Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497.12 Ilirska Bistrica) COBISS ® 2001927,261 I'1111 1 JJTUNIV/V IXV_71LrX AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group BDHBBB Bistrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 261 • junij 2012 PROGRAM MUZEJSKIH DELAVNIC V PARKU ŠKOCJANSKE JAME * Poletje je tu in v parku že snujemo muzejske delavnice s katerimi želimo popestriti dogajanje. Kot vsako leto bodo tudi letos vse naše delavnice brezplačne in udeležba na njih na lastno odgovornost. Objavljamo naš program v upanju, da se boste odločili v naši družbi preživeti kak zanimiv, poučen in zabaven popolda/i. Delavnice bodo tudi sproti objavljene na portalu PŠJ in našem FB profilu, kjer se lahko pojavi še kakšna dodatna, saj naša domišljija nima posebnih meja, lahko pa tudi katera odpade, zaradi nepredvidenih razlogov. stran 2 33Garažna vrata le za vas« V podjetju BLT so za svoje kupce garažnih vrat pripravili nagradno igro »Garažna vrata le za vas«, ki je potekala od 1. januarja do 31. maja 2012. V nagradni igri so lahko sodelovale vse fizične osebe, ki so kupile garažna vrata v tem obdobju in so pravilno izpolnile nagradni kupon. Zaradi velikega zanimanja pa že poteka nova, razširjena nagradna igra, v kateri poleg kupcev garažnih vrat sodelujejo tudi kupci protivlomnih vhodnih vrat. Ali ste med nagrajenci tudi vi, preverite v tokratni številki časopisa Snežnik. stran 13 SKOZI NAJLEPSE ŠAVRINSKE VASICE DO Slovenska Istra je pokrajina, kjer domuje oljka in pridelujejo eno najbolj kvalitetnih oljčnih olj na svetu. Obiskali so jo člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. stran 6 ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ? O županovih pobožnih željah, predvolilnih in povolilnih obljubah ter manjšinski opoziciji v Občinskem svetu, ki je za vse kriva... Stran 7 KULTURNA SOLA V Vačah so že osmič razglasili imena 48 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv »kulturna šola«. Laskavi naziv najboljše kulturne šole leta 2012 si je prislužila OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, naziv »kulturna šola« pa sta si prislužili tudi OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Priznanja in zastave je šolam podelil Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki vodi projekt »Kulturna šola«. Foto: Matej Maček a- stran 17 JZ Oprema: 4 varnostne blazine, ESP, klimatska naprava, aluminijasta platišča 17", avtoradio s CD in MP3, dodatno zatemnjena stekla zadaj, vzdolžni stresni nosilci srebrne barve, VarioFlex sistem treh ločenih zadnjih sedežev, dve pritrdišči IS0FIX za otroške sedeže, prednji meglenki, električni pomik prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, potovalni računalnik, po višini nastavljiv voznikov sedež, ... Specifična poraba goriva in izpusti C02: 6,4 1/100 km in 149 g/km. ribarnica CerKvemKoiina Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d. 0.0. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 * AVTO KLEPAR * AVTO LIČAR * CENILNO MESTO NADOMESTNO VOZILO * AVTOVLEKA - 24ur * POPRAVILA PO TOČI .CVV..,;' TRGOVINA * SERVIS * NAJHITREJSA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! O Basa« ne prezrite - aktualno... junij 2012 Oglasi Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 mmm mm mBmm o VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MES m ■ (0 (M Pooblaščeni prodajalec PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PAKETI: • POVEZANI 120 - 12 € • POVEZANI 400 -18 € • POVEZANI 2000 - 23 € • POVEZANI 2400 - 30 € • POVEZANI 4000 - 45 € • ITAK DŽABEST -15 do 30 let starosti + PETKA VIUMTS APARATI ZA 1 EUR itak INSTANT INTERNET NEOMEJEN DOSTOP 29 EU! 5 GB 19 EUR xe'ne'>» * A.- E-mail: spial.bratuz@gmail.com www.spial.si ALUMINIJASTA IN PVC •OKNA •VRATA •BALKONSKE ZASTEKLITVE O lani« iz občine Pivka... junij 2012 Društva diabetikov MEDOBČINSKO SREČANJE V prelepem sončnem vremenu so se 16.6. v Postojni zbrale ekipe društev diabetikov iz Cerknice, Sežane, Ilirska Bistrice in Postojne, kjer so tekmovale v balinanju in pikadu. To srečanje organizira vsako leto eno izmed društev. Letos je bilo na vrsti Društvo diabetikov Postojna, ki združuje člane iz občin Postojna in Pivka. Predsednica Društva diabetikov Cerknica, ga. Doroteja Nared, je posebej poudarila, da je zelo vesela, da seje po dolgem času tudi nji- hovo društvo udeležilo tega tekmovanja in sicer z žensko ekipo v balinanju. Prav tako je zelo pohvalila organizatorja srečanja. Prijetno druženje in tekmovanje za bogato obloženo mizo, se je končalo okrog poldneva, sledilo je podeljevanje medalj in kosilo. Prvo mesto v balinanju (moška in ženska ekipa) so dosegli balinarji Društva upokojencev Postojna, prvo mesto v pikadu pa Društvo diabetikov Sežana. Radi bi ste zahvalili vsem tekmovalcem in obiskovalcem, posebej pa še donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja. Veseli in prijetno razpoloženi smo se odpravili domov in si obljubili, da se drugo leto spet srečamo. MARIJA KLJAJIČ, Foto: Marica Batis Park vojaške zgodovine HELIKOPTER GAZELA TO-OOI VELENJE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA Park vojaške zgodovine Pivka je bogatejši za izjemen muzejski eksponat. V Pivko je bil namreč prepeljan helikopter GAZELA TO-001 VELENJE. Helikopter gazela TO-001 Velenje je bil prvi letalnik Slovenske vojske in predstavlja muzejski predmet izrednega pomena za slovensko vojaško zgodovino. V uporabi je bil do leta 1994, ko je doživel nesrečo v Kočevskem rogu. Helikopter so restavrirali in postavili pred sedež 15. BRVL na Brniku, kjer pa je zaradi vremenskih vplivov začel propadati. Leta 2008 je bil helikopter ponovno restavriran in tako so ga povrnili v stanje iz julija 1991. Nekaj časa so ga hranili v hangarju na letališču v Cerkljah ob Krki, potem pa so ga prestavili v križišče v tej vojašnici, kjer pa ni ostal dolgo, saj bi bil spet izpostavljen vremenskim vplivom. Za prevoz helikopterja je poskrbel 670. logistični bataljon iz Slovenske Bistrice s svojimi prevoznimi zmogljivostmi. Za začasni premik gazele v Park vojaške zgodovine so se v Slovenski vojski odločili, ker do zdaj ni bilo priložnosti, da jo predstavijo v primernih prostorih. Javnosti so jo tako pokazali le občasno na dnevih odprtih vrat in podobnih prireditvah, v Parku vojaške zgodovine pa bo predstavljena na način kot si ga muzejski predmet izrednega pomena za slovensko vojaško zgodovino tudi zasluži. POLETNI URNI K V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Obiskovalce obveščamo, daje s 1.6.2012 pričel veljati poletni urnik Parka vojaške zgodovine Pivka. Muzejske razstave in zbirke si je možno ogledati vsak dan med 10. in 17. uro. Za ogled notranjosti podmornice je zaželena predhodna najava na +386 (0)31 775 002. Park vojaške zgodovine Pivka, Foto: PVZ Skupaj za boljši jutri SVEČAN ZAKLJUČEK USPOSABLJANJA ODRASLIH in še. Program je bil zelo poučen, saj smo pridobili ogromno informacij kako ravnati v resničnem življenju, veliko pa smo delali tudi praktično. Samo izobraževanje je bilo prijetno druženje udeležencev z mentorjema, saj smo si poleg sprejemanja znanja izmenjali tudi različne izkušnje iz svojega življenja. Udeleženci si zelo želimo, da bi se izobraževanje jeseni nadaljevalo, saj je pridobivanje, obnavljanje in nadgrajevanje tovrstnih znanj velikega pomena za varnejše in lepše življenje, mentorja Lili Primc in Duško Gojič pa nam znata na preprost in razumljiv način podajati svoje strokovno znanje in izkušnje. Med tečajniki in mentorjema pa se je spletla tudi marsikatera prijateljska vez. Vsi udeleženci imamo samo pohvalne besede o programu. Jerneja Mikša 29. maja so tečajniki 50-ur-nega programa SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI, ki je eden izmed programov projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), uspešno zaključili izobraževanje. Svečana podelitev potrdil je potekala ob dobrotah, ki sojih pripravile tečajnice in domačem soku. Srečko pa "je vsem podaril prikupne miške iz kamna. Brezplačno izobraževanje je potekalo v Pivki od marca do konca maja v sklopu splošnega neformalnega izobraževanja odraslih v okviru Ljudske univerze Postojna. V samem programu smo se tečajniki seznanili s preventivnim in samozaščitnim vedenjem na različnih področjih življenja in s tem, kako ukrepati v primeru krizne situacije. Skratka: kako pomagati sebi in drugim, veliko pa smo se pogovarjali tudi o medsebojnih odnosih, sprejemanju drugačnosti in še Srečanje SREČANJE SLOVENSKEGA IN KOROŠKEGA PREDSEDSTVA Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj se je v začetku junija srečal z delegacijo Zveze občin dežel Koroške. Namen delovnega obiska je bila izmenjava informacij glede delovanja obeh združenj ter izpostavitev možnosti za medsebojno povezovanje in sodelovanje. Goste iz Koroške je predsednik ZOS, sicer tudi župan Občine Pivka sprejel v svoji občini in jim po uradnem sestanku na sedežu le te, predstavil največji turistični projekt v Pivki, Park vojaške zgodovine. Srečanje, ki je potekalo v zelo sproščenem vzdušju, je bilo nedvomno lepa priložnost za izmenjavo mnenj in sklepanje novih vezi, ki bi lahko v prihodnje stkale pomembno možnost za sodelovanje med dvema sosednjima državama. Na obisku Obisk pri pivških oskrbovancih Doma upokojencev V maju so občani Pivke v okviru številnih dogodkov praznovali svoj občinski praznik. Praznovanja se žal niso mogli udeležiti nekateri Pivški občani, ki so nastanjeni v Domu upokojencev v Postojni. Župan Robert Smrdelj jih je v ta namen obiskal in povabil v mesto na kavico. Za organizacijo dogodka je poskrbel Karitas Pivka. Dogodka" so se udeležili tudi župnik Marjan Škvarč, oba pivška podžupana in direktorica Doma Alenka Curk. Župan je prisotne nagovoril s pozdravom, predstavil jim je podžupana Andreja Godino in Borisa Rebca ter predstavil delo v Občini. Obljubil jim je, da bo v bodoče poskrbel, da bojo občani obiskali Pivko in si pobliže ogledali njen razvoj. SLOVO OD OSNOVNOŠOLSKIH KLOPI Tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta so bili na sprejem pri županu povabljeni učenci, ki se z letošnjim letom poslavljajo, od osnovnošolskih klopi in so v vseh letih šolanja dosegli odličen uspeh. Odličnjaki pri županu Projekt POMAGAJMO SSOS - DRUŠTVO VITA PIVKA Sindikat socialnih oskrbovalk Slovenije (v nadaljevanju SSOS), ki ima svoj sedež v Pivki, je 11. junija sklenil dogovor z ekipo projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), ki deluje v okviru društva Vita Pivka, o izvajanju svojih programov tudi za člane SSOS. SSOS je v dobrem letu delovanja uspel za svoje člane, ki prihajajo iz mnogih občin Slovenije, izboljšati pogoje dela, uspel pridobiti nekatere pravice, ki pripadajo socialnim oskrbovalkam in oskrbovalcem in povrniti nekatere pravice, ki so jim bile neupravičeno odvzete. Predsednica sindikata Marija Oražem je ob tem povedala: »Za svoje člane želimo le najboljše, zato smo sklenili dogovor z ekipo projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), saj vemo, da se da tudi za socialne oskrbovalke in oskrbovalce določene stvari izboljšati tudi s poznavanjem tem, ki jih nudi Društvo Vita iz Pivke v svojih programih.« Vodja projekta Lili Primc pa je izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem s SSOS. Prepričana je, da bodo znanja, ki jih nudijo članom sindikata izboljšala tako njihovo osebno življenje kot tudi delovno področje in dodala: »Širok spekter programov projekta smo prilagodili znanju in izkušnjam članom sindikata. Pri svojem delu se namreč trudimo, da za vsako ciljno skupino pripravimo vsebine, ki so za njih optimalne.« Oražmova in Primčeva ugotavljata, da v današnjem hitrem tempu življenja pogosto pozabljamo na sočloveka in primerne medsebojne odnose, zato so programi projekta primerni za vse generacije, saj so prilagojeni vsem starostnim skupinam tako na področju ukrepanja v različnih kriznih situacijah kot tudi na področju medsebojnega sodelovanja. In po dolgoletnih izkušnjah je več kot očitno, da programi projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) pripomorejo k lepšemu in varnejšemu življenju. Več o sindikatu na: www.ssos.si/ Več o društvu Vita na: www.drustvo-vita-pivka.com/ junij 2012 iz občine Postojna... Jubilej Smučarski klub Kalič Smučarski klub Kalič Postojna v letu 2012 obeležuje 50 let, od kar je bil v Postojni ustanovljen smučarski klub kot tak, zato so se člani kluba odločili to pomembno obletnico praznovati malo drugače. V soboto 9. 6. 2012 so v Domu krajanov v Landolu organizirali slavnostno prireditev ob 50-letnici Smučarskega Kluba Kalič Postojna. Skupaj s povabljenimi so se spomnili prvih začetkov, preštanfali skozi zgodovino kluba in v smučarskem duhu proslavili svojega Abrahama. SK Kalič Postojna je vsem še živečim predsednikom podelil spominske plakete, tekmovalce in najmlajše člane kluba pa nagradil s pohvalami in praktičnimi nagradami. Prireditve se je z nagovorom udeležil tudi župan Občine Postojna Jernej Verbič, ki je izročil protokolarna darila in zaželel še naprej uspešno športno pot vsem tekmovalcem. Začetki smučanja na postojnskem sicer segajo v obdobje po I. svetovni vojni. V letih 1945/46 je bila ustanovljena Samostojna smučarska sekcija, ki je pomenila prvo organizirano smučarsko dejavnost. V sekciji, ki je štela 20 članov so sodelovali alpski smučarji, tekači in skakalci. Značilnost tega obdobja je izredna zagnanost njenih članov, ki so se udeleževali tekmovanj v izredno skromnih pogojih. Od leta 1948 dalje so bili smučarji v Postojni organizirani kot sekcija v Športnem društvu Železničar, nato so prešli pod okrilje TVD Partizan (vtem obdobju smo dobili prvega učitelja smučanja), nato pa pod okrilje Planinskega društva Postojna. Leta 1962 pa je bil v Postojni končno ustanovljen SMUČARSKI 'KLUB, kateri je deloval pod imenom SK Nanos. Klub je tako pridobil na množičnosti, izoblikovala se je tekmovalna vrsta, iz katere smo kasneje pridobili strokovni kader in učitelje smučanja. V tem desetletnem obdobju je bil prvi predsednik smučarskega kluba MIRO GOLOB, z njegovim delom pa je kasneje nadaljeval dr.PETER HABIČ. Leta 1972 se Smučarski klub Nanos preimenuje v Smučarski klub Postojna ter v sezoni 1973/74 Postojna dobi KALIČ in vse pogo- je za nadaljnji razvoj množičnega in tekmovalnega smučanja. V tem obdobju so pričelo načrtno delati s tekmovalci Peter Habič, Marjan Žmakin Stane Ražen, klubu pa v obdobju od 1972- 1983 predsedovali PETER ŠTEFIN, IGOR JOŠT in MIRO ALBREHT. V obdobju od 1983 do 1991 so se tekmovalci še vedno udeleževali tekem za notranjski pokal in občinskih tekmovanj na Kaliču, Sviščakih, Ulovki in Mašunu. Ker pa so bile zime leta 1989 in 1990 zelo slabe so treningi potekali tudi na Zelenici in Krvavcu. Leta 1991 pa se Smučarski klub Postojna preimenuje v SMUČARSKI KLUB KALIČ POSTOJNA in je v istem letu vpisan v register društev. Člani, otroci in mladina, trenirajo na Kaliču, udeležujejo se tekem za notranjski pokal in državnih tekem ter izobrazijo veliko učiteljev smučanja, ki nadaljujejo poučevanje in treniranje smučanja. V začetku leta 1983 je vodenje kluba prevzel ANDREJ OGRIZEK, kasneje s svojim delom nadaljeval MIRAN LAPANJA ter leta 1991 ponovno prevzel vodenje ANDREJ OGRIZEKter ga vodil do leta 2003, ko so člani kluba za predsednika izvolili PETRA ČIGONA. Takratni plan kluba in tako je tudi še danes so usmerjeni v delo na področju alpske šole in tekmovalne sekcije ter v organizacijo smučarskih tečajev. V sezoni 2007/2008 se je Smučarski klub Kalič Postojna prvič udeleži tekmovanj v okviru Primorskega pokala, v katerem sodelujejo klubi iz Slovenije, Italije in Avstrije. V tem času klub pridobi na množičnosti, saj so se zlasti tekmovanj za Primorski pokal poleg otrok začeli udeleževat tudi starši ter ostali člani kluba. V sezoni 2008/2009 je Smučarski klub Kalič Postojna prvič organiziral tekmo za Primorski pokal, ki sojo poimenovali »Tekma za Miškotov pokal« v spomin na Draga Čigona. V vseh preteklih letih so bili tekmovalci Smučarskega kluba Kalič zelo uspešni. V letošnji sezoni 2011/2012 so bili uspehi več kot odlični na vseh ravneh. V skupni razvrstitvi tekem za Notranjsko primorski pokal so tekmovalci dosegli odlično drugo mesto, v skupni razvrstitvi tekem za Primorski pokal pa prvo mesto. Postojnska jama 140 let vlaka »Kako, da ni v Postojnski jami na razpolago jezdnih živali, saj bi se gotovo vsak gost ob vračanju iz nje rad zaupal osliču ali poniju, da pojaše na njem. To bi bil obenem nov vir dohodkov.