IN»	‘ifrui-cl Jv, 3>c(/Hp %tf, «Jv. CfaorUf &Ćfi^
dSiL, četrt leta lódto Osle» leto 120 dia. toserai! aÜ oznanila Ve «■Ka&aRajo po dogovora; prt večkratnem
mmsrttrmiu primeren popust Upravnistvo $p®|«tra* naročata«* toserai® to reklamacije.
Ulli
STRAZI
lutilsn političen iist za sleeeesti Ijodetn
PoStntn» piagare» y fyotov^n^
STRAŽA ìahoja v pond«i jek, sredo ùj petal* Uredništvo in upravništvo je v M&rfb«r% Koroška cèsta št 5 Z rrcdiustvom se met-govoriti vsaki dan samo od il. do 12. «*«* Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacij® so poštnine Telefon tnterurban 51.111.
137' 4MWsr»F,
McmkIImmp, ritvsusr 500. no«mfei»» lOOSS,
L#tttik XIV.
Vojaški krediti in Jugoslovanski
klub.
Naš urednik je imel razgovor s poslancem dr. Josip Hohn j ecem, lco se je g. poslanec iz Beograda za nekaj dni vrnil v Maribor. Predmet razgovora so bili važnejši politični dogodki zadnjega časa. Zlasti se je naš urednik zanimal za razloge, kateri so bil merodajni za Jugoslovanski klub, da je v parlamentu glasoval zoper izredni vojaški kredit, ki ga je javnost točno označevala kot kredit za novo naoroženje.
Poslanec dr. Hohnjec je te razloge kratico obrazložil iako-le:
Poslanci hrvatske in slovenske ljudske stranke niso takšni antimilitaristi, da bi bili zoper vsako oboroženo silo. Oborožena sila je potrebna za obrambo države in je iz tega razloga v svojem obstoju in delu upravičena, upravičena pa samo toliko, kolikor je potrebna. Nikakor pa ne more biti njen namen, da korigira pogreške, ki jih dela državna politika, zlasti zunanja politika. Takšna korektura zahteva previsoko ceno in to ceno mora ljudstvo plačati ne samo z ogromnimi denarpimi žrtvami, marveč z zdravjem, življenjem in s krvjo lastnih sinov.
Obložiti moramo evropske državnike in diplomate, da mednarodne politike ne znajo voditi drugače kakor, z orožjem, ki ga poedinim narodom — zdaj temu, potem -drugemu — potiskajo v roke. Politika, istinito spasonosna in trajno koristonosna za narode in države, se mora voditi ne z okrvavljenim mečem, marveč z uma svetlim mečem. Vojna je in mora ostati ultima ratio. Nisem še toliko izgubil vere v evropsko človeštvo in njegovo moralno vrednost, da bi mogel in moral pritrditi tistim, ki menijo, da je orožje edino učinkovito sredstvo, s katerim se vodi mednarodna politika in poravnavajo spori med narodi.
Voditelju- zunanje politike naše države ne morem prihraniti očitka, ki velja v isti in še v večji meri za njegove prednike, da usodo naše države na zunaj ne vodi dovolj samostojno. Voditi se da, kakdr ob palici od te ali druge velevlasti iz kroga velike antante. Koraki voditeljev naše zunanje politike so podobni korakom nemoč--—-nega starca, ki pravzaprav ne ve, kako in kam, ter klecajočih kolen stopa naprej z drsajočimi koraki. In ko pride do razpotja, vrpašujoč obstoji, ker je v neprijetnem položaju onega, ki v nesigurnosti vzdihuje: Naprej ne vem, nazaj ne smem.
Vse to pa radi tega, ker se voditelji zunanje politike naše države nočejo opirati na pomoč in sodelovanje narodne skupščine. Zunanja politika v naši državi se smatra kot privilegij nekaternikov. Zunanja politika se pri nas dela, naj si je minister zunanjih zadev dr. Nin-čič še tako nezadovoljen s tem izrazom, kakor in camera obscura, kamor je skrbno zabranjen vsak žarek svetlor he, ki prihaja iz krogov ljudstva in. njegovih zastopnikov. Karakteristično je za naš parlament, da nima nobenega odbora za zunanje zadeve. Ni dosti parlamentov m kulturnem svetu, ki bi si dali vezati roke v tako važni panogi državne politike, kakor je zunanja politika. Narodna skupščina na polju zunanje politike nima druge naloge in moči, kakor da križem rok odobrava večali-manj nesrečne faitaccomplije (gotova dejstva), pred katere jih stavlja naša diplomacija. Ta degradacija našega parlamenta bo gotovo trajala tako dolgo, dokler bode trajala sedanja vladna koalicija". Ako bi voditelji zunanje politike naše države hoteli tolerirati poleg sebe aktivno sodelujočo narodno skupščino, bi od nje imeli direktivo in pomoč. Naša državna politika bi potem imela več samostojnosti, neodvisnosti, odločnosti, iniciativnosti in agilnosti. Ne bi bila obsojena napram velevlas-tim na ulogo vazala, ki mora vleči voz, na katerem poveljujejo velike sile.
Sedaj je voz mednarodne politike obtičal pred Carigradom. Razlog za to je v sebičnosti poedinih sil velike antante. Anglež je vozil naprej, Francoz je vlekel nazaj, naposled pa je Kemal-paša natiral i angleškega i francoskega kocijaža ter sam kučira proti Carigradu. Ako mu je treba zastaviti pot z orožjem v roki, naj to storijo velevlasti same, ki so s svojo nesložno, od sebičnih interesov diktirano politiko povzročile orientske zmešnjave. Naša država ne sme in ne bo igrala- uloge Senegalcev in raznih kolonialnih trup v svetovni vojni. Po kostanj v žerjavico ne bomo hodili ne za Angleže, ne za Francoze, pa tudi ne za Grke, ki bi tako radi našo državo porabili za sredstvo svoje megalomanske ekspanzivnosti. Na tem stališču mora biti naša delegacija na konferenci V Lau-sanni, ki bo, kakor upamo in zahtevamo, orientsko in balkansko vprašanje, v kolikor je Balkan tangiran, rešila mirnim potom v smislu pravičnega sporazuma. Predpogoj za to pà je naš sporazum z Bolgarsko, ki se mora postaviti na širšo in trdnejšo podlago.
Za našo državo je voz zunanje politike obtičal v Rapallu. Rapallska pogodba pomenja najhujši fiasko, največji poraz, ki ga je doživela naša diplomacija. Izgubili smo več, kakor smo se kedaj mogli“ bati. In še to ni dovolj tujcu, zemlje gladnemu. Od rapallske pogodbe
sta pretekli dve polni leti in našim državnikom in diplomatom se še ni posrečilo doseči izvršitev te pogodbe. V svoji naivnosti so verjeli obetajočim besedam ter so se z italijanskim zavlačevanjem dali vleči v smeri proč od Zveze narodov, ki ji je postavljen bistven namen, da varuje in brani mednarodne pogodbe. Ako Mussolini, kot italijanski ministrski predsednik sedaj kaže naši državi smer proti Egejskemu morju, da bi nas potisnil od Jadranskega morja, naj zna, da je Jadran tudi za Jugoslovane mare nostro. Tam smo in tam hočemo ostati.
Naša nezadovoljnost z vlado, njenim delovanjem in popuščanjem se nanaša ne samo na zunanjo, marveč tudi na notranjo politiko. Vlada in njena koalicija je z vidovdansko ustavo zaklenila Hrvate in Slovence v kletko centralizma in s teni onemogočila notranjo edinstveno fronto naroda. Varajo se tisti, ki menijo, da so puške in topovi najtrdnejša in najtrajnejša obramba države. Najtrdnejši temelj države je zadovoljnost ljudstva in na ta temelj je treba zidati notranjo duševno in moralno edinstveno fronto. Centralizem in hegenomija pa sta najhujša sovražnika notranje sloge in edinstvenosti. Nikdar nismo bili dalje od notranje konsolidacije in edinstvenosti, kakor sedaj, ko je centralizem kakor pohlepni polip raztegnil svoje dolge roke do zadnjih koncev države. Pod njegovim strupenim dihom umira politična svoboda, avtonomija in samouprava ljudstva. Ob njem se, kakor ob močvirju bohotno razvijajo bacili korupcije, ki zastrupljajo javno življenje in ubijajo zaupanje do države.
Sedanja vlada, ki centralizem in nadvlado enega plemena obožuje kakor idol ter skrbno zastavlja vsako pot do sporazuma s Hrvati in Slovenci, je nevredna našega zaupanja. Njej ne dovolimo nobenih sredstev in kreditov. Izredni vojaški kredit je bil za nas tem bolj nesprejemljiv, ker znaša ogromno svoto 3 milijarde 200 milijonov kron in ker ne vemo, kako in zakaj se bo porabil. Vlada nam tega ni povedala. Ako pomislimo, da znašajo redni stroški za naše vojaštvo v naši državi okoli 30 odstot. vseh državnih izdatkov, dočim je povprečna svota za evropejske države 20 odstot., nismo mogli dovoliti še izrednega kredita v tako velikem obsegu, ki bo hudo obremenil naše z davki in raznimi dajatvami že dovolj obremenjeno ljudstvo. Na vrata narodne skupščine pa tudi. trkajo invalidi in uradniki s svojimi upravičenimi zahtevami. Ali se bo glas njihovih prošenj in zahtev tudi tako naglo slišal in uslišal?
»fW IHIHW B Hli—HM———W—
Po! stični položaj.
S Pašičevo agitacijo po Vojvodini ni bilo nič. Pašič se iz Novega Sada sploh ni podal naprej, temveč hitro vrnil nazaj v Beograd. Pri vsej svoji zmedenosti je le uvidel, da v Vojvodini zanj ni mesta in radi tega tudi ni obdržal napovedanih sestankov in shodov. Celo sestanka glavnega odbora vojvodinskih radikalcev, katerega so sklicali njegovi ministri, se ni udeležil videč, da to ne bi imelo posebnega pomena in odmeva. Do nagle vrnitve ga je najbrž nagnala tudi vest, da je Protič na potu v Vojvodino. Z njim pa nima volje, spuščati se v'javno politično borbo in to najmanj v Vojvodini.
