač in štipendij, dopolnil-tečajev in podobno. Kakor po vseh turističnih krajih Gorenjske, tako je tudi Turistično olepševalno društvo v Bohinju pripravilo od 12. do 19. julija tradicionalni turistični teden z bogatim programom. Tako bodo po vseh krajih v bohinjskem kotu v Ceš-njici, Stari Fužini in pri Sv. Janezu predvajali razne turistične in propagandne filme. V sredo, 15. julija zvečer bo v hotelu Zlatorog fol- klorni nastop, v četrtek pa bodo v Bohinjski Bistrici v Ukancu nastopili Veseli planšarji. V soboto, 18. julija dopoldne bodo na jezeru zanimive veslaške tekme, zvečer pa bo vasovanje pod Skalco. Turistični teden bodo v Bohinju zaključili v nedeljo, 19. julija ob 14. uri s tradicilonalno Kmečko ofcetjo. M. 2. Kranj, industrijsko središče Go- k Jske, ima najrazličnejše šole, . J'h marsikdo ne pozna. Taka sola To za vso re-ustanovljena ne pozna, je Industrijska tekstilna šola. ime nosi šele od letošnjega ^°lskoga leta, natančneje od 6. ju-P» 1958. Je naslednica vajenske š°le za pletilsko stroko, ki je bila Ustanovljena leta 1955 publiko. Da je 1 ^ Kranju, je vzrok predvsem ta, er imamo v Kranju Srednjo tehniško tekstilno šolo, ki s svojim ftrokovnim kadrom more osposobi Pletiljo za njihov poklic. Poleg str°kovnega znanja šola utrjuje ln Poglablja potrebno znanje iz sl°veniščine in strokovnega račun-jtva. kar je za splošno izobrazbo .udi Potrebno. Šola je periodična 'n traJa ena izmena 72 dni, tako a se v enem šolskem letu izmenjajo tri skupine. Učna doba va-^er,k traja 3 leta. Po dovršenem .'razredu opravlja vajenka končni *Wt iz strokovnih in splošno izobraževalnih predmetov. Vajenke, aPoslene v industriji, opravljajo Po končanem šolanju še praktični nZpit v delavnici STTŠ in dobe aziv kvalificirane delavke; tiste, ki so zaposlene v obrti, dobe naziv obrtna pomočnica. Šola številčno iz leta v leto raste. V šolskem letu 1954/55 je šola štela 65 učenk; 1955/56 109 učenk, 1956/57 187 učenk, lani 271 učenk in letos že 293 učenk — pletilj in 51 tekstilnih vajencev. Doslej je opravilo končni izpit 232 pletilj, in sicer: iz okraja Kranj 57, Ljubljane 91, Novega mesta 39, Maribora 8, Celja 28, Murske sobote 2, Kopra 8; od teh iz industrije 103 in iz obrti 129. V zadnjem šolskem letu so se v dveh oddelkih šolali tudi učenci ostalih tekstilnih poklicev: tkalci, .predilci, apreterji in tiskarji. Uprava šole se trudi, da bi vajenkam nudila vse, kar pospešuje njihovo strokovno usposobljenost in vsestransko razgledanost. Zato s podporami omogoča obiske raznih razstav, iz- lete in strokovne ekskurzije v odgovarjajoče delavnice in tovarne. Isti namen imajo tudi tedenske kino predstave, kjer predvajajo strokovne in poučne filme. Z novim šolskim letom bo uvedena v splošno izobraževalne predmete tudi družbeno-ekonomska vzgoja, zato je bil v juniju v Ljubljani seminar za predavatelje, ki bodo poučevali ta predmet. Važno je tudi vprašanje mladinske organizacije. Mladinska organizacija v mestih bi morala poskrbeti, da bi se vajenke vseh treh izmen vključevale vanjo. Je pa tu težava, ker se učenke vsake tri mesece menjavajo in bi bil mogoče umesten predlog, da bi bilo treba na Občinskem komiteju LMS poveriti mladinca, ki bi stalno skrbel za periodične šole. K. Pred IX. Gorenjskim sejmom RAZSTAVE IN PRIREDITVE £ Letošnji turistični del IX. Gorenjskega sejma bo skupno z gostinstvom zavzemal okoli 6000 kvadratnih metrov odprtih razstavnih površin. Vse razpoložljive površine na sejmu, tako v notranjih kot na odprtih prostorih, bodo v celoti zasedene. Sodelovalo bo nad 250 gospodarskih organizacij z vseh področij, ki sovpadajo z značajem sejma. ^ V okviru letošnjega IX. Gorenjskega sejma bodo letos nekatere posebne razstave, ki bodo dopolnjevale sejemski program ,in sicer: razstava turističnih publikacij, ki jo bo priredilo zagrebško založniško podjetje »Mladost«; razstava brezalkoholnih pijač in razstava varnostne tehnike. £ Za poživitev sejemskega programa bodo za obiskovalce priredili tudi vrsto posebnih prireditev, tako športnih kot zabavnih. V okviru športnih prireditev bo na programu nogometni turnir slovenskih mest, ki bodo sodelovala na sejmu, in plavalna revija, ki se je bodo udeležili tudi gostje iz Dortmunda iz Zapadne Nemčije. Od zabavnih prireditev pa omenimo večer domačih pesmi in napevov v izvedbi bratov Avsenik, koncert velikega akademskega plesnega orkestra in večer južnoameriških ritmov v izvedbi pariške ekipe Los Canga-ceiros. Svet za stanovanjske zadeve je mnenja, naj o osnutku tega odloka razpravljajo državljani na zborih volivcev in naj ga šele nato sprejme Občinski ljudski odbor. Na dnevnem redu včerajšnjih ločenih sej je bilo še sklepanje o sprejemu odloka o pogojih za oddajanje stanovanj v državljanski lastnini; sklepanje o ustanovitvi arbitražne komisije za odločanje o stanovanjskih razmerij; sklepanje o smernicah za vlaganje sredstev gospodarskih organizacij v družbeni investicijski sklad občine Kranj; poročilo Sveta za blagovni promet o predpisih za določitev cen mesu in mleku in tako dalje. Priprave za letošnji Beograjski sejem so že zelo živahne. Posebno pozornost posvečajo delovanju trgovinskega omrežja v času sejma. Beograjski sejem predlaga, da bi trgovine v času sejma uvedle de- O seji bomo še poročali, lovni čas od 7. do 21. ure, kot tudi, da bi organizirale letne razprodaje. Ker je obisk mesta in sejma v tem času zelo velik, bi bile razprodaje lahko zelo uspešne, trgovina pa bi se lahko znebila nepotrebnih zalog. Kot je mogoče soditi po pripravah, bo posebna zanimivost letošnjega sejma razstava Jugoslovanske strojne industrije. Med drugimi bodo na sejmu razstavljali tudi »Prvomajska« iz Zagreba, »Ivo Lola Ribar« iz Beograda, »Litostroj« iz Ljubljane, »Metalna« iz Maribora, »Fabrika mostova i kretnica« iz Niša, Tovarna železniških voz iz Kraljeva in Smederevske Palanke, »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda, metalni zavodi »Tito« iz Skoplja in drugi. Veliko zanimanje pa kažejo za sejem tudi inozemski razstavljalci. a. T. Na NAŠA UDELEŽBA AVSTRIJSKIH VELESEJMIH »tr Letos se bo Trgovinska zbornica Za LRs udeležila s kolektivno raz-stva naslednjih velesejmov v Av-'ji: Celovec (od 6. do 16. avgu-JK Innsbruck (od 19. do 27.septembra), Graz — jesenski sejem te*1 26. septembra do 4. oktobra). rr9ovinska zbornica za LRS je na °menjenih sejmih pristojnim zbornicam v Avstriji udeležbo že prijavila. Med poukom v Industrijski tekstilni šoli iz področja stanovanjske zakonodaje je predložila Svetu za stanovanjske zadeve predlog, da se za območje mesta Kranj določi 10 območij, na katerih se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti, kot 11. območje pa predlaga komisija naselje Golnik. Svet za stanovanjske zadeve je po temeljiti obdelavi predloga, ki ga je dala komisija, in po predlogu občinskega odbora SZDL Kranj sprejeh sklep, da se občinskemu ljudskemu odboru predlaga za ustanovitev stanovanjskih skupnosti 10 območij. Po prvotnem predlogu je bilo mišljeno, da se Kranj-mesto razdeli na dve območji. Občinski odbor SZDL pa je bil nasprotnega mnenja. Zaradi tega je po prvotno mišljeni razdelitvi drugi del območja za mesto priključen delno k mestu, delno pa k območju stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp. RAZSTAVA VARILNE TEHNIKE V torek, 7. julija je bila v Ljubljani odprta mednarodna razstava varilne tehike. Odprl jo je podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ Franc Leskošek-Luka. Razstave se udeležuje več kot 50 firm, med njimi tudi precej znanih inozemskih podjetij. Glavna privlačnost razstave so gotovo domači dosežki varilne tehnike kot tudi potrebnih naprav za varjenje. Na trgu VII. kongresa pred gospodarskim razstaviščem razstavlja nekatere svoje proizvode Litostroj, SKIP iz Ljubljane pa razstavlja svoj žerjav »Martin Krpan«. V veliki razstavni dvorani vzbuja pozornost tovarna »Djuro Djakovič« z varjeno konstrukcijo krogle in varjenim kotlom. Varjeno karoserijo za avtobus razstavlja »Karoserija« iz Ljubljane, tovarna železniških vozil »Boris Kidrič« iz Maribora pa prikazuje šasijo za železniške vagone. — Vse razstavljene predmete bo ocenila mednarodna ocenjevalna komisija, ki bo za najboljše proizvode podelila posebne diplome. NOV INDUSTRIJSKI OBRAT V POLJANAH Konec meseca maja je tovarna »Motor« iz Škofje Loke otvorila v Poljanah nov obrat. To so prebivalci Poljan in okolice z veseljem pozdravili. Mnogi, ki so se prej vozili na delo drugam, bodo našli zaposlitev doma. Zaenkrat zaposluje obrat le manjše število ljudi, vendar za kasneje predvidevajo večje število zaposlenih. Slovesni otvoritvi sta med drugimi gosti prisostvovala tudi tovariš Maks Krmelj in poslanec Anton Peternelj, ki je po krajšem govoru izročil obrat svojemu namenu. Po otvoritvi obrata so si gostje navzoči ogledali prostore in naprave obrata. L. M % Na seji upravnega odbora Združenja podjetij barvaste metalurgije Jugoslavije, ki je bila 1. julija v Beogradu, so razpravljali o izpolnitvi plana proizvodnje v prvih petih mesecih, kot tudi o izpolnitvi plana irr-vesticij in izvoza. Člani upravnega odbora so razen tega razpravljali tudi o pripravah, ki so potrebne za izdelavo dolgoročnega perspektivnija plana razvoja te stroke. # Na seji upravnega