« A. Schmidi, A., Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas, Wien 1854. Taka so bila razmišljanja prvih turističnih urejevalcev jame, ki so jim sledile resne razprave o tem, kako bi Južno železnico speljali po rovih Postojnske jame. Sprejeta rešitev je bila seveda drugačna, zametek ideje o neke vrste prevozu po jami zaradi naporov, ki jih je hoja povzročala obiskovalcem, pa je bil narejen. Z gradnjo jamske železnice so pričeli na pobudo predsednika Jamske komisije in okrajnega glavarja Antona Globočnika. 16. junija 1872 je v Postojn- . ........ ski jami stekla prva turistična jamska železnica na svetu. Položili so 1534 m tirov 9°r azir)a ob odPrtJu filatelistične razstave ob širine 62 cm za dvosedežen voziček Phaeton, ki so ga po jami potiskali jamski 140 letn,cl zelezn,ce v Postojnski jam. služitelji. Leta 1914 so naročili prvo rudniško lokomotivo z enovaljnim bencinskim motorjem in vagoneti. Zaradi svetovne vojne so lokomotivo Montania prejeli šele po vojni in jo začeli redno uporabljati 2. avgusta 1924. Od leta 1959 so v uporabi električne lokomotive z zmogljivostjo 12 000 obiskovalcev dnevno na dvotirni krožni progi dolžine 3750 m. Pomembno obletnico obeležujemo skupaj s Filatelistično numizmatičnim društvom Postojnska jama (v ustanavljanju), kije ob tej priložnosti izdalo priložnostno ovojnico, na pošti v Postojni pa bo 14 dni v uporabi tudi priložnostni poštni žig z motivom prvega ročnega vozička iz Postojnske jame. V avli Jamskega dvdrca je bila odprta filatelistična razstava, na kateri avtorja, mag. Igor Blažina in Mitja Jančar, predstavljata razglednice, znamke in žige z motivi Postojnske jame, predvsem z motivom vlaka, ki je v stoletju in pol postal eden najrazpoznavnejših motivov Postojnske jame. Postojnska jama d.d. pa je dopolnila zbirko osebnih znamk, in sicer sta se že znanim motivom pridružila še dva motiva vlaka na znamkah vrednosti A in C. Razstava v avli jamskega dvorca bo na ogled do 15. julija 2012. Ljudska univerza NOVOPEČENI SOCIALNI OSKRBOVALCI S POSTOJNSKEGA Kandidati za socialne oskrbovalce/oskrbovalke na domu lahko odslej opravijo verificirano usposabljanje s področja sociale oskrbe in pristopijo k preverjanju znanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za opravljanje tega poklica tudi v Postojni (na OE Ljudska univerza Postojna, Zavod Znanje Postojna). Prva skupina se je že opogumila in lahko se pohvalimo s prvimi šestimi socialnimi oskrbovalci na domu, ki so v mesecu maju zaključili predpisano usposabljanje in po uspešno opravljenem preverjanju znanja pred tričlansko zunanjo komisijo pridobili certifikat, ki kot javnoveljavna listina na območju Evropske unije dokazuje njihovo usposobljenost za opravljanje omenjenega poklica. Za dosežek jim iskreno čestitamo in želimo veliko poklicnih uspehov! OE Ljudska univerza Postojna Vabimo vas FURMANSKI PRAZNIK 2012 / Program Ste že slišali za tovornike, furmane, za Martina Krpana,... Preživite nedeljo, 8. julija 2012 od jutra do polnoči na 21. FURMANSKEM PRAZNIKU pri POSTOJNSKI JAMI 9.30 • jahanje konj in vožnja z zapravljivčki, vse do večera pokanje z biči ob zvokih narodnih in furmanskih viž harmonibticv PLOŠČAD PRED POSTOJNSKO JAMO 10JO in 13.45 • nastop Folklorne skupine Bohinjska Bistrica 12.30 • nastop Folklorne skupine Torbarji, Postojna PARK POSTOJNSKE JAME 9.00 • prikaz prek 40 razstavljalcev domače in umetnostne obrti in drugih dejavnosti - kovač, sedlar, kolar, pkuir, sodar, lončar, rezbar, ptedtea. ovčarstvo, žganjekuha, čebelarstvo, izdelava narodnih noš, vezanje in čipknrstvo, čevljarstvo, slamnikarotvo... (do 19.00), e predstavitev starodobnih vozil, Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Postojna • tekmovanje v kuhanju furmanskega golaža, predstavnikov Brkinov • Krasa • Notranjske 10.00 • tekmovanje v diatonični harmoniki, za pokal Postojnske jame, v sodelovanju z Glasbeno šoto Vilija Marinška 1100 in NJO • prcdsu»vhcV žganjekuhe m šil« krepkega za pokušino II JO in 14.00 • kovanje konja 13.00 • razglasitev rezultatov tekmovanja županov v kuhanju furmanskega golaža 13.30 • nastop Športno kinološkega društva Postojna, predstavitev programa AgHitv 15.00 • SPREVOD FURMANOV S KONJI. VOZOVI, TOVORI TER DRUGIH. z Notranjske. Dolenjske, Gorenjske, s Krasa. Štajerske, Primorske, Istre — po uktu Postojnske godbe 1808 in mažoretk KD Franc Žiberna Povir, s parkirišča pred PC Primorka, po Cesti na K retino ko. Cankarjevi m Vojkovi uliti, po Ljubljanski in Titovi cesti, mimo hotela Krtu, po Jamski cesti na osrednje prizorišče - PARK POSTOJNSKE JAM! 1600 • predstavitev voz s tovori in furmanov - voditelja Janez Dolinar in Ana Tavčar 16.30 • nastop Bršlulin bande. KKTŠO Alojzij Mihelčič Harije • nastop KD Šavrfni in anka šavrinke, Gračišče • razglasitev najbolj izvirnega voza s lovorom in furmana • izpust 21 golobov v počastitev 21. Furmanskega praznika /7.00 • humoristično razvedrilni program, animacija gostov ter družabne igre. Janez Dolinar in Ana Tavčar z™*.v a) • nastop ansambla NAVIHANKE, in pevke Mance Špik, plesna glasba in obilo zabave . lahko boste poskusili različne furmanske golaže, klobase, pršut ntylepše prati«, kračo s hrenom po krpanovo. furmansko pralo, koutrahantsfcega piščanca in furmansko pojedino,... Pridite med FURMANE, v Postojno! VSTOPNINE NI! Prisrčno vabljeni! Turistično društvo Postojna V primeru dežja, bo prireditev v nedeljo, /5. julija 2012 TUDI LETOŠNJE POLETJE NA RADIU 94 BO - NAJ POLETJE S prvim julijem je na Radiu 94 že enajstič stekla akcija z naslovom Naj poletje, v kateri želimo s pomočjo naših poslušalcev poudariti najboljše, kar ponuja naša regija in tako prispevati k boljši turistični ponudbi in lepšemu videzu naših krajev. V minulem desetletju smo tako že večkrat iskali najboljšo kavo, sladoled, kulinarično posebnost in sladico, najlepši spominek, najbolj prijeten gostilniški vrt in prostor za piknik, najbolj urejeno izložbo, mesto in vas, najbolj priljubljeno planinsko kočo, najbolje organizirano športno rekreativno prireditev na prostem, najbolj čisto stranišče in najbolj prijaznega natakarja ali natakarico. Priznanja za lansko poletje so razobesili: slaščičarna Cukrček Postojna za kavo, postojnska slaščičarna Majlont za sladoled, Gostišče Furman z Rakeka, od koder prihaja tudi najbolj prijazna »kelnarca« Barbara Mivec, za gostilniški vrt, Unčani za organizacijo Maistrovega pohoda, pekarna Brioš Zagorje za kremno rezino, Gostišče Mašun za divjačinski golaž in vaščani Lohače za najbolj urejeno vas. Tudi v letošnjih devetih počitniških tednih računamo na sodelovanje naših poslušalcev, ki bodo lahko dvakrat dnevno glasovali v živo ali prek SMS-ov, ves čas pa na naši spletni strani www.radio94.si. Ob ponedeljkih bomo zbirali predloge, glasovanje pa bo potekalo do petka. Letos uvajamo novost - o zmagovalcu bo soodločala radijska komisija, ki bo na terenu preverjala, koliko držijo trditve in pohvale. Kot vedno, pa bomo tudi letos zmagovalce obiskali in z njimi poklepetali v živo, med sodelujoče pa razdelili lepe nagrade. NTfe 91,1 -107,1 Mhz Skupaj zR% Ne prezrite - potepanja... Skozi najlepše šavrinske vasice do morja V ponedeljek, 18,6.2012 smo se člani Univerze za tretje življensko obdobje zbrali na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici in se odpeljali v Koper, z namenom, da si ogledamo prelepe šavrinske vasice in popoldan preživimo na križarjenju po slovenski Obali. V Kopru nas je sprejela in pozdravila gospa Kristina Gorišek, žena našega prijatelja in znanca bistričana Jureta Goriška, iz turistične agencije Autentica, ki nas je vodila skozi najlepše šavrinske vasice. Najprej smo si ogledali zanimivo istrsko vasico Koštabono, ki jo obdajajo šmarski, pomjanski in pučarski hribi na eni strani ter dolina reke Dragonje in hrib Brič na drugi. Zanimivost vasiče so hiše nanizane v obliki drevesne krošnje. Zelo zanimiva je vaška arhitektura s tipičnimi istrskimi elementi. Vas omenjajo že v 12. stoletju. Takoj na začetku vasi stoji cerkev posvečena sv. Kozmi in Damijanu, zavetnikoma zdravja. Na tem mestu je stal tempelj Bone, boginje plodnosti, zdravja in dobrote. Ogledali smo si notranjost cerkve in se sprehodili po vrtu za cerkvijo, od kjer je čudovit razgled na okolico. Na cerkvenem vrtu nas je sprejel in pozdravil naš prijatelj bistričan Lado Primc - Duč, ki nam je postregel z njihovimi domačimi dobrotami (istrskim aperitivom, figovo marmelado, sirom, oljčnim oljem in olivami). Sprehodili smo se še do spodnjega konca vasi, kjer stoji pokopališka cerkev sv. Andreja. Sredi vasi pa je cerkvica blaženega Elije, koprškega zavetnika. Ob sprehodu skozi vasico smo srečali našo znanko, bistričanko gospo Antonijo Zadkovič roj. Boštjančič. Vesela našega obiska in srečanja, nam je zaželela prijeten dan v sedaj njeni Istri in nam za popotnico podarila steklenico pristnega domačega borovničevca. Po ogledu vasice smo se odpeljali do znamenitega poganskega znamenja "krkavškega kamna" znanega tudi kot pomembna energijska točka. Ta kamniti 2,5 m steber (1m je pod zemljo) naj bi bil postavljen v 1. stoletju pr. n. št. Na njem sta v preprostem slogu vrisani dve goli človeški podobi z vodoravno razširjenima rokama in sončnim nimbom okoli glave. Naša pot se je nadaljevala v vasico Krkavče, zgrajeno na skali nad reko Dragonjo. Vas je bogato arheološko najdišče ostankov iz rimske dobe in srednjega veka. Pred cerkvijo sv. nadangela Mihaela zgrajeno v 17. stoletju nas je pozdravil in sprejel gospod Paolo Reja, ki je tudi vodil ogled te najbogatejše cerkve v slovenski Istri. Njegova prisrčnost in gostoljubnost se je zaključila s pogosatitvijo na trgu pred cerkvijo (odličnim pecivom, nešpljami, sokom in istrskim vinom) in šopkom dišeče sivke, ki jo je podaril vsem udeležencem izleta. Slovenska Istra je pokrajina, kjer domuje oljka in pridelujejo eno najbolj kvalitetnih oljčnih olj na svetu. Ustavili smo se v vasici Padna in si pri družini Grego ogledali oljarno (torklo), okusili čudovito oljčno olje, sir in istrsko vino. Seveda, pa domov nismo prišli brez te odlične istrske (oljčnega olja) dobrote. Pot smo nadaljevali v Izolo, kjer smo se vkrcali na ribiško barko. Veseli in zadovoljni smo uživali v skoraj štiri urnem prijetnem križarjenju po slovenskem morju. Občudovali smo lepote slovenske Obale, Strunjanski zaliv, pečine Belih skal, Mesečev zaliv in naša prelepa obalna mesta. Najhrabrejši pa so si privoščili tudi skok v morje in plavanje v lepem, toplem in mirnem slovenskem morju. Ob kratkem postanku nas je naš kapitan postregel z obilno "ribiško marendo". Seveda, pa ob čudovito pripravljenih morskih dobrotah, nismo pozabili na star ribiški pregovor, ki pravi: "Riba plava trikrat. V morju, oljčnem olju ter v vinu.". Po končanem križarjenju nas je v Izoli sprejel in pozdravil organizator izleta, naš prijatelj in znanec, pa seveda tudi bistričan Matjaž Primc. Vesel in zadovoljen, da smo preživeli lep in prečudovit poletni dan, nam je zaželel srečno vrnitev in skorajšnje ponovno snidenje. Na poti domov je sledil še postanek v Črnem Kalu. kjer smo nazdravili s pristnim domačim borovničevcem, se postregli s sladico, kavo in sokom ter si zaželeli lepe in prijetne počitnice. Dan je bil zelo vroč, vendar prijeten in nepozaben. UTŽO Ilirska Bistrica Turistično društvo Ilirska Bistrica EKSKURZIJA NA OBALO Člani turističnega društva se trudimo vsako leto sproti, da bi realizirali na letni načrt, čeprav nam vedno ne uspe. Ponavadi izvisi zaključna strokovna ekskurzija. Zmanjka časa! Čeprav so to resnično poučne ekskurzije, kjer spoznavamo primere dobrih praks novih društev, z njimi spletemo nova poznanstva in rojevajo se nove oblike sodelovanja. A letos nam je uspelo, da smo se odpravili na slovensko obalo in srečali smo ljudi, nove vsebine in oblike druženja. Potem, ko smo si v Hrastovljah ogledali znamenito cerkvico, smo pod njo odkrili mali vojaški muzej, ki ga je dolga leta pripravljal in nato odprl domačin. V mali sobici je razstavil zbirko orožja, vojaških uniform, fotografij in številnih drugih predmetov, od katerih ima vsak svojo zgodbo. Tam bi lahko bili vsaj en dan, a smo morali dalje, kajti dan je bil krasen in je vabil. Odpeljali smo se čez Šavrinske hribe in si ogledali vasi Slovenske Istre. V Marezigah smo iz razgledne točke videli naše morje, kolikor ga pač je. Sprehodili smo se po Koštaboni in občudovali arhitekturo preteklega časa. Ko smo prišli na drugo stran hribovja, se nam je odprl pogled na dolino Dragonje in preštevali smo s trtami zasajena polja. Na malem letališču v Seči smo občudovali pristanke in zlete kar številnih malih športnih letal, nato pa iz avtobusa videli še soline. V Portorožu so nas pričakali skupina »Rosa Klementina«, Društvo za ohranjanje kulturne dediščine oblačil Portorož. Društvo je mlado, od leta 2010 in nosi ime po avtohtoni vrtnici, ki je tu doma že kakih 100 let in še danes krasi portoroški rožni vrt. Pričakale so nas tri dame v čudovitih replikah starih oblačil iz časa, ko ja Portorož nastajal. V njihovi družbi je bil gospod v lepi poletni obleki tistega časa in se obnašal popolnoma kavalirsko. Skupina nas je prijazno popeljala po mestu in nam razkazale nekatere pomembnejše vile. Skupaj smo šli na kosilo, poklepetali, spletli nove vezi in se dogovorili za naslednje srečanje. »Morda se v kratkem vidimo«, smo si rekli. In naprej, smo šli proti Krasu, v Križ, kjer so nas pričakali v vinski kleti. Ravno so imeli osmico. Nič nam ni manjkalo, postregli so nam z jedačo in pijačo, mi pa smo jim v povračilo zapeli nekaj pesmi tako, kot pač znamo. Domov smo prišli polni lepih vtisov in - prav dobre volje! za TD Milojka Primc PD Snežnik IliElllllllll^l^lllllllll^^^lllllllllilllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^B Uspešen zaključek akcije V soboto, 16.6.2012, je mladinski odsek PD Snežnik Ilirska Bistrica organiziral zadnji planinski izlet za osnovnošolske otroke v tem šolskem letu. Šesti uspešno izveden izlet je bil krona naše nove akcije Mlad Bistr'škiplaninc, ki smo jo letos izvedli prvič. Želeli smo, da se zaključni izlet razlikuje od predhodnih, zato smo poskrbeli, da je bil izlet prava nagrada za vse, ki so pridno hodili z nami celo leto. Kot zadnjo smo tako izbrali čudovito Veliko planino, ki je očarala tako naše mlade planince, kot tudi njihove starše in spremljevalce. V soboto se je na izlet na Veliko planino iz Ilirske Bistrice odpravilo več kot 100 planincev in skupaj smo v čudoviti naravi Kamniških Alp preživeli nepozaben dan. Prava dogodivščina je bil že sam vzpon z nihalko. Po izstopu pa smo se v veliki koloni povzpeli pod dvosedežnico Šimnovec proti gostišču Zeleni Rob. Tu smo malicali in z žigi napolnili planinske dnevnike. Po daljšem počitku smo pot nadaljevali proti pastirskemu naselju. Vsi smo bili očarani nad tipično arhitekturno podobo pastirskih koč. Videli smo pastirje in živino, ki se je pasla po rajskih livadah. Naš cilj je bila Kapela Marije Snežne. Tu smo s pomočjo najmlajše udeleženke našega izleta izvedli dolgo pričakovani žreb. Izmed otrok, ki so se udeleževali izletov v okviru akcije Mlad Bistr'škiplaninc smo izžrebali Diano Antončič. Diana se bo za nagrado lahko brezplačno udeležila letošnjega planinskega tabora. Po poti ki poteka mimo turističnega naselja in gostišča Zeleni rob smo se spustili nazaj proti zgornji postaji nihalke. Ponovno smo uživali v vožnji in se prijetno utrujeni vrnili k avtobusom. Z veseljem lahko povemo, da so se na našo novo akcijo, ki sodi med programe Hura Prosti čas Zavoda za šport RS Planica pozitivno odzvali tako otroci kot njihovi starši. Izvedli smo vse kar smo si zadali in organizirali 6 zanimivih in različnih izletov, izmed katerih dva v naši okolici (Primož-Šilentabor, MedvižL ca-Razsušica) in tri iz različnih slovenskih regij (Krim, Blegoš, Velika planina), pri čemer nismo pozabili tradicionalnega Miklavževega nočnega pohoda. Na vsakem izletu so otroci na posebnih kartončkih zbirali žige MBP in najbolj pridni so bili nagrajeni. Vsi, ki so bili najmanj na treh izletih so prejeli lepo majčko z znakom MBP. Za vse tiste, ki so se udeležili vseh izletov, pa je bil zadnji izlet brezplačen. Z akcijo smo hoteli navdušiti otroke nad planinskimi izleti in preživljanjem časa v naravi. Otrokom in njihovim staršem smo želeli ponuditi priložnost, da v naši družbi odkrivajo lepote naše dežele in gora na drugačen način. S ponosom lahko rečemo, da nas je bilo na vsakem izletu več kot 100 in da so se nam z veseljem pridružili tudi številni starši, stari starši in ostali sorodniki. Približuje se poletje in s tem ugoden čas za preživljanje v naravi. V PD Snežnik Ilirska Bistrica ne bomo počivali. Za otroke bomo v juliju organizirali mladinski gorniški tabor v Koprivni, h udeležbi katerega vabimo vse planince, ki še niste izpolnili prijavnice. Tina Turkovič, Martina Kastelec, foto: Martina Kastelec junij 2012 iz občine Ilirska Bistrica... lhi!