Uspehi dr. Ninčiča. Da si poiščejo nekake razloge za obstoj svojega režima, pristaši Pašič-Pribičevičevega kurza na vso moč razglašajo, kako velike uspehe dosega dr. Ninčič na konferenci v Lausannu. Zopet ista igra, kot je bila ob priliki genovske konference. Najprej 'sami uspehi, ki hočejo ustvariti javno mnenje, da je režim zelo zaslužen in da bi bilo že radi mednarodne situacije škoda ga razgnati, potem» pa pridejo različna namiga-vanja, da se ta in oni ne strinja s tem, kar drugi na konferencah počenjajo in končno zopet ostudna igra razdeljenih vlog, dokler se zopet ne najde prilika novih laži o velikih uspehih.
Šumadinec proti režimu. Poslanec Pavle Angjelič, ki že dolgo časa vodi ostro opozicijo proti Pribičevičevi dinastiji in P. P. režimu je izdal na svoje volilce v rudniškem okraju proglas, kjer pravi med drugim: «Za vse potrebe in stiske naših vojakov je vlada gluha, kredit od 800 milijonov dinarjev je pa z največjo naglico odobrila. Invalidskega zakona še dozdaj ni predložila skupščini, uradniški zakon pa hoče tako izvesti, da bo imela mesto vestnih uradnikov same hlapce, ki nimajo svojega lastnega «jaz«, temveč samo žive z režimom. Iz objasnila, ki ga je dal Svetozar Pribičevič v seji zakonodajnega odbora, se vidi, da ne pusti Pašič niti ureditve zemljoradniškega zakona, vlada — ministri pa pred svojim predsednikom niti ust ne smejo odpreti iz strahu, da ne bi izgubili ministrskih stolčkov. To je v kratkem rezultat dela, vlade in njene večine v narodni skupščini. *Kar se tiče vojne odškodnine, še nič ni. In kdo je kriv tega dela? Krivi so radikali, kriv je pa tudi del demokratov — zlasti prečani — Srbi, ki so sedaj večji Srbi od nas Šumadincev in katerim se v Beogradu to dopade, kar je tudi radikalom najslajše — to je oblast. Oblast in oblastiželjnost jim ne da, da bi delali za narod in tako. se blestijo v sijajo in svili nad nerazumnim in slabimi. Beograd je kriv! Beograd je kriv in vi bi se morali ponovno zbrati pod Rudnikom, kot so se zbrali
• aši stari pod Milošem in Karadjordjevičem, da pridete semkaj in še enkrat osvojite Beograd. Dokler bodete za današnje oblastnike glasovali, ne bodete rešili Beograda (;d krivice, ki je v njem zagospodarila.
Dodatki uredništvu. Na seji komisije za revizijo zakona o uradnikih so doseženi gotovi rezultati, po katerih * se lahko sklepa, da bo vlada najbrž še ta mesec pokopala uradniško vprašanje. Ideja o 13. uradniški plači je že definitivno proglašena za neizvedljivo. Komisija bi sedaj hotela, da realizira predlog finančnega ministra o povišanju draginjskih doklad in to tudi samo tedaj, če svota za to ne presega 400 milijonov dinarjev, ki so baje že predvideni v budgetu za bodoče leto.

Po svetu.
Polnomoč italijanski vladi. Italijanski parlament je sprejel s 275 glasovi proti 90 dnevni red, s katerim se da vladi od i. decembra naprej polnomoč za reorganizacijo davčnega sistema ter javne uprave. Nato je bila zbornica na predlog Mussolinija odgodena na nedoločen j čas.
Velike neprilike za avstrijsko industrijo. Od 1. de-
j sembra naprej bo Nemčija zvišala tovorne tarife za Ì 150 odstotkov in temu povišku bo sledil tudi porast pre-i mogovnili ceh. Povišanje cen nemškemu premogu bo vplivalo naravnost katastrofalno na avstrijsko indu-■ sirijo, na cene plinu, v električnem prometu itd.
Zarota proti Stambulijskemu. Bolgarska opozicija, i sestavljena iz velekapitalističnih in šovinističnih ele-. mentov, potvarja razne izjave bolgarskega ministrskega ; predsednika Stambulijskega v Pragi, Beogradu in Lau^
I sarmi, da bi nahujskala proti njemu macedonske usta-* še in to hujskanje je imelo že toliko uspena, da je od-: bor makedonstvujuščih obsodil Stambulijskega na smrt in da je najbrž poslal kake atentatorje tudi za njim v \ Švico. Bolgarski zemljoradniki so radi teh zarotniških nakan objavili po svojih listih grožnje maščevanja in Ì represalij za slučaj, da se Stambulijskemu kaj pripeti.
( Za njegovo glavo jamčijo v prvi vrsti vsi zaprti ministri I prejšnjega režima s svojim življenjem.
Nemški «Reichstag« je sprejel izjavo nove vlade. — i Ob priliki debate o izjavi nove vlade, je bil sprejet viad-; ni predlog, po katerem se dovoli vladi, da vzame kot ; podlago za svojo politiko reparacijsko noto od 13. no-j vembra. Proti so glasovali samo komunisti in nekatere i' druge manjše skupine.
Vojna diktatura na Grškem. Na mesto kabineta i RroKidas bode prišlo ministrstvo, ki bo po večini sestavljeno iz samih vojaških dostojanstvenikov. Mini-i strski predsednik brez portfelja bi naj postal polkovnik I Gonatas, zunanji minister pa bivši poslanik v Bernu Aleksandris. Pet ministrov iz prejšnjega kabineta bi ; obdržalo svoje portfelje. Definitivna lista nove vlade i bi se naj sestavila ob priliki sestanka kralja z revolu-; cijonarnim odborom. Govori se tudi, da bo postal pol-’ kovnik Plactios vojni diktator na Grškem, i Amerika proti Clemenceau-ju. Ameriški listi objavljajo oficijelno izjavo, ki veli, da ameriška vlada gleda •z nerazpoloženjem na stališče, ki ga zavzema Clemenceau v svojih govorih o zunanji politiki, potujoč po Ze-' dinjenih državah. Amerika smatra, da je francoska po-j litika, ki jo brani Clemenceau, v velikem odgovorna za i sedanji gospodarsko-politični položaj Evrope. Če Fran-i cija nadaljuje to svojo politiko, posebno proti Nemčiji.
I ostane sedanje stanje Evrope neizpremenjeno. Repara-: cijsko vprašanje tvori glavni razlog za vznemirjenje v I Ameriki. Ključ za rešitev tega vprašanja ima Francija.
; Župan mesta St. Louis je prejel pismo meščanov, v ka-i terem ga opozarjajo, da bodo meščani odločno nastopili I z vsemi sredstvi proti Clemenceau-ju, če bi skušal imeti j v St. Louisu kak zunanjepolitični govor. Prihajajo celo grožnje, ki ned vomì j ivo izražajo, da je prebivalstvo v ; svoji ogorčenosti pripravljeno celo tako nastopiti, da bi «francoski tiger« za vedno umolknil. — Obsodba fran-I coske politike je izrečena tudi v merodajnih političnih I krogih. Tako je dejal v Washingtonu senator Boroh, da j ni noben človek bolj odgovoren za evropsko bedo, kot : Clemenceau s svojimi uničujočimi pogoji versaillskega ; miru in da bo lahko samo francoska politika povod novih vojn.
Sroija ali i gosl«viia?
Ob četrti obletnici ujedinjenja slovenskih in hrvai-! skih pokrajin s Srbijo je umestno in potrebno, da ugo-j tovimo trenutni položaj in vsaj glavna dejstva, ki so i ž njimi v vzročni zvezi. Kako se je pri nas razvijala ! ideja ujedinjenja, se ie že mnogo pisalo. Zato ne bo od-1 več povdariti, da je bil pri nas razvoj v glavnem nor-j malen in bolj notranji ko zunanji brez globljih potres-! Ijajev. Opravičeno torej pričakujemo, da bo tudi nadalj-j ni potek razvoja šel v isti smeri brez znatne škode za l ta ali oni del jugoslovanskih narodov.
Ugotoviti pa moramo, da ne samo častveno kot pre— j pričani Jugoslovani po srcu in duši, marveč tudi po ! treznem in dobro pojmovanem računu razuma smatra-*
mo sedanje naše državne meje le kot prvo solidno etapo k razširjanju teh meja zaradi združenja vseh Jugoslovanov. Zato tudi notranja državna ureditev ne sme in ne more biti več kakor začasna. Sedanji centralizem in temu prikrojena ustava služi samo trenutno politično močnejšemu delu naše države v svrho zagotovitve njegove prevladujoče moči k nadaljni utrditvi sedanjega državno pravnega položaja. Ker pa je tako vsiljeno usmerjevanje prirodnih in nespremenljivih dejstev na pot, ki ne vodi k zadostitvi dejanskih potreb vseh sestavnih delov države, je lahko mogoče in v danem slučaju celo gotovo, da bodo dotičnika, ki je zaradi sebe stvari! sedanji začasni notranji položaj, dogodki enostavno pregazili.
Proti vsem pravilom zdrave logike je vsekakor nagli azvoj srbske države. Po več kakor štiristoletni turški sužnosii je Črni Jurij dvignil prvo osvobodilno vstajo. Da se je tako dolgo ohranil narodnosten in verski čut ned srbskim ljudstvom, je popolnoma naravno in tega ne smemo pripisovati izrednim sposobnostim srbskega seljaka. Saj so tudi drugi balkanski narodi pod turškim večstoletnim jarmom obdržali svojo narodno zavest in kompaktnost, ki so se pozneje osvobodili več ali manj na . sti način kakor Srbi. Turčija je bila najmanj sposobna, da po naglem vzrastu teritorijalne razsežnosti izvrši udi notranjo asimilacijo in konsolidacijo vsaj svoje državotvornosti. Vse ono pa, česar Srbi niso imeli v >rvem času sužnosti, so pridobili pod turškim jarmom, 'lasti je turška miselnost zapustila v srbskem ljudstvu globoke sledove, ki bodo še dolgo vrsto let ovirali mimo sožitje z jugoslovanskimi sodržavljani. S tem dejstvom je treba računati in v zvezi s tem tudi s kulturnim razvojem. Mi ne gremo tako daleč, da trdimo, kakor je to storil dr. Niko Županič v dr. Vošnjakovi «Vedi« pred vojno, da so Srbi nesposobni za višjo ljudsko izobrazbo. Ne moremo pa se izogniti ugotovitvi, da svojih severnih in severozapadnih sodržavljanov ne bodo mogli z lahka dohiteti. Surovo nasilje, da zaustavi kulturni razvoj drugorodnih življev.še nikdar ni bilo znamenje kulturne moči, ki je tudi v državnem življenju odločujoč faktor.