odbora Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic, kije bila v.Beaurddu 3, julija, so razpravljali o programih pridelovanja žita in industrijskih kultur v tetu 1960. Nadalje so govorili tudi o pro* gramih investicijskih sredsteSij in reprodukcijskega materiala iz uvoza. % V zagrebški tovarni parnih kotlov so izdelali prvo domačo napravo za destilacijo morske vode v pitno. Dnevna zmogljivost naprave znaša približno 16.800 letrov. Ze v naslednjih mesecih bo tovarna lahko prešla na serijsko proizvodnjo teh naprav, ki so izdelane pretežno iz domačih surovin. % Pred kratkim so v splitski ladjedelnici izdelali nov vlačilec »Marko Marulič« in ga izročili Jadranski plovidbi. Vlačilec je namenjen za plovbo na dolgih prekooceanskih linijah in ima 12.800 brutoregister-ski ton. % Podjetje »Kvarnerska plovba« z Reke je uvedlo novo redno mesečno progo Reka—Vera Crus v Mehiškem zalivu. Prvo vožnjo bo opravila ladja »Marjan«, ki ima nad 10.000 ton nosilnosti. % Republiška zadružna zveza v Makedoniji je nedavno izdelala akcijski program za razširitev in napredek proizvodnje bombaža v razdobju od leta 1959 do 1964. Po programu naj bi v letu 1964 proizvedli 93.340 ton surovega bombaža in 28.002 toni bombažnih vlaken. % Pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča je bila pred kratkim seja Zvezne komisije za jedrsko energijo. Na seji so razpravljali o vprašanjih znan-stveno-raziskovalnega dela, uporabe jedrske energije, ru-darsko-geološke in tehnične službe, zaščite pred žarčenjem in mednarodnega sodelovanja naše države na področju jedrske energije. KRANJ, 10. JULIJA 1959 OBVEŠČEVALEC ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA kolo. Ogris Andrej, Trojarjeva Sprejmcfci kovaškega vajenca. 9, Kalvarija, Kranj 3796 Oskrba v hiši. Porenta Ciril, ko- Zdravstveni dom Kranj, Polj- Poceni prodam motorno kolo vač, Mengeš 3813 dene dni ne zadržujejo ob strugi OPOZORILO Eelektrarna Moste obvešča vse prebivalce, kopalce in ostale interesente ob Savi od Žirovnice do Medvod, da bo v dneh od 10. do 13. julija propuščala znatno večje količine vode, kot običaj no. Opozarjamo vse, da se nave- Duplica pri Kamniku: 11. julija kvintet; 9.40 Španski napevi; ob 20. uri ter 12. julija ob 17. in 10.40 Francoske in italijanske 19. uri amer. barv. film »DALJNI popevke; 12.00 Otroci podrav-HORIZONTI«. Ijajo; 12.15 Kmetijski nasveti - Majda Gaspari; krajevni odbori in služba za pomoč družini na vasi; 12.45 Trio Avgusta Stanka; 13.30 Z najznamenitejšimi V KRANJU baritonisti našega časa; 14-1° Fižol od 70 do 80, ajdova moka GlaSba tujih ^tev; 15.45 Po- ska pot št. 8, telefon 218, naro- BSA rabljeno v voznem stanju. Prodam motorna kolesa 200 Save, ker bo voda večkrat v ze- in iežnrenl 70 IrnJSn oH 70 dn Je zbor »Zarja« Svobode Center X;l„ _„ _______ 1__J_-1____ i_l r.a t~\rr]r^l », T>„..X__;___: ..I „ tr___•__________-__.__, . „„ . . „ . ... J v-oj-zn-l 1J * I\.a.-i« UU IU UU . rri_u___.1;___I ____j_i____Tnip- MALI OCLAil čila za prevoz bolnikov tel. 04. Ogled v Tavčarjevi ul. 4, Kranj ccm s prevoženimi 60 in 80 tisoč lo kratkem času od nedelje zjutraj dalje 3797 kilometri ter klavirsko harmo Kraucem Cdsu mocno narasla. 75, krma za kokoši in koruza Kupim vodno črpalko električ- niko 80 basov, vse v dobrem IZLFT UPOKOTFvrfv 35 ? 3 Pr°S° in krhlji 40' no ali ročno za hišni vodovod, stanju. Cena harmoniki 40 000 , wl UPOKOJENCEV oves od 20 do 25, šalotka 40, Ponudbe oddati v ogl. odd. 3798 din. Kokrica 31, Kranj LOGARSKO DOLINO orehi od 60 do 65, lisičke od 30 . Invalid upokojenec, priučen Privatnikom ne objavljamo vrtnar želi spoznati žensko z " malih oglasov pred vplačilom, majhnim vrtom zaradi ženit^e. Cena malih oglasov je: preklic Prednost imajo ženske z lastnim 20, izgubljeno 10, ostalo 12 dinar- domom. Ponudbe oddati v oglas-jev od besede. Naročniki imajo ni oddelek 3799 50 odstotkov popusta. 10.000 din dam nagrade kdor Zdravstveni dom Kranj obvešča Telefonska številka naročni- mi preskrbi do srede avgusta starše °trok, roj. od 1. IV. do — —I------ _JJ_H__ ■ _ „ „t--ATOTT T-i_:__ier\____ »T_ 31. XII OBJAVE OBVESTILO IZLET UPOKOJENCEV V LOGARSKO DOLINO _T , . . , „ . _ do 40, mleko 30 in smetana 200 Upokojenci podružnice Kranj dj_ m korenčck od 60 df) 70 prirede v četrtek, dne 16. A iz Trbovelj pod vodstvom Jožeta Skrinj ar j a; 16.00 Športna reportaža; 16.40 Goriva in maziva — IV; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Petkovo glasbeno-P°" poldne; 18.00 Kulturna kronika; ie 16. t. m. čebu]a 60 krompir sladko zelje 18.30 Iz naših kolektivov; 20.0» 10 Celja v in SQlata od 25 do 3fJ> rdeča pc. Igra orekster Mantovani; 20.19 avtobusni izlet prek dOU^- sa 40, grah v stročju od 50 do 70, Odhod izpred avtobusne po- km zel čegnje ^ 7Q dQ staje je ob 5. uri Zjutraj. 9Q 6Q paradižnik in Prijave sprejemajo v društve- breskve 80, kumare od 50 do 70, tedna ™ P™™J™iUČ™ d° P°nedclj- fižol v stročju od 80 do 90, med SO ; \ it. .11 ; S 360, sir od 80 do 100, surovo Tedenski zunanje-politični Pre" gled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Opera tega 8.05 Igra orkester Werner škega in oglasnega oddelka je motor NSU Prima 150 ccm. Na- j*XI1- 19J?' da se s. 13, VIL ka, dne 13. t. m. 397. uredništva 475. slov v ogl. odd. 3800 Jj^f cep naslednjim' razore- , f fi?' ;*J?*2i in maslo 480 din kilogram, jajca Miiller; 8.20 Pionirski tednik; Poceni prodam 20-litrski boj- Dam lepo nagrado tistemu, ki J po nasle«nJ*n ^azpore zeiezmško legitimacijo (K 15). od do din ^ fc fe J§ Jod 9 0fJ Pod španskim soncem; 9.35 OTROŠKI DISPANZER KRANJ 13. VII. 1959 ler s pipo. Šenčur 21 3734 mi preskrbi sobo v bližini mesta Prodam 25.000 kvadrat, metrov Kranja. Šinkovac Micka, Kocja- obdelovalne zemlje v bližini nova 22, Kranj 3801 Kranja. Naslov v ogl. odd. 3737 Rangus Blaž, zlatar, Kranj, Ugodno prodam os za cirku- Reginčeva ul. 16 ne obratuje od larko in nekaj bakrene žice za 15. do 31. julija 1959 3802 nulo. Zg. Bitnje 139 3769 Od Cerkelj do Britofa sem iz- takoj. Mizarstvo škof Anton, od 8. do 12. ure od črke A - M od 14. do 17. ure od črke M - Z ZADRUŽNI DOM NAKLO 14. VIL 1959 ob 8. uri Mizarskega vajenca sprejmem OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE koj. Mizarstvo Skof Anton, 14 vn 1959 ob 9 UI>. gubil pred mesecem izpušnik od Dolnice 31, Šentvid, Ljubljana OTROŠKA POSVETOVALNICA 60 ccm motorja »Prestor«. Proti 3803 2EJE nogradi vrniti Kernu Ferdinan- Sprejmcim žensko tudi upoko- 14 VIj 1959 ob 9 3q urj dlt ŠiJ6« •» ^ranJ , „ x 378? j?nk° 23 ,var^vo 2 otrok' £aT OTROŠKI VRTEC GOLNIK Najditelja dveh ključev od slov v ogl. odd. 3804 14 vn 1959 ob 10 45 urj Primskovega do Kranja prosim, Takoj potrebujemo tri dobre OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK da jih odda v ogl. odd. 3783 delavce za stalno službo. Ponud- j4 yjj 1959 ob ^ urj"* Našel sem avtozračnico. Pre- be oddati trg. podjetju MINE- AMBULANTA PREDDVOR šernova ul. 15/11. pri Kalanu RAL, Jesenice 3805 14 VII 1959 Qb 14 ur! , 17 3J?! , Preklicujem izgubljeno avto- ZADRUŽN, DOM VISOKO Prodam elektromotor 17 KM busno mesečno vozovnico Kranj j4 yjj j9g9 ob ^ urj 220238. Naslov v ogl. odd 3785 -Cerklje. Brankovič Marinka OSNOVNA ŠOLA OLŠEVEK Prodam ev. vz,dljiv štedilnik 3806 14 yn 195g ob na 2 in pol plošči, stopnice, tro- Opozarjava vse, ki širijo ne- poMOŽNA ZDRAVSTVENA delno okno in vodovodni lijak, resnične in predrzne govorice. posTAJA KOKRA Udovč Alojz, Jezerska 7, Kranj da je to prvi in zadnji opomin t/l V¥T 1oeft , 3786 pred tožbo. Darinka in Ivica Ko- V bližini Bleda prodam dvo- rošec 3807 stanovanjsko hišo. Dolenc Mar- Gostinsko podjetje Hotel Ev- jan, Ljubno 51, Podnart 3787 ropa Kranj potrebuje za čas Go- 14. t. m. izjemoma odprta. Odbor 14. VII. 1959 ob 16.30 uri POMOŽNA ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 14. VII. 1959 ob 17.30 uri ZADRUŽNI DOM KOKRICA Prodam 4 dromeljne z obroči renjskega sejma od 31. julija do u yn 1959 Qb g uri ter 16-colske gume. Kern, taxi, 10. avgusta t. 1. več strežnega OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE Kranj 3788 osebja. Interesenti naj se zgla- u yn 1959 ob g>45 uri Prodam nov radijski sprejem- sijo na upravi podjetja najka- POSVETOVALNICA ZA nik 3 DE »Soča« UKV po zniža- sneje do 20. t. m. Plača po do- OTROKE ŠENČUR ni ceni. Ječnik Karol, U. Krasne govoru. u,f 14. VII. 1959 ob 9.45 uri 6, Primskovo, Kranj 3789 Prosim najditelja pozabljene OSNOVNA ŠOLA VOKLO Prodam 1.000 kg ajde semen- denarnice z večjo vsoto denarja J4 yn 19g9 Qb 1Q 45 urj ske. Naslov v ogl. odd. 3790 in dokumenti na kopališču v OSNOVNA ŠOLA TRBOJE Moped HMW skoraj nov pro- Kranju 8. julija, naj jo proti u yjJ 195g Qb 11<30 uri dam. Zibert, Zadružni d., Prim- dobri nagradi vrne na blagajno OSNOVNA SOLA MAVClCE skovo 3791 kopališča Prodam 80 arov njive na Sporočamo, da bo gostilna Ra- 14. VII. 1959 ob 14. uri „*^4.* OSNOVNA ŠOLA MAVClCE primskovskem polju - lepem kovca v Rakovici zopet odprta ig59 ob urj JU T V V °g^Q.; SepP7or0^am°ft! .... f3p^° OSNOVNA ŠOLA PODBLICA nem oddelku 3792 Prodam kravo s tretjim tele- . „„ . Prodam več suhih stropnikov tom. Prav dobra mlekarica. Za- STRAZIšCE dolgih po 9 metrov. Staretova log 43, p. Cerklje 3811 14, Cirče, Kranj 3793 Sprejmem žensko za varstvo 0i£0VNA gOLA VFLFSOVO Prodam dobro ohranjeno kruš- 2 letnega otroka 7 ur dnevno. J„ .