*0 Komentar iz Občinskega sveta ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? Med razpravo o zaključnem računu občine je župan Emil Rojc izjavil, da se zaključni račun obravnava na enak način kot v preteklih letih, v času mandata Antona Šenkinca in dodal: »Ker občina v zadnjih štirih letih ni imela poročila nadzornega odbora, ga iz istega razloga nima niti sedaj«. Približno enake primerjave uporablja v svojih člankih novinarka Dragica Jaksetič, ko opisuje neprimerno vodenje sej in slabo delo župana Emila Rojca. V večini njenih člankov je ob neprimernemu obnašanju župana takoj dana primerjava s prejšnjim županom Antonom Šenkincem. Če je Šenkinc lahko kričal 'in tolkel po mizi, potem lahko dela to tudi Rojc, če je prejšnjemu županu Občinski svet vse potrdil, potem lahko vse potrdi tudi sedanjemu, neglede na to ali je to dobro za občino ali ne. . Emil Rojc lahko prekinja pogodbe z izvajalci del, če ugotovi, da so podpirali prejšnjega župana, »menda zato, ker naj bi financirali volilno kampanjo prejšnjega župana«, kot preberemo v članku Dragice Jaksetič. Dobro bi bilo, če bi ga. Jaksetič ta »menda« potrdila z izjavo kakšnega obrtnika, če je v vseh letih kdorkoli prispeval en sam euro za volilno kampanjo Antona Šenkinca. Morda bi se lahko tudi vprašala, kdo je financiral vse predvolilne piknike in shode sedanjega župana, ki so se jih udeleževali poslanci in ministri in kdo lahko sedaj izvaja dela na občinskih investicijah, posebno tistih, za katere ni potrebno objaviti razpisa na portal javnih naročil. Lahko bi se tudi to primerjalo s prejšnjim županom, še posebej bi bila dobra primerjava glede na čas dveh mandatov (8 let) Antona Šenkinca in slabo polovico mandata (1,5 leta) Emila Rojca. Razlika je zelo velika, opazi jo lahko vsak, ki ga to zanima. Seveda pa tega človek ne vidi, če noče videti. Take metode obtoževanja nasprotnikov in primerjave s predhodnikom se je samo v letu in pol zelo dobro naučil tudi Emil Rojc. Tako smo lahko na Radiu Capris v oddaji »Naš župan odgovarja« (8.6.2012) lahko slišali županovo izjavo, da je za neimenovanje nado-. mestnega člana Občinskega sveta (po odstopu Jerice Strle je to Igor Štemberger) kriva opozicija, posebno pa Anton Šenkinc, ker blokira imenovanje novega člana Občinskega sveta. Kako lahko opozicija z devetimi glasovi proti koalicijskim trinajstim glasovom blokira imenovanja, je razvidno tudi pri zamenjavah članov v svetih zavodov in delovnih telesih Občinskega sveta iz vrst opozicije. Če se namreč član opozicije v teh telesih županu ne dopade ali zameri, ga koalicija razreši - in to kar brez točke dnevnega reda Občinskega sveta ter brez obrazložitve in utemeljitve. Prav tako naj bi bil - po izjavi župana na seji Občinskega sveta - za premalo pobrano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kriv prejšnji župan Šenkinc, ker ni dvignil cene nadomestila, zdaj pa ga bo moral on. Ker se na izračun pritožujejo podjetja, bo za vse kriv on, ne pa njegov predhodnik Šenkinc, zato ne ve, kaj narediti. Župan nam je v intervjuju ob občinskem prazniku v Bistriških Odmevih (maj 2012) dal vedeti, da ostajamo v Notranjsko - Kraški regiji in bomo EU sredstva tam črpali tudi v naslednji finančni perspektivi 2014 - 2020. Lahko bi do danes že vedel, da je osnova za črpanje EU sredstev razvojna regija in ne statistična, kot trdi Emil Rojc v intervjuju. To pomeni, da je bil sklep Občinskega sveta o prestopu občine Ilirska Bistrica v Obalno - Kraško razvojno regijo le pesek v oči občanom, za lepšo samopodobo župana, da podpira Primorsko. Da župan eno govori, drugo pa dela, dokazuje kar nekaj primerov njegovega dela. Ko je moral Kraški Zidar prekiniti pogodbo s podizvajalcem Stojanom Kovačičem.na izgradnji kanalizacije s čistilno napravo v Podgradu, je župan za Primorske Novice (2 junij 2012) izjavil: »Pri Kraškem Zidarju so se zavezali, da bodo delo sami opravili, v kolikor pa tega ne zmorejo, se morajo najprej posvetovati z mano, ali sem kot predstavnik financerja, torej občine, pripravljen podpisati aneks k pogodbi«. Trdil je tudi, da aneksa za ta dela ni podpisal za Kovačiča, niti ga ne bo za novega drugega izvajalca. Kako to, da po prekinitvi pogodbe s Kovačičem, ta dela nadaljujejo Instalacije Ajdovščina? Dela ta izvajalec z vednostjo ali (»uradno«) nevednostjo župana? Čeprav župan v intervjuju navaja, da je urejanje industrijske cone v Ilirski Bistrici pogojeno z novimi načrti, je še pred meseci obljubljal, da bo za cono takoj po končanih delih izvedena licitacija in tako naj bi bilo konec leta 2011 kupcem ponujenih 12 parcel (Delo, 25.8.2011 in P.N. 30.8.2011). Kako to, da takrat ni vedel, da mora narediti nov projekt? Vprašanje je, zakaj je potreben nov projekt, ali zato, da bi se s cesto prekrila slaba kanalizacija, namesto da bi se ta zamenjala z novo v cesti? In zakaj je potem nasipal teren? V coni Podgrad je že sedaj 20 ha zazidljivih parcel, tako da bi jo župan lahko začel urejati, seveda če bi za to zagotovil finančna sredstva. Verjetno je to problem, ne pa Občinski prostorski načrt. Če pa znaš obračati resnico, ti občani verjamejo, pa še krivi so drugi in ne župan... Pred volitvami je g. Rojc obljubljal razvoj turizma in gradnjo hotela na jezeru v dveh letih, po izvolitvi za župana. Obljubljal je tudi, da bo on reguliral nivo vode v jezerih, ki je potrebna za razvoj turizma. Ta obljuba je že po letu in pol pozabljena, nadomestila pa jo je nova obljuba, da se bo šele v začetku novega po sprejetju Občinskega prostorskega načrta in drugih, spremljajočih aktov, postavilo temelje za razvoj turizma v občini. Jezero je tudi bolj prazno kot polno, verjetno se je pokvaril ventil za zapiranje vode, ker so ga vrteli z obljubami in obiski poslancev in ministrov na jezeru in prirejali piknike, katerim župan uradno nasprotuje (na prireditvah, ki jih organizirata župan in občina, baje ni več pogostitev). Pozabljena je tudi obljuba gradnje kanalizacij in čistilnih naprav v petih vaseh letno v času njegovega mandata. Ni pa pozabljena njegova obljuba po ureditvi prometa v Ilirski Bistrici, katerega nivo je po njegovih besedah obstal pred petdesetimi leti, vendar je ta projekt preložen v enega naslednjih mandatov g. Rojca, ko bo v Ilirski Bistrici zgrajena obvoznica (lanska obljuba in napoved po zgraditvi dveh krožišč je verjetno preložena v leto 2013 ali pa kasneje). Župan in njegova koalicija v Občinskem svetu modro molči o svojih predvolilnih obljubah, da bo takoj po prihodu na oblast znižala ceno vode v občini. Če jih kdo vpraša po tej obljubi je odgovor, da bo to realizirano po končanju projekta "Oskrba obale in krasa z vodo". Ker naj bi bili ta projekt po najbolj optimističnih napovedih končali šele leta 2015, pomeni da bo ta obljuba prišla prav še v kampanji za naslednji mandat. Takrat bomo zaradi novih investicij in višje amortizacije plačevali tudi višjo ceno vode, vendar bodo tudi tokrat krivi drugi, verjetno Europa in še kdo. Kaj misli g. Rojc o svojih predvolilnih obljubah, ki jih je pred volitvami občanom predstavil v rdeči knjigi, pa je povedal v Bistriških Odmevih, kjer je objavljen njegov intervju ob občinskem prazniku (maj 2012). Večina njegovih obljub se je po enemu letu in pol njegovega mandata spremenila v želje, kaj bi želel iz- peljati do konca mandata. Če so se otroci in starši Podgrada še pred nekaj meseci veselili vselitve v novo šolo leta 2013, je sedaj ostala le želja, da bi se v tem mandatu začela graditi nova šola. Po obljubljenem novem vrtcu v Ilirski Bistrici je ostala le želja po zgraditvi prve faze vrtca. Tudi za novo šolo v Kuteževem je ostala želja po začetku gradnje v tem mandatu. Važen je začetek, bo že nekdo to končal in plačal kredite, ki bodo ostali občini. Župan si želi do konca mandata končati projekt "Oskrba obale in krasa z vodo", čeprav je optimističen datum zaključka projekta v letu 2015, to je v naslednjem mandatu. Njegova prva želja v naslednjih dveh letih pa je začetek gradnje tovarn v bistriški in podgrajski industrijski coni, čeprav je bilo to napovedano že za lansko leto. Da bi uresničili svoje obljube in napovedi v časopisnih člankih izpred dobrega leta (Delo, Primorske novice) in da bi se uresničile njegove želje, potem moramo upoštevati njegovo misel iz članka v P.N. 11. junija 2012, da občani naslednjič dobro premislijo koga volijo, saj so se njegove obljube preselile v naslednji mandat, ker ga sedaj manjšina v Občinskem svetu ovira pri njegovem delu, pa še premalo pripravljenih projektov in pridobljenih EU sredstev mu je zapustil njegov predhodnik. Za vse je in bo kriva opozicija (manjšina) v Občinskem svetu in Šenkinc Anton. Kaj pa dela župan s svojo večino, pa je vprašanje? Anton Šenkinc Uspešna prireditev SPREHOD OB VODI 2012 Naša prireditev SPREHOD OB VODI dobiva vsako leto nove, dodatne vsebine. Vedno znova odkrijemo še kaj zanimivega. Letošnji SPREHOD seje potegnil še dlje. Potekal je v znamenju 100 - letnice rojstva gospoda Viljema Kindlerja, ustvarjalca znamenitega parka za občinsko stavbo. Z aktivnostmi smo pričeli že lani, ko smo meseca marca organizirali čistilno akcijo celotnega parka in privabili k sodelovanju več kot sto ljudi in nekaj organiziranih skupin. Letos, 24. maja, smo priredili KINDLERJEV VEČER ob njegovi obletnici, v juniju Pa smo izdali še zgibanko KINDLERJEV PARK. V petek zvečer, 15. junija, smo v Hodnikovem mlinu počastili izid zgibanke s kulturnim programom: zapeli so VASOVALCI in pripravile smo razstavo oblačil, ki smo jo poimenovale ZLATA ŠESTDESETA. Večer je polepšala tudi multimedijska Predstavitev fotografskega gradiva naših članic. Vsebine so bile primerne dogodku: Bistriške vode in poplave. Sprehod ob vodi 2011, Strokovna ekskurzija našega društva na našo obalo ter izlet v Devin, tja, kjer pride na površje naša Vjlka ueda. Le gostov je bilo bolj malo, ker je bilo tega dne zelo dosti drugih prireditev. Sobotno do- poldne smo pričeli z glasbo skupine BROŠTULIN BANDA iz Harij, ki so zapeli in zaigrali na placi,Bilje semanji dan in ljudi je bilo kar precej. Ha-rijce je treba na tem mestu pohvaliti, saj so letos pripeljali s seboj kar nekaj podmladka, da je bilo vse skupaj še bolj prisrčno. Na naše veselje so prišle na sprehod prijateljice in znanke iz Portoroža, skupina ROSA KLEMENTINA. Skupina ohranja tradicijo mode iz časa, ko je Portorož pričel svojo znamenito pot zdraviliškega turizma, blatnih kopeli in nastanka prvih hotelov. Z njimi smo se sprehodili po Cankarjevi ulici in zbudile so veliko občudovanja in zanimanja obiskovalcev sejma. Pridružile so se nam vrle izdelovalke suhega cvetja Premskega kulturnega društva in izdelale šopek Klementin, avtohtonih portoroških vrtnic, za naše obiskovalke. Članice KŠIB-a so sodelovale na stojnici, kjer smo promovirali novi in lanski letak ter ponujali drugo promocijsko gradivo. Obiskala nas je tudi turistični skupina kmečkih žena iz Pivke in Postojne. Ogledale so si Hodnikov mlin in vse dejavnosti tistega dneva. So rekle, da je bilo lepo. Po kosilu smo Klementine popeljali v Kindlerjev park, kjer smo se sprehodili po mostičkih, občudovali bajerje in cvetoče v J j M r j ji n lokvanje ter čudovita drevesa, ki so tako mogočno zrasla, da dajejo prijetno hladno senco, v poletni vročini. Gospod Kin-dler bi jih bil prav gotovo vesel! Družba je bila tako prijetna, da kar ne bi šli domov, saj so se nam pri Hodnikovih pridružili še VASOVALCI in s skupnimi močmi smo prepevali in bi bili še sedaj tam, če ... No, ja, vsakega lepega je enkrat konec. Na evalvacijskem sestanku po dogodku, je naš upravno odbor odločil, da naj ob tej priliki povemo, da NOVAČIMO NOVE ČLANICE IN ČLANE BISTRIŠKEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Z veseljem vas bomo sprejeli in vas zaposlili, kolikor boste sami želeli in vam bo to predvsem v lastno zadovoljstvo! VABLJENI! Naša naslednja akcija bo v decembru, ko bomo organizirali oblikovalsko razstavo prazničnih vsebin. O tem pa, seveda, pozneje. Za TD, M. Primc gospodarstvo... junij 2012 Oljili«._____________ Novice OOPZ Ilirska Bistrica MEDNARODNI SEJEM ZEPS Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo tudi letos organizirala skupinski sejemski nastop slovenskih podjetij na mednarodnem sejmu ZEPS, ki bo potekal v času od 2. do 6. oktobra 2012 v Zenici ( BiH). K soorganizaciji dogodka je pristopila še Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), ki bo krila stroške neopremljenega razstavnega prostora. Sejem ZEPS je namenjen predstavitvi izdelkov, tehnologij in storitev s področja kovinske industrije, strojegradnje, gradbeništva, rudarstva, lesne industrije, informatike, farmacije in medicinske opreme, tekstila in usnja, grafične in tiskarske industrije, logistike in transporta, inovacij in novih tehnologij. Več informacij je na voljo na spletni strani www.zeps.com. Rok za prijavo je 3. avgust 2012. MEDNARODNI LESNI SEJEM IN POSLOVNO SREČANJE V CELOVCU Koroška gospodarska zbornica organizira mednarodno poslovno srečanje obrtnikov in podjetnikov, ki delujejo na področju lesne industrije in z njo povezanih dejavnosti (izdelki iz lesa, orodja, spravilo lesa, žaganje, merjenje, bioenergija, transport in logistika). Srečanje bo potekalo v četrtek, 30. avgusta 2012, na sejmišču v Celovcu, kjer bo v tem terminu tudi mednarodni lesni sejem. Udeležba na srečanju je brezplačna, prijaviti pa seje mogoče preko spletne povezave http://www.b2match.eu/timberfa-ir2012, kjer najdete tudi dodatne informacije. HIGIENA ŽIVIL V PREMIČNIH IN ZAČASNIH GOSTINSKIH OBRATIH Področje higiene živil v začasnih in premičnih gostinskih obratih ureja Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil, Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 120/05 in 66/06), na podlagi katere je potrebno vsak živilski obrat najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti registrirati pri ZIRS, nadalje Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00,42/02,47/04), Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 82/03) in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki določa minimalne tehnične pogoje. Premični in začasni obrati ter prodajni avtomati ne smejo biti nameščeni v bližini vira onesnaževanja ali škodljivcev. Na voljo morajo imeti najmanj en umivalnik, ki se uporablja izključno za umivanje rok zaposlencev, opremljen z vročo in hladno zdravstveno ustrezno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo ter košem za odpadke na nožno odpiranje. Pri začasnih obratih mora biti umivalnik za roke nameščen v neposredni bližini sanitarnih prostorov za zaposlence. V samem premičnem in začasnem obratu mora biti zagotovljeno tudi pomivanje servirnega pribora, kot so npr. zajemalke, prijemalke, noži ipd. Zaradi zgoraj navedenega morajo imeti premični in začasni živilski obrati zagotovljeno zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne vode izjavnega sistema za oskrbo s pitno vodo. V primeru, ko priključitev na javni sistem ni mogoča, pa je v skladu z določbami Uredbe 852/2004 ES o higieni živil, možno uporabiti rezervoar za shranjevanje vode. Slednjega je potrebno polniti z vodo izjavnega sistema za oskrbo s pitno vodo. Polnjenje in praznjenje je potrebno izvesti najmanj enkrat dnevno, enkrat mesečno pa je potrebno rezervoar očistiti in ga razkužiti. Tekoče odpadke je potrebno odvajati v kanalizacijski sistem ali ustrezno greznico. V kolikor slednje ni izvedljivo, se dopušča možnost uporabe rezervoarjev, ki pa se morajo jasno razlikovati od rezervoarja za vodo (po barvi, obliki, ipd). Rezervoar je potrebno redno prazniti, čistiti in občasno razkuževati. REDNO LETNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica organizira redno letno usposabljanje voznikov potnikov in