Poglejmo samo Milanovo dobo v najnovejši srbski :godovini, čegar pustolovska in nasilna politika je imela za posledico globoke notranje potresljaje, katerih vrsto je zaključila nasilna in surova smrt njegovega sina kralja Aleksandra leta 1903. Še le po aneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908 se je v Srbiji začela treznejša in dobro usmerjena politika. Toda tudi ta politika je bila nogoča samo pod odločilnim zunanjim vplivom, ki ga je vršila Rusija s končnim ciljem njene zmage v boju velesil za nadvlado na Balkanu. Pod okriljem Rusije se je razvil nacijonalni polet srbskega ljudstva, ki je stopil v ospredje v balkanski vojni. Srbski fanatizem bi te vojne ne bil zmožen, da ni bilo zunanjih činiteljev, ki so zlepili zmagovito balkansko zvezo, v kateri je Bolgarija imela vsaj slično vlogo kakor Srbija.
V svojem pismu na Viljema II. je cesar Franc Jožef dne 5. julija 1914 označil program Avstro-Orgske za bodočnost s tem, da je podonavska monarhija prisiljena delovati «na osamljenost in zmanjšanje Srbije«. — Jasno je bilo torej, da#ruska Srbija ni bila v milosti svoje močne sosede. Svetovna vojna je bila logična posledica zamotanih mednarodnih razmer. Srbija je bila le sredstvo v rokah usode. Okolnosti in razlogi mednarodnih vzročnih stikljajev teh okolnosti so razvile znane vojne dogodke v politično korist Srbije. Zato pač ni na mestu pretirano in goljufivo oboževanje osebnega junaštva v današnjih časih, zlasti pa ne vzpričo dejstva, če je v dobi enega stoletja iz malega beograjskega paša-lika nastala po balkanski vojni petmilijonska država, ki je sedaj integralen del nove dvanajstmilijonske Jugoslavije. Da je do tega rezultata prišlo, bi morali naštevati celo vrsto za našo novo državo zaslužnih narodov med katerimi niso v naizadnji vrsti Bolgari, a da o Slovencih in Hrvatih ne govorimo. Bilo bi pa tudi otroško naivno pripisovati narodu, ki je leta 1915. pretrpel strahovit in v zgodovini človeštva dotlej še neznan poraz, zasluge za poznejšo osvoboditev naših bratov, če niti sam sebe ni mogel rešiti od sovražniške preplave. Tudi vsi nadaljni napori težko preizkušene srbske vojske so ob boku zaveznikov zasledovali edini cilj doseči vsaj okvir Srbije pred balkansko vojno. V kolikor pa je šlo za Slovence in Hrvate, pa je bilo le sredstvo za moralen pritisk na sovražnika in v spodbudo duševhega razpoloženja vojske od srbske strani. Krivično pa bi bilo odrekati Srbom bojevitost in osebno junaštvo, ki je lastno balkanskim Slovanom in — kakor vidimo v kemali-stičnih zmagah proti demoraliziranim Grkom — v manj ši meri tudi pri Turkih.
Sedanja naša država torej ni plod modrosti in bojevitosti srbskega ljudstva, čegar voditelji so imeli povsem druge podlmde in cilje, ampak rezultat nezavisno od tega razvijajočih se okolnosti. Zato je tudi popolnoma pogrešno, neresno in škodljivo mnenje, da smo Slovenci in Hrvatje dolžni zahvalo Srbom za našo osvoboditev. Ravno za to pa je tudi in še najmanj opravičena mržnja proti Srbom, ker živimo ž njimi v skupnih drž. mejah v nezadovoljstvu s sedanjimi trenutnimi razmerami. Trditev, da nas je Srbija osvobodila ali prisvojila, pomenja negacijo zgodovinskih dejstev v razvoju slovenskega in hrvatskega naroda, s tem pa tudi posredn c negacijo slovenstva in hrvatstva. Tu pač ni bilo ne zmagovalcev, ne premagancev.
S tem pa smo označili glavno oviro in obenem jamstvo ,da je velesrbstvo brez pozitivnega uveljavljenja sano — iluzija. Zato pa je tudi cilj tega fanatičnega programa, ki je glavni vir vseh težkih potresljajev, vladnih friz in počasnega konsolidiranja državnosti ter s tem v zvezi splošnega nezadovoljstva, — namreč Velika Srbija — samo iluzija in nevstvarljive sanje.
Nasilno amalgamiranje z upravnimi sredstvi, s
centralistično ustavo in z uničevanjem kulturnih, gospodarskih, socijalnih in političnih dobrin Slovencev, Hrvatov, Črnogorcev in Macedoncev, ki hočejo ohraniti svoje izrazite posebnosti, brez katerih ni življenja, pomenja hoteti, da se obme tok Save od Beograda navzgor na Triglav. Kdor misli, da so te narodnostne in pokrajinske posebnosti maliki iz preteklosti, naj ve, da so ti maliki bili taka privlačna moč, da so se njim na čast postavljali veličastni templji, katerih stebrovje je vkopano globoko v srcih ljudstva, čegar samoniklo življenje s tvar ja lepoto in moč, trdnost in čvrstino zidov templja teh malikov. Ob teh zidovih in ob teh malikih naroda si mor arazbiti glavo vsak, kdorkoli zamišlja nasilno razrušiti to, za kar je bilo potrebno stoletja.
Malike iz poganskih dob je razbilo krščanstvo v tisočletnem prepričevalnem boju z orožjem božje besede in večnih Kristusovih načel, ne pa z nasiljem. Z istimi načeli krščanstva in krščanske ljubezni bodo padli v prah tudi posebni maliki v posameznih jugoslovanskih narodih v dobi, ki jih določa zob časa in.v smislu zgo dovinsko-naravnega razvoja.
Ta razvoj pa gre v ločno določenem tempu v jugoslovansko smer avtonomistične združitve vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarov v državo ih mejah Velike Jugoslavije.
Zato !— ponavljamo — je Velika Srbija samo trenutna puhlica koristolovcev, sicer pa — nevstvarljive sanje.

Beležke.

Mussolini oddvoja Srbijo od Jugoslavije. Beograjski listi, posebno «Samouprava« in «Balkan« pojejo na vso moč hvalo Mussoliniju, ker se je napram dopisniku beograjske «Politike« izjavil popolnoma v duhu srbske hegemonije. Dopisnika je zelo prijazno sprejel ter mu na dolgo in široko začel govoriti, kako vroča in iskrena čuvstva goji do Srbije, Rekel je: «Že od davno sem oboževalec Srbije in srbske vojske. In tega čustva nisem gojil sam oza sebe, temveč se mga hotel vdahniti svojim čitateljem in prijateljem. Za časa vojne ste našli v mojih člankih toliko navdušenja za Srbijo in za srbsko heroično armado. Mnogo je teh člankov, danes se lahko ž njimi ponašam, se na nje sklicujem ter jih pokažem«. — Na vprašanje, kakšno politiko misli voditi proti današnji državi, je odgovoril: «Napram Srbiji vedno isto prijateljsko politiko, kar se pa Jugoslavije tiče, se bomo potrudili, da razčistimo vse, kar nas razdvaja, posebno, če pojde Srbija po pravi poti, katero ji usoda odredila, a ta pot v beograjskem pogledu ne vodi proti Jadranskemu, temveč proti Egejskemu morju«. Na opozoritev novinarja, zakaj govori samo o Srbiji, ter pozablja, da je Srbija samo del države, Srbov, Hrvatov in Slovencev in da so Srbi samo del enega naroda, je odgovoril fašistovski vodja: «Da, ali moje simpatije niso enake. Tu so na prvem mestu Srbi, še le potem Hrvati in nazadnje Slovenci. Simpatijam se pač ne more zapovedovati.« — Na vprašanje, kdaj mislijo Italijani izpustiti tretjo cono v Dalmaciji ter evakuirati Sušak, je Mussolini dvignil glavo, ga uporno pogledal ter dvoumno izrekel: «Da, mi bomo spoštovali dogovore!« — Jedro vsega, kar je povedal poveljnik italijanske ulice in uzorpator italijanske vlade, je sledeče: Srbija je za Italijo eno, Jugoslavija pa drugo. Srbija naj hodi svojo pot, naj prodira proti Egejskemu morju, Italija bo pa prodirala od Jadrana po ozemlju Hrvatov in Slovencev, ki pridejo daleč za Srbi. S Srbijo veže Italijo vojno prijateljstvo in Srbi naj sedaj gledajo samo proti Egejskemu morju, da bodo Italijani na jugoslovanskem ozemlju «razčistili« svoje odnošaje do Slovencev in Hrvatov. Tudi dogovore bodo Italijani držali, seveda
samo one, ki so sklenjeni s Srbijo--------In za vse to
pojejo velesrbski listi vzneseno hvalo fašistu Mussoliniju! —
Brez svinj ali brez ministra? Povodom afere Pucelj—žerjav ali tekme, katera stranka da bo dobila provizije od izvoza svinj, se je celo režimski «Beograjski dnevnik« prijel za glavo ter napisal uvodnik kjer pravi: «Mi smo pred alternativo: ali moramo žrtvovati svinje ali pa ministre. — Da žrtvujemo svinje? Imeli bi škodo. Namreč brez mesa in masti bi ostali sredi zime. Torej, če bi žrtvovali svinje, bi odvzeli našemu prebivalstvu hrano in imeli bi povečano draginjo živeža. To je ena škoda, druga je pa v tem, da bi šle naše svinje v Italijo ter tako redile našega sovražnika, našega najnevarnejšega sovražnika. Zakaj ravno v Italijo? — Zato ker je glavni izvoznik naših svinj naš današnji minister poljoprivrede, odnosno njegova gospa, ki izvaža največ v Italijo. — Ne najdem, da bi bilo škode, če bi žrtvovali ministra, če tudi vse naše sedanje ministre, nasprotno: z njih odhodom bi mi celo pridobili. — Kaj’ imamo, da izgubimo, če žrtvujemo na primer Žarka Miladinoviča? Nesumljivo, mi bi samo pridobili! In če žrtvujemo Marka Trifkoviča? Pridobili bi! Če žrtvujemo Lazico Markoviča? Pridobili bi! če žrtvujemo Kosto Kumanidija? Pridobili bi! In če žrtvujemo Svetozarja Pribičeviča? Pridobili bi! In če žrtvujemo samega ministrskega predsednika? Mi bi samo pridobili! — «Obdržimo svinje, ter žrtvujmo ministre!« — kliče človek ob zaključku.