„"^ 1/™ no peč s T železom in vrati. Cir- Naslov v ogl. odd. 3812 "j«8S.1 °j ItVaJT če 5, Kranj 3794 —--- /AIO(" Prodam kuhinjsko opravo in kompletno kopalnico — vse po ugodni ceni. Poizve se pri »Vino«, Kranj 3795 Prodam lepo parcelo na Oreh-ku 1200 m^ in italijansko moško Natakarji — natakarice I sprejemamo prijave za strežbo na Gorenjskem sejmu. Delikatesa Kranj. 16. VIL 1959 ob 15.30 uri ZDRAVSTVENA POSTAJA CERKLJE 16. VII. 1959 ob 16. 30 uri Starši, ki pomotoma niso pre ,Z?ZTGi St^ke-Z, ,rUKraib0 300 do 500 din kos, pLščanci od Peter Iljič Čajkovski: Mozartia-ča dr št legltimaciJe(K15)pla" 250 do 300 din kos, česen 10 din na, orkestralna suita; 10.25 Pri- CaNardan°izleta.je točilnica za- k"S' ***** ,di" morica; p°'er" 0pfre Sneguročka; Hj __.„ . . . . . sil j od 5 do 10 din sopok in zc- Zanimivosti iz znanosti in ten prta, zate pa bo v torek, dne , „ .„ x , -ifc*. 10 oc v ... . . ^j., _* ' .______ _j„^ lena 10 dm šopek. nike; 12.25 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Rihar: Medeče rast- V KAMNIKU linstvo v sadnih nasadih; 12.25 Kaša in ješprenj 80 din liter, Domače polke in valčki; 12-49 kokošja krma od 35 do 40 din Pojeta Marijana Deržaj in Ivo liter, krhlji in suhe hruške 40 Robič; 14.10 Pisani zvoki * din liter, solata od 32 do 40, no- Dravskega polja; 15.30 Na vrti- vi krompir 25, zelje od 28 do 30, l.iaku vedrih zvokov; 16.20 Uga- »STOR2IC«, Kranj: Zaprto zara- cvetača 60, pesa od 50 do 55, nite, kaj igramo; 17.10 Panora- di adaptacije dvorane. kolerabice 40, fižol 85, kumare ma popevk in zabavnih melo- Letnl kino »PARTIZAN«: 11. ju- 80, korenček 60, paradižnik 90, dij; 18.00 Turistična oddaja; lija dvojni program: I. jugoslov. paprika 150, čebula 58, česen 90, 18.15 Nekaj mladinskih zborov- ital. barv. film »DEKLETA IN grah od 50 do 60 din kg. Sadje: skih motivov; 18.45 Okno v svet; FANTJE«, II. premiera i tal. barv. marelice in breskve 100, fige 20.00 Zabaven sobotni večer; cinem. filma »POSLEDNJI RAJ«; 130, ringlo 80, hruške 85 din kg, 21.00 Melodije za razvedrilo. 13. julija ital. barv. cinem. film borovnice 80 din liter. Jajca 18 »POSLEDNJI RAJ«. Predstava ob din kos. Dovoz na trg je bil za- . An ™I"J\!A' l2' •TULiIJA . n0 20.30 uri. dovoljiv. lu\ t^T^ P°PGvke; JJJ Mladinska radnska igra — •Tan Karafiat: Poredni Ivanjšček; 8.27 Aleksander Glazunov: Mazurka; 8.37 Venček narodnih; 10.00 Se pomnite tovariši.. Franc Pun" cer: Spomini izseljenca iz Srbije; 10.30 Ob zletu »Svobod« v vni orke-.30 Nace jugosl. barv. film »DEKLETA IN giavica, ,isicke 30 din liter, bo- ^°m: Zl^^J^J^o FANTJE«. rovnice 80 din liter iaeode 65 taZa * Kosmeta); 13.30 Za naso NAKLO: 12.-julija ob 16. in 20. Z liter VaS; 15'30 Slovenske skladbe V uri ital. barv. cinem. film »PO- ' domačem tonu; 16.20 Naš kopa' SLEDNJI RAJ«. V RADOVI TICT HŠkl koncert: 17-00 60 ^ l »KRVAVEC«, Cerklje: 12. juli- Cešnie 55 iaeode 98 breskve ŠP,°rta in glasbe; 18>37 Dr^u ja ob 17. in 19.30 uri ameriški l2{f^JL ^hruške SI- ^JSČ* barvni film »MAŠČEVALEC IZ DA- mone 200( ringlo 85> ^^toršilj * intervJu= 21-1(> Melodije ^ LASA«. 110, korenček 105, zelje v glavah »RADIO«, Jesenice: 11. julija 30> grari 60, solata 45, fižol v PONEDELJEK, 13. JULIJA ital. barv. cinem. film »RIMSKE stročju 92 krompir 34 česen Domači napevi izpod zel^* ZGODBE«. Predstava ob 18. in 20. 160, čebula 70, paradižnik '92 nega Pohorja; 9.00 Črnske &r uri- cvetača 126, kumare 70, paprika hovne 10-10 Sklaii! »PLAVŽ«, Jesenice: 11. julija ob j7g dm kg Jajca 19 din kas Franza Schuberta, Henrvka Vr» 18. in 20. uri jugosl. film »RAFAL ' ' eniavvskega in Fritza Kreisler' V NEBO«. v SKOFJI LOKI Ja; 11,15 Naš Podlistek — Roben ŽIROVNICA: 11. julija ob 20. Solata v glavicah 30( čebula Jungk: Prihodnost se je Že sjuri mehiški barv. film »GLASBA 70 din kg kolerabice od 40 do 6ela — L 12-°° MarJan Lipovše^- V NOCI«. m arah 7n f,^i „ cfr^i„ 7o Voznica j 12.15 Kmetijski nasve" eni 13.30 »SVOBODA«, Stražišče: 10. julija ob 19.30 uri angl. cinem. film V TRŽlCU »INTERPOL«; 11. julija ob 18. in Cvetača od 30 do 50 din kos, 20. uri amer. barv. cinem. film krompir 45 din kg, rdeča pesa »BELO PERO«; 12. julija ob 10. uri 45 din kg, česen 10 din kos, pe- jugoslov. barv. film »DEKLETA IN teršilj in korenček 10 din šopek, | FANTJE«, ob 16. in 18. uri pa ame- 70 din kg, kolerabe od 5 do 7 Celju; n.15 igra zabavi riški barv. cinem. film »BELO PE- čebula 70 din kg, fižol v stročju fitor Radia Beograd; 11. RO«; 13. julija ob 19.30 uri ital. din kos, solata od 5 do 10 din ^----m----- 70 din kg, kolerabice od 40 do 50, grah 70, fižol v stročju od 70 DOVJE: 11. julija ob 20. uri an- do 80 rdeča 40 do 50 - Ing. Jože Sile: Žetev pženice Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki okraja Kranj RAZPISUJE NATEČAJ ZA SPREJEM V SLU2BO VEČJEGA ŠTEVILA USLU2BENCEV za podružnice v Radovljici, Skofjl Loki, Tržiču, na Jesenicah in Bledu. Pogoj za sprejem je dovršena Ekonomska ali popolna srednja šola. Prošnje z navedbo šolske in strokovne izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev dostaviti na naslov: Komunalna banka okraja Kranj — Kranj. Natečaj se zaključi, ko bodo izpopolnjena razpisana delovna mesta. gleški barv. film »PESEM MRT- krompir ^ 36 do 40 din kg Spi_ v neugodnih razmerah; VIH LJUBIMCEV«. naca 20 din merica korcncek in Dalmat. narodne pesmi; 14.10 » Koroška Bela: 11. julija ob 19. peteršilj 10 din šopek) jajca 18 popevkami po Evropi; 16.00 L*J» ieli vU.il, 7-i svole otroke in ,0 ud Smer- Jt^J fi'm >>NALOGA din kos, češnje od 50 do 60, bo- f domače književnosti - Ja* jeli vabila za svoje otroke in so MAJORJA LEKSA«. rovnice 60 din liter sladka sme- ša Kušan: Zgodba o bradi; l*JJ rojeni v zgoraj novedenem ob- BLED: 10. do 13. julija franco- ^ w din M^lto aWek °perne melodiJe; 18.00 Družinski ZS^mSff** * " b3rVni o1^ »NOTREDAMSKI ^"j^Jg^pogovoriMB-lO Poje moški zbo najDiizje ceoisce. ZVONAR«. Predstave vsak dan ob___u*-l- li m o« France Prešeren iz Kranja p. v' nik; 20.40 Domače aktualnosti- NESREČE »Kranjske opekarne«, Kranj sprejmejo takoj ali po dogovoru: 2 ADMINISTRATIVNI MOCl za samostojno vodenje obratnih pisarn v Stražišču in v Bobovku, 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO z nepopolno srednjo šolo in nekaj prakse, 1 KOMERCIALISTA — ekonomista z neka} lep prakse v tej stroki.« Plača za razpisana mesta po dogovoru. Interesenti naj se javijo na gornji naslov pismeno ali osebno v obratu Cešnjevek do 20. julija 1959. najbližje cepišče. z.v^™«. neusmve vS«» uau o» k pehtran od 10 do 20 din - T'- 7';r~Q^n e"7^"ted- Vabila obvezno prinesite s se- 18< in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob §0D4k Petra LlParla: 18-30 Športni w^ boj in zdravstvene izkaznice 10.( 15., 18. in 20.30 uri. otrok. Radovljica: 10. in 11. julija ob Obvezni prispevek staršev za 20. uri ter 12. julija ob 16., 18. cepivo je roo din. Socialno ogro- in 20. uri ital. barv. cinem. film žene družine opozarjamo, da »TOSCA«. pravočasno preskrbijo potrdilo o Ljubno: 11. in 12. julija italijan- V SKOFJI LOKI brezplačnem cepljenju svojih ski film »SLEPO DEKLE IZ SO- Poročili so se: Anton Triler, otrok. RENTA« — predstava v soboto ob kmetovalec in Jožefa Bernik, polj- V otroškem dispanzerju v Kra- 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. ska delavka; Franc Jenko, poljski nju ne bo ordinacije v ponede- uri. delavec in Ana Platiša, poljska minut po polnoči, pe je na ces ljek, 13. VIL, v torek, 14. VII. »SORA«, Sfcofja Loka: 10. do 12. delavka; Justin Božič, sodar in IV. reda Jesenice—'Planica in v sredo, 15. VII. V četretek, julija jugosl. sovj. film »ALEKSA Pavlina Bogataj, poljska delavka; Golico na prvem ovinku pod B£ 16. VII. bo ordinacija le od 8. DUNDIC«. Simon Sereinig, opekarski delavec stilno Jerca pripetila težja Pron°ev, 2IRI: 11. julija ob 20.30 uri ter in Pavla Košir, poljska delavka; na nezgoda. Voznik osebnega a 12. julija ob 20. uri amer. film Leopold Kolbezen, uslužbenec in tomobila S-14280 Jože Mlinar ^ »GOSPOD 880«. Ivana Ponikvar, uslužbenka; Aloj- Brezij 21 je zavozil s cestišča »DOM«, Sovodenj: 11. julija ob zij Zupane, učitelj in književnik prepad približno 30 m globoko. 20. uri ter 12. julija ob 16. uri me- m Vida Sluga, profesorica; Anton potnik v avtomobilu Bogomir Z OSEBNIM AVTOMOBILOM 30 m GLOBOKO V PREPAD V noči od srede na četrtek, do 10. ure V otroški ambulanti v Stražišču ne bo ordinacije v ponedeljek, 13. VI. in v četrtek, 16. VII. 1959. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ hiški film »UKRADENA SREČA«. Obveščamo vse pridelovalce, da odkupujemo vse vrste žit — od individualnih proizvajalcev potom KMETIJSKIH ZADRUG — od socialističnega sektorja direktno potom naših področnih skladišč v sledečih krajih: NOVO MESTO, skladišče »2ITO« — telefon 198 DOMŽALE, mlin »2ITO« Vir — telefon 205 KRANJ, skladišče »2ITO« — telefon 313^ LESCE, skladišče »2ITO« — telefon 332 VRHNIKA, mlin »2ITO« — telefon 34 LJUBLJANA, uprava — telefon 31-573 po dnevnih cenah. Trgovsko in predelovalno podjetje »2ITO« LJUBLJANA — Cufarjeva 2 Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj, razpisuje na podlagi 25. in 27. člena Temeljnega zakona o štipendijah SLEDEČE STIPEDIJE: 1 SOCIALNEGA DELAVCA 2 RENTGENSKA TEHNIKA 1 MEDICINSKO SESTRO 4 BOLNIČARKE 2 BABICI 1 OTROŠKO NEGOVALKO Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdilo o davčnem predpisu, potrdilo SZDL, potrdilo o vpisu v šolo in zadnje šolsko spričevalo pošljite upravi Zdravstvenega doma Kranj. Friškovec, delavec in Marija Da- žen z Brezij si je verjetno zlo"11 car, uslužbenka; Jože Koblar, polj- hrbtenico in so ga prepeljali v jf ski delavec in Marija Božnar, polj- seniško bolnišnico, šofer Pa ^ ska delavka; Stanislav dr. Lam- ostal nepoškodovan. Na avtom0' pret, zdravnik in Alojzija Stepic, bilu je za približno 200.000 dinaf' gospodinja; Dragutin Kreševec, jev škode, brusač in Ana Sagadin, lesna de- lavka; Janez Draksler, krojač in Štefanija Peternelj, uslužbenka. Umrla Je Kristina Caks, Reteče št. 60. NA JESENICAH Poročila sta se: Anton Cetin- DVA MRTVECA ZARADI ALKOHOLIZMA V ponedeljek ob 7. uri zjutraj so našli ob cesti pod vasjo Sen no pri Tržiču truplo Kristine ^ kar, rojene leta 1910 v SpodnJ ški, strugar in Ivtinka Majetič, Kokri, stanujoče v Novakih. lrnP' trgovska pomočnica. novana je poznana kot kronič^ Umri t je: Jožef Noč, osebni alkoholičarka in je v nedeljo P0' upokojenec. Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj, razpisuje na podlagi 310. člena Z JU NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1 SOCIALNEGA DELAVCA 2 MEDICINSKI SESTRI 6 BOLNIČARK 2 OTROŠKI NEGOVALKI 3 ZOBNE ASISTENTKE Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokumenti pošljite v 15 dneh upravi Zdravstvenega doma Kranj. Prednost imajo osebe, ki stanujejo v Kranju ali bližnji okolici. NADJO LJUBLJAMA poldne ob štirih prišla k nekernu posestniku in prosila za žganje^ Komiisija je mnenja, da je Kris'1" na Likar umrla zaradi preve količine zaužitega alkohola. like Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik 29. junija ob pol sedmi uri P poldne so v vaški mlaki v VogU našli utopljeno truplo Matije ob 19.30 uri .Ob nedeljah pa ob bernika, rojenega leta 1888, sta 6.05, 7., 13., 15., 22. in 22.55 uri j0č Voglje 89. Pokojni je * b ter radijski dnevnik ob 19.30 kot kronični pijanec in je zadnj uri. 14 dni zelo popival. Predvidev PETEK, 10. JULIJA da je bil vinjen tudi 29. junija. ^ 8.05 František Hilmar: češke vinjenem stanju je šel po steZ1' a. polke; 9.00 Umetne in narodne pelje mimo vaške mlake in Je pesmi poje Gorenjski vokalni del vanjo ter se utopil. Celjski zlet Svobod Bleščeč spomenik revolucionarnega gibanja v Sloveniji i ^tlTiindvajsct let je minilo, od-hrj H' ty v Celju prvi zlet Svo-2° > ki je bil ogromnega pomena a nadaljnji razvoj revolucionar- ■ •* gibanja v Sloveniji. Znano 'l f. so se v prvih letih in tudi Kp°i ■ 0 kasneje po ustanovitvi l '.fl SKOJ vse napredne de-. s*? sile najlaže zbirale in ak-"•"»o sodelovale v takratnih kul-yr"°-prosvetnih društvih - Svo-i<.a"- Razumljivo pa je, da so 1 prav komunisti tisti, ki so ■ rajno delali za svoje cilje in 50 vztrajno delovali na snovati* pllciativnik odborov za legal-eo i .otno delavsko stranko Ju-Sr j?!*'* V VSCJ JuS0Slavi)i- Taksen ti I tH^1 notranji dogovor vseh ji l"> ki so pripravljali celjski et Svobod, čeprav je bil legalno *Sn°van kot kulturna manifesta-Enake načrte so kovali tudi + I demokratski voditelji s To-pta[,°vićem na čelu; tudi ti so ho-Z P°rabiti celjski zlet Svobod, ■ $*cer za to, da bi obnovili svo-.. socialistično stranko Jugosla- v 'i; Prav zaradi tega sta takrat P ^elju nastopila dva govornika: r»nc Leskošek kot predstavnik 0srednjega organa sindikatov Slo-jnije in Živko Topalovič iz Beo- Jajnika Sveta Svobod za OLO jl?n), Franca Škrlja, ki se je leta tudi udeležil celjskega eta Svobod, smo vprašali, kako j^JPominja tega velikega dogod- takratno vzdušje v Celju je nePopisno. Nad 10.000 udeležen-ytv je z velikim navdušenjem °dril0 Franca Leskoška, ko je v v°jem govoru razlagal teze, ki BABILONSKI STOLP V SKOFJI LOKI In še beseda o anketi je pripravil pokrajinski ko- ""te" zboljšanje gmotnega položa ja delavcev, boj za ekonomske zahteve delavcev, ustvarjanje sindikalne in politične enotnosti delavskega razreda in skratka boj za enotno delavsko stranko Jugoslavije. Oblast je hotela preprečiti Leskoškov govor, toda delavci so ga dvignili na ramena in odtlej ni več govoril s tribune, temveč z ramen naprednih delavcev, ki so se zbrali iz vse Slovenije in drugih krajev Jugoslavije.* Po vsem tem je lahko zaključiti, kolikšnega pomena je bil celjski zlet Svobod za nadaljnji razvoj revolucionarnega gibanja v Sloveniji. V nedeljo, 12. julija pa se bodo v Celju spet, po štiriindvajsetih letih, na zletu Svobod zbrali udeleženci iz vseh krajev Slovenije in domovine. Z Gorenjske bo peljal v Celje poseben vlak, razen tega pa pripravljajo tudi avtobusne zveze. Iz kranjskega okraja bo odšlo v Celje okoli 1000 udeležencev, vendar pa lista udeležencev še ni zaključena. Še je čas, da se udeleži velikega zleta Svobod v Celju sleherni Gorenjec. Prijave sprejemajo občinski sindikalni sveti, za vožnjo tja in nazaj pa je treba plačati le 200 dinarjev. Za udeležence zleta so v Celju odprte že tri razstave: »40 let Komunistične partije Jugosla-viiie«, likovna razstava slovenskih amaterjev in razstava izobraževalne dejavnosti. V soboto zvečer bo promenadni koncert godb na pihala, nato bo Svoboda-center iz Trbovelj uprizorila Georga Kaiser-ja Vojaka Tanaka; v nedeljo bo slavnostna povorka, ob 10.30 pa veliko politično zborovanje ter nastop združenih pevskih zborov in godb na pihala. B. Fajon DPD »Svoboda« v Škof ji Loki bo v soboto, 11. julija in v nedeljo, 12. julija, obakrat ob 20.30, uprizorilo na domačem odru poslednjo predstavo v letošnji sezoni, in sicer komedijo Duška Roksandiča »Babilonski stolp«. Delo je zrežiral prizadevni Franc Kovač, ki slavi ob tej igri tudi deseto obletnico svojega igralskega delovanja. Komedija vsebuje zabavne prizore iz življenja mladega fanta in mladega dekleta, ki sta se hotela poročiti, in iz življenja drugega mladega fanta in dekleta, ki tega nista marala. Tudi za to igro je dramska sekcija DPD »Svoboda« v Skofji Loki izdala gledališki list, ki prinaša poleg ideoloških pripomb k igri tudi članek »Ali je anketa potrebna?«. Obiskovalcem letošnje zadnje predstave bodo namreč razdeljeni anketni listi z vprašanji, ki zadevajo interno delo dramske sekcije. Odgovori na vprašanja bodo služili upravnemu odboru in dramski sekciji za orientacijo, katera dela si žele videti obiskovalci gledališča v prihodnji sezoni, kaj jim je bilo v sezoni 1958/59 všeč in kaj ne. Nič novega torej ne vsebuje ta anketa, ki je menda prva te vrste v Skofji Loki, vendar odgovori anketirancev lahko znatno pripomorejo k razčrščenju pojmov, ali je »Svoboda« v Skofji Loki v prihodnje še potrebna ali ne. Potrebna je za ohranitev škofjeloških kulturnih tradicij in razvijanje novega kulturnega življenja, o tem ni dvoma! Vendar se dramska sekcija zaveda, da je DPD »Svoboda« v Skofji Loki v končni konsekven-ci le tribuna, kjer ise s čutom od- • V nedeljo se Je v Nišu začel prvi jugoslavnski festival amaterskih zborov, na katerem s« je ob proslavi 40-letnlce KPJ in SKOJ zbralo večje število pevskih zborov iz vse države. Uvodni nastop na festivalu je imel flmfonični orkester *k zbor ntške filharmonije, ki le izvedel kantato Ivana Rup-nika »Pesem mrtvih proletar-Cev«. Za njim so nastopili me-^ni zbori kulturnoumetniških društev iz Zagorja, Sarajeva, Skoplja in Titograda. V nadaljevanju festivala se )e v ponedeljek začelo v Nišu Posvetovanje o glasbenem amaterizmu, kateremu prisostvuje Preko sto predstvanlkov kultur-"oprosvetne dejavnosti Iz vse države. • Pred dnevi je v Jugoslavijo prispel znani jugoslovanski ^ikar Ivan Meštrovič, ki že dalj časa živi v Združenih državah Amerike. V zagrebu je znanega umetnika sprejel pred-sfcdnik Mestnega ljudskega od-i»ora Večelav Holjevec ter z nJim obiskal nekaj pomembnih kulturnih ustanov, med njimi tudi Zavod za urbanizem. Kulturne novice m V torek je bil v Berlin« končan mednarodni filmski festival, na katerem je sodelovalo večje število držav iz Evrope, Amerike in Azije. Na festivalu so prikazali 29 igranih ter 49 dolgometražnlh ln 47 kratkometražnih dokumentarnih filmov. Ob zaključku festivala so podelili nagrade za najboljše vloge in najboljše filme. Prvo nagrado za najboljšo žensko vlogo Je dobila ameriška Igralka Schirlev Maclain, za najboljšega filmskega igralca pa so proglasili francoskega igralca Jeana Gablna. Mednaradna žirija filmskih strokovnjakov je proglasila za najboljši igrani film francoski film »Les Cou-slns«. Nagrado »Zlatega leva« pa je žirija dodelila dolgome-tražnemu dokumentarnemu filmu Walta Disnefa »Bela divjina«. Med kratkimi dokumentarnimi filmi so bili nagrajeni filmi iz Danske, Zapadne Nemčije in Indije. £ V okviru VI. filmskega festivala v Pulju bo poleg red- vec Ta- nin filmskih predstav tudi razgovorov in posvetovanj ko bo 23. julija pričel z delom plenum uprave Zveze filmskih delavcev Jugoslavije, na katerem bodo govorili o vzgojni vlogi filma v naiši družbi. Na plenumu bodo izbrali tudi delovno skupino, ki bo med festivalom izvedla anketo o določenih vprašanjih domače kinematografije. Rezultati te ankete