blaga za leto 2012 v nedeljo, 23. septembra 2012, v času med 9. in 15. uro. ,Obenem vas obveščamo, da zbiramo informativne prijave za 14-urno usposabljanje voznikov potnikov in blaga za leto 2010 in 2011 (za zamudnike). Usposabljanje je obvezno za vse voznike, ki se poklicno ukvarjajo s prevozom blaga in potnikov in imajo v vozniškem dovoljenju vpisano kodo Evropske skupnosti 95. NOVA PRILOŽNOST-NOVA MOŽNOST Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Koper, je zadnji majski dan na Titovem trgu v Postojni organizirala zaposlitveni sejem, na katerem so se predstavila nekatera podjetja, Šole,agencije in zbornice. Iz ilirskobistriške občine sta na sejmu sodelovali podjetji Ipil d.o.o. in Plama-PUR d.d. ter Območna obrtno-podjetniška zbornica. Sejem je bil dobra priložnost za iskalce zaposlitve, razstavljavce in šolajočo mladino, saj seje slednja seznanila s predstavitvijo poklicev s strani izobraževalnih organizacij in kariernih poti posameznikov. Iskalci zaposlitve pa so imeli možnost v kratkem času srečati veliko delodajalcev, ki ponujajo delo in predstavljajo svoje potrebe ter se s pomočjo podpornih institucij informirati o možnostih zaposlitve oziroma samozaposlitve. Prav te dni je Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje iz Kopra na svoji spletni strani objavila dva nova Javna povabila in sicer ZAPOSLI.ME 4-2012 in PRILOŽNOST ZAME 2-2012. Medtem, ko je javno povabilo ZAPOSLI.ME 4-2012 namenjeno tržnim delodajalcem in omogoča izplačilo subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin povabila (subvencija za eno letno zaposlitev, za polni delovni čas, znaša 4.000,00 EUR), je javno povabilo PRILOŽNOST ZAME 2-2012 namenjeno neprofitnim delodajalcem in omogoča delovni preizkus (1 mesec) ter izplačilo subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin povabila (subvencija za 18 mesečno zaposlitev, za polni delovni čas, znaša 7.500,00 EUR). Območna obrtno-podjetniška zbornica II. Bistrica ALLINCLUSIVE- FINANCIRANJE Z OBVEZNIM ZAVAROVANJEM IN POPOLNIM KASKO KRITJEM. SIMPLY CLEVER Zajema strošek najema brez začetnega vložka, obvezno zavarovanje, popolno kasko kritje, komplet zimskih pnevmatik, stroške vzdrževanja in 5-letno jamstvo. Še več na www.5koda.si. /mesec Simply Happy Fabia Ambition 1,2 T5I, 63 kW /mesec Simply Happy Octavia Business 1,2 TSI, 77 kW Vključuje DDV in velja za operativni leasing pri Porsche Leasing SLO d.o.o. za obdobje 60 mesecev in 10.000 prevoženih km/leto. Enkratni strošek obdelave znaša 60 EUR. Izračune za druga obdobja in število prevoženih kilometrov obeh modelov preverite na www.skoda-allinclusive.si PORSCHE Specifčna poraba goriva in izpusti C02 5,3 - 5,71/100 km in 124 -134 g/km SIMPLV HAPPY Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 / 611 65 03 • 05 / 611 65 09 • www.porschekoper.com junij 2012 kmetijstvo... Snežnik O |Novice iz KGZS . »Kupujte lokalno pridelano zelenjavo« Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zgrožena nad informacijami, da se na njivah uničuje kakovostna slovenska zelenjava. Zavzema se, da se v trgovinah zagotovi »slovenska polica«, kjer bo potrošniku na voljo izključno zelenjava slovenskega porekla. Ob tem opozarja na ključno vlogo potrošnikov. V kolikor bodo potrošniki povpraševali po lokalno pridelani zelenjavi in jo tudi kupovali, bo pridelovalcem slovenske zelenjave lažje vstopiti v trgovine, potrošniki pa bodo imeli s tem večjo izbiro kakovostne zelenjave. KGZS tudi opozarja, da je treba zagotoviti prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana. KGZS se med drugim zavzema za optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave »od njive do krožnika«, ki je v korist tako pridelovalcev slovenske zelenjave kot tudi potrošnikov. KGZS poudarja pomen osveščanja potrošnikov o prednostih lokalno pridelane zelenjave. Večji del slovenske zelenjave je pridelan na integriran način, kar je jamstvo, da je uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in za zatiranje plevelov minimalna. Ob tem KGZS dodaja, da je slovenska zelenjava podvržena celo strožjim pravilom pridelave kot zelenjava iz Evropske unije in da ustreza višjim standardom kakovosti. Pomemben vidik lokalno pridelane zelenjave in nakup takšne zelenjave je tudi okoljski. Lokalno pridelana zelenjava namreč temelji na kratkih poteh »od njive do police«. S tem bistveno manj obremenjuje okolje z emisijami plinov in porabo neobnovljivih virov energije kot zelenjava, ki prepotuje na stotine oziroma tisoče kilometrov. Lokalno pridelana zelenjava vsebuje tudi več hranilnih snovi in je bolj okusna, ker je pospravljena v optimalni zrelosti. Zelenjava, ki je prepotovala na stotine kilometrov, pa je v nasprotju z lokalno pridelano zelenjavo potrgana pred tehnološko zrelostjo in umetno dozori med prevozom in skladiščenjem. V kolikor se bo interes potrošnikov za nakup kakovostne lokalno pridelane zelenjave povečal, lahko pri- čakujemo dvig stopnje samooskrbe z zelenjavo, ki trenutno znaša zgolj 37 odstotkov. S tem bomo zagotovili nova delovna mesta in posledično višjo gospodarsko rast. Potrošnik pa bo lahko užival v večji izbiri kakovostne zelenjave slovenskega porekla. KGZSse ne strinja z odpravo odškodnin za spremembo namembnosti Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ne podpira odprave odškodnin za spremembo namembnosti, saj je v javnem interesu, da se najboljša kmetijska zemljišča ohranijo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se ne strinja s predlaganimi spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jih je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. KGZS ne podpira odprave odškodnin za spremembo namembnosti in meni, da odprava odškodnin ne more in ne bo bistveno razbremenila gospodarstva in prispevala h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je pa res, da bo ohranitev sedanjega stanja verjetno ponekod upočasnila gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in gradnjo kmetijskih objektov. KGZS meni, da je v javnem interesu, da se najboljša kmetijska zemljišča ohranijo in nujno, da se za zadovoljivo samooskrbo s hrano delež kmetijskih zemljišč tudi poveča. Težave v zvezi s plačilom lahko investitorji rešujejo tako, da usmerjajo gradnjo na tista kmetijska zemljišča, ki imajo nizko bonitetno število. Če gradimo na zemljiščih z boniteto 20, znaša strošek odškodnine samo 1 €/m2. KGZS meni, da ukinitev odškodnine pomeni ponovno vzpostavitev stanja pred sprejemom sedanjega zakona o kmetijskih zemljiščih. Prav tako pomeni hitro izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in zastoj pri izvajanju kmetijsko zemljiških ukrepov (melioracije in odprava zaraščenosti, komasacije ...), ki naj bi se financirali večinoma iz sredstev, zbranih z odškodnino. Kraški pršut registriran kot zaščitena geografska označba Evropska komisija je 15. junija 2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Kraškega pršuta kot zaščiteno geografsko označbo. Kraški pršut je tako postal že dvanajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji. Kraški pršut je na zraku sušeria/zorjena mesnina, narejena iz celih svežih stegen prašičev. Sveže stegno se pripravi brez nogice, s kožo in pripadajočo slanino. Soljenje, sušenje in zorenje Kraškega pršuta morajo potekati na območju Krasa, čas proizvodnje pa traja najmanj 12 mesecev. Za Kraški pršut je značilen suh postopek soljenja, in sicer le z grobo morsko soljo. V dovolj dolgi dobi sušenja/zorenja se razvijejo značilne senzorične lastnosti, ki se odražajo v manjši vsebnosti vode zaradi večje dehidracije. Za Kraški pršut sta značilni nekoliko večja slanost in zaznava čvrstejše teksture rezine v ustih. Vonj in okus Kraškega pršuta sta polna. Prepoznaven element za Kraški pršut je logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom Kraški pršut. Zaščiten in certificiran Kraški pršut ima na koži vžgan tudi vroči žig z imenom »Kraški pršut«. Slovenija ima pri Evropski komisiji tako registrirane: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla - ZOP), Nanoški sir (zaščitena označba porekla - ZOP), Kočevski gozdni med (zaščitena označba porekla - ZOP), Tolminc (zaščitena označba porekla - ZOP), Prleška ttinka (zaščitena geografska označba - ZGO), Zgornjesavinjski želodec (zaščitena geografska označba - ZGO), Šebreljski želodec (zaščitena geografska označba - ZGO), Ptujski luk (zaščitena geografska označba - ZGO), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost - ZTP), Idrijski žlikrofi (zajamčena tradicionalna posebnost - ZTP), Prekmurska gibanica (zajamčena tradicionalna posebnost - ZTP) in Kraški pršut (zaščitena geografska označba - ZGO). Jerica Potočnik nm Pot k studencu 8,6257 Pivka tel.: 05 757 15 32, tel /fax: 05 757 3174 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 75716 44 e-mail: tapetnistvozele@slol.com, www.tapetnistvo-zele.com Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje ter sprostitev vseh generacij. TAPETNIŠTVO Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. ŽELE/Z »oprema in obnova tapeciranega pohištva (stoli, klopi, navtika,...) ■ izdelava jogi vzmetnic, postelje, tudi višje postelje,... Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica HIŠO GREJE BREZPLAČNO X SONCE SONČNI KOLEKTORJI LASTNIK TE HIŠE NE PLAČUJE ZA OGREVANJE bojLer za TOPLO VODO AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 ifait Rutar PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU 5 15 j J UT« F* iiHaai prevajanje in lektoriranje Nives Mahne Čehovin s.p. Vodovodna ul. 5. 4240 KOZINA h 05 / <80 00 43. m: 031 / 522 894 e: nlves.mahne@slol.net PREVAJAMO in LEKTORIRAMO poslovna, strokovna in poljudna besedila v SLOVENŠČINI in ANGLEŠČINI Lektura diplomskih in magistrskih nalog 1,50 EUR na standardno stran! Prevedemo tudi povzetek! Več na: ir- 20 let časopisa StUŽUSSC S VSŽA PIKNIK AKCIJA Široka in ugodna ponudba perutninskega mesa • PIŠČANČJI MINI FILE. sveže • PERUTNINSKE PLESKAVICE, sveže • PIŠČANČJA NABODALA sveže • PIŠČANČJA BEDRA zamrznjena • PIVKA POSEBNA S SIROM. 400 g • DELAMARIS TUNINA PAŠTETA BABY JOJO. so g 4,96 c/kg 3,99 c/kg 0,76 «|l«7 t/kg 1,5S c/kg Akcija traja do 15. julija 2012. Več o ponudbi mesa in izdelkov na www.pivkap.si ali v trgovinah: Diskont Kal pon. - pet.: 7.30 - 18.30 sob.: 7.30 ■ 12.30 ned.: 8.00-12.00 J: 05 70 31 020 Trgovina Marof pon. - pet: 7.30 - 19.00 sob.: 7.30- 13.00 ned.: 8.00 -12.00 T: 01 70 71 945 za gurmane... Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... ■v >/• PASTA sestavine: 250 g repkov rakcev 1 mlada čebula 6 strokov česna 2 bučki 1 del sladke smetane peteršilj testenine (mašnice) olivno olje vegeta Mlado čebulo nasekljamo in prepražimo na olivnem olju. Na drobno nasekljamo česen in ga dodamo k čebuli. Prepraženima čebuli in česnu dodamo žličko vegete in na koščke narezane bučke. Vse skupaj pražimo nekaj minut ter podlivamo z vodo. Tik preden so bučke prepražene, dodamo repke rakcev in zalijemo s sladko smetano ter dodamo nasekljan peteršilj. K omaki dodamo »al dente« kuhane testenine in vse skupaj kuhamo še 2 do 3 minuti. Mala skrivnost: Če uporabimo repke rakcev v slanici, lahko omako pri pripravi namesto z vodo podlivamo s slanico, pri čemer moramo paziti, da omaka nebo preveč slana. Igor Štemberger junij 2012 PAR RAZVOZ PIC JE CEL 9 - 22 URE Tel.: 05/7141207 Mob.: 041/424 974 PESTRA PONUDBA MALIC IN JEDI Z ŽARA. BEMilimnMillRBZffil V MESECU JULIJU VELIK IZBOR D( PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si POLETJE - tudi vina lahko potešijo žejo Pred nami so poletni, topli dnevi. Nekaj teh dni smo bili deležni že v drugi polovici junija in vsekakor verjamemo, da niso zadnji, kajti poletje šele dobro trka na vrata. Vedno se nam postavlja vprašanje ali v toplem dnevu piti vino ali ne. Marsikdo se raje preusmeri na pivo, sokove, mineralne vode. Res je, večje količine popitih alkoholnih pijač našemu telesu prinašajo dodatno dehidracijo, podobno kot npr. večje količine kave. Da se temu izognemo moramo seveda biti previdni pri uživanju popitih kozarčkov. Oziroma kot smo že večkrat rekli, kozarec vode ob vinu bo telesu olajšal presnovo, preprečeval dehidracijo ter nas ohranil dobre volje. Seveda pa tudi poletje ima svoje značilnosti, in svoja vina. Predvsem je to letni čas za penine, roseje in razne pijače s sadjem in vini. Toplota poletja je pravzaprav kot nalašč za uživanje v penečih se vinih. Večina ljudi dobro ve, kako prija dobro ohlajena penina, ki nas osvežuje s svojim čudovitim vonjem, lahkotnostjo okusa ter predvsem z množico razposajenih mehurčkov v njej. Napolni nam telo z energijo, osveži nam duha, in pripravljeni smo bodisi na nove izzive dneve bodisi na večerjo, če jo popijemo kot aperitiv. V poletnem času so za uživanje primerne bolj suhe penine, se pravi z manjšo vsebnostjo sladkorja, kar pomeni suho, zelo suho - brut ali extra suho. Je pa res, da največ ljudi sega po že preverjeni polsuhi penini, ki večini ljudi pričara polnost mehurčkov ter okusa. V poletnem času je penina lahko tudi odličen nadomestek za vino ob hrani. Tako npr. ob narezku namesto rdečih vin uživamo tudi Kraško - Teranovo penino, saj ohrani isti okus, vonj, barvo kot Teran le doda osvežitev v obliki mehurčkov. Ob lažjih jedeh, zelenjavne, morske lahko pijemo penino'saj nam bo jed bolj teknila, zaradi lahkotnosti penine in sestave jedi. V zadnjih letih je v Sloveniji tudi precejšne razmah Rose-jev. Roseje danes spremljevalec mnogih jedi. Najbolj poznana pridelovalka Rosejev je Francija oz. pokrajina Provansa. Iz lastnih izkušenj zapisano, v Franciji je Rose sestavni del skorja vsakega kosila ali večerje v poletnem času. Dobro ohlajen, delno aromatičen velja kot odlični nadomestek za rdeča vina v poletnem času. Rdeča vina v toplem poletju delujejo utrujajoče na naše počutje, zato si raje privoščimo kozarec Roseja, ohrani vonj, okus rdečih vin, le bolj svež je, bolj piten je. Večina Rosejev je suhih, dobimo pa na trgu tudi kar nekaj Rosejev, ki so polsuhi, običajno so bolj aromatični, predvsem za ženski del bolj sprejemljivi, zaradi malce večje vsebnosti sladkorja. Rose je sicer odličen spremljevalec hladnih morskih jedi kot npr. hobotnica v solati, škampi. Odlično se poda z zelenjavnimi jedmi kot npr. sojini polpeti ali pa razni »carpacci« - mesni carpaccio z manj zelišči ali pa brancinov carpaccio z rdečim poprom. V poletnem času seveda imamo na pretek tudi obilico sadja. In tudi sadje z dodatkom vina je lahko odlična osvežitev, ki nas ne le odžeja, ampak tudi podari nadvse posebne okuse. Mnogi take pijače poznajo pod imenom breskve v vinu. Strokovno imenujemo take pijače bovle. Te pijače sodijo pod strokovni del mešanja pijač, in znajo biti izziv za mnoge barmane oz. gostince. Kakovost bovle je seveda odvisna od kakovosti sadja. Kmalu bo na pretek svežega sadja, zato uporabljamo vedno le sveže sadje. V bovlo ne dajemo preveč vrst sadja sicer bova izgubi svojo značilno aromo sadja. Bovlo sestavljamo iz svežega aromatičnega sadja (ananas, breskve, pomaranče), vina, penečega se vina, mineralnih vod ter likerjev, ki jih dodajamo po okusih. Bovlo običajno pripravljamo v večji posodi. Najbolj okusna je bovla postrežena na 5 - 6 °C. Ohladimo jo lahko v hladilniku ali pa jo damo v posodo napolnjeno z ledom, nikoli pa ne smemo v bovlo dajati ledu. Seveda lahko bovlo pripravimo tudi za otroke, le z to razliko da v to bovlo ne dajemo alkoholnih pijač. Seveda poleti ne moremo mimo tega, da moramo biti zelo pozorni pri postrežbi vina s pravilno temperaturo serviranja vin. Vina poleti lahko ponujamo tudi z nekaj stopinjami celzija nižjo temperaturo, saj se vino zelo hitro segreje, predvsem preko dneva. Najbolj priporočljivo je seveda, da vino, ki ga bomo popili damo že prej v hladilnik, da se počasi ohladi, saj z hitrim ohlajanjem npr. v zamrzovalni skrinji povzročimo temperaturni šok, ki vpliva na kakovost vina. V zadnjem letu se je tudi v Sloveniji precej razširilo pitje aperitivov pred kosilom, večerjo. Eden takih najbolj modnih pijač je trenutno Aperol spritz. Aperol spritz je eden najbolj poznanih izdelkov »made in ltaly«. Ta pijača izhaja iz Veneta, nastala pa je že davnega leta 1919 pod taktirko bratov Bar-bieri. To je bilo najprej tisti klasičen »špricer«, se pravi vino s sodavico. Leta 1950 so tej pijači dodali še penino oz. Prosecco ter Aperol. In od takrat ta pijača osvaja svet. Seveda pa je najbolj zanimivo ugibanje kateri recept je pravi. Kajti vsak si dela po svoje, daje v kozarec nečesa kar mu je bolj všeč. Klasičen postopek is sestava pa je naslednja: 3 dele penine - Prosecco, 2 dela Aperol liker, 1 mnajši »špric« - vliv sodavice ali mineralne vode, košček pomaranče ter seveda led. Pripravimo pa tako, da vzamemo večji kozarec ali za vodo ali za viski. Lahko pa tudi večji kozarec za vino. V kozarec do polovice damo led,-ter košček pomaranče. Vlijemo penino, dodamo sodavico -mineralno vodo ter na koncu še Aperol, ki ga z krožnimi gibi s slamico ali žličko vmešamo v pijačo. In pijača je pripravljena. Seveda pa v poletnem času ne smemo pozabiti ene zelo dobre misli, ki pravi, da, nekaj ljubezni je kakor zmerno uživanje vina, preveč ljubezni ali vina pa pomeni bolezen. Plutarh je napisal: »Vino je med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše. In seveda ga moramo vedno znova tudi tako jemati, ter ga tako uživati«. Verjamem, da bodo poletni dnevi kot nalašč za raziskovanje tujih krajev pa tudi navad teh krajev. In naj bo med njimi tudi odkrivanje tujih vin in pijač, a le v zmerni količini. Peter Boršič — \ Pa še en »klasičen« recept za breskovo bovlo Sestavine: - 6 lepih breskev - steklenica peneča vina - steklenica dobrega belega vina ( po možnosti polsuh) -1 del Apricot brandy ali breskov liker Matiss - 5 jedilnih žlic tekočega sladkorja 8 (po potrebi če želimo bolj sladko) Priprava: Breskve operemo, olupimo, razrežemo na rezine ter damo v posodo za bovlo in potresemo z tekočim sladkorjem. Posodo pokrijmo in damo v hladilnik ter pustimo stati dve uri. Nato dolijemo belko vino ter zopet posodo pokrijemo ter pustimo stati eno uro v v hladilniku. Nato dolijemo še peneče vino ter Apricot brandy ali breskov liker. Pijačo postrežemo v kozarcu az bovlo ali kozarcu za vodo ter ponudimo zraven kavno žličko in slamico za pitje. S_________________________________________________z Novice iz samostana »Vsa božja dela zorijo počasi in v trpljenju, potem pa toliko bolj trdno stojijo in toliko lepše cvetijo.