Pašičevc hiše. Ko so v skupščini prišli na to, da zahteva Pašič nove stanovanjske odredbe v prid lastnikov samo radi svojih 60 hiš v Beogradu, se je vzbudil spomin tudi na draga posestva tega narodnega očeta. Spomnili so se na Pašičevo vlogo za izplačilo vojnih odškodnin, katero je Pašič lastnoročno napisal in v kateri našteva •*— 175 hiš na Kosovem ter trdi, da so bile med vojno poškodovane. Torej 60 hiš v Beogradu, 175 hiš na Kosovem, sin Rade celo ulico v Berlinu s 23 hišami — to je posest srbskega prvaka, ki dobiva še vojno odškodnino, dočim je na tisoče srbskih Seljakov še danes
brez strehe, ker so med vojno vse izgubili. Tako se je le začelo vzbujati in širili spoznanje, da Pašiča ni narod «nagradil« in celo Gicvarič, ki ga je prej povzdigal d» neba, piše danes, da bi samo pridobili, če takega ministrskega predsednika izgubimo.
Vsak po sebi sodi. Beograjski «Balkan« je spet po-gruntal eno, s katero bi rad po Pribičevič-Pašičevem receptu qmrazil in osovražil Hrvatski blok. «Balkan« trdi namreč, da pride blok samo radi tega v Beograd, da bo dvignil dnevnice v znesku 5 milijonov dinarjev. Gospoda krog «Balkana« je pač slišala, da, se je govorilo zgoraj omenjeno iz ust lastnih ljudi. Kdo dragi bi mogel priti na tak očitek, kakor Pašič-Pribičevičevi ljudje, k! že živijo dokaj let na račun države, si polnijo žepe in sedaj imajo vse polno posla, da prikrijejo vse svoje milijonske afere.	__________
Banke in — denarna kriza.
Po prevratu je nastopila zlata doba za----kapi-
talizem, kateri je vsled vojske popolnoma uničeno gospodarstvo — skušal obnoviti. V to svrho so se dan z» dnevom ustanavljale nove banke, obstoječe banke otvar-jale v vseh mestih in malih trgih nove podružnice, razne veletrgovine, izvozna in uvozna podjetja, komisijske agenture itd. so stopile na plan, ustvarjala so se industrijska podjetja itd., kapitalizem je — delal s polno paro. Ker so obstoječe banke povrh druga za drago poviševale svojo delniško glavnico, so kmalu banke in vsa ta nova podjetja absorbirale ogromno gotovino, katera se je nabrala za časa vojske in prva leta po končani vojski. Ko so bile porabljene vse denarne rezerve iz vojnega časa, bi se moralo prenehati z novimi ustanovitvami, a želja po ogromnem dobičku je vedno širše kroge vzpodbujala k nadaljnemu delu. Vse, kar je hotelo brzo in na lahek način obogateti, se je gnetlo okrog teh kapitalističnih ustanovitev, ni se mnogo vprašalo, ali s® dani pogoji za uspešno delo in obstoj teh podjetij. Glavno je bilo, da se je v trenutku dobro zaslužilo. Ogromni zaslužki teh kapitalističnih podjetij, naglo obogatenje velikega števila raznih izvoznikov je poleg padanja naše valute povzročilo silno naglo naraščanje draginje pri nas, draginje, katera z ozirom na gospodarske razmere v naši državi, nikakor ni na mestu.
Ker treba osobito v gospodarstvu uvaževati večno veljaVne gospodarske zakone, se vsako nasprotno početje maščuje in sicer — bridko maščuje. V bankah, ki so povzročiteljice pretirane, podjetnosti po vojski, ki so hotele cel slovenski narod zasužnjiti kapitalizmu, se je najprej pojavil odpor. Da se o razmerah v bankah tako malo izve v javnosti, je ta vzrok, ker iste vzdržujejo večino slovenskega časopisja. «Jutro« in vsa mladinska podjetja vzdržuje Slavenska banka, ki tudi podpira «Kmetijski list«, «Jugoslavijo« vzdržuje Jadranska banka, zato ti listi glede- bank previdno in — vstrajno molče. Prvi znak nezdravih razmer v bankah in njihovih podjetjih so bile nečedne afere, ki so dolgo razburjale javnost. V spominu in sicer v živem spominu so še vsakemu, ki pazno zasleduje naše gospodarsko življenje, afere Jadranske banke, odpust finančnega ministra mla-dinov, intimusa Žerjava Avg. Praprotnika, afera Slov. eskomptne banke, afera Slovenske banke, afera takratne Mariborske eskomptne banke in odpust drugega mladinskega finančnika Tomana. Za naš mali slovenski narod več kot dovolj umazanih afer, v katerih igrajo mladini demokrati najžalostnejšo vlogo. Užaljeni gg. so ustanovili nove banke, kakor Slavenska banka in Trgovska banka ter skušali na vse mogoče nečedne načine oškodovati banke, katere so jim dale slovo. Gospodarska politika vlade je na vse mogoče načine onemogočala uvoz in izvoz, prometne razmere so ovirale trgovino in industrijo, povzročile zastoj v lesni trgovini, neugodne valutne razmere v Avstriji in Nemčiji so onemogočile izvoz poljskih pridelkov, naraščajoča draginja je zmanjšala kupovno moč srednjega stanu, pritok denarnih sredstev v banke je bil od dne do dne manjši, nastopila je težka denarna kriza.
Denarna kriza je prisilila merodajne kroge, da s» začeli cel položaj resno presojati, da so začeli spoznavati napake, katere so zagrešili in začeli misliti, na zboljšanje razmer, še le prepozno so spoznali, da je preveliko število bank krivo tem nezdravim razmeram; to prepričanje je privedlo do sklepa, da se združita Slov. eskomptna banka in Trgovska ban Ira ter Slovenska banka in Slavenska banka, gotovo je, da bodo da vzgled posnemale še druge banke in da bomo prišli do onega števila bank, katero odgovarja našim potrebam. Slediti no morala opustitev mnogih podružnic, katere gotovo nimajo toliko posla, da bi krile svoje režije, katerim se ni posrečil njih namen pridobiti na deželi novih hranilnih vlog. V silno težki denarni krizi, najtežji tekom zadnjih 30 let, priča dejstvo, da banke za navadne vio- , ge ponujajo 6 odstot. obresti, za z daljšo odpovedno, dobo 7 odstot. in višje obresti za večje vloge z daljšo odpovedno dobo, 10 odstot. in še višje obresti. Skrajno nezdrave razmere, katere bodo povzročile znatno zvišanje bančne obrestne mere za posojila, ki je znašala pred izbruhom te krize, z vsemi pristojbinami vred 15 odstot, bodo neugodno vplivale na obrt, trgovino in industrijo, bodo brezdvomno, ako se kmalu ne ublaži denarna kriza, pripomogle k— naraščanju draginje.	.
Neugoden položaj bank, pomanjkanje gotovine je prisilil banke, da so omejile, oziroma popolnoma ustavile nadaljno podelitev posojil, da so začele iztirjavati podeljene kredite in to letos v najneugodnejših razmerah. Pod temi razmerami trpe oni krogi, ki so več ali manj navezani na banke: industrije!, trgovci, in večji obrtniki. Vsi ti sloji so v plačilnih težkočah, javna tajnost je, da je mnogo industrijcev, trgovcev in večjih obrtnikov — blizu konkurza.
29t n&sräfcrä 1322.
Hrepenenje po velikem zaslužku v kratkem času je Siilo vodilno načelo za liberalne kapitaliste pri ustanavljanju kapitalističnih gospodarskih organizacij. Res je, da so potom teh organizacij mnogi obogateli, res je pa tudi, da so te organizacije v znatni meri povečale draginjo ter sedaj, ko živimo v najtežjih razmerah, v težek položaj spravile obrtnike, trgovce in industrijce, res je pa tudi, da mnoge teh kapitalističnih «cvetk« — le životarijo in bodo morale na ta ali oni način izginiti.
Nauk, ki nam daje štiriletno, nebrzdano gospodarstvo kapitalizma je: Srednji stan — kmet, soliden mali obrtnik in soliden mali trgovec — se bo izogibal bank in bančnih podružnic v interesu splošnosti ter se kakor doslej posluževal le posojilnic in kreditnih zavodov, katere si je sam ustvaril in katere že dolgo vrsto let plodonosno v prid srednjega stanu poslujejo.
--- • • i i ifiTMlfiTtilHlf—Mit «I—MMUtfi
Dnevne novice. .
Duhovniške vesti. Radi neke zapreke g. kaplan Janez Breznik ne odide v Ameriko, ampak ostane še v naši škofiji. G. kaplan Kozar pa je že razprodal pohištvo in drugo hišno opravo ter odide prve dni decembra črez Bremen v svojo novo domovino.
Himen. Od Velike Nedelje nam poročajo: Dne 28. novembra t. 1. je bil tukaj poročen dr. Hinko Irgolič, inšpektor ministrstva pravde v Beogradu z gdč. Albino Marijo Brnčič iz Podstene. Bilo srečno!