bodo Zvezi dali obnovo za delo prihodnjega plenuma, ki bo čez nekaj mesecev in na katerem bodo razpravljali o reorganizaciji naše kinematografije. Isočasno bodo med festivalom razpravljali o idejno estetskih in umetniških problemih repertoarja ter o filmski kritiki. Na prvem posvetovanju bodo razpravljali o filmu in filmskem tisku, na drugem o šolanju in strokovnem izpopolnjevanju naših filmskih kadrov, na tretjem pa o problemih filmskega repertoarja. govornosti gojita naša pesem in naša beseda ter plemenitita naša narodna in socialistična zavest, kot to beremo v 4. številki gledališkega lista. Ker je pravilno, da se družbeno upravljanje danes uveljavlja že v vseh prosvetnih in kulturnih ustanovah, ki jih vzdržuje naše delovno ljudstvo, pričakujemo, da bodo anketiranci s svojimi odgovori prispevali uva-ževanja vreden delež k pomladitvi »Svobode«, zlasti še igralskega kadra. Žetev škofjeloške gledališke sezone 1958/59 je kaj skromna, če pomislimo, da nam je v enem letu uspelo uprizoriti samo štiri dela: Zupančeve Belokrajske kresove, Frankove Jesusove apostole, God-rich-Hackettov Dnevnik Ane Frank in Roksandičev Babilonski stolp. Vse predstave so doživele 4 do 5 ponovitev ob polno zasedeni dvo- rani, vendar bi bilo število premier lahko večje, če bi bil igralski kader številnejši. S sezono 1959/60 bo potrebno predvsem okrepiti igralske vrste, urediti pa tudi dvorano, ki naravnost kriči po obnovi in olepšavi. Komedija »Babilonski stolp« je torej zaključna predstava v letošnji sezoni. Igra je vedra, zabavna in poučna. Sezono zaključujemo torej z vedrim optimiznom v uresničitev novih delovnih načrtov, ki jih bo treba reševati v novi sezoni. Po reprizi, ki bo 12. julija, bo zastor padel tudi v škofjeloški »Svobodi«. Aktivni člani »Svobode« bodo odšli na zasluženi letni odmor, da se bodo spočiti srečali spet v jeseni, ko bo treba ponovno prijeti za delo, ki naj našim delovnim ljudem nudi prijetno kulturno razvedrilo. Lojze Zupane DELO ARHEOLOGOV KRONANO Z USPEHOM V Rodinah pri Begunjah odkrili kulturo iz rimske dobe FILMI, KI JIH GLEDAMO INTERPOL je ameriški črno-bell kriminalni film v kinoskopskl tehniki. Na zelo originalen način govori o rušilni delavnosti neke mednarodne tolpe tihotapcev z mamili, kl jih odkrije in uniči mednarodna policija — Inter-pol. Preganjanje tolpe se organizira in prične v New Yoku, nadaljuje pa se v Londonu, Parizu, Lizboni, Rimu in Atenah. Posebna odlika filma so scene, ki so posnete v krajih, kjer se zgodba dogaja. Film je začinjen z vrsto sila spretno zrežlranih avantur iz tajnega arhiva Interpola. Dogodki so polni dinamike, moči, napetih prizorov in nenadnih zapletov, skratka, film, ki nedvomno predstavlja lep uspeh v tej filmski zvrsti, nas od začetka do konca obdrži v napetosti. Vendar samo to in nič več. Dramaturško sicer sila spretno oblikovana in dinamična zgodba pa nas s psihološkega stališča ne more povsem zadovoljiti. Vse več je namreč napetih prizorov s policijskimi avtomobili, revolverji, zasledovanji in pretepi, kot pa psiholoških poglabljanj v posamezne značaje, ki so sicer bolj površinsko, vendar ne slabo orisani. — Produkcija: Columbija, 1957; režija: John Giiltag; v glavnih vlogah: Vlctor Mature, Anita Ekberg ta Trevor Ho-ward. at Prvi del arheoloških izkopavanj v Rodinah pri Begunjah, o katerem smo pred časom že poročali, je bil konec prejšnjega tedna končan. Izkopavanja je omogočila Okrajna komisija za spomeniško varstvo, medtem ko je raziskovalna dela vodil arheolog Mestnega muzeja v Kranju Andrej Valič. Povod za izkopavanja so dale ljudske govorice, češ da je v Klju-čeh — tako se imenuje gozdiček, streljaj daleč od vasice — zakopan zaklad. Za tem »zakladom« so v prejšnjih letih stikali okoliški kmetje, vendar brez uspeha. 2e zunanja oblika tega arheološkega objekta je dokaj nenavadna. Notranji del tvori obzidje v obliki kvadrata v izmeri 117X117 metrov, ta del pa obkroža nasip s stranicami 127 metrov. Seveda je ves objekt porasel z grmičjem in rušo. Prva sondiranja, s katerimi so začeli letos 1. junija, niso razočarala. Posebno mikavna je bila velika gomila kamenja prekritega z rušo. Izpod brezoblične gmote so začeli vstajati na moč dobro ohranjeni temelji in 40 cm visoki zidovi pravokotnega poslopja s tremi prostori. >Na notranji strani hiše je zelo dobro ohranjen omet; iz istega materiala je tudi tlak. Nadaljnja izkopavanja in arheološke najdbe so potrdile domnevo, da gre za villo rustico — kmečko hišo iz rimske dobe. Točnejšo da-tacijo bo moč postaviti šele potem, ko bodo izkopanine na podlagi temeljitega proučevanja in analiz klasificirane. Ne bo napak, če spregovorimo na kratko še o ostalih najdbah. Največ predmetov je posredovalo odkopavanje prej omenjenega poslopja. Naleteli so na bronasto zapestnico, dve glinasti amfori, še več pa je bilo fragmentov, posod za vsakdanjo uporabo. Mnoge objekte odlikuje dvojna valovnica, ki je značilna za rimsko ornamen-tiko. Bolj kot to pa sta zanimiva bojni nož s koščenim ročajem in rimska svetilka iz gline z lepo izdelanim krilatim konjem. Fragmenti so izdelani iz terre (Sigilate, značilno za severno Italijo, ki je izvažala te izdelke v province. Bolj kot doslej naštete najdbe pa je arheologe presenetila najdba človeškega skeleta. Okostje je ležalo na tlaku natanko sredi prostora, ki je očitno služil za prebivanje. Skrčena lega vsiljuje domnevo, da je človek umrl nasilne smrti. Poleg okostja niso našli pri-datkov. Domnevajo, da je bila hiša oh neki priložnosti porušena — morda ob vpadu germanskih plemen na naše ozemlje. Te domneve ln ugibanja, pri katerih ista strokovnjak in laik nemočna, pa utegnejo razčistiti nadaljnja izkopavanja, ki se bodo začela prihodnje leto. Vsekakor pa se smemo nadejati novih najdb, ki utegnejo osvetliti probleme, s čimer bo končno moč rekonstruirati materialno življenje naših prednikov na Gorenjskem in posebej na območju Begunj. Vse do sedaj izkopane najdbe hrani Mestni muzej v Kranju. S. S. LJUDSKA UNIVERZA: DA — SICER MRTVILO Kropa, nekdaj središče živahnega kulturno-prosvetnega dela, je že dlje brez domačih prire ditev. O pevskem zboru ni nič slišati — ni pevovodje; dramska družina je brez režiserja; nikogar ni, ki bi vodil orkester, ki je nekoč že precej obetal — skratka, vsestransko mrtvilo. Vzrok tega je preprost: starejšim kulturno-prosvetnim delavcem so pošle moči, mlajši pa so povečini na šolanju izven Krope. Domačini si prizadevajo, da bi kulturno-prosvetno delo spet. oživeli, ker pogrešajo prireditev, na katere so bili nekdaj močno navezani. Izhod iščejo v tem, da bi v Kropo na šolo dobili takšne m(k'i, ki bi z veseljem delale tudi na kulturno-prosvet-nem področju. Upajmo, da jim bo to uspelo. Izjema na tem področju delovanja je Lljudska univerza. Razgovarjali smo z Janezom Lazarjem, ki že nekaj let skrbi za redna predavanja v okviru Ljudske univerze. Povedal nam je, da je Krooa v tem pogledu prva v radovljiški občini in da predavanja obiskuje povprečno 60 do 80 poslušalcev. Številka je za Kroparje nadvse zadovoljiva. »Tudi g kvalitetnimi predavatelji nimamo težav«, pravi tovariš Lazar. »Za honorarno plačilo predavateljem skrbi sindikalna podružnica »Plamena-«.« Janez Lazar nam je še povedal, da nameravajo v Kropi na jesen ustanoviti folklorno skupino. Pri tem jim bo pomagala akademska folklorna skupina »Franc Marolt« iz Ljubljane. B. F. Z obiska pevcev okrajnega učiteljskega zbora v Srbiji - Poglabljanje prijateljstva In izmenjava Izkušenj Slovenska pesem med Šumadinci Marke ovac, Velika Plana. Oraš- s° kraji jugovzhodno od Beo-•jg^da. Tamkaj se je v dneh od g^" 30. junija mudil na obi-^u okrajni učiteljski pevski . °r Stane Žagar iz Kranja. Ta-^ ^a začetku naj povemo, da p 11 i zgolj vljudnosten obisk ali jj ska turneja — njegov namen kil globlji: poglabljanje pri-tradicionnlnih vezi, ki piskih v 55 vežejo z brati Srbi globoko ^ preteklost in sq bile zlasti v frio okrepljene v času NOB k kupnem boju za svobodo. — ss« cilj našega potovanja v ij. je bil bolj strokovnega g a.1a: spoznati smo hoteli bo-^ e izkušnje naših stanovskih jjr ar'šev šolnikov v pogledu nago*,, >VanJa šolstva v skladu z Iti 01" ^°^a m na'^a stvarnost. IUj8' nismo bili razočarani. Vi-V^1 'n slišali smo stvari in no- ki so vredne, da jih pove "db Se en motiv je, ki je Pot uJal člane pevskega zbora, So se odločili za tako dolgo ■ Prav v omenjenih krajih so prebili najhujša vojna leta številni gorenjski učitelji kot pregnanci. Zategadelj je bila odločitev za takšen obisk toliko bolj pomenljiva in koristna. Prisrčni vzkliki: »Pozdravljeni dragi naši gosti, drugovi Slovenci!