« bi. Mati Terezija J. Gerhardinger) KRALJICA ESTERA Letošnje šolske počitnice smo v Domu matere Terezije začele s prvim petdnevnim programom za dekleta. Kaj je cilj teh programov? Kot veliko preventivnih programov za otroke in mladostnike je tudi to duhovno poglabljanje s praktičnimi delavnicami namenjeno rasti osebnosti, polnejšemu življenju, za katero je potrebna osebna odločitev. Vzgoja se nujno začne z introjekcijo. Otrok ob odsotnosti lastnih izkušenj nekritično sprejema, introjicira, stališča, zapovedi, prepovedi, omejitve, verovanja, prepričanja... staršev in širšega okolja. V procesu zdravega odraščanja se mehanizem introjekcije vse bolj nadomešča, oz. dopolnjuje z bolj od njim pomembnih oseb. V času odraščanja sprejemajo vedno več osebne odgovornosti za svoje ravnanje in odločitve, za kar je nujno potrebno zavedanje. To želimo krepiti z različnimi oblikami dela, osebnega in skupinske- kvalitetnim učenjem, v katerem je prisotna predelava novih informacij in usklajevanje s preteklimi izkušnjami, kar pa ne poteka vedno gladko. Vrednote-tudi vrednoto vere, so mladostniki sprejeli ga. Rišemo, se pogovarjamo, uprizarjamo, premišljujemo, pojemo. Ob osrednjem liku svetopisemske kraljice Estere želimo utrjevati občutek lastne vrednosti, odkrivamo svoje dostojanstvo, vzpostavljamo stik s seboj, ko se zavedamo svojih občutkov, misli, želja. Ob kraljici Esteri se učimo stika z okoljem, ko se zavedamo zunanjih situacij in okoliščin in nanje odgovorno reagiramo, krepimo soodgovornost za medsebojne odnose, tovarištvo, strpnost in dobronamernost. Mladostnice so občutljive za to, kako jih vidijo vrstniki. Hočejo biti sprejete. Ni se jim prijetno izpostavlja- ti pred vrstniki z drugačnim mnenjem in z drugačnimi osebnimi prepričanji. Zato se trudimo za ustvarjanje varnega okolja, kjer lahko izrazijo kar mislijo. V praktičnih delavnicah odkrivamo svoje sposobnosti: enim gre odlično od rok vsako praktično delo, druge potrebujejo več vztrajnosti, da pridejo do končnega izdelka. Ob tem odkrivajo, kaj jim prinaša več veselja in kateri poklici so tisti, ki jim ne bodo prinašali samo zaslužka za preživetje, ampak tudi osebno zadovoljstvo. Drugi termin za dekleta od 12. do 17. leta bo v domu Matere Terezije v Ilirski Bistrici od 19. do 23. avgusta 2012. pripravila s. Martina Radež Kotiček Škocjanskih jam Idrija kot vroča točka za šolske ekskurzije V soboto, 23. 6. 2012, smo se z mentoricami Mreže šol parka Škocjanske jame ob uspešnem zaključku skupnega programa za šolsko leto 2011/2012, v sklopu aktivnosti UNESCO programa MAB, odpravili na odkrivanje nove bodoče slovenske lokacije svetovne dediščine (tiščimo pesti) in ostali očarani nad gostoljubjem. »Idrija je najstarejše slovensko rudarsko mesto. Ponaša se s petstoletno tradicijo rudarjenja in bogato naravoslovno dediščino, ki je pravi zaklad naše zgodovine.« V to trditev so nas popolnoma prepričali. Po jutranjem ogledu Antonijevega rova kot najstarejšega dela rudnika, kjer so nas seznanili z novimi vsebinami prilagojenimi učnim načrtom in različnim stopnjam znanja učencev, nas je prekaljen rudarski vodnik popeljal po starem delu mesta mimo poslopja prve slovenske realke do gradu Gevverkene-gg, nekdanje upravne stavbe idrijskega rudnika in skladišča živega srebra, kjer ima danes sedež Muzej Idrija. Prečiščena premišljena in nevsiljiva stalna postavitev obiskovalca seznani z ravno pravšnjo dozo informacij in kmalu postane jasno zakaj je bil muzej leta 1997 izbran za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. Za šolske skupine nudijo različne učne ure. Po krajšem premoru za kavico in košček sladkega, za kar 50 poskrbele sedaj že upokojene, a še vedno »naše«, mentorice mreže šol in nas zelo prijetno presenetile, nas je muzejski vodnik predal mlademu poznavalcu vodnih živalic in sinu ustanovitelja Akvarija M Idrija. V več kot štirideset akvarijih, terarijih in velikem paludariju z biotopi iz celega sveta smo tted drugim občudovali mehiško jamsko ribico, piranje, hrb-toplovke, strupene žabice in strelke, če naštejemo nekaj naj-k°y zanimivih. Akvarij poln otroških risbic na vsakem koraku izžareva ljubezen do vsebin, kijih predstavlja, in ga udeležen-e ekskurzije močno priporočamo v ogled. po končanem ogledu akvarija nas je ponovno prevzel j^uzejski vodnik in nas popeljal do kamšta, rudniške črpal-e z lesenim pogonskim kolesom premera 13,6 metra, ki je fajvečje tovrstno kolo v Evropi. Po poti se nam je pridružil še idrijski podžupan, geolog, Bojan Re-žun, ki nas je s svojo prisotnostjo tik pred odhodom v St Petersburg na razglasitev novih lokacij svetovne dediščine, zelo počastil. Mimogrede nam je pokazal še novi TIC, urejen v prostorih obnovljene strojnice rudniške jaška, kar mu daje unikaten pečat. Pri Jožefovem jašku nas je pričakala gospa Ivica Kavčič, nekdanja predsednica Muzejskega društva Idrija, ki je bila ena od gonilnih sil za uresničitev ideje bližnjega Scopolijevega spominskega vrta, po katerem nas je popeljala. Vrt nosi ime po znamenitem naravoslovcu Janezu Antonu Scopoliju, ki je v Idriji deloval v 18. stol. kot rudniški zdravnik in za potrebe zdravljenja začel s preučevanjem lokalne flore. Gre za začetke botanike na Slovenskem. Po zelo zanimivi predstavitvi vrta kot rastlinskega spominskega obeležja na pomembne idrijske naravoslovce, nas je gospod Bojan Režun, poln zanimivih zgodbic, popeljal ob raka h do Divjega jezera, ki spada med največje kraške izvire pri nas. Pred kratkim je Zavod za varstvo narave OE Nova Gorica okoli jezera uredil nov dostop, ki v naravo ne posega z odvečnim betonom. Sledilo je druženje ob žlikrofih na Lajštu, sotočju reke Idrijce in Belce, ki se je zaključilo z dobrimi željami pri vpisu Idrije na seznam svetovne dediščine UNESCO. Darja Kranjc - KOREN JOŽKO/ RAZREZ HLODOVINE LES ZA GRADBENIŠTVO PRODAJA LESNIH POLIZDELKOV PRODAJA LESNIH OSTANKOV Postojnska jama obvešča Plemenito dejanje Ponosni smo na sodelavce, ki se izkažejo tudi v tako nepredvidljivih okoliščinah, kot je ogroženost življenja. 11. junija je Petra Šajn, zaposlena v Predjamskem gradu, sodelovala pri nudenju prve pomoči človeku v stiski in s pomočjo defibrilatorja, svojega znanja in prisebnega vedenja pripomogla rešiti življenje. Na pomoč je priskočila zaposlenemu v sosednji gostilni. Sodelavki se zahvaljujemo za plemenito dejanje! Glede na to, da Postojnsko jamo in Predjamski grad obišče veliko ljudi, tudi takih ki jim zdravje ali sprememba okolja lahko povzroči stresno situacijo, ima družba Postojnska jama na obeh lokacijah že od leta 2006 defibrilatorje -aparate za ponovno vzpostavitev srčnega ritma v primeru zastoja srca. Doslej k sreči aparatov še nismo potrebovali, prav zadnja izkušnja pa je pokazala, kako pomembno je, da jih imamo, saj dobesedno rešujejo življenja. ŽAGANJE IN PRODAJA LESA Marko Mahne • Tatre 32 • 6243 OBROV GSM: 051 380 691 • www.mahne.si EKOLOŠKA KMETIJA MAHNE INSTALACIJE d.o.o. INSTALIRANJE VODOVODNIH, PLINSKIH IN OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV GSNiTiRR' mmi GRP.AUK6 KQLr€KiV i ^ liMRIIZflelUfl GSM: 031 285 383 (Boštjan) e-mail: lb.instalacije@siol.net LB INSTALACIJE d.o.o., Rjavče 33,6243 Obrov Koseze 3, Ilirska Bistrica J tel.: 040/? aanaat vsakdan mmm 7.00.22.00: URNIK 8.00 16.00 sobota 8.00 13.00 nedelja zaprto 'AVI Roj Ti U 1 [oTj ©Snižn Ne prezrite - energetika... junij 2012 Energetika ■■I mBBSm HUH9 Kateri energent je najboljši? Odločitev, kateri energent nam bo ogreval prostore in/ali s katerim bomo pripravljali sanitarno vodo ima dolgoročne učinke. V vsakdanjem življenju govorimo o učinkoviti rabi energije (URE), Toplovodni kamin je za manjša stanovanja lahko primerno nadomestilo kotla v kurilnici. V prostoru deluje kot klasični kamin, saj je vsa ostala instalacija (hranilnik tople vode, bojler, črpalke, raztezna posoda) v drugem prostoru. Za toplovodne kamine so na voljo tudi subvencije Eko sklada. kar pomeni zmanjševanje rabe z različnimi ukrepi. Prav tako govorimo o obnovljivih virih energije (OVE), kar pomeni investicije v sprejemnike sončne energije, toplotne črpalke in biomaso (polena, pelete). URE in OVE sta tesno povezana, oba vplivata na ekonomijo družine in oba prispevata k manjšemu obremenjevanja okolja in denarnice. Za oba je potrebno premišljeno in preudarno ravnanje. Splošno prepričanje, da gospodinjstvo ne more vplivati na manjše stroške, je zgrešeno. Opremljeni z informacijami, znanjem, papirjem in svinčnikom zelo hitro izračunamo kaj se splača in kaj ne. Maneverski prostor je krepko večji, kot si mislimo, saj s »pravim« energentom lahko dosežemo občutno znižanje stroškov. Kaj vpliva na odločitev Pred vsako gradnjo ali adaptacijo se moramo odločiti kateri energent bomo uporabljali za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Pri tem je potrebno ločiti tri vrste stroškov: Investicija (kotel, izdelave instalacije, ogrevalni sistem), obratovanje in vzdrževanja. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je pozornost namenjena zahtevam posameznega energenta, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, sanacija dimnika, "brezplačna" drva, cena m2 kurilnice in drvarnice, predvsem pa cena energenta in njegov izkoristek. Iracionalne pa so: zanesljivost preskrbe, varnost, ekološka sprejemljivost, strah (pred plinom recimo), čiščenje in odlaganje pepela. Prav iracionalni velikokrat odločajo izbiro. Dobra izhodiščna točka vstopa v svet URE in OVE je NEP Slovenija http://nep.vitra.si, kjer si poleg ostalih koristnih napotkov in povezav lahko podrobno ogledamo tudi podatke o 340 stavb z energetsko učinkovitimi rešitvami. Vse s ciljem, da zmanjšamo stroške Liburnia Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si 02.05. -28.06.2012 30€ 29.06. -25.08.2012 70€ 26.08.-20.12.2012 40C 21.12.-02.01.2013 70€ Cena najema / dan brez kart za kopanje. 26.04. - 21.06.2012 45 € 22.06. - 02.09.2012 60 € 03.09. - 10.10.2012 35 C Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije; 041 / 860 306 Terme Čatež Terme Olimia Kamp Natura Oddamo apartma za 4-5-oseb. Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. Slošar CH Robert Slosar sp Jelšane 74 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS IN SODELUJTE • BRAMAC • SALONIT e ISO LA • ROSER eSKRIN •TONDACH • CREATONE GERARD ZA UGODNOSTI. nOegolerOO TRGOVINA ZA TOPEL DOM VINKA VODOPIVCA 12, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Bogati izbor izdelkov Kvaliteta ^ Podjetje z širokim programom Strokovno svetovanje Posredovanje pri montaži ^ Dolgoletne izkušnje Vse kar potrebujete za vaš dom Energent Prodajna €/enota Kurilnost kVVh/enota Končna energija Izkoristek % Koristna € cent/kVVh 1 .Zemeljski plin 0,9284 €/SmJ 9,5 kWh/SmJ 0.0977 90 95 1! 2.UNP propan (cisterna) 0,9878 €4 6,53 kVVM 0.1513 90 16,81 15.92 3-Kurilno olje EL 1.0060®« 10,0 kWh/l 0,1006 It 11,84 11,18 4.Drva bukova 55.00 €/pm 2410 kWh/pm 0,0228 90 3.51 2.54 5. Peleti 0,220 €/kg 5,0 kVVh/kg 0,0440 M 5,18 4,89 7. Sekanci 17,00 €/nmJ 800,0 kVVh/nm 0.0213 ss 2.66 2,36 8. Elektrika za gospodinjstva 10,49-15,38 energije in povečamo kvaliteto bivanja. Vsem pa toplo priporočamo ogled rubrike »Črna točka« in »Energetski kiksi«, kjer so zbrane napake, ki jih nikakor ne smete narediti na svoji hiši. Kako beremo tabelo? Kljub jasnosti na kratko pojasnimo posamezne stolpce tabele. Izračun velja za normalne razmere. Starejši in slabo vzdrževani kotli imajo bistveno slabši izkoristek. • Energent vključuje najpogosteje uporabljene energente. • Prodajna cena €/enoto je cena energenta na enoto, kot jo obračuna dobavitelj. Uporabljajo se običajne mere za težo in prostornino. • Kurilnost kWh/enoto nam pove koliko energije je »shranjeno« v eni enoti. Manjša ko je številka, večjo količino energenta potrebujemo. • Končna energija €/kWh je prvi pravi finančni in primerljiv podatek. Pove nam koliko stane kilovatna ura toplotne energije pridobljene iz energenta brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave. • Izkoristek je magična beseda, s katero nas največkrat prepričujejo prodajalci kotlov. To velja le v primeru, ko imamo tudi doma Jaborato- rijske" pogoje. Vsako odstopanje začne izkoristek zmanjševati in dvigovati ceno kilovatne ure. Kakovostni kotli imajo izkoristke med 80 in 90%, manj kakovostni pa med 60 in 70%. Električni kotli imajo 100% izkoristek, plinski kondenzacijski kotli pa skoraj 100%. • Koristna energija €/kWh je najbolj realen podatek saj predstavlja dejanski strošek toplotne energije, ki nam ogreje stanovanje ali sanitarno vodo. PRODAJNE CENE ENERGENTOV. KONČNE IN KORISTNE ENERGIJE. 01. 06. 2012 Kaj se (s)plača? Iz tabele ESP Nova Gorica je razvidno, da so drva »najboljši« energent za stanovanjske hiše, v piroliznem kotlu 4 x cenejša od kurilnega olja. Sekanci so pri individualnih hišah manj uporabljeni, saj običajno potrebujejo kotel moči 15 - 25 kW. Bolj so primerni za kotle nad 50 kW. Daleč najdražji pa je (poleg elektrike) utekočinjeni naftni plin (UNP, propan), ki ga distributerji dobavljajo v kontejnerjih. Zelo konkurenčen je zemeljski plin, še posebej v primeru, ko se odločimo za kondenzacijski kotel. Ekonomika je precej kruta, ko si izračunamo, koliko resnično porabimo in koliko manj bi z zamenjavo energenta. Klasična slovenska hiša porabi letno za ogrevanje 150 m2 prostorov (brez sanitarne vode) okrog 2.300 I kurilnega olja, kar stane že čez 2.300 €. Če se ogreva na drva v navadnem kotlu, porabi okrog 12 m3 trdega lesa (660 €), v piroliznem pa je strošek za okrog 30% nižji. Če kurimo pelete je letna poraba okrog 5 ton, kar pomeni 7.5 m3 in 1.150 €. Ob navedenih podatkih je potrebno za manjše stroške vleči prave poteze. Prva naj bo namenjena obisku brezplačnega energetskega svetovanja. Energetski svetovalecr Bojan Žnidaršič, udika pomm LESENA OKNA in VRATA NAGODE d.o.o Novi svet 10 1372 Hotedršica Tel.: +386 (0)1 7559 557 Fax.: +386 (0)1 7559 018 GSM: +386 (0)41 378 232 Les je naš ponos in tradicija. Znamo z njim. • kakovostna izdelava • strokovna in zanesljiva vgradnja • svetovanje za pravo izbiro, brezplačna izmera • pestra izbira izdelkov: senčila in police, panoramske stene, balkonska in vhodna vrata,... | I mk mmmm 1 m I. ■/! h junij 2012 Obvestila, oglasi... Predstavitev Znani so nagrajenci nagradne igre bbbbbbhbh »Garažna vrata le za vas« V našem podjetju je za naše cenjene kupce garažnih vrat, od 01.01.2012 do 31.05.2012 potekala nagradna igra »Garažna vrata le za vas«. V nagradni igri so lahko sodelovale vse fizične osebe, ki so kupile garažna vrata v tem obdobju in so pravilno izpolnile nagradni kupon. Nagradno žrebanje je potekalo 01.06.2012 ob 10.00 uri pod budnim očesom g. HVALA Zdravkota, kot predstavnika kupcev, ki se mu tudi zahvaljujemo za sodelovanje. Kljub slabemu vremenu, smo se odločili ujeti tistih nekaj trenutkov brez dežja in žrebanje izvesti na prostem. To nam je tudi uspelo in nagrajenci so znani. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!! 1. nagrada: Vračilo kupnine za garažna vrata do višine 1.500,00 € prejme MIKOLJ MARTIN, Podgrad (kupec ROLO garažnih vrat proizvajalca Hancman) 2. nagrada: Vikend paket nočitev v apartmaju TERME PTUJ za 2 osebi prejme ANŽIČ DANICA, Ilirska Bistrica 3. nagrada: Vračilo kupnine za montažo vrat do višine 150,00 € prejme ČEPON MATEJ, Vrhnika 4. nagrada: Daljinski oddajnik za garažna vrata prejme BUTINAR MILEVA, Knežak 5. nagrada: Kapo BLT prejme ČUFER SREČKO, Cerkno Glavno nagrado je prejel Martin Mikolj. Časi, ko naj bi garažna vrata samo zaprla odprtino v garažo, so mimo. Ker garažnih vrat ne kupujemo le za kratek čas, ampak je to bolj dolgoročna investicija so ob tem zelo pomembne: kvaliteta, garancija in skrb za kupca s strani dobavitelja vrat, tudi po sami prodaji. Mi vam nudimo vse to. Vsem strankam skušamo z nasveti, brezplačnimi obiski na domu in koristnimi informacijami, pomagati pri njihovi izbiri in odločitvi. Ob koncu naj dodamo, da smo bili z odzivom strank resnično zadovoljni. Hkrati , pa Vam sporočamo, da zaradi velikega zanimanja že poteka nova,, razširjena nagradna igra, v kateri poleg kupcev garažnih vrat sodelujejo tudi kupci protivlomnih vhodnih vrat. Ekipa BLT d.o.o. Idrija (od leve Robert LAPAJNE, Ana ČUK, Ciril ČUK, Marjan KRAPEŽ, Egon SKVARČA, Ana LAPAJNE, Domen SKUK, manjka Franc BEZELJAK) Vse informacije lahko obveznosti obiskala ter Vam najdete na naši spletni stra- pomagala pri vaši odločitvi, ni, Facebook strani ali pa nas pokličite na tel.: 05 37 43 660 Ana ČUK, in naša ekipa Vas bo brez vodja komerciale F? BLT INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA INSTALACIJE Kovačič Stojan “č1 Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica A Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 ^SŠSgP''’ GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: • CENTRALNO OGREVANJE ._____ , • VODOVODNE INSTALACIJE termotehmka • PLINSKE INSTALACIJE BuderuS • KLIMATSKE NAPRAVE T7i^Ek=SkM • TOPLOTNE ČRPALKE w,=SMann • SONČNI KOLEKTORJI •• CTC VIEgMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE NAU SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 15 let Izdelujemo vse vrste kovanih Izdelkov OIC Trnovo - Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozijsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info@umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com Vaša mnenja... EKOLOŠKI OTOKI . Ne samo Bistrica tudi vasi imajo urejene otoke kjer so umeščeni sicer bolj majhni kontejnerji, kamor lahko odložijo embalažo, plastenke, pločevinke, papir, steklo ne dolgo toga tudi biološke odpadke. Na vsakem kontejnerju je simbol tako, da do pomote sploh ne pride oziroma, ne bi smelo priti, da bi v kontejner označen z simbolom za plastenke odvrgel stare ponošene čevlje. Nad Globovnikom pa je odlagališče ali zbirališče, kot hočete za vse to in še drugo neuporabno šaro. je predzadnja postaja kjer šara dokončno odpotuje, res ne Vem kam. Recimo, da jo reciklirajo v nov potrošniški izdelek. Mogoče. V Globovniku vzamejo vse razen domačih smeti, katere spadajo v komunalne odpadke. Tudi pri nas doma se krama hitro nabere a jo tudi po hitrem postopku sortiram in °dpeljem na odlagališče. In kar je res je res, opažam da vse Več občanov dela tako.. Šaro pripeljejo jo odložijo v kontej-nege, ki so namenjeni za papir, plastiko, gradbeni materila 'o še marsikaj drugega. Če slučajno še niste bili na globovni-ern zbirališču se le zapeljite gor in si oglejte koliko krame z loti nabere, ki se noče kar sama razgraditi. Marsikaj je z etl zastarelo, se pokvarilo ali pa so stvari, preprosto postale neuporabne. Nepismenost je že davna preteklost, pa vendar ko vidim kaj vse ljudje odložijo bodi si pod kontejner ali obenj sem zaloo začudena. Kljub temu, da smo vsi dokončali vsaj osnovno šolo imam občutek, da so nekateri ostali ne pismeni, simbololi pa so jim povsem tuji. Simbol pizze no tega pa zagotovo ne zgrešijo. Glad je glad ni kaj. Pod kontejnerjm na katerem piše PAPIR je prav hinavsko odložena računalniška tipkovnica, polomnjena luč, kante neznane vsebine in še veliko tega. Vse to sem pofotkala a žal tudi zavrgla, ker se mi ni zdelo pomembno o tem pisati še manj pa dokazovati, da je res tako. Povod za to pisanje pa je bila nedavno tega vrečka z čevlji nemarno odvržena ob kontejnerju kjer piše PLASTENKE. Res ne vem, če je to lenoba, malomarnost ali pa razvajenost, da morajo drugi postoriti to kar bi morali sami, namreč vrečko odložiti v kanto ne pa jo prislonit ob njo. In ne mi reč, da se to ne da, mislim svoj drek odložiti tja kamor spada. Naša civilizacija ustvarja ogromne količine odpadkov, in ne da se nam lahko zgodi da se bomo zadušili v njih, ne se že dušimo. So pa tudi leglo bolezni, nekateri predeli sveta pa so tako hudo kontaminirani, da bodo potrebna stoletja ali pa celo tisočletja, da se razgradijo. Izjem ni. Bistriška dolina je hudo kontaminirana in na nek čuden način se to še množi. Svet tare huda nezaposlenost a kaj hitro bi izginila, če bi vlade vlagale v ekologijo ne pa v vojno. Slovenija v tem ni nobena izjema. Neta Prebiranja flj ... m Dr. Erič Pearl: Ponovno povezani (podnaslov: Zdravi druge, zdravi sebe) Karantanija, Ljubljana, 2010 »... Zemlja je bila vmesna postaja svetlobe in informacij za popotnike po vesolju. Tu so se ustavili, da so se sprostili, pomladili in dobili dostop do informacij ...« Ne, ne gre za znanstveno fantastiko. Ali pa mogoče le, kdo ve. Le kdo od nas bi si ne želel stegniti roko, ozdraviti vse rake tega sveta, vse bolezni, ki se tako redke tako pogosto vrivajo v naša življenja, v življenja nam dragih in manj dragih ljudi? Kdo bi si ne želel pred sabo videti tetraplegika, ki menefregistično vstane in odživi svoj lajf kukr bug zapovej? Ni ga. Vsaj sama ga ne poznam. Ob edinstvenih poročilih o zdravljenju iz pričevanj klientov pričujočega avtorja, bi mu bilo vendarle težko ne verjeti. Morda Pearl samo vliva upanje tistim, ki so v procesu zdravljenja na vseh koncih in krajih že toliko obupali nad zdravstvom, sabo, bogom in še kom? Morda. Morda pa je resničen. In nam zares nosi svetlobo in informacije iz vesolja. Zagovornik teorije strun (v katero tudi sama kot laik na nek način najbolj verjamem). In spet smo pri izbiri. O kateri avtor govori ravno obratnosorazmerno od vsega tistega, kar so nam doslej vsi dušni, duševni, šarlatanski in drugi učitelji hoteli govoriti. Zagovarja ne-tehniko. Zenovski nič. Ne-delovanje. Kar se meni zdi najtežje. Pa vendarle je tako preprosto ne delati nič. Je res? Je lahko ne misliti nič? Popolnoma nič? Samo biti. Samo čutiti. Se samo prepustiti. V tem času? S to družbo? S tem stresom, s temi šefi, s tem vsem?!? Nej nm Ihka, bi nagajivo rekel moj bratranec. Ponovna povezava se nanaša na izgubljene sposobnosti ljudi, kot so življenje v skladu z naravnim okoljem, občutki, instinkti, z naravnimi energijami in kozmičnimi energijami, ki nas obkrožajo. Telesne strukture, kot so tkiva, celice, molekule in energijska telesa nihajo. Nihanja so zelo različna in vzroki izraženih bolezni so pogosto v spremenjenih frekvencah in zmanjšanjem obsegu nihanj posameznih struktur. S ponovno povezavo se usmeri v človeško bitje spekter valovanj, ki jih prinaša vesolje. Ki vzpodbujajo strukture, da začnejo spet pravilno delovati. Gre za energijsko uravnoteženje celotnega človeškega bitja. Začetnik zdravljenja s ponovno povezavo je dr. Erič Pearl, ki je svojo življenjsko zgodbo napisal v pričujoči knjigi. Kaj pomeni, ko ti pacienti poročajo o nenadnem izginotju obolenj, kot so rak, AIDS, cerebralna paraliza, sindrom izgorelosti? In kaj pomeni, ko ljudje, ki so bili v stiku s Pearlom pravijo, da imajo dostop do novih energij, ki zdravijo, ne le da so jih prejeli sami, temveč lahko pomagajo tudi drugim? Fenomen? Fenomen. Dr. Erič Pearl, je gostoval v številnih televizijskih programih v Ameriki in po svetu. Bil je povabljen v skupščino Združenih Narodov, nastopal je v Medison Sguare Garden v New Yor-ku, o njegovih seminarjih se piše na široko vsepovsod. Deluje toliko, da se boste morali ponovno vprašati o vsem, kar ste do sedaj prebrali o konvencionalnem zdravljenju. »«Nove« zdravilne frekvence, ki jih opisuje avtor, povsem nadgrajujejo vse doslej prebrano in slišano. In ja, lahko pripeljejo na raven iznad vsega, kar je bilo do sedaj dostopno komerkoli, kjerkoli. Doslej je bila knjiga prevedena v 36 svetovnih jezikov. Za tiste, ki bi vas morda zanimalo: dr. Pearl bo gost v Cankarjevem domu v Ljubljani letos od 12-16.10.2012. Več informacij najdete na strani www.notranjamoc.com. Prijetno branje. In če si boste vzeli - potem, ko boste tudi sami ponovno povezovali - toliko časa, da boste tudi mene »spravili na prave frekvence«, vam bom hvaležna še tisoč življenj. Najbrž. Prijetno poletje vsem. Patricija Dodič Bi........... ....... r£r Popravek Pri objavi avtorja fotografije ob članku »Občinski problemi, občani in psi« v prejšnji številki Snežnika je prišlo do napake. Avtorica fotografije je Nina Petrač. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo Ne prezrite - kultura... Glasba NAŠA POMLAD Ilirska Bistrica - Potem, ko se je po vseh primorskih območnih izpostavah Javnega sklada za kulturne dejavnosti zaključil cikel območnih revij otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad, sta strokovna spremljevalca Ambrož Čopi in Matej Penko izbrala 30 otroških in mladinskih zborov, ki so se kot najboljši uvrstili na tri zaključne koncerte v Idriji, Desklah in Ilirski Bistrici. Poleg JSKD-ja je organizator te velike pevske manifestacije za mladino Zveza pevskih zborov Primorske. Tudi zato je zbrane na koncertu v Ilirski Bistrici nagovoril predsednik zveze Anton Baloh. Na bistriškem koncertu v Domu na Vidmu je nastopilo preko tristo mladih pevk in pevcev, zbranih v deset zborov, od tega šest otroških in štiri mladinske. Prvi so se na oder podali otroški zbori. Z Obale so prišli: Otroški pevski zbor OŠ Šmarje pri Kopru z zborovodkinjo Suzano Čopi Staničič, Otroški pevski zbor OŠ Istrskega odreda Gračišče, katerega vodi Danijela Škergat Toškan in Otroški pevski zbor OŠ Koper pod taktirko Ingrid Poropat. V Ilirski Bistrici je nastopil tudi zamejski Otroški pevski zbor Veseljaki Doberdob z zborovodkinjo Lucijo Lavrenčič Terpin, s severne Primorske pa Otroški pevski zbor OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, ki ga vodi Marinka Šuštar. Najkrajšo pot so imeli pevke in pevci iz Otroškega pevskega zbora OŠ Pivka pod vodstvom zborovodkinje Damjane Morel. Slednja je v Ilirski Bistrici nastopila tudi z Mladinskim pevski zborom OŠ Pivka (na sliki). Pred domačo publiko so se predstavili Mladinski pevski zbor OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in zborovodkinja Elena Sedmak. Iz Tolmina je Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin pripeljala Barbara Kovačič, iz zamejstva pa je prišla dekliška vokalna skupina Vesela pomlad z Opčin z zborovodkinjo Andrejo Štucin. Program je povezovala uveljavljena voditeljica kulturnih prireditev na Bistriškem Iris Dovgan Primc, priznanja pa je zborom podelila predsednica Sveta ilirskobistriške Območne izpostave JSKD Janja Konestabo. tekst in foto !gqr Štemberger VOX ILIRICA OB ZAKLJUČKU SEZONE Ilirska Bistrica - Pihalni orkester Vič Ljubljana pod vodstvom dirigenta Josipa Grgasoviča letos praznuje že 30. leto delovanja. Orkester sodi v vrh slovenskih tovrstnih ansamblov, kar je dokazal s prejetjem številnih priznanj in nagrad na svojem področju. S Pihalnim orkestrom iz Ilirske Bistrice goji še posebno trdne prijateljske vezi, saj je pred nekaj leti z njim podpisal listino o pobratenju in prijateljstvu. Kar povezuje ta dva pihalna orkestra, je dirigent Josip Grgasovič, ki je krivec za ustanovitev in delovanje obeh orkestrov. Josip Grgasovič, rojen leta 1939 v Makarski, je na bistriškem začel delovati leta 1960, ko so ga premestili v mestno godbo kot baritonista in pozavnista. Od takrat naprej je sicer služboval v ljubljanskem vojaškem orkestru in pozneje v Godbi milice (danes Orkester slovenske policije) ter bil dirigent Mengeški in Postojnski godbi, vendar je v Ilirski Bistrici deloval kot pedagoški delavec. Leta 1982 je bil med soustanovitelji Pihalnega orkestra Vič Ljubljana, ki ga še vedno vodi. Leta 1996 pa je bil med ustanovitelji Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, ki ga prav tako še vedno vodi. Že približno 40 let deluje tudi kot skladatelj, izdal je svojo zbirko skladb za trobento in klavir za učence nižje stopnje glasbene šole. V zadnjem času se uveljavlja kot skladatelj dalmatinskih klapskih skladb. V Ilirski Bistrici ga poznamo predvsem kot pedagoškega delavca na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica, dirigenta Pihalnega orkestra ter ljudskega človeka, vedno dobre volje, pripravljenega za glasbeno ustvarjanje in druženje. Decembra 2011 je dirigent bistriških in viških godbenikov v goste povabil komorni dekliški zbor Vox llirico na božični koncert Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica v Domu na Vidmu in na božični koncert Pihalnega orkestra Vič v Ljubljani. Tokrat so voxice nastopile kot gostje slavnostnega koncerta Pihalnega orkestra Vič ob 'njihovi 30 obletnici delovanja, ki seje zgodil 13. maja v Antonovem domu v Ljubljani. Na koncertu so imeli glavno vlogo slavljenci, odigrali so skladbe različnih zvrsti. Kot gosti so nastopili tudi Pihalni orkester Litostroj. Dekleta iz zbora Vox llirica so odpele tri ljudske a capella skladbe, z orkestrom pa so pripravili tri popularne skladbe: Mister Sandman, Dream a little Dream of me ter Lollipop, za katere je aranžma za orkester napisal Josip Grgasovič. Petje ob spremljavi pihalnega orkestra je bila za zbor čisto nova izkušnja, absolutno tudi zelo dobrodošla za poslušalce, ki so se v celotnem večeru zabavali ob melodijah klasične, popularne, slovenske ljudske in narodne ter dalmatinske glasbe. Konec letošnje pevske sezone komornega dekliškega zbora Vox llirica je moral biti sproščen in zabaven. Zato so organizirale samostojen koncert z gosti, z naslovom »Od ljudi za ljudi«, ki se je-zgodil 10. junija v mali dvorani Doma na Vidmu. Hotele so, da bi se nastopajoči in občinstvo zabavali ob kvalitetni glasbi, zato je bil program zelo pester, vseboval je slovenske ljudske pesmi, filmske melodije ter narodnozabavno in pop glasbo v novih preoblekah. Gostje večera so bili prof. Zoran Lupine na harmoniki, prof. Igor Starc na kitari, prof. Peter Klemenčič na violončelu ter za klavirjem prof. Vjekoslava Miculinič, ki je tudi zborovska kore-petitorka. Priznani glasbeniki in med njimi nekateri profesorji na bistriški glasbeni šoli so znani tudi pod imenom Zoran Lupine trio, Vjekoslava pa se jim pridruži, ko je skladba napisana za štiri instrumente. K popolnemu večeru so prispevali s Piazzolovimi tangi, z ritmi rumbe in narodnozabavne glasbe ter melodijo iz legendarnega slovenskega filma. Zaključek koncerta je bil sku- pen, zato zelo udaren. Zapeli in zaigrali so dve ljudski pesmi in še eno priredbo popularne pesmi California dreamin-. Občinstvo je bilo navdušeno, čemur je pričal močan aplavz, kar je dalo vedeti, da v zboru delajo dobro in kvalitetno ter daje bil to eden takih koncertov, ki te ne pusti ravnodušnega in si ga zapomnijo tako poslušalci kot tudi nastopajoči. tekst Ana Rozman, foto Ivan Morano Kulturi dajemo krila Knežak - Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak se je konec maja v kneški šoli poslovil od najuspešnejše pevske sezone do sedaj. Že osemnajsto sezono po vrsti, v kateri je zbor na mednarodnem tekmovanju na Slovaškem osvojil srebrno in zlato priznanje, so pevke in pevci sklenili s prireditvijo »Kulturi dajemo krila«. Zabavna kulturna prireditev je domačemu