Že zopet po katehetih. Že nekaj mesecev sem so dobivali kateheti na ljudskih šolah, ki so podučevali po 20 ur in preko na teden, posebno denarno nagrado. Sedaj pa je naenkrat višji šolski svet v Ljubljani ysled pomanjkanja kredita ukinil vsem katehetom te nagrade. Ubogi katehet bo sedaj dobival mesečno 500 K, od te svotice si naj plačuje hrano, se naj oblači in kot nagrado naj še poučuje zastonj celih 20 ur na teden. K celi zadevi o katehetski mizeriji in nečuvenem napadu višjega šolskega sveta na katehetske nagrade se še povrnemo v prihodnji številki.
Boj za Ljubljano. Vsa velekapitalistična gonja proti «zvezi delovnega ljudstva« malo zaleže in vedno bolj se utrjuje zavest in spoznanje, da je to edina in pravilna pot nastopa proti režimu in storjenim krivicam. Trditve, da so se krščanski socialci izneverili svojim načelom, socijalisti okrog «Zarje« in komunisti pa komu prodali, so navadna laž in demagogija, ker pri teh volitvah gre le za rehabilitacijo časti in pravice ljubljanskih volilcev. Zaloška cesta, klerikalizem in vse drugo nima z volitvami prav nič opraviti. To izrabljajo le oni, ki s svojo neznačajnostjo prodajajo avtonomijo Ljubljane, ter kratijo pravice ljubljanskega prebivaltsva. — Razpored Skrinjic takole označujejo «Delavske novice«: Št. 1. — Jugoslovanska demokratska stranka. — Očetje Obznane in zakona o zaščiti države. — Beli teror. — Or-junei, vojni hujskači in Sokoli, — Delničarji Trboveljske družbe, Slovenske banke, «naeijonalizator ji.« — 3200 milijonov za orožje, 0 za uradnike, 0 za invalide, bič za proletarijat. — Št. 2. Zveza delovnega ljudstva, delavcev, nameščencev, malih obrtnikov. — Enotna fronta proletarijata. — Delavska Ljubljana. — 80 odstotkov ljubljanskega prebivalstva. — Proletarci vseh dežel, združite se! — Št. 3. — Socijalistična stranka Jugoslavije. — Razbijači enotne fronte proletarijata. — Agenti demokratov. — Dediči Antona Kristana Beljskega ter predsednika jugoslovanske federativne republike Etbina Krista na, za sedaj po Žerjavovi milosti kr. komisarja v Ameriki. Od ljudstva neizvoljeni, od belgrajske reakcije z 22.000 kronami na mesec nastavljeni poslanci. — Peščica zmedencev in zapeljancev. — Št. 4. — Jugoslov. zajednica. - Desno krilo demokratov in NSS. Veletrgovci bankirji, veleindustrijalci in posestniki palač, njihovi hlapci. —- Kreditna in Jadranska banka itd. Zveza industri jalcev, štrajkbreherji. — Botri zakona o-zaščiti države. — Sokolski generalni štab in Wranglovci. — Tisti, Id so 40 let «belili« Ljubljano. — Se bojujejo v prvi vrsti z mestno hranilnico.
Mogočna demokratska stranka! «Za našim bodočim demokratskim zastopom v Ljubljani' bo stala mogočna jugoslovanska demokratska stranka« — tako je dejal j JDSarski županski kandidat šahist Vidmar na svojem ! agitacijskem shodu in «Jutro« prinaša to kot nekak po- ! seben adut. Sprva se nam je zdelo to smešno, dobili smo ; pa slučajno v roke dopis, ki nam svedoči, da je demo- ; kratska stranka v gotovem smislu res mogočna ali vsaj ! dobro razpredena. Ta dopis nosi glavo in še okroglo j štambiljo «Organizacija Ciganskih Demokrata u Kralje- i vini SHS — Beograd,« pisan je v cirilici, nosi broj 15, j je datiran od 3. VIII. 1922 ter izraža nekemu beograj- ' skemu trgovcu zahvalo za tej organizaciji izkazano do- j broto. 7— Ljubljanski šahist bo imel torej v gotovem ; oziru prav! Špekulantom, verižnikom, orjuriašem, faši- j stom še pridružujejo še demokratski cigani in tako je j demokratska stranka res «mogočna«, samo, da se Ljub- j Ijana in cela Slovenija zahvaljuje za tako zaščito.
Odlikovanje dr. Božiča, predsednika Zadružne zve- i ze v Celju in M. Štiblerja, bivšega uradnika te Zveze je j dalo povod zadružnim krogom, ki dobro poznajo oba ; zadružna delavca, za opravičene napade na ministra Puclja, kateri je predlagal svojega zeta Štiblerja za višje ! odlikovanje ko starejšega zadrugar ja, dr. Božiča. Krogi, ! ki štiblerja iz Celja dobro poznajo, pravijo, da se je Štibler pri tem odlikovanju demonstrativno maščeval nad dr. Božičem, ki je opetovano obsojal «delo« Štiblerja na zadružnem polju in ni imel razumevanja za Štibler -jevo politično zadružništvo. Kljub temu pa upa Štibler, ko bo moral s Pucljem vred zapustiti kmetijsko ministrstvo, postati glavni ravnatelj Zadružne zveze v Celju, kakor je to že raznim Celjanom namignil. Da se ne bi Lesničar preveč razburjal, mu je štibler tudi preskrbel
«orden«, akoravno so čakali na «orden« gg. dr. Kalan, j Mirnik, Smrtnik, bivši revizor Ant. Kunej itd. j Novice iz Št. lija v Slov. gor. Zakonska Kapun sta I obhajala prejšnjo nedeljo zlato poroko. Zanimivo je bilo, da sta se peljala zlatoporočenca h poroki na težkem vo zu, v katerega je bilo vpreženih dva para velikih volov posestnika Šola. — Tu je na prodaj veliko posestvo v velikosti 8 in pol orala. Natančneje podatke daje domači g. župnik. — V ponedeljek, dne 27. t. m. zvečer, je na i našem kolodvoru neka gospa iz Maribora zgubila de-i narnico z 2000 K. Izključeno tudi ni, da ji je kdo v gnječi denarnico izmaknil. Kdor bi vedel kaj o tem, naj sporoči orožniški postaji ali postajni pisarni v št. liju. — Škandal je, da naša vlada tu na meji ne zgradi za carino, za finančno stražo, orožništvo in železniške nameščence potrebno poslopje. Bankerotna Nemška Avstrija ima že tik ob meji zgrajeno večnadstropno veliko uradno palačo. Kaj si le tujec misli, ako vidi, da jc železniška obmejna postaja ter cariniki, financarji in o-rožniki vse stlačeno v malo bajto, ki se zove «kolodvor.« Za podporo Sokolom in Wranglovcem ima vlada milijone in milijone, a za krvave državne in ljudske potrebe pa ne.
Iz viteza Franc Jožefovega reda — Velesrb. Iz Št.lija v Slov. goricah nam poročajo: Iz okolice Šibenika v Dalmaciji se je preselil k nam na severno mejo neki Mijovič. O g. Mijoviču smo zvedeli, da je dalmatinski Hrvat pravoslavne vere, je bil pod staro Avstrijo kmetijski učitelj in si je stekel med vojno kot goreč avstrofil za svoja pr-! sa tolikanj zaslug, da je bil odlikovan Franc Jožefovim j redom. Baš radi svojega poklica kot potovalni učitelj ä I la Sancin si je pridobil g. Mijovič za gladno Dalmacijo j toliko «zaslug«, da jo je moral zapustiti kot g. Džamonja 1 Hercegovino. Iz Dalmacije je pribežal g. vitez Mijovič ob našo severno mejo, a ne več kot Hrvat, ampak kot — Velesrb. V dobi svojega medvojnega učiteljskega poklica in Fran Josipovega vitežtva si je zaslužil tako velike svote, da je lahko kupil v Št. liju eno najlepših ter največjih posestev. G. Mijovič razpolaga sedaj v svojem velesrb i j anstvu s tako ogromnimi svotami, da sam javno povdarja, da je pripravljen takoj žrtvovati cel milijon, ako bi zamogel ob severni mejo zatreti klerikalizem, ki je edini branil mejo napram navalu Nemcev, v času, ko je on (Mijovič) kot Dalmatinec in vitez Franc Jožefovega reda dri gladne Dalmatince. Da je Mijovič še danes kot Velesrb v resnici le še vedno avstrijakant, to nam pričajo njegova denuncijantstva, katero uganja v Mermoljevi «dični« družbi na beograjski oblasti. Nad početjem g. Mijoviča je obmejno ljudstvo skrajno ogorčeno in vsakdo se ga po možnosti ogne radi ovaduških manir in ker se pri kupčijah poslužuje balkanskih navad odiranja trpinov. — Opomba uredništva: Šentiljča-ne zagotavljamo, da se bomo pobrigali za preteklost g. avstrijskega viteza Mijoviča in ga bomo ugnali ravno tako, kot smo svoj čas Hercegovihca Džamonjo. Vitežko avstrijakantstvo lahko uganja ta pobratimja kje v Vojvodini, a nikdar ne za dalje časa ob skoz in skoz slovenski severni meji. Na svidenje, g. vitez Mijovič, tužna Dalmacija bo že znala kaj povedati o Vaši preteklosti.
Občni zbor bralnega društva v Studenicah pri Poljčanah. V nedeljo, dne 26. t. m., je imelo izobraževalno društvo svoj redni občni zbor ob dobri udeležbi članov in članic društva. Kot zastopnik Krščansko-socijalne zveze v Mariboru je govoril g. dr. Jeraj o treh najbolj zaslužnih možeh za našo narodno izobrazbo: Slomšeku, Mahniču in Kreku. Za predsednika društva je bil izvoljen zelo požrtvovalen posestnik Jurij Plavčak.
Skrb vlade za invalide. V Beogradu je umrl od po-! manjkanja in lakote invalid kapetan Velislav Božovič.