« so nas prijetno iznenadili že na železniški postaji v Mar-kovcu. Medsebojna izmenjava pozdravov, prisrčen slisk rok, številni šopki cvetja, ki so ga gostom Slovencem izročili pionirji iz Markovca in tako množičen in sproščen sprejem je bila prva stopnja pri navezovanju stikov in poglabljanju nadaljnjih odnosov. Ze pri prvem obisku v šoli v Markovcu smo spoznali, kako malo vemo o razvoju in napredku šolstva v Srbiji in o uveljavljanju šolske reforme na srbskih šolah. Šola v Markovcu je osemletna in ima 14 oddelkov ter 17 učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Med dvajsetimi šolami v Srbiji, ki so se v preteklem šolskem letu potegovale za naslov »vzorna, hospitacijska šola«, je skupaj s šestimi drugimi šolami v Srbiji dobila naslov »ogledna škola« tudi šola v Markovcu. To veliko priznanje ji je bilo izrečeno na veliki slovesnosti 31. maja letos. Takšno imenovanje pa ni toliko časten naziv; glavni smisel take šole je predvsem deloven, eksperimentalen — to so šole, ki s svojo novo organizacijsko ureditvijo ter z uresničevanjem novega učnega načrta utirajo pot našemu šolstvu po novih reformnih stremljenjih, kakršne seveda poskuša uresničevati nova šola. Šola v Markovcu, v večjem poljedelskem kraju s 6000 prebivalci, je urejena po vseh načelih in zahtevah sodobne šole. Skupaj s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo, s podporo občine, okraja in s strokovno pomočjo Zavoda za napredek šolstva v republiki si je ustvarila trdno materialno osnovo in takšno organizacijsko obliko vodenja in upravljanja, ki bo omogočila hitrejši razvoj naše vasi. hkrati pa bo sposobna usposabljati mladi rod za odgovorne in težke naloge v socialistični skupnosti. — Šola v Markovcu ima organizirano močno dijaško zadrugo. Le-ta upravlja s 3 ha in 35 ari obdelovalne zemlje z enim hektarom gozda in s farmo različnih živali. Od aprila letos je šola s pomočjo vaščanov zgradila na prostornem šolskem zemljišču okrog glavne zgradbe vrsto različnih objektov za živali, zgradbo za inkubator-sko postajo, prostore za šolske delavnice in letno učilnico. Vsa dela so vodili učitelji sami s pomočjo strokovnjakov, pionirske organizacije, kmetijske in dijaške zadruge in vaščanov. Na obdelovalni površini gojijo 1 ha italijanske pšenice, koruzo, zelenjavo in drugo. Kakor so zatrjevali bo že letošnji poskusni pridelek pšenice na hektar boljši od povprečnega pridelka v vasi. Zemljo obdelujejo s pomočjo kmetijske zadruge in pod skrbnim strokovnim vodstvom. Šola ima tudi poseben kabinet za proučevanje strukture zemlje. Poleg šolskega poslopja so letos zgradili tudi večjo zgradbo, v kateri so razmeščeni kemični in fizikalni laboratorij z vso opremo in učili, šolska dvorana s kinoaparaturo, kapainica in delavnice. Oba laboratorija sta tako opremljena, da lahko kakšnih 30 učencev hkrati s profesorjem opravlja različne poskuse. — Praktični pouk in delo na šolski ekonomiji in v delavnicah: menanični, mizarski, krojaški, šiviljski in motorni se vrši izmenično v skupinah po dve uri tedensko. Vodijo ga predmetni učitelji strokovnjaki, praktično delo pa mojstri. Lahko trdimo, da je takšna šola pravi vzor sodobne šole, ki krepko koraka vzporedno s časom in je povezana z življenjem. Večerna prireditev v šolski dvorani — Markovčani so jo napolnili do zadnjega kotička — se je spremenila v pravo manifestacijo prijateljstva in bratstva med Srbi in Slovenci. Ko smo gostje iz Slovenije odpeli koncert slovenskih pesmi, je za-donela z odra kar spontano, neprisiljeno in iz srca še prelepa slovenska narodna pesem, ki je razgrela naše gostitelje, da so nas navdušeno stoje pozdravljali. Izročitev daril ljudem, ki so imed vojno pomagali preganjanim slovenskim učiteljem, je vzbudila nekaj nepozabnih prizorov. — Na večernem sprejemu, ki so ga priredili Markovčani na čast slovenskim učiteljem pevcem, se je prijateljstvo in bratstvo ponovno manifestiralo prav iz srca. ko je Slovenec zaplesal z bratom Srbom kolo in ko je Srb zapel s Slovencem slovensko pesem; tedaj so se zvrstile tudi zdravice, v katerih so govorniki izpovedali staro prijateljstvo, govorili so o našem skupncln boju za svobodo in o enakih stremljenjih, ki nas družijo in povezujejo. — Prav tako prisrčno je bilo snidenje tudi v Veliki Plani, kjer smo si ogledali zanimivo šoLsko razstavo in zapeli pred spomenikom padlih borcev, in nadalje v Orašlju, kjer smo pozdravili vaščane s slovensko pesmijo v tamkajšnji dvorani. Doslej ustvarjene stike in prijateljstvo pa se bo krepilo tudi vnaprej, saj bodo že prihodnje leto v poletju obiskali Gorenjsko Markovčani in prebivalci Orašlja in drugih krajev iz okolice. Takrat, pa jim bomo stisnili roko doma in jim izkazali čast in gostoljubje. jb KRANJ, 10. JULIJA 1959 Delo zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju Zaključek dveh gospodinjskih tečajev Priprave za Gorenjski sejem Letos so zopet v modi hikini, toda nekoliko bolj zaprte, kot druga leta. Prikladne so posebno ob toplih sončnih dneh na morski plaži. Na sliki vidite blkini, narejene lz bombaža in nevlona, kl jih krasijo ljubki volani. V zadnjem času vse živahneje posegamo na področje ljudske, predvsem delavske prehrane. Zdrava in izdatna hrana, od katere za-visita telesna in duševna vzdržljivost delovnega 'človeka in s tem njegova storilnost, ni več stvar poedinca, temveč postaja vse večja skrb družbe. Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju se tega zaveda, zato je v ta namen osnoval gospodinjski tečaj za kuharice, ki so ga v preteklem mesecu zaključili. Tečaj je trajal en mesec in je vseboval praktični in teoretični del. V četrtek, 2. julija so zaključili tudi enotedenski gospodinjski seminar za učiteljice, ki bodo v jeseni poučevale gospodinjstvo na vseh osemletkah v kranjskem okraju. V teh dneh je Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju pričel tudi s pripravami za IX. Gorenjski sejem. Povezal se je z Rdečim križem, predvsem s protialkoholno komisijo. Na sejmu bodo izvajali demonstracije s sokovnikom, električnim mešalcem in ekonomom. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali predelavo sadja in zelenjave v sokove. Te in še razne druge zdravilne in osvežujoče pijače (n. pr. mlečne) bodo obiskovalci lahko tudi poskusili. —• Priprave še trajajo. Počakajmo samo še do 31. julija in videli bomo, kaj vse je Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju pripravil za naše gospodinje. M. F. MLADA RAST Prijeten oddih naših otrok MM, Šolskega leta je konec, prišle so počitnice. Treba je poskrbeti za veselo in zdravo razvedrilo, da se bodo otroci jeseni lahko okrepljeni zopet uspešno posvetili svojemu delu v šoli. Tudi za predšolske otroke je poletje tisti čas, ko se lahko v polni meri naužijejo sonca, vode in zraka. Pozabiti ne smemo na tiste otroke, ki so potrebni posebne zdravstvene nege ali celo posebnega podnebja. Pojem letovanja naj ne ostane le pojem letovanja ob morju. Višinsko letovanje je prav tako zdravo in koristno, čeprav nekateri starši na to kaj radi pozabljajo. Starši zdravstveno ogroženih otrok naj poskrbijo, da bodo svoje otroke vključili v letovanja, ki jih organizirajo razne družbene organizacije. V kranjskem okraju je vse to dobro preskrbljeno. To nam najbolj zgovorno povedo številke. Na otok Stenjak bo iz vsega okraja odšlo 810 otrok z ugotovljeno indikacijo. Prav tako bo šlo iz vsega okraja na letovanje 60 zdravstveno šibkih otrok na Planino pod Golico. V okviru Društev prijateljev mladine Radovljica, Bohinj, Železniki in Kranj bo letovalo v Fazani 800 naših otrok, ki se jim bodo pridružili še taborniki iz Kranja. Jesenice bodo poslale v razne kolonije ob morju preko 400 otrok. Vsako leto, v počitnicah, zaživijo tabori »Sutjeska«, ustanovlje- Sosedovemu fantiču sem Pr dnevi podaril lepo igračko. Bil s na potovanju in mislil sem, da prav, če mu kaj prinesem. M^. se je zelo razveselil, kajti t0 ^ bila navadna igračka. Prine.S/. sem mu majhen telefon. In Mi' ve, kaj je telefon, čeprav je majhen. Ve, da se je mogoče r telefonu pogovoriti tudi na veli daljavo. Nekoč je bil že pri & v pisarni in videl in slišal jsr sem govoril po telefonu. Zdaj pa naj vam povem, kaj je zgodilo naslednji dan. Junijska številka revije „ Otrok in družina PRI DELU bom čedno oblečena Za predpasnik, ki ga kaže pri- ke, ki so pri delu najbolj izpo-čujoča slika, vam svetujemo, da stavljeni. Zanj potrebujete 2,5 m kupite pralno bombažno blago, ki blaga, širine 70 cm, ali 2 m, če je ga boste bržkone našli v simpa- blago široko 90 cm. Hkrati priob-tičnem pepita vzorcu. Model je če- čujemo tudi kroj, ker računamo, den in primeren za kuharico ozi- poslovil in še rekel: »Ko pridem domov, te poklic po telefonu.« Od pisarne do njegovega doJ"J je kar precej daleč. Peljati se ra s trolejbusom dve postaji-pa je precejšnja razdalja za fl18. telefon. Zato ga tudi nisem *' šal, ko me je klical. Zvečer me je pričakal pri tih in me takoj vprašal: »Zakaj se nisi oglasil po telef' nu? Klical sem te.« »Veš, Milko, ko si odšel, ise > pri mojem telefonu nekaj pokv«f lo. Zato te nisem slišal.