občinstvu postregla s pestrim programom; poleg ponovitve nagrajenega tekmovalnega nastopa s Slovaške pod vodstvom zborovodkinje Katje Bajec je publika uživala v mladostniško razposajenih skečih pevk in pevcev zbora. V goste so tokrat povabili še navihana dekleta iz Dekliškega pevskega zbora Mavrica iz Postojne, ki jih vodi Jelka Bajec, ter tako pevskemu delu prireditve pridala nekaj ženstvenega pridi- ha. Kot protiutež je sledil še krstni nastop moškega vokalne skupine iz Knežaka, ki, mu je dirigirala novopečena zborovodkinja Ana Tomšič. Zaključna prireditev Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 Knežak je po veselih obrazih obiskovalk in obiskovalcev dosegel svoj namen, torej z bogatim, mladostniško obarvanim kulturnim programom osrečiti zvesto publiko in v njihovi družbi skleniti uspešno pevsko sezono. tekst Jernej Biščak, foto Rudi Keš junij 2012 Glasba RAVBARJEV VEČER Planina - V tednu kratkih noči sredi junija je Vokalna skupina Unica iz Planine pri Postojni že sedmo leto zapored priredila glasbeno prireditev Ravbarjev večer, v kateri so znova pozdravljali pesem in ples, besedo in sliko, a predvsem posvečeno najljubši glasbi. Ta seje v toplem poletnem večeru napotila v Planino pri Postojni izza hribov in dolin. Med ljubitelji kulturno umetniškega izražanja je pod okriljem Ravbarjevega stolpa glasba našla pravi prostor za postanek. Pri tem so ji pomagali številni donatorji ter ustvarjalci, ki so se v resnici podali čez hribe in doline, da so naposled našli oder čudovitega a žal utrujenega stolpa, ter s tem opravičili naslov letošnje prireditve »Čez sedem hribov in dolin«. Vokalna skupina Unica, ki v akustičnem stolpu že vrsto let prireja Ravbarjev večer, je tokrat v goste povabila Komorni zbor Musiča Viva iz Tolmina, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, saksofonista iz Glasbene šole Postojna, Otroško gledališko skupino Ščukice ter učence in učiteljice podružnične šole iz Planine. Slednji so se predstavili z venčkom ljudskih plesov (na fotografiji) ter z domiselno in tematsko zasnovano razstavo likovnih del. Glasbeni večerje razveselil številno publiko, za katero je bil tokrat stolp kar premajhen. Tako izvajalci kot gledalci so prijeten večer zaključili s skupnimi pesmimi v upanju, da bodo te kmalu dosegle tudi posameznike, od katerih je odvisna usoda čudovitega akustičnega in na trenutke celo čarobnega Ravbarjevega stolpa. tekst in foto Jana Ulaga ČEZMEJNO SODELOVANJE BREZ MEJA tudi z glasbo Lanišče - V mesecu juniju je v kraju Lanišče, kjer je tudi sedež občine Lanišče potekalo 5 srečanje vokalnih skupin z naslovom »Zarozgajmo u Čičariji«. Zarozgati pomeni zapeti. Ta prireditev je sodila v sklop prireditev hrvaških vokalnih narodnih skupin, ki ohranjajo narodne pesmi, ki so že skoraj izginule in so vključene na seznam zaščitenih pesmi pri Unes- co. Te pesmi so stare, izhajajo iz antične predslovanske kulture predvsem z področja Dalmacije. Ime za to vrste pesmi je sicer »ojkanje«, ali »orkanje« ali »rozganje«. Značilno za te pesmi je, da pevec stresa z glasom, ter običajno zaključi z glasnim dolgim vzklikom »oj«. Ponavadi pesem izvajata dva pevca, Pesem traja toliko časa, dokler lahko pevec zadrži dih, melodije pa so vedno enoglasne. Od leta 201 Oje oj kanj e vključno v seznam zaščitene nematerialne svetovne dediščine pri UNE-SCO-u. Občina Hrpelje - Kozina z občino Lanišče sodeluje že vr-st° let, zelo aktivno pa v zadnjem letu s prireditvijo »Odprta ^eja v Čičariji«. Na povabilo načelnika občine (župana) Lani-j>ca Nevena Mikca se je prireditve udeleži podžupan občine rpelje - Kozina Peter Boršič. Skupaj s tamkajšnjim županom *ta si ogledala prireditev in se pogovorila o načrtih za sode-°vanje. Pogovori so tekli predvsem o prireditvi »Odprta meja v c'čariji«, med vasjo Golac ter vasjo Vodice, ki se bo odvijala ru9i vikend v septembru. tekst in foto Peter Boršič Ne prezrite - kultura... S j-v j ; © Razstave LUKA AČIMOVIČ RAZSTAVLJA NA KOZINI Kozina - V Knjižnici Kozina v drugi polovici junija gostuje s svojo prvo razstavo »Luigi don Bianco« in prikazom zanimivih del v kolažni in mešani tehniki Luka Ačimovič, doma iz Šempetra na Krasu, občina Pivka. Sam pravi, da je umetnik že od nekdaj, kar se zapazi tudi po izbranem načinu življenja. Ljubezen do slikanja je v njem rasla vzporedno z učenjem igranja na kitaro. Motivi v takratnih slikah, pestrost barv, energija, različne tehnike so obenem posledica ulične umetnosti, popotovanj, glasbe in zidnih poslikav. Po končani osnovni šoli seje odločil za šolanje na srednji zobotehnični šoli v Ljubljani, »saj ga je vznemirjal občutek, da se v tem poklicu prepletata umetnost in naravoslovje, izraženo skozi milimetrsko natančnost,« kot pravi pivški umetnik. Obenem ga vzporedno s slikanjem navdušujejo »VW old-timerji in vse, kar ima vsebino in s sabo nosi zgodbo,« trdi Ačimovič, ki seje tudi na otvoritev razstave pripeljal z enim takih starodobnih kombijev, pripravil zanimivo zakusko na pladnjih iz desk in povabil na otvoritev Danijelo Fabijančič, žonglerko z ognjem iz Ilirske Bistrice in seveda številčne obiskovalce, ki so prisostvovali zanimivemu programu. Razstava v kozinski knjižnici bo na ogled do 8. julija. V juliju in avgustu sledita fotografski razstavi Julijana Kmeta (Trbovlje) in Lare Hrvatin (Sežana, Koper). Vabljeni tudi čez poletje v Knjižnico Kozina - bodite pozorni le na poletni urnik (julij/ avgust, torek, četrtek, sobota zaprto). tekst Patricija Dodič, foto Manuel Tomšič Fotoklub Sušeč čez mejo Volosko - Ljubiteljska Kulturna društva iz ilirskobistriške občine tradicionalno dobro sodelujejo z društvi s sosednje Hrvaške. Sodelovanje s Slovenci na Reki pa je še posebej bogato. Kamen v mozaik teh stikov so dodali tudi člani bistirškega Fotokluba Sušeč. V junijskih dneh so se bistriški fotoklubovci srečali s člani fotografske sekcije slovenskega Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. Fotografsko delavnico na temo fotografiranja modela so organizirali na Volo-skem. V spremstvu fotografa Istoga Žorža, ki je udeležencem vseskozi svetoval in odkrival skrivnosti fotografiranja modelov, so iskali skrite kotičke Voloskega, seveda s fotomodelom v prvem planu. Po zaključku škljocanja so ob prijetnem druženju na neformalnem delu srečanja sklenili, da pripravijo skupno fotografsko razstavo ter še več podobnih srečanj. tekst in foto Tomaž Kastelic Tihožitja in krajine Kozina - V Knjižnici Kozina je v prvi polovici junija razstavljala Silva Pangos iz Sežane, upokojena uslužbenka Kosovelove knjižnice Sežana. Svojo slikarsko pot si je utirala preko različnih mentorjev, in sicer Katje Gorup, Mojce Senegačnik in Simona Kastelica. V kozinski knjižnici je pred leti že razstavljala skupaj z drugimi domačimi ustvarjalci, tokrat se preko tihožitij in krajin predstavlja sama. V tehniki akvarel in akril na platnu je doslej razstavljala samostojno in skupinsko v Pliskovici, Komnu, Sežani, Divači in Kozini. tekst in foto Patricija Dodič DRAGICA SUŠANJV BARU ORANŽ Ilirska Bistrica - »Prava umetnost najprej nastane v srcu in se širi v vsak delček umetnikovega telesa, dokler ne izbruhne in se ustvari tudi za druge gledalce in poslušalce.« S temi besedami je osnovnošolka Petra Valenčič pospremila otvoritev razstave domače slikarke Dragice Sušanj. Priznana umetnica, ki se vedno bolj uveljavlja tako v domačem okolju kot v tujini, je tokrat v bistriškem Baru Oranž na ogled postavila predvsem svoja tihožitja. Dragica se vse pogosteje pojavlja v javnosti s svojimi deli, da so uspešna priča dejstvo, daje do sedaj imela svoje umetnine razstavljene že na dvajsetih skupnih in samostojnih razstavah. Razstava je potekala v sodelovanju z Območno organizacijo rdečega križa Ilirska Bistrica in je bila izvedena v okviru aktivnosti ob tednu Rdečega križa. Kulturni program so soo- blikovali bistriški osnovnošojci. Udeležencem so prebrali nekaj poučnih basni ter podali svoja razmišljanja na temo humanitarnih dejavnosti ter ljubezni, ki je vedno prisotna in edina, ki šteje v odnosih z ljudmi. Učenke pa so dogodek popestrile z glasbenimi vložki. Stalna razstava slik Dragice Sušanj v baru Oranž bo na voljo ljubiteljem slikarstva dalj časa. In še besede likovne umetnice ob zaključki prireditve: »Z razstavo sem hotela podeliti svojo srečo in radostne trenutke, ki sem jih začutila ob ustvarjanju. Vnesti tudi med ljudmi optimizem in ljubezen, ki sem ga začutila. Ni pomembno kaj ustvarimo, niso pomembne materialne vrednote, moje slike so le končni izdelek ki je prepleten z lastnim veseljem, z doživljanjem pristnih ljubečih čustev, z lastnim bojem, da zaživim kakovostno življenje kljub moji invalidnosti. Hvala da sem smela z vami podeliti te srečne trenutke.« tekst in foto Ines Trebeč O Snežnik Ne prezrite - kultura... junij 2012 Literatura . Na literarnem maratonu v Cerknem OBISK SPLOŠNE KNJIŽNICE Cerkno - Po nekajdnevnih dogovorih in uskladitvah so se končno zbrali štirje mušketirji iz Literarnega društva Ilirska Bistrica in jo na povabilo društva RIS iz Idrije mahnili v severnoprimorski konec naše lepe domovine. Poleg predsednika društva Aleksandra Borenoviča, so se literarnega maratona v Cerknem udeležili še Patricija Dodič, Tomaž Mahkovic in Tone Škrlj, novopečeni član društva - seveda s svojo kitaro. Zaradi nestanovitnega vremena se je prireditev odvijala v dvorani Gasilskega društva Cerkno. Po prijaznem sprejemu glavne organizatorke in predsednice literarnega društva RIS iz Idrije, Ivane Gantar in njenih sodelavcev, smo se pričele priprave na nastop. Večer so odprli mladi glasbeniki Glasbene šole Cerkno z nekaj narodno zabavnimi utrinki Avsenikovih viž. Po pozdravnem nagovoru organizatorke Ivane Gantar se je maraton pričel. V prvem krogu je po vrsti vsak predsednik predstavil svoje društvo, nakar je voditeljica napovedala vsakega nastopajočega. Li- terarno društvo Ilirska Bistrica je slikovito predstavil predsednik Aleksander Borenovič, ki je uvodoma poudaril, da jih je na pot sicer krenilo 12, na cilj pa so prispeli le štirje. Na oder je prvi stopil Tomaž Mahkovic in predstavil najkrajšo pesem in najkrajši tekst, kar jih je doslej ustvaril. Vse skupaj pa je zaključil z nekaj zelo lepo med publiko sprejetimi aforizmi. Sledil je nastop Patricije Dodič, ki seje iz njene zbirke erotične poezije in njeno močno interpretacijo najbolj približala rdeči niti večera - zaželeno je bilo namreč ljubezensko in erotično branje. Kot tretji je na sceno stopil Aleksander Borenovič, kateri se ni časovno razdajal, kajti sledil je nastop Toneta Škrlja, kije najprej recital Pesem moja, nato pa na željo organizatorja izvedel čisto novo in prvič javno izvedeno satiro Dude dude čvrste dude, ki jo je Borenovič najprej recitiral, nato pa sta jo ob spremljavi kitare skupaj zapela. Večer je v celoti zelo lepo uspel čeprav so bili nastopi zaradi števila udeležencev časovno omejeni. Po dobrih treh urah se je večer nadaljeval v druženju in medsebojnem spoznavanju, vmes pa je odzvenel še kakšen literarni nastop. tekst Tone Šrklj - Romantik, foto Sanja Ples PUME ODLIČNE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Ilirska Bistrica - Plesna sezona se približuje koncu in kot vsako leto so se bistriške Pume udeležile Odprtega državnega prvenstva, ki je letos potekalo 3. junija v Hali Tivoli v Ljubljani. In ker so letos pridno trenirale prav vse, se je trud obrestoval, saj so naše najmlajše in najstarejše tekmovalke v kategorijah plesnih skupin in parov dosegle odlične rezultate. In to kljub temu, da so se nekatere državnega prvenstva udeležile šele prvič. V članskih disciplinah so Pume tekmovale v kategoriji jazz plesnih skupin in jazz plesnih parov. S skupinskim plesom so si priplesale odlično S.mesto. Prav te punce so se kvalificirale za nastop na evropskem prvenstvu, katerega se zaradi nenaklonje- nih okoliščin ne bodo mogle udeležiti. V kategoriji mladinskih cheer skupin so bile Pume na 12.mestu. Pod vodstvom Kristine Prosen so Mini pumice dosegle 3.mesto, pod okriljem Janje Raspor so Pumice nastopile na revijalnem delu, varovanke Daše Kocjančič Mini pume pa so dosegle 12.mesto. Na najmlajše smo še posebej ponosni, saj plešejo skupaj komaj eno sezono. V kategoriji otroških cheer plesnih parov sta bili najuspešnejši Eva Česnik in Klavdija Ujčič, saj sta za dosegli 12. mesto. Ana Mari Možina in Katarina Šlosar sta v isti kategoriji dosegli 19. mesto, v kategoriji najmlajših cheer parov pa sta Špela Čekada in Lana Božič za las zgrešili bronasto medaljo in tako dosegli 4. mesto. Pume so se v vseh kategorijah odrezale odlično. V kategoriji jazz plesni pari sta Anja Lakota in Helena Tor-jan dosegli 9. mesto. V kategoriji članski jazz plesni pari sta Daša Kocjančič in Janja Raspor dosegli 7. mesto. Že tretje leto zapored sta skupaj tekmovali Kristina Prosen in Anja Jenko ter v isti kategoriji članski jazz plesni pari dosegli 6. mesto. Anja Lakota in Eva Logar sta ravno tako dosegli odličen rezultat v kategoriji hip-hop in tako dosegli 5. mesto. Z odličnimi rezultati na zaključnem tekmovanju so Pume polne zagona pripravile sedaj že tradicionalno plesno predstavo v bistriškem Domu na Vidmu. Z ogledom predstave ste obiskovalci pomagali narediti korak bližje zadanim ciljem, eden od teh je Svetovno prvenstvo v Orlandu na Floridi (ZDA). Plešite s Pumami! tekst Mojca Klanšček Macarol, foto Matej Lakota Kozina - V prvem triletju osnovne šole otroci spoznavajo razliko med splošno in šolsko knjižnico. So tudi redni obiskovalci obeh. V učnem načrtu knjižnično-in-formacijskih znanj je načrtovan obisk najbližje splošne knjižnice. V ta namen so se pred iztekom šolskega leta hrpeljski učenci z njihovo razredničarko in šolsko knjižničarko odpravili v splošno knjižnico na Kozini. V knjižnici so spoznali kaj je splošna knjižnica, v čem se razlikuje od šolske, kako je postavljeno gradivo ter kaj poleg izposoje še počne. V otroškem kotičku knjižnice so ob posladku prisluhnili zgodbam Primoža Suhodolčana v prebiranju kozinske knjižničarke Patricije Dodič. Učenci so bili navdušeni in so tako svoja doživetja ob prebranem napisali ali narisali na list. Pred odhodom so se vsi obiskovalci knjižnice podpisali v knjigo vtisov, knjižničarka pa jih je fotografirala za v arhiv. Obljubili so, da se bodo v knjižnico redno vračali, ob naslednjem obisku pa prinesli tudi izdelke, ki jih v času obiska knjižnice otroci niso dokončali. Ob drugem obisku knjižnice jih je Patricija Dodič popeljala v pesniški svet z zgodbico o Lolu, ki je hotel postati pesnik. Otroci so bili nad prebranim tako navdušeni, da jih je bilo kar težko ustaviti pripovedovati razne prigode iz svojega pesniškega življenja. Na liste papirja so narisali svojo namišljeno podobo Lola. Tudi tokrat je čas prehitro minil in obisk kozinske knjižnice so učenci zaključili s povabilom knjižničarki na obisk šolske knjižnice v Hrpeljah. tekst Petra Hlača, foto Patricija Dodič Zaključek pravljičnih uric Ilirska Bistrica - V knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici so konec maja uspešno zaključili še eno sezono pravljičnih uric za najmlajše. Ure pravljic so oblika knjižne vzgoje, ki otroke skozi čarobni svet pravljic spoznava s knjigo. Navaja jih na kasnejše branje, pomaga razvijati njihovo domišljijo in bogati besedni zaklad. Pomembno je, da otroka že v predhodnem obdobju navadimo na knjigo, ki bo njegova redna spremljevalka v učnem obdobju. Tega se v bistriški knjižnici prav dobro zavedajo, saj organizirajo ure pravljic že dobrih 30 let. Zaradi velikega povpraševanja imajo poleg jutranjih še popoldanske ure pravljic. Letošnje ure pravljic so potekale od oktobra 2011 do maja 2012. Za zaključek pravljične sezone so otroci, ki so obiskovali ure pravljic, za svoje starše pripravili prireditev. Otroci so plesali, peli in recitirali pesmice, ki so se jih pridno učili celo pravljično sezono. S svojo otroško radoživostjo in smehom so razveselili številčno občinstvo. Da bo otrokom naše druženje ostalo v lepem spominu, so jim v bistriški knjižnici pripravili sladko presenečenje, katerega so se zelo razveselili. OTROCI- URE PRAVLJIC VAS PONOVNO ČAKAJO OKTOBRA. Do takrat pa lep pravljični pozdrav! tekst Tamara Hrabar, foto Bojana Kalc PIKE NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI Pivka - Športna dvorana Skala je bila v juniju prizorišče plesne prireditve, ki jo je ob zaključku šolskega leta pripravilo Športno društvo Pike. Pred množico gledalcev so se na plesišču predstavile vse plesne skupine, ki so preko leta pridno trenirale, se udeleževale številnih tekmovanj, predvsem pa s plesom razveseljevale občinstvo na raznih predstavah in nastopih. Ne prezrite - kultura... Snežmk O Kulturna šola KULTURNE ŠOLE TUDI NA BISTRIŠKEM ■i Jskd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana JULIJ 2012 Ilirska Bistrica, Vače - V začetku junija so v Vačah že osmo leto zapored razglasil imena 48 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv »kulturna šola«, in najboljšo med vsemi. Laskavi naziv najboljše kulturne šole leta 2012 sije prislužila OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, naziv »kulturna šola« pa sta si prislužili tudi OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Kulturna šola je projekt, primarno namenjen obšolskim dejavnostim iz področja kulture v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj - dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Prizadevamo si za ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah, ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiramo kakovostne dosežke ter skrbimo za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja. Želimo si, da postane vsaka šola žarišče kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom Promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. Projekt »kulturna šola« izvaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije (ZKDS) ter Društvom za razvoj in varovanje Geoss. Strokovna komisija za podelitev naziva kulturna šola je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti na šolah, ki so se prijavile na letošnji razpis, in izbrala najboljše med njimi. Tiste, ki izstopajo na posameznih področjih kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja (glasbeno, likovno, literarno, gledališko, lutkovno, folklorno, filmsko področje in področje kulturne dediščine). Ob prihodu v Vače so vse kulturne šole dobile priznanja in zastave, ki bodo do avgusta 2015 krasile šole dobitnice. Prireditev so organizatorji odprli s skromnim kulturnim programom, potem pa so se učenci odpravili v različne delavnice, kjer so ustvarjali približno dve uri. Medtem je v telovadnici podružnične osnovne šole Vače potekala okrogla miza (ali bolje rečeno predavanje) na temo Kulturne dejavnosti učencev med šolo in društvom. Zaključni del prireditve so si zamislili kot predstavitev dejavnosti v delavnicah, razglasitev najboljših šol v treh kategorijah glede na njihovo velikost in podelitev posebnih priznanj za dosežke na posameznih področjih. Naziv kulturna šola so si prislužile šole, ki vsaj tri leta gojijo razvejano in kakovostno kulturno življenje na več kot treh kulturnih področjih (glasba, gledališče, lutke, folklora, film, video, ples, likovna, fotografska dejavnost, varovanje kulturne dediščine...), ki- vključuje večje število učencev in učiteljev. Programi se izvajajo pretežno v okviru izbirnih predmetov in obšolskih dejavnosti. Kulturna šola spodbuja mentorsko delo učiteljev ter njihovo izobraževanje na področjih kulture in umetnosti, šolske kulturne skupine pa redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih. Kulturne šole redno prirejajo kulturne dogodke, namenjene učencem, pripravljajo pa tudi kulturne programe za širšo javnost ter omogočajo dejavnosti drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih. Naziv »kulturna šola« velja tri leta, nato pa mora šola za naziv vnovič kandidirati. Potem, ko so pred leti šole z našega območja že prejemale omenjeni naziv, nazadnje kuteževska osnovna šola pred dvema letoma, sta letos naziv »kulturna šola« prejeli obe ilirskobistriški osnovni šoli za kar jim gredo iskrene čestitke. tekst Igor Štemberger, foto Vanja Košpenda Postojna, Notranjski muzej do 6. julija razstava, Predjamski zaklad Zavod irmje Postojna ponedeljek 16. Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) po koncertu likovna razstava, Otvoritev razstave udeležencev likovnega ex tempore za mladino na temo »Majlont« Občna Postojna m Osnovna šola Miroslava VHiatja Kozina, Knjižnica Kozina do 8. julija likovna razstava, Luka Ačimovič fojto Kazina torek Postojna, Inštitut za raziskovanje' Krasa (atrij) v ob 19:30 koncert, Klasična kitare; Nastopata: Jaka Klun študent Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, razred: prof. Paolo Pegoraro in Antun Ilirska Bistrica, Bar Baladur do 20. septembra likovna razstava, Srečko Srebot Društvo za urbano kulturo Kompresor 17. ponedeljek 2. Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) ob 20:30 koncert, Muzikal in opera; Nastopajo: Janja Konestabo, mezzosopran • Nataša Zupan, sopran • Danilo Kostevšek, tenor • Nataša Valant, klavir Ivekovič študent Glasbene akademije v Zagrebu, razred: prof. Ištvan Rdmer Občna Postojna, Glasbena šola Postojna, Natisa in Anton t'melj Občna Postojna Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 21:00 koncert, Etno večer s skupino Gep Občna Postojna torek 3, Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 20:30 koncert, Koncert Društva Ahec iz Jasena; Nastopajo: Mešani pevski zbor Ahec • Pevska skupina Jasenski pevci • Ljudski godci Kergkj spod Ahca • Instrumentalni trio s pevci • Igralska skupina v krajši igri in z domačo govorico • gostje večera 'Zvonejski kanturi" s sosednje Hrvaške Občna Postom 17. sreda 18. Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) ob 19:30 koncert, Večer komorne glasbe; Nastopajo: Prvi del: Irena Kavčič, flavta in Sebastjan Grego, kitara; Drugi del: Janja Konestabo, mezzosopran in Anton Čmugelj, sreda 4, Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 19:30 predstava za otroke, »Gusarski zaklad«, Mladi Maj Občna Postojna Občna Postojna, Glasbena šola Postojna, Natisa in Anton dimelj Postojna, Trg pred hotelom Kras ob mraku film, Kino pod zvezdami: Kralj Kalifornije (komična drama) sreda 4. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob mraku film, Kino pod zvezdami: Trgovci 2 (komedija) Otona Postojna 18. Trnje, borov gozdiček ob 18:00 koncert, 15. festival drugačne glasbe Trnje 2012 -1. večer MKDC Postojna in Hiša kulture Pivka Občna Postom 6. četrtek 19. Postojna, Inštitut za raziskovanje koncert, Večer slovenske glasbe; Nastopajo: študentje iz 7 Trnje, borov gozdiček ob 18:00 koncert, 15. festival drugačne glasbe Trnje 2012 - 2. večer MKDC Postojna in Hiša kuiture Pivka Krasa (atrij) ob 20:00 Ljubljanske in Dunajske akademije za glasbo Občina tetojna, Glasbena šola Postojna, Nataša in Anton Čmugeli sobota 7. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 film, Zrcalce zrcalce (sinhronizirana domišljijska pustolovščina) Kino Pivka petek 20. Postojna, Jamski dvorec pri Postojnski jami koncert, Koncert za klasično kitaro; Nastopa: Alvaro Pierri (trenutno v vrhu svetovno znanih kitaristov) Občna Postojna, Glasbena šola Postojna, Nataša in Anton Onuoeti šoto Gornja Košana, ob 20:00 shod, Shod v Gornji Košani: ples s skupino Metronomi Vaška skupnost Gornja Košana ob 20:00 7. soboti Postojna, koncert, Koncert za klasično kitaro; Zaključni koncert udeležencev poletne šole Mednarodnega festivala kitare Postojna 2012 nedelja 8. Kozina, Knjižnica Kozina do 31. julija fotografska razstava, Julijan Kmet Knjižnica Kosina 21. Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) ob 20:00 nedelja Q Postojna, Park Postojnske jame etnološka prireditev, 21. Furmanski praznik Občna Postojna, Glasbena šola Postojna, Natisa bi Anton dimelj 0. ob 9:00 Turistično društvo Postojna torek Postojna, koncert, 8 Gornja Košana, ob 19:00 shod, Shod v Gornji Košani: ples z ansamblom Narcis Vaška skupnost Gornja Košana 24. Trg pred hotelom Kras ob 20:30 Rapostojna; Nastopajo: mladi ustvarjalci rep glasbe iz Postojne (Ukii, Rona, Oouble M, Gummy Plava, Darja) z gostoma Patrikom in vokalistko Majo Založnik Občna Postojna torek 10. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 20:30 koncert, Koncert vokalne skupine Goldinar Občna Postojna sreda 11. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 20:30 predstava za otroke, »Zobna miška in zobozdravnik«, Mladi Maj Občna Postojna sreda 25. Postojna, Trg pred hotelom Kras 19:30 predstava za otroke, »Dvojno veselje«, Mladi Maj Občna tetojna Ji. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob mraku film, Kino pod zvezdami: Samo prijatelja (romantična komedija) Občna Postojna sreda 25. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob mraku film, Kino pod zvezdami: Vse je šlo k vragu, Pete Tong (komična drama) Občna tetojna četrtek 12. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 20:30 folklora, Večer folklore s petjem in plesom; Nastopajo: Britulin banda iz Harij pri Ilirski Bistrici • Folklorna skupina Torbarji iz Postojne »Moški pevski zbor Studenc • Pevski zbor Društva, upokojencev četrtek 26. Postojna, Trg pred hotelom Kras • 20:30 koncert, Koncert ob 40-letnici skupine ABBA; Nastopa: skupina »AFTER 7« s hiti skupine ABBA Občna Postojna Postojna Občna Postojna petek 27. Narin, ob 22:00 shod, Shod v Narinu: rock večer Vaška skupnost Narin šoto Suhorje, shod, Shod na Suhorju: koncert skupin Gringo, Riot gueen, Licence to hate, Equinoxes Vaška skupnost Suhorje 14. Uu ŽU.UU soboti 28. Podtabor, ob 9:00 likovna kolonija, 5. likovna kolonija ob 10. obletnici oživitve društva nedelja Mašun, koncert, Ukom društvo Franceta Pavlova Ilirska Ustnea 15. Pred Gostiščem Mašun ob 15:00 veliki koncert ob 30-letnici Ansambla Snežnik z gosti Ansambel Snežnik sobota 28. Narin, ob 20:00 shod, Shod v Narinu: ples s skupino Ikebana Vaška skupnost Karin nedelja 15. Suhorje, ob 19:00 Shod na Suhorju: ples z ansamblom Lisjaki Vaška skupnost Suhorje nedelja 29. Podtabor, ob 9:00 likovna kolonija, 5. likovna kolonija ob 10, obletnici oživitve društva nedelja Postojna, koncert, Ukovm društvo Francete Pavlova lirska Bistrita 15. Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) ob 20:00 Klasična kitara - Prokofiev guitar duo; Nastopata: Mak Grgič in Nejc Kuhar Občna Postojna, Glasbena šola Postojna, Nataša in Anton bnugelj nedelja 29. Narin, ob 19:00 shod, Shod v Narinu: ples s skupino Metronomi Vaška skupnost Nanri ponedeljek 16. Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa (atrij) koncert, Klasična kitara; Nastopata: Erazem Izidor Grafenauer študent Akademije za glasbo v Ljubljani, razred: prof. Andrej Grafenauer in jure Cerkovnik študent Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, razred: prof Alvaro Pierri Otona Postojna, Glasbena šola Postojna, Maša in Anton Orogefj ponedeljek 30. Narin, ob 19:00 shod, Shod v Narinu: ples z ansamblom Snežnik Vaškd skupnost Narin ob 20:00 torek 31, Postojna, Trg pred hotelom Kras 20:30 koncert, Koncert Julije Kramar, zmagovalke shovva »Slovenija ima talent 2011« in orkestra »Nova muzika« Občna Postojna INFO: igor.stemberger@gmail.com fr> 1 Knjižnica Ilirska Bistrica vabi: AKTIVNOSTI V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA V ČASU POLETNIH POČITNIC Vse naše bralce vabimo, da se nam tudi to poletje pridružijo pri poletnih projektih za mladino. Podrobnejše informacije dobite v knjižnici . Želimo vam prijetno poletno branje. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN »BRALNfČRV« vabtfn vse osnovnošolce, da se m Ml fe počitnice pridružijo prt naš! POČITNIŠKI BBALNL ZNAČK! Osnovnošolci, pridružite se nam pri REŠEVANJU POČlTNIŠKih KNJlŽNih KVIZov od 1. do 5. razreda od 6. do 9. razreda “RASTEM s KNJIGO" “NAJSTNIK V OBJEMU KNJIGE” O Snežnik šport... ____ Tenis Primorski satelit Košarka DAN PIVŠKE KOŠARKE Košarkarski klub Pivka je 23. junija organiziral 18. tradicionalno prireditev »Dan pivške košarke«. Na zunanjem igrišču ob športni dvorani Skala se je preko dneva zvrstilo sedem tekem, na katerih so se selekcije domačega kluba pomerile z ekipami iz sosednjih občin. Najbolj zanimiv je bil nedvomno obračun članov, ki so zaigrali z ekipo iz Postojne. Slednji so domačine sicer premagali, vendar so pivški košarkarji s svojo igro pokazali, da je želja in energija znotraj ekipa ter užitek v igri tisto najpomembnejše, ki jih bo združevalo v novi sezoni. Košarka ima v Pivki dolgoletno tradicijo. Mladinski pogon šteje preko 100 košarkarjev, ključni pa so v tem trenutku zagotovo člani, saj gre za izkušene košarkarje, od katerih je odvisna tudi prihodnost tega športa. So namreč zgled in motivacija vsem mlajšim igralcem ter spodbuda za reden trening in nova usposabljanja. V novo sezono bo članska ekipa vstopila z novim trenerjem, saj bo Radovana Petroviča, ki se bo posvetil mlajšim selekcijam in ostal znotraj pivškega kluba, zamenjal Gašper Kolman, nekdanji pomočnik trenerja Jureta Zdovca pri Union Olimpiji. Glede na njegove bogate izkušnje in reference se pričakuje, da bo v ekipo prinesel spremembe, svežino in dodano vrednost. Četudi je do začetka nove košarkarske sezone še daleč - začne se namreč v septembru - bodo poletni meseci za košarkarje precej naporni, saj so s treningi že začeli. Športni navdušenci pa bodo tudi v obdobju premora deležni zanimivih tekem in dogodkov. Poleg tradicionalnega košarkarskega praznika, bodo v Pivki potekale tudi vsakoletne priprave ekip za novo sezono ter priprave ženske mladinske reprezentance. Rezultati tekem: PIVKA U10(M):PIVKAU12(Ž) 32:26 PIVKA: LOGATEC (ml. pionirji U12) 38:29 PIVKA: NESO LHKE POSTOJNA (st.pionirke U14) 35:18 PIVKA- POSTOJNA (st.pionirji U-14) 29:40 PIVKA: KRANJSKA GORA (kadetinje Ul6) 24:19 PIVKA: IL.BISTRICA (kadeti U16) 19:39 PIVKA: POSTOJNA (člani) 37:40 Foto: Branko Podboj Serijo teniških tur- nirjev Primorski satelit je v soboto, 9. juni- BBBBr FS ja 2012 v Športnem I v LVr 4 JfTut 1 [ k sbSkII Sf parku IN BLUE v Hru- šici gostil Tenis klub 1 / j j j Bij \ i Hrušica. Tekmovanje Primorski sateliti je priložnost, da otroci fr* in mladina preverijo im? l in obogatijo svoje te- niško znanje. Pravico nastopanja imajo le ti- sti tekmovalci, ki niso registrirani pri pano- žni zvezi (Teniška zveza Slovenije). V kategoriji deklice do 11 let je zmagala Megi Kocjančič (Talos) pred Timeo Savič (Celje) in Valentino Valčič (Koper). Med dečki do 11 let je prvo mesto osvojil Mark Križman (TK Hrušica) pred Robertom Korelcem (TK Koper) in Luko Samok-cem (TK Ilirska Bistrica). Najboljši v kategoriji dečki do 12 let je bil Leon Batagelj (TK Ilirska Bistrica) pred Aljažem Vogrinčičem (Talos) in Matejem Križmanom (TK Hrušica). Muhasto vreme ni pokvarilo prijetnega druženja tekmovalcem iz Kopra, Vanganela, Ankarana, Padrič, Ilirske Bistrice in Hrušice. Naslednji Primorski satelit bo 30. junija v Novi Gorici. Kegljanje SPREJEM KEGLJAČICE Na nedavnem kegljaškem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Nemčiji so spet prevladovali uspehi domačega kegljaškega kluba Pivka. Anja Bašek je v kadetski kategoriji osvojila dve srebrni medalji (posamično in v paru), Lucija Zalar pa je bila s svojo mladinsko ekipo bronasta. Uspehom kegljačic je na sprejemu čestital tudi župan Občine Pivka. Med športnicami, ki jim je župan poklonil posebno pozornost sta bili tudi Manca Gorup in Nataša Radič, ki sta na državnem tekmovanju dvojic v starejši starostni skupini postali državni prvakinji. Bowling Velik uspeh Velik uspeh mladincev ig posto*skega Bovvling kluba Epic, Janja Kovačič državna prvakinja V nedeljo, 10.6.2012, je v Bovvling centru Gladiator Arena v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za mlade do 21 let. V kvalifikacijah je bilo potrebno odigrati 4 igre, v finalu pa še tri dodatne igre. Vsi igralci iz postojnskega bovvling kluba Epic so se uvrstili v finale. Pri dekletih je državna prvakinja postala Janja Kovačič (BK Epic), ki je prednost iz kvalifikacij v finalu še povečala, skupaj je podrla 1116 kegljev in prepričljivo zmagala s 108 keglji razlike pred Marušo Kokalj (BK Feniks). Mia Grilc iz Postojne je bila tretja. Med fanti je v finalu potekal srdit boj za prvo mesto. Nino Stenko (BK Epic) seje na koncu moral zadovoljiti z drugim mestom, le za 4 keglje gaje premagal Miha Štrus (Feniks Ljubljana), ki je skupno podrl 1354 kegljev. Od tretjega do šestega mesta so se zvrstili Postojnčani Tilen Vatovec (3.), Andraž Kovačič (4.), Žiga Zalar (5.) in Tadej Dekanj (6.). BK Epic se je obrestovalo sistematično delo z mladimi, za kar sta najbolj zaslužna klub, ki zagotavlja odlične pogoje za vadbo ter trener mladincev Robi