I Ob.priliki pogreba tega kapetana so njegovi tovariši, ki i so ga spremljali k zadnjemu počitku, demostrirali proti j vladi. Ako že umirajo v samem Beogradu srbijanski ka-I petani invalidi od gladu, kako je še le z drugimi obne-! moglimi invalidi prostaki, ki ne bivajo v beograjski me-; troppIL
~ Obustava prometa'v Zagrebu. Tovorni promet po j državnih železnicah je skoro povsem ustavljen. Južna ; železnica ne sprejema nobene robe za državni kolodvor Zagreb loko in tranzit, tudi ne za Sisek tranzit. Izvzete so samo pošiljke na vojno in železniško upravo. Državna železnica nikakor ne more vzpostaviti reda in je ponovno pri vsej omejitvi prometa popolnoma natrpana z vagoni. Število vagonov, ki bi se morali odpremiti iz postaj južne železnice na Zagreb državni kolodvor loko ter tranzit, je naraslo na 400, a za Sušak tranzit na 950. Državna železnica namreč ne sprejema vagonov. Tako je n. pr. sprejela dne 17., 18., 21. in 22. vsaki dan samo po eden tovorni vlak s 60. vagoni, od katerih je bil v 40 do 50 vagonih premog. Krivdo vseh teh škandaloznih neprilik po naših državnih železnicah nosi zagrebška direkcija..
—^riPromet z Ogrsko. V Osjeku so se sestali železniški delegati Ogrske in Jugoslavije radi ureditve prometa med Ogrsko in našo državo.
Promet z Grško. Posebna železniška komisija iz Soluna se je mudila nekaj časa v Skoplju, obiskala tudi kosovsko Mitrovico ter se nato zopet vrnila v Solun. '1 a komisija je imela nalog, proučevati naše prometne razmere, da potem vse potrebno uredi glede prometne zveze z Grško.
Ob rumunski meji. Zagrebški «Hrvat« prinaša dopis iz obmejnih krajev Vojvodine, kjer pravi med drugim: «V Temešvaru so se organizirali fašisti, ker imajo Rumuni ravno tako kakor Italijani svoj zmagoviti žargon in si tudi domišljujejo, da so skrajšali svetovno vojno, pripravili predor solunske fronte in končno zmago antante. V svojem zmagovalnem in slavnem žargonu Rumuni ne pravijo samo: Mi hočemo Banat! — temveč: «Kakor napajamo svoje konje ob izviru Tise (v Marma-rošu), tako jih hočemo napojiti tudi ob izlivu v Dona-
vo!« — In to je proti našemu Slankamnu. Rumunski fašisti v Temešvaru so torej nam namenjeni. Rumunske oblasti strašno šikanirajo naše ljudi. In če se vzame v obzir še silna korupcija in tihotapstvo ob rumunski meji, se mora človek zares čuditi, zakaj beograjska vlada ne utrdi naše meje in zakaj pusti, da je na tej strani vse odprto in nedoločeno, kakor je bila Poljska skozi celi srednji vek napram Rusiji, Glavna zapreka tu so zopet komisije. Kak smeh je bil tu na meji, ko smo nedavno čitali, da je tukajšnja komisija pri Volkanju in Stari Babi napačno trasirala mejo oškodujoč ža dobrih 2000 oralov Jugoslavijo. Komisija se je, kakor pravi, zmotila, ker je svoj elaborat izdelala za mizo v Tameš-varu in ni prišla na lice mesta. Imajo po 500 dinarjev dnevnic, pa zakaj bi potem Ji iteli! Delajo kakor Penalo-pa, samo narobe, kar se časa tiče. Kar po noči napravijo (ker so sami ponočnjaki), to pokvarijo po dnevi. Ko so bili člani komisije SHS redno plačani, jim je bilo to povod, da se z luksuznimi avtomobili vozarijo naokrog, da neprestano lumpajo in šampanizirajo, sedaj, ko so neke težave v izplačevanju dnevnic, imajo pa še bolj povod in celo jeml jejo si neko pravico, d asabotirajo razmejevanje.
Nove zgradbe v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da se je letos postavilo v Beogradu 180 raznih stavb brez prvotnega in potrebnega dovoljenja od stavbene direkcije. Radi tega namerava občina kaznovati lastnike neodobrenih stavb z 10 odslot. skupne vrednosti njihovih zgradb. To bo prineslo občini več stotisoč dinarjev, last • nikom takih stavb pa občutno škodo, zlasti še onim, katerim je državna hipotekarna banka posodila denar za zidanje .
Železniška nesreča v Vojvodini. Blizu Velikega Bee-kereka se je dogodila v ponedeljek železniška nesreča. Osebnemu vlaku, ki je s polno paro drdral iz Bečkereka, je naenkrat eksplodiral kotel, bila sta smrtnonevarno ranjena dva kurjača, vlakovodja pa lakše.
Svojega nečaka vrgel v vodnjak. V vasi Veliko Središte se je hotel Vid Bosankovič polastiti posesti svojega nečaka Milana, dečka 12 let, ki je brez staršev. — Fantek je bil na delu v Veliki Margariti. Stric zvabi dečka, naj gre ž njim v Središte. Ko sta bila sama zunaj na polju, zagrabi stari Vid nečaka in ga vrže v vodnjak, da bi otrok utonil. Ubogi žrtvi je vendar po dolgem trudu uspelo, da se je rešil smrti, ter skobacal iz vodnjaka, se priplazil v Vršac in tamkaj prijavil oblastem svojega zverinskega strica. Starega Vfda so zaprli in pri zaslišanju je priznal svoje dejanje.
Ponovna razprava proti bivšemu majorju Stenzlu. Vladimir Stenzl je bil za časa Avstrije v vojni žan-darmerijski major in je kot tak izvršil nasilstva napram srbijanskemu prebivalstvu. Pred kratkim so tega majorja ovadili in obtožili pred osiješkim sodiščem, kjer pa je bil oproščen. Stol sedmorice v Zagrebu pa je oprostitev ma jorja zavrnil in odredil novo razpravo v tej zadevi, ki se bo vršila pred stolom sedmorice v Zagrebu dne 28. decembra t. 1.
Mu ni uspel pobeg iz kaznilnice. V zaporih v Subotici je sedel radi Taznih prevar, goljufij in tatvin zloglasni lopov Josip Palfi. Med štirimi stenami se mu je zahotelo po svežem zraku ter svobodi in je poskusil s pobegom. Iz drugega nadstropja se je spuščal na mof-« vozu proti tlom. Ko je bil ravno na sredini vratolomnega pota, se je konopec utrgal in begunec je padel na zemljo. Vsled padca si je zlomil obe roki ter nogi, prenesli so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Nova pregan janja Hrvatov in Bunjevcev. Iz Beograda javljajo, da je odpustila vlada v Vojvodini vse hrvatske in bunjevske bilježnike, ter jih zamenjala s srbi jamskimi, ki pa so seveda, kakor je že to navadi, brez — kvalifikacije.
Marijina družba v Šmartnem pri Slovenjgradcu je nabrala za bogoslovno semenišče v Mariboru 4000 kron. Bog povrni!
V št. liju v Slov. gor. je krasno posestvo na prodaj z devet orali zemlje. Natančnejše informacije se dobijo pri domačem g. župniku.
——»a——mb——fM—SB—Bta—wMSB—iBBsiw’.'riiìiffummmmiiii
Iz Ptuja.
Kriza. Nimamo samo krize v Beogradu, tudi v Ptuju jo imamo ali smo jo imeli. Pred zadnjo občinsko sejo je hotel župan g. Lozinšek demisijonirati. A svojega namena potem ni izvršil. Komaj je Ptuj prišel malo v red; pa preti demisija. To sedaj pač ni potrebno, ko ima magistra-t agilnega vodjo na čelu.
Sejem sv. Katarine je bil dobro obiskan. Ljudstva se je trlo. Kupovali so največ obleko za zimo. Živine ni bilo mnogo, ker je jesenska paša precej olajšala njeno prehranitev čez zimo.
Novi zvonovi. Na dan sv. Katarine je vzbujal po Ptuju mnogo pozornosti lep sprevod, ki se je pomikal od kolodvora skozi mesto in na to k sv. Urbanu. Vozili so za Sv. Urbana tri nove bronaste zvone, ki so bili vliti v mariborski zvonami inž. Biihla. Nepregledna vrsta svatov je sedela na lepo okinčanih vozovih, lepi konji pa so vozili zvone, ki so bili istotako okrašeni. Mnogobrojne množice občinstva so spremljale sprevod. Vojska je uničila tudi te zaklade naših cerkev, na'j bi doba dolgotrajnega miru popravila vso materijélno in duševno škodo! Največji zvon tehta baje 15 centov.
Obrtniške zadruge v Ptuju so dobile od vlade imenovane komisarje, ki naj pospešujejo njih delovanje.
Pozdrav šolaric. Čudimo se, da šolarice okoliške šole ne pozdravljajo več s starim krščanskim pozdravom: «Hvaljen Jezus«, kakor smo jih bili doslej vajeni slišati. Kdo je uvedel novotarijo? Ker poznamo nad-učiteljico gospo Kaukler kot učiteljico, ki čuti z ljudstvom. smo prepričani, da ona gotovo ni Uvedla te novotarije. Stari krščanski pozdrav ne dela nobeni šoli
sramote. To si naj učiteljstvo zapomni, če hoče še imeti ; kaj ugleda med	ljudstvom.	1
Šolaricc šestega razreda okoliške šole so morale v ; prostem spisju opisati Sokolski zlet v Ljubljano. Ker \ pa jih seveda večina ni bila tam, niso vedele, kaj bi na- j pisale in učiteljica jim je snov tudi po svoje razložila. Vsled tega trpi ujedinjenje in državotvorslvo.
Narodna Čitalnica je proslavila dne 25. t. m. dva j- j setletnicó odborništva predsednika prof.	dr.	Komljanca,	j
Iz Maribora.	j
Upravnemu	odboru Mestne hranilnice v	Mariboru.	>
Na ugotovila upravnega odbora, objavljena v «Taboru > : št. 271 pribijemo kratko to-le: 1. Upravni/odbor pole- j mizira kakor pravi z našimi izvajanji v št. 135, zato bi j moral natančno odgovarjati na naše trditve, ne pa pi- j sati o stvareh, ki jih mi nismo napadali, oziroma gra- ! jali. Tako mi nismo vprašali, za koliko so se kupile lansko leto predvojne avstrijske rente, ampak mi smo odločno grajali postopanje pri nakupu, ker za izdatek okro glo 8 milijonov kron hranilnica nima nobenega bančnega ali drugega računa ali potrdila, temveč mora slepo ; verjeti dr. Irgoliču, ki je te rente kupil, da je res izdal : za nje toliko, kakor trdi. Za vsak tudi najmanjši izdatek ■ mora biti pri denarnem zavodu račun ali potrdilo, Atest- j na hranilnica pa ga niti za izplačilo 8 milijonov K nima. To je velikanski nered, ki ga g. vladni komisar še danes M odpravil, zato ga pczivljemo, da to stori in ne miruje : prej, dokler hranilnica ne dobi potrebnega.verjetnega potrdila, kajti na samo besedo Sokola dr. Irgoliča ne damo nič! 2. Kar zadeva slučaj Marinič, kateremu je hranilnica hotela utajiti vplačilo 9000 K, nam pojasnilo j upravnega odbora ne zadostuje. Revizor Skrlep razčiš- < čenje tega slučaja nima v poročilu in dr. Irgolič v svoji pravdi pròti dr. Leskovarju na ta slučaj ni vedel nič ; odgovoriti ter ga tudi predsednik upravnega odbora g', «finančnik« «ravnatelj« Voglar ni znal in vedel pojasniti. 3. Nepravilnosti in nered v Kreditnem društvu priznate ter pravite, da ste takoj odstranili nered, kakor | hitro Vas je revizor nanj opozoril. A ta Vaša ugotovitev j ravno kaže in potrjuje našo trditev, da celi upravni od- ! bor sam o poslovanju hranilnice in Kreditnega društva- j nič ne razume, da ga lahko uradništvo upehari, če ga j hoče, ker revizor vendar ne more vsak dan stati za vsa- \ kim uradnikom in odpravljati nered. Proč torej z ne- f sposobnim upravnim odborom! 4. Trdite, da vlagateljev, j ki hočejo svoje vloge dvigniti, ne izprašuje ne blagajnik j in ne kak drug uradnik o vzrokih dviga. Vprašamo Vas | ali g. Vodeb, ki daje svoje privoljenje za dvige, ne šteje ! k uradnikom? Trdite tudi, da se dozdaj še nobena stran- S ka ni izpraševala od vladnega komisarja. Kar to trdi- \ tev zadeva, Vas pa opozarjamo na neko gospo Pihler, o- ■ požar jamo Vas na kmete iz okolice Sv. Križa itd. Mogo- j če se le spomnite na kak slučaj. 5. Trdite, da Mestna j hranilnica nima nobenega posojila od Ljubljanske hra- : nilnice. Mi pa pravimo, da ga ima. Sam revizor g. Skr- \ lep graja v svojem revizijskem poročilu postopanje Me- ; str hranilnice, da je to posojilo vknjižila med vloge! Ali to ni res?! Sploh pa se dozdaj še pri'nobenem solidnem denarnem zavodu ni slišalo, da bi se vloge dale ; predzaznamovati na hišo! To je nekaj čudnega! Hranilnica mora za vse vloge enakomerno jamčiti s celim • svojim premoženjem, ne sme pa eni vlogi dati prednost ; ter jo intabulirati na hišo, druge pa pustiti kot vloge druge vrste nezavarovane. To si naj zapomni nesposobni upravni odbor, ki ga ravnatelj Vodeb lahko farba ka - : kor hoče!
Kdo hujska proti Mestni hranilnici? Mi trdimo, da je vodstvo Mestne hranilnice nesposobno, da poslovanja ne razume, da so tam po revizorju ugotovljeni veliki nedostatku In če mi ta nered bičamo in zahtevamo odstranitev nereda in pa njegovih povzročiteljev, potem «Tabor« piše, da mi proti zavodu hujskamo. Mi ne hujskamo proti hranilnici, ampak mi zahtevamo tu samo železni red. Proti zavodu pač hujska sam Upravni odbor in pa «Tabor.« Ta dva bodeta izpodkopala hranilnici še zadnji ugled in zaupanje. V zadnji svoji štev. 271 piše j «Tabor«, oziroma Upravni odbor Mestne hranilnice v : 4. točki dobesedno to-le: «Ako vidi vodstvo hranilnice, da prihajajo stranke v neprimernem številu po vloge, je pač dolžnost vodstva, da stranke pouči o nevarnosti zavoda.« Tako torej piše «Tabor«, oziroma Upravni odbor o varnosti svojega lastnega zavoda! Kaj takega mi še nismo nikdar pisali! Seveda, če vodstvo samo poučuje stranke o nevarnosti zavoda, potem se ne sme čuditi, da je hranilnica vsak dan dobro obiskana. Opozarjamo državnega pravdnika, da dvigne tožbo zoper vodstvo hranilnice, ki samo izpodkopava ugled svojemu zavodu, ter zoper «Tabor«, ki take vznemirjajoče vesti širi. Od pokrajinske uprave pa zahtevamo, da tako čedno vodstvo takoj razžene.
Mariborski policijski komisarijat proti domači obrti. Od zanesljive strani smo dobili naslednje poročilo, ki osvetljuje, kako skuša komisarijat uničiti domače obrtnike. V Gregorčičevi ulici ima g. Usar srednjeveliko kleparsko delavnico. G. Usar je rodom Mariborčan. Njego- : va rodbina korenini iz Hrvatske. Ko je dospel iz vojne si je ustanovil kleparsko delavnico. S svojo pridnostjo, varčnostjo, solidnostjo in treznostjo je svojo obrt takoj ! razširil. Danes je zaposlenih pri njem 25 uslužbencev. ! Delavnico ima opremljeno z modernimi stroji. G. Usar . ni bil nikdar v nobeni politični organizaciji, ne zahaja jikoii v gostilno ali kavarno, živi samo za svojo obrt in za svojo obitelj. Soproga mu je iz zavedne čučkove rodbine. In glejte! Tega solidnega in mirnega obrtnika je vzel na piko predstojnik mariborskega policijskega ko-misarijata. G. Usar je pred kratkim, kakor veleva za-
iskrnem Cirila w Marlbosc
kon, poslal komisarijatu seznam svojih usružbencev. Ta seznam je izpolnil natanko po predpisih. Označil je pri j vsakem nameščencu kraj rojstva in pristojno občino. Iz f
lega seznama je razvidno, da ima med 25 uslužbenci le j samo 4 inozemve, med temi 2 Nemca, 1 iz Italije (Trst) j in 1 iz Češke. Vsi ostali so Slovenci, oziroma Hrvati. A g. svetnik Kerševau je označil Usarjevo podjetje kot — ; nemško in pristavil, da zaposluje po večini nemške ino- : zemce (tujce). To Kerševanovo pordčilo roma na vlado | z namenom izvršiti nad podjetnikom običajno policaj-sko persekucijo. G. Kerševan je, kakor sem doznal, silno j odurno nahrulil g. Usarja. Od druge strani izvem, da izrekajo gospodje od slavnega komisarijata grožnje, ki j’ imajo zelo prostaško tendenco. Na policiji smatrajo ma- : riborske domačine, tudi Slovane, kol državi nevarne eie- j. mente. A če kaka Italijanka in njih otroci pojejo ob od- j prtem oknu «Eviva Mussoline!«, je to v očeh gospodov na komisarijatu državotvoren čin. Ko bi na komisari- j jatu s tako veliko vnemo in eneržijo lovili vsakdanje | tatove in roparje, kakor vršijo persekucije nad poštenimi [ obrtniki, bi te čine vsa javnost pozdravila. Za tako in f slično «delovanje« kr. policijskega komisarijata se bo- j mo skrbno zanimali.
Miklavžev večer mariborskega orlovstva se vrši v ] pondeljek ob pol 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani. ; Vsled pozne ure se ne priporoča voditi otrok s seboj, j Za naraščaj in za gojenke bo Miklavžev večer posebej \ v torek ob 4. uri popoldne v društveni dvorani v Lekarniški ulici. Prosimo, da se dostavijo Miklavževa darila \ s točnim naslovom obdarovane osebe ali otroka vsaj do '
5.	ure popoldne v soboto v Cirilovi tiskarni, I. nadslr.
Predavanje SKSZ, ki je sicer vsak petek v društveni ; dvorani v Lekarniški ulici, tokrat odpade, ker se vrše ; versko-socialne konference v frančiškanski cerkvi vsak dan ob 7. uri zvečer.
Velikodušen dar za Mar Stan. Gospod Miroslav Kosti-jal, družabnik tvrdke Hmelak in drug, Rotovški trg, je poklonil Mar Stanu 1000 K z namenom, da Mar Stan nadaljuje človekoljubno delo za stanovanjske reveže. Naj bi g. Kosti jil ozir. tvrdka Hmeljak našla še mnogo posnemalcev, zlasti med našimi domačimi tvrdkami in sicer v trdni zavesti, đa s takim hvalevrednim vzgledom najbolje podpirajo tudi stanovanjske reveže.
Za stanovanjske reveže. G. okrajni glavar je v ponedeljek izpolnil svojo velikodušno obljubo ter je Mar- I Stanu izročil 20 slamnic, 20 odej ter 20 parov nogavic. To darilo je namenjeno za največje stanovanjske re- i veže, ki naj se tozadevno zglasijo v pisarni Mar-Stana. Obenem je g. okrajni glavar obljubil, da ho po možnosti preskrbel tudi še nekaj obleke za ženske in nekaj pe - j ril in čevljev za možke. Opozarjamo pa, naj se prosilci j ne zglašajo pri g. okrajnem glavarju, ampak pri Mar-Stanu, Rotovški trg.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Mariboru
obvešča svoje člane in članice, da zanaprej tajništvo zopet \ redno posluje v uradnih prostorih v Gregorčičevi ulici štev. ; 10, I. nadstropje. Nadalje se poziva vse, da poravnajo zaos-tato članarino, da vrnejo stare članske knjižice, nakar se jih i uvrsti v posamezne zveze in da dobe nove članske knjižice. ; Istotam e lahko vplača tudi članarino za Delavsko zvezo. • Člani, članice, pri tem, ko Vas spominjamo dolžnosti od delavske strokovne organizacije, Vas obenem prosimo, da ji j pridobivate novih članov ter opozarjate delavstvo ob vsaki j priliki na Jugoslovansko Strokovno Zvezo. — Načelstvo X j SZ v Mariboru.
Delavske konference v baziliki Matere milosti so se pri-čele v nedeljo, dne 26. t. m., ter trajajo do prihodnje nedelje, i dne 3. decembra. Vsak večer ob 7. uri je pridiga.V pridigah \
se obravnavajo važna versko-socialna vprašanja. Obilna u- j deležba prve dni je pokazala važnost in potrebo delavskih i konferenc. Vsled tega se vabi krščansko-socialno delavstvo j ter njegovi prijatelji, da mnogobrojno obiskujejo te delav- | ske konference.	i
Poselska zveza v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo, t dne 3. decembra, v dvorani Lekarniška ulica Miklavžev ve- J čer, na katerem bodo tudi obdarovane revne članice. Priče- jj tek točno ob pol petih popoldne.	,	j
Proslava ujedinjenja dne 1. decembra t. 1. Okrajni glavar j g. dr. Lajnšič priredi dne 1. decembra, ob 9. uri zvečer v ■ Götzovi dvorani «elitni ples«, za katerega so se vabila že raz- j poslala. Vsem, ki pomotoma niso dobili povabila, pa se žele j udeležiti proslave, izda predsedništvena pisarna okrajnega g glavarstva vstopnice. Vstopnine k prireditvi ni, tudi prostih i darov še ne bo pobiralo. Garderobe bodo dve, seveda brez-plačno. Za dame ni predpisana toaleta, za gospode pa je ]
obleka temna.	*
» *.	•	•• V
Konji v gostilni. Včeraj popoldne so zdivjali konji Peklarja iz Krčevine s težkim vozom navzdol po Fran- j kopa novi ulici. Z veliko naglico so drveli proti gostilni j pri «Zlatem zvoncu« na Ruški cesti št. 8 in naravnost j skozi vežna vrata ter obstali v gostilni, ker voza niso j spravili preko praga. Natakarica je bila, vsa začudena, j ko je zagledala pred seboj dva tako čudna gosta. Vsi j mimoidoči so se pa čudili, kako je bilo mogoče, dà sta j skozi primeroma ozka vežna vrata kar obenem v diru j udrla dva bolj težka konja, ki sta sc pri vsej nesreči sa- ! mo malenkostno poškodovala na glavi in polomila vež- J na vrata. K sreči, da sta konja drvela naravnost v gos- j tilno, če bi se bila obrnila navzdol proti staremu mostu, bi bila menda oba končala z vozom v Dravi.
GLADIATORJI.	j
(Konec.)	j
Placid pa je zapovedal gonjaču, naj požene slona j skozi plamen, da bi njegova teža podrla še zadnje ostan- ! ke barikade in napravila prosto pot za naskok.
Gonjač si je odvil od pasu svoje ogrinjalo in z njim zavezal slonu oči. Plašno in boječe, pa vendar ubogljivo se je vzpela ogromna žival na goreče utrdbe. Ni bilo dvoma, pod njegovo težo bi se polomili ožgani tramovi j in zadnji up obleganih bi bil strt.
Odgovorni «radniSn Vkuto IPtsienjjak.
Tedaj pa piane Eieazar skozi plamen in dim, se za-■ žene slonu pod trebuh in ga zaporedoma zabode s svojim dolgim mečem.
Divje je zatulil slon pri vsakem sunku od strahu in bolečine >- zgrudil se je na kolena — in s težkim padcem se je zavalilo ogromno telo na kamenita tla, zmečkalo požrtvovalnega zelota pod seboj in vrglo lokostrelce raz sebe kakor peščico zrna —.
Eieazar se ni genii več —. Umri je, kakor je živel, pogumen, neuklonljiv je dal svoje življenje za Jeruzalem in tempelj.
Mariamna ga je videla, ko je planil nad slona, pa njuna pogleda se nista srečala. Bleda, nepremična je stala, ko je izginil pod ogromnim truplom, in krik groze se ji je izvil iz prsi, ko je padla nanj orjaška teža.
Placid je priletel na kamenita tla kakor zadet od strele. V zadnjem hipu je še zagledal Esko in mrtvo Valerijo, sovraštvo se mu je bliščalo iz oči, z zobmi je škripal od onemogle jeze, — pa že so planili Judje kakor besni izza barikade na osuple gladiatorje in maščevalni meč se je zablisnil nad tribunom Julijem Placidom —.
Še ^iolgo let pozneje se je spominjal Eska na zadnji pogled svojega najhujšega nasprotnike, na divje, brezupne oči, polne peklenskega sovraštva in zaničevanja do vsega, kar je zapuščal živega na tem svetu, in do vsega, kar ga je čakalo na onem svetu------.
XX.
Zmaga.
Jeruzalem je bil v rokah Rimljanov.
Gori v tempeljnu so se še sicer borile posamezne gruče Judov, ki so, zvesti svoji prisegi, rajši poginili s tempeljnom, prej nego bi ga predali poganom. Pa tudi ti zadnji borilci so videli in čutili, da je vse pri kraju, da se je izpolnila prerokba, ki jim je bila dotedaj zapečatena knjiga, da je razdjanje zavladalo v tempeljnu in da je konec judovske slave —.
Licinij je stopil z oddelkom svoje desete legije v preddverje, bolj da vzame tempelj v posest in ga obvaruje, ako mogoče, popolnega razdjanja, ko pa da se še udeleži boja —.
Pozdravil ga je Hirpin s svojim od konice do ročaja krvavim mečem.
Gladiatorjev oklep je bil razsekan in obtolčen, njegova obleka raztrgana in krvava in obraz črn od dima, pa njegov glas še ni izgubil svoje prijetno robate, hrupne šaljivosti, njegovo lice je še vedno kazalo nekdanjo dobrodušnost.
»Živel pretori« je vzkliknil. »Zopet te bom videl na zlatem vozu v zmagoslavnem pohodu na rimskih ulicah! Tempelj je tvoj in vse, kar je v njem, če se bo le še dalo kaj rešiti iz požrešnega plamena. — Boj je končan in prišel sem, da pogledam, kje bi se dal najti požirek sveže vode. Vaši ljudje ne vedo zanj in ujetnikov ni, vse so pobili. — Prejasni! Plena imam danes, da bi lahko kupil celo pokrajino, — vse bi dal za tole čelado hladne vode! Najboljši človek, kar jih je imela Palestina, umira tamle v kotu od žeje —!«	«
Vračajoč se preko dvora, da zbere svojo četo in poišče' vode po naročilu Titovem in pogasi požar, ki se je: lotil že tudi tempeljna, je zadel Hirpin na svojega mladega prijatelja in na umirajočega Katho, ki je med bojem prišel — zadnjikrat —7 spet k zavesti. Spomnil se je pri pogledu na Kalho onega starca, ki je nekdaj v Rimu tako pogumno nagovoril gladiatorje v amfiteatru, in ohranil mu je odkritosrčno občudovanje in Kafkove besede niso našle nerodovitnih tal v Hirpinovi duši
Srce se mu je krčilo od pomilovanja, da ni mogel pomagati ranjenemu starcu. Resnico je govoril, ko je rekel Liciniju, da bi dal ves svoj plen za čelado vode, pa dal bi bil tudi celo kraljestvo, če bi bilo treba —. Kri je tekla v potokih, vode pa ni bilo niti kapljice ne!
Licinij je koj dal naročilo svojim tribunom in je spremljal Hirpina v kot stebričja, kjer je ležal Kalha.
Ogorelo tramovje se je kadilo naokrog, mrtva trupla so ležala kupoma po tleh, smrtrtoranjen, polomljen, sla- j boten in umirajoč je ležal Kalha na golih tleh, pa njegov cbraz je bil miren in srečen, kot bi počival na mehki postelji in čakal na osvežujoč spanec —.
Njegove cči so se ljubeznivo obrnile k Liciniju in smehljaj mu je zasijal na licu, smehljaj človeka, ki se poslavlja za kratek čas od svojih ljubih in upa, da jih bo kmalu spet videl. Moči so mu vidno pešale.
S trudno kretnjo je pokazal na Mariamno in Esko, pogledal Licinija ter z rahlim glasom dejal:
»Skrbi za nju! Neštete zaklade sem ti odprl spodaj v taboru, — to mi obljubi v povračilo!«
Licinij je odložil ščit in stisnil umirajočemu roko.
»Moja otroka sta od danes naprej! — O moj učenik, nikoli ne pozabim tvojih naukov in tvojega zgleda —!«
Vprašajoče je gledal Kalha Hirpina.
Zamišljen je zrl predse gladiator, otožnost, sočutje, ljubezen, občudovanje mu je sijalo na obrazu in žarek upanja se mu je zasvetil v očeh.
»Vzemite ga v svojo sredino!« je šepnil Kalha.
In polno in radostno je zadonel njegov glas:
»Mogoče da bo tudi ta mož krvi eden izmed biserov v moji kroni!.Slava Njemu, ki je milostno sprejel moje poniiaio delo, ki plačuje kratke ure mojega slabega sluz-, bovanja, udarec brezbožne roke z večno srečo in neumrljivo krono! — Na svidenje, prijatelji! Zopet se vidimo, komaj da smo se ločili! Ne pozabite me! In veselite se z menoj, v ponižnem, hvaležnem veselju, da mi je bilo dano, vas poučiti p nebesih in vam pokazati pravo pot —•
Zadnje moči so mu ginevale, glava mu je klonila^ — in njegovi zvesti prijatelji so v’ pobožnem molku zrli v mirni, smehljajoči se obraz svojega mrtvega učenika, mučenikova duša pa je splavala k svojemu Gospodu po večno plačilo v nebesa —.
Konec. -
Za celo leto 1923 bo znašala naročnina za naš lisi: za celo leto dinarjev 60.—> za pol leta dinarjev 30.—, za četrt leta dinarjev 16.—, zà en mesec dinarjev 6.—.
Za inozemstvo stane naročnina «Straže« z ozirom na visoko poštnino — 40 par vsak izvod — celoletne 120 ...siarjev, za pol leta 60 dinarjev.
Iw£fcjj*telj MUoüaili.: Kotita,
/