« ti Milko je bil zadovoljen, da ' le njegov telefon ni pokvaril. ^ tudi jaz sem bil zadovoljen. In tudi, kajne? Pa povejte, če bi " bil mogel še kako drugače od da mu nikoli pozneje življenje ni več dalo Cesar, kar bi lahko primerjal s srečo mladih let. Raztrgane misli so mu kakor iz mozaičnih kamenčkov stavljale podobo mladosti, tiste lepe, sončne, v kateri je bilo dobro celo tisto, kar se je takrat zdelo grenko. Potem pa je življenje nekje krenilo v drugo smer. Takrat, ko je prišel v Gašperinovo hišo. Od takrat je bilo, kakor da se ga je dotaknilo nekaj tujega in ga vsega spremenilo. Tisti, ki je počel stvari, katerih bi ne bil smel, ni bil oni prejšnji Dominik. Oni drugi se je odrekel Bičkovi Poloni, oni se je zagrizel v vigence, ki so mu vzeli ves pokoj, oni je ubijal zaradi njih. Prejšnji Dominik, ki še ni poznal pravega pohlepa po bogastvu, bi tega ne bil nikoli storil. Toda prav prejšnji je moral štirindvajset let nositi na sebi težo zločina, ki ga ni smel nikomur razodeti. Za trenutek je presenečeno pomislil, kako čudno je, da mu je pravzaprav odleglo, ker je ženi in sinu priznal svoj zločin. Spreletelo ga je, da mu je zdaj, kakor bi se bil odprl boleč tvor in bi se gnoj izlil iz njega. Potem pa je grozljivo vstalo v njem vprašanje, kako naj se po tem priznanju vrne v hišo, kako naj poslej živi z ženo in sinom pod isto streho. Kakšna bodo jutra, kakšni opoldnevi in večeri, ko bo moral z njima sedeti za skupno mizo! Ana mu bo prezirljivo gledala v oči in v vsakem njenem pogledu bo bral obsodbo. Pavle se mu bo izogibal. Že zdaj se mu je odtujil, odslej pa je konec med njima. Dominik, kakršen je zdaj, je samo zavržena cunja. Dominika ni več. Danes opoldne, da, danes opoldne je bil še čas, da se vse uredi. Če bi bil rekel Pavlu: Vzemi Vido in pusti Grošljevo druščino — bi mu bil sin segel v roko in vse bi ostalo, kakor je bilo. Zdaj je prepozno! Spomnil se je razgovora s sinom tisti večer, ko so pri Jarmu ustanovili Družbo. Takrat se mu je zdelo, da sta si blizu, čeprav sta se v mišljenju razhajala. Fant je bil prepričan, da se trški podjetniki ne morejo rešiti drugače kot z Družbo. Celo v tem je videl rešitev samo za nekaj let, za desetletja morda. Kaj bo pozneje, ni vedel povedati. Dominik je tisti čas tu in tam razmišljal o Pavlovih besedah, toda zdele so se mu besede nerazsodnega mladiča. Pavle ne ve, kaj je samostojnost, kaj bogastvo in koliko pomeni moč, izvirajoča iz bogastva. Toda Pavle je presojal stvari po svoje in zdaj se je izkazalo, kako globoko so te misli tičale v njem. Saj bi se drugače vendar ne mogel spentljati s kovaško zadrugo! Pa ko bi bil pristopil vsaj k Družbi! A seveda — Družbo zdaj predstavlja Dominik, ki ima največ deležev in Pavle ni maral biti skupaj z njim. Pravzaprav je bila pot v kovaško zadrugo zanj res edini izhod. Toda, le kako je to mogel? »To ni moj sin, nikoli!« je zamrmral Dominik. Ovedel se je, da govori na glas in se zdrznil. Potem je naprej snoval svoje misli: Kako se je mogel Pavle povezati s kovači, da bi tekmoval s podjetniki? Tega vendar ni storil samo zaradi onega dekleta! Ali pa je? Kdo bi to vedel? A dobro bi bilo vedeti, ker bi bil potem mirnejši! Misli so ga preplavljale. Kakor razžarjen obroč so mu stiskale glavo. Stvari, ki so bile pred kratkim preproste in jasne, so se čudno zamotale in tako tesno so se prepletale med seboj, da jih ni znal razvozlati. Težko je bilo priznati, da je sam vsega kriv. Zakaj pa? Ker je bil sa-mopašen in nedostopen? Ker se ni maral nikomur ukloniti? Toda tak je vendar moral biti! Potem pa je morebiti kriv čas sam na sebi. Ta čas, ki tako vrtoglavo beži, da ga je težko dohajati. Nikoli poprej ni mislil nanj in prvič ga je dojel, ko so ustanavljali Družbo. Toda takrat je bil dovolj močan, da je začel boj z Družbo in jo izpodkopal. * 8 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 10. JULIJA 1959 Borba za življenje vesoljskih potnikov Človek z dvojnim državljanstvom - general Bajo Ljama je na španskem teritoriju napovedal vojno Medicinski strokovnjaki so želeli ohraniti nezavestno opico, kl se Je srečno vrnila iz vesoljstva na zemljo, pri življenju. Dr. Har-din ji Je odprl prsni koš in poskušal s srčno masažo opico oživeti, njegov asistent David Cameron pa je pripravil injekcijo adrenalina. KONČNO MU JE USPELO — VRTI SE Mojstru Francu Jakelju iz Kranjske gore se je uresničila želja po boljšem in bolj praktičnem elektromotorju. Izdelal je elektromotor, ki je bistveno drugačen kot vsi doslej znani elektromotorji. Kaj je na njem novega? Po obliki se povsem razlikuje od vsakdanjih elektromotorjev, ker se rotor ne vrti v središču statorja, marveč se vrti med dvema statorjema, ki sta pritrjena na isti osi. Prav ta oblika omogoča precej preprostejšo izdelavo in prihranek materilala. Slino preprosta regulacija vrtljajev motorja, možnost direktnega priključka na omrežje visoke napetosti, močan zagonski moment ločene tuljave, kl Jih je mogoče pri popravilu vsako posebej zamenjati itd., itd. Za novi motor se je ža zanimala tovarna »Rade Končar«, pa Siemens, AEG, Oerllkon, v zadnjem času pa tudi Direkcija jugoslovanskih železnic, saj še ni odločeno, kakšen sistem električnega pogona bi uporabili pri elektrifikaciji našega železniškega omrežja. Tri mesece je od tega, ko je nekdanji general španske republikanske vojske poslal svoj ultimat generalu Franku v Madrid: Zapustite svoje mesto, sicer bom pričel p pripravami za osvoboditev Španije. Na Kubi je še do včeraj nepoznani general pričel formirati »prostovoljne čete«. V Madridu so pogosti nemiri zaradi strahovanja Frankovih pristašev. Šestinšestdesetletni republikanski general se je rodil na Kubi. Konec preteklega stoletja je bil njegov oče komandant letaskega garnizona v tej španski koloniji. Ko je španska krona izgubila ta »sladki otok«, je Bajov oče odšel v Maroko, mladi Ljama pa je po očetovih stopinjah začel z oficirsko kariero v Akademiji v Barceloni. Mestno vojsko in Franka je dočakal kot mlad kapetan republikanskega letalstva. Leta 1937. se je proslavil s prvo veliko akcijo. Na čelu majhnega odreda se je izkrcal na otoku Majorki, na Balearih, kjer se je boril proti italijanskim »črno- MELRAUX IN PAZNIK NJEGOVEGA AVTOMOBILA Francoski minister Melraux, znan književnik, ima svoje središče v Palais Royalu v Parisu. Vratar je obenem tudi paznik njegovega avtomobila Dangues-seau. Minister — književnik ima za odgovornega vratarja in čuvarja avtomobila: pesnika! »La Revue Moderne« je objavila njegove verze, sedaj pa pripravlja knjigo spominov na Palais Royal, kjer je že več let vratar. Na pni j skem festivalu osem novih risanih filmov Studio risanih filmov, ki že dolgo deluje v okviru Zagreb-filma, posebnega podjetja za kratkometražne filme, je v svetu že zelo znan. Po velikem uspehu v Canesu leta 1958. je naš risani film zaslovel skoro po vsem svetu. Velik je bil uspeh V. Mimice v Benetkah, saj je njegov »Samec« odnesel prvo nagrado v svoji kategoriji. Lani so bili v Puli risani filmi najzanimivejši del festivala in hkrati najkvalitetnejši. Letos bodo na pulj-skem festivalu predvajali osem risanih filmov. Njihova tematika je raznovrstna, prav tako kot njihova tehnika, od navadnega filma do kinoskopa. Prvi na spisku (gledano kronološko, po datumu, kdaj je bil film izdelan), je film »Romeo in Julija« v režiji Iva Vrbaniča in po scena-Vhebo Fehatovič Je največji Ju- riju Tandema Mimice. Vsebina: goslovan. Visok Je 230 cm. Njegov majhna parodija na večno ljube-krojač mora »topiti na stol, če mu žensko temo. Od praveka do da-hoče vzeti mero za obleko. nes, vedno se dogaja isto — mladi r Ali nauftak ljudem okoli tete? »Temu človeku ne zaupam!« Kajne, to ste že mnogokrat slišali? Ali ste se že kdaj vprašali »zakaj«? Poglejmo problem z druge strani. Ali mislite, da bi se ta stavek lahko nanašal tudi na vas? Odgovorite na naslednja vprašanja, pa boste zvedeli. da ne 1. Ali ste vedno neoporečno oblečeni? ........ 2. Ali ste pogosto ironični? ........ 3. Ali vedno izpolnite svoje obljube, tudi če niso važne? ........ 4. Ali ste že kdaj odbili svojemu prijatelju posojilo denarja? ........ 5. Ali ste nesposobni, da kaj prodaste? ........ 6. Ali so navadno psi ljubeznivi z vami? ........ 7. Ali vas neznanci večkrat sprašujejo za pravilno smer svojega potovanja? ........ 8. Ali so vas vaši prijatelji že velikokrat zadolžili, da kupite kolektivno darilo? ........ 9. Ali opazite, da vam ljudje okrog vas ne zaupajo svoje majhne skrivnosti? ....... 10. Ali se lahko smejete? ........ 11. Ali ljudje radi iščejo vaših nasvetov? ........ 12. Ali velikokrat prikrivate svoje mišljenje? ........ 13. Ali kdaj nastopate kot posrednik pri delikatnih zadevah (ali so vas n. pr. že kdaj prosili, da koga pomirite)? ........ 14. Ali so otroci radi v vaši družbi? ........ 15. Ali vas je že kdo prosil, da čuvate njihovo dete? ........ Vsakokrat dodajte po eno točko, če ste odgovorili da na naslednja vprašanja: 1, 3, 6, 7, 8, 10, 11, 13, 14, 15. Prav tako po eno točko, če ste odgovorili ne na 2, 4, 5, 9, 12. Seštejte vse točke. Če imate več kot 10 točk, ste zelo zaupen človek. Ce ste izbrali .5 do 10 točk, imate svoje dobre in slabe trenutke, nekaterim ste simpatični, drugim manj simpatični... Ce imate manj kot 5 točk, menjajte svoje navade. ljudje morajo skrivati svojo ljubezen. V dobi faraonov, v kameni dobi, v srednjem veku, danes — vedno se dogaja, da se morajo mladi ljudje upirati starejšim. A konec: mlad par zaradi tega pobegne na Mesec in prvo, kar vidi, je neko drugo vsemirje, od koder je spet treba bežati . . . Ne samo na Zemlji, povsod vlada isti zakon . . . Posebno zanimanje vlada za novi film D. Vukotiča »Koncert za strojno puško«. Vsi, ki so film videli, so istih misli: D. Vukotič je napravil svoj najboljši in najbolj zanimiv film. Scenarij je napisal režiser sam. Risar je bil B. Kolar. Njegova zgodba je huda satira na ljudi, ki jim je denar vse in le v njem vidijo svoj ideal. Za novi film Nikole Kastelca, ki je bil lani pohvaljen na festivalu kratkometražnih filmov v Ober-hausenu (za film »Premiera«), prav tako vlada veliko zanimanje. Film ima naslov »Ring«. Scenarij je napisal V. Tadej, glavni risar pa je bil V. Kostanjšek. Zgodba je prav tako vzeta iz naših dni . . . kako hitro zatone slava in kako svet hitro pozabi na svoje nekdanje idole . . . Vatroslav Mimica bo prišel pred puljsko »sodišče« z novim filmom »Pri fotografu«. Po velikem uspehu s »Samcem«, bo Mimica prav gotovo v središču pozornosti. Vsebina filmske zgodbe: deček je pri fotografu in se nikakor noče nasmejati. Tudi fotografski mojster ga ne more pripraviti do tega. Ko pa je deček videl izgotovljeno sliko, je buiišl v nepomirljiv smeh . . . Scenarij je režiserjev, glavni risar je A. Marks, glasba — A. Bubano-vič — torej, kompletna zasedba, ista, kot pri vseh Mimičevih filmih. Ostali risani filmi, ki jih bomo lahko videli na puljskem festivalu, bodo v režiji D. Vukotiča, in sicer še trije, nadalje eden I. Vrbaniča in eden V. Marjanoviča. Poslednji je novinec med režiserji za risane filme, a ga poznamo kot dobrega starega strokovnjaka igranih fil- Neplačani račun V Libanonu časopisi pišejo z neprikritim zlim namenom, da je uprava mestne telefonske sklužbe, izklopila za nekaj dni telefon v stanovanju Rajmona Edea, libanonskega ministra za pošto, telegraf in telefon. Edeajev telefon so izklopili zaradi neplačanih računov. srajčnikom«, ki so že vzpostavili bazo Franku v pomoč. Končano vojno, to je zlom republike, je Bajo dočakal na špansko-francoski meji kot polkovnik brez vojske. Od tedaj naprej so se pričela leta stradanja in skrivanja, leta upov in iluzij, za človeka, ki je napisal najlepše stihe poezije sodobne španske literature. S pesmimi in ne s puško je Bajo postal narodni heroj Latinske Amerike. Od 1945. leta do danes se je udeležil vseh pohodov in bil vodja vseh tistih, ki so bili proti diktaturi. V spominu ga imajo diktatorji Nika-rague, San Dominga, Venezuele in Kube. Pesnik svobode je leta 1955. prodal svojo majhno delavnico, kjer je prodajal imitirane perzijske preproge, da bi prišel do denarja za organiziranje osvobodilnega gibanja na Kubi. Upravljal je vse revolucionarne posle. Pod njegovim vodstvom so izdelali v ilegalni delavnici prve puške za Castro-ve vojake. Človek z dvemi državljanstvi — španski general in kubanski direktor glavne vojne akademije Alberto Bajo Ljama, veruje v prihodnost. »Prišel bo tudi naš čas,« je pred kratkim izjavil na zboru Spancev v Kara-kasu. »In to prej kot mislijo nekateri.« Španci — republikanci verujejo v to. Bajo je njihova osebnost — pesnik in general Republike in Svobode. Medvedek iz Yellowstone parka se nikogar ne boji. Brez strahu pride do avtomobila in prosi ljudi za hrano. Čeprav opominjajo napisi v parku, da so medvedi divji in nevarni, se vseeno vsako l«10 50 do 100 obiskovalcev sreča » temi črnuhi. Ostavka na nesmrtnost Delavci še niso pospravili trupla z velike kupole stare palače na levi strani Seine v Parisu, ko v notranjosti, »pod kupolo«, v dvorani s 40 fotelji za akademike, skuša očuvati svoje mesto 30 »ne-smrtnikov francoske znanosti in književnosti. Število pada zaradi nasprotovanj, ki so se jim v zadnjem času pridružile tudi s politične strani. Pierre Benois, 73-letni francoski književnik, avtor del »Dama z Zapada« in »Gospod, vse sem predvidel« jim je poslal pismeno ostavko. Stalni sekretar francoske Akademije Moriš Genevua je dolgo prelistaval stare arhive in našel podoben primer. »Nesmrtni« prelat Di-paulu je dal posebno pismeno ostavko leta 1872 v znak protesta zaradi izbora Emila Litrea, ki je napisal prvi francoski akademski besednjak. Toda tokrat ne gre za isto stvar. Stari zagrizeni prelat ni mogel trpeti v svojem »nesmrtnem« krogu Litrea. Sedaj pa je Benoa podal ostavko zato, ker nekemu drugemu človeku niso omogočili, da bi prišel »pod kupolo«. Vzporedno s tem je zanimiva »afera« Pola Morana, jezuitskega književnika in ambasadorja v vojnem času. Konec aprila so se akademiki zbrali, da so razpravljali o kandidaturi tega znanega francoskega literata. Dejali so: Akademija se ne vmešava v politiko, ona daje resnično priznanje pravim talentom. Toda, Moran ne sme priti med nas. V času, ko se Francija z De Gaullom obnavlja, ne moremo sprejemati takih ljudi. Pier Benoa je medtem na svojem predlogu zbral 17 podpisov za sprejem nekdanjega nacističnega sodelavca. Ce se bo glasovalo — to je bilo vsem jasno — bo Moran prišel v Akademijo. r Aleksander Veliki je pri vsaki važnejši pravdi med poslušanjem zatisnil eno uho. Svoje vedenje je pojasnjeval takole: »Eno uho je treba prihraniti za obtoženca.« Filozofa Jeana Baptista Rousseauja (roj. 1. 1670 v Parizu, umrl 1. 1741 v Bruslju) je vprašala neka dama, ki je slišala, da piše »svojo izpoved«, kaj bo ta knjiga vsebovala. »Madame,« je odgovoril Rousseau, »vse slabo, kar vem o sebi, in vse dobro, kar vem o drugih « — »No,« je nato pripomnila duhovita dama, »potem pa knjiga ne bo velika.« J De Gaule pravzaprav nima pravice izbirati akademikov, toda kot vodja države nosi naslov pokrovitelja Nesmrtne Kupole in s sprejemom njenih članov potrdi veljavnost izbora. Od preteklega junija, ko je prišel na oblast, se je general prvikrat direktno vmešal in presodil vprašanje videza francoske akademije. De Gaull pravi, da Pola Morana ne bo pod nobenim pogojem sprejel v službeno avdienco, če bo nekdanji ambasador izbran za »>nesmrtnika«. De Gaullovo posredovanje je bilo sprejeto z navdušenjem. Toda Pier Benoa je že izjavil: »Moja noga ne bo več prestopila praga Akademije . . .« Pred nekaj dnevi se je s smrtjo pariškega kardinala število izpraznjenih foteljev povečalo na pet. Pet novih »nesmrtnikov« bo še letos izbranih, toda Benoaova večina za Morena je praktično s kardina- lovo smrtjo povsem izginila. Kan- »Zal mi je, da nismo mogli osvo- didatov je dovolj, a nobenega več jiti zahtevo Benoaja za ostavko. l"a iz katoliške stranke. je za nesmrtnost nemogoča, ker so Francois Mauriac — edini »de- »nesmrbniki« za vedno nesmrtni-• •* gaulleistični« katolik v Akademiji, Fotelj Piera Benoaja bo zat0 je izjavil: ostal prazen. . »KOZAREC VODE, PROSIM!« Na svetu, pa tudi na Gorenjskem se najdejo posamezniki, ki sploh ne pijejo alkoholnih pijač. Redki so sicer, bo morda kdo oporekal. Drži, toda — so. Mednje bi vsekakor lahko šteli tudi ljudskega poslanca Antona Petemelja-Igorja. Igor je 4. julija govoril na partizanskem mitingu na Blegošu. Precej dolg govor je imel. Sonce je neusmiljeno pripekalo. »Kozarec vode, prosim!« je končno moral reči govornik predsedniku pripravljalnega odbora za pohod na Blegoš Martinu Pižentu, ki je stal v bližini. Nikomur namreč ni prišlo na misel, da bi mu sam prinesel vodo. Martinu seveda ni bilo treba dvakrat reči. Urnih korakov je izginil k staji, kjer so prodajali pijačo, in prinesel Igorju — dva deci vina. Igor si je samo omočil ustnice, si z robcem obrisal potno čelo in govoril naprej. Ostali gostje, ki so bili na tribuni, so Martinu Pižentu povedali, da Igor ne pije vina in da naj mu zato prinese vodo. Martin sprva ni verjel. Hotel mu je ustreči, pa ga je polomil-Končno so ga le prepričali, da je odšel po vodo. Prinesel je polno steklenico radenske. Igor jo je takoj spil dva kozarca. PABERKI KRIŽANKA ŠT. 18 MINISTROVA OBLJUBA »Ce do oktobra v Združenih državah Amerike ne bo več kot 3 milijone nezaposlenih, a zaposlenih manj kot 67 milijonov, bom pojedel svoj klobuk!« To je izjavil ameriški minister za delo James Michell. Oktober je blizu, nezaposlenih pa je sedaj 3,600.000. Tako bo v hladni jeseni minister Michell go-loglav, ker ima, kot sam pravi, samo en klobuk. »MAŠČEVANJE« BRITANSKE KNJIŽEVNICE Ruski književnik in prevajalec Kornej Čukovski je pred kratkim v sovjetskem časopisu napadel poznano britansko avtorico kriminalnih romanov Agato Kristi, češ da piše neumnosti. Agata Kristi, najbolj čitan avtor detektivskih romanov, se je »maščevala« Cu-kovskemu tako, da je njegov priimek dala sadističnemu ubijalcu v svojem najnovejšem romanu. ODPUSTITEV KONSTRUKTORJA »LETEČIH KROŽNIKOV« iPred nekaj meseci je italijanska filmska družba angažirala Epa, nemškega konstruktorja prototipa miniaturnega »letečega krožnika«, kot svetovalca za .znastveno fantastični film »Gledajo nas«, v katerem bodo imeli glavno vlogo »leteči krožniki«. Vsa stvar pa se je kaj prozaično končala. Epa so odpustili, ker niti en njegov model ni hotel poleteti. Vodoravno: 1. navihanec, 3. alk0 holna pijača, 5. del glave, 7. inte^ mezzo, 10. ime črke, 11. ptica, 1 ' belgijsko mesto (zdravilišče), 1 režiser '»Vesne«, 16. vrsta zem'Je' 18. kazalni zaimek, 19. prevoz ti državo, 21. pokolenje, 22. glav»D mesto evropske države, 23. nem'141 predlog. Navpično: 1. angleški časopis ^ začudenje, 3. vrsta hrošča, 4. °t° v Bandskem morju, 6. trenutekr klasicistični slog napoleonske do°e' 9. ruvati, 13. preplah, 15. zan°*' vznesenost, 17. osebni zaimek, 1 veznik, 20. USA. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 1? Vodoravno: 1. kozmos, 7. prase' 8. panj, 9. ose, 10. tu, 11. racrna11' 13. on, 14. ajd, 15. Tina, 16. nuj"3, 18. opazno. Navpično: 2. opasan, 3. zrnec, maj. 5. os, 6. sekunda, 8. porotij^' 10. Tajnan, 12. Mainz, 15. tja, up. »Kaj je torej važneje — najino zdravje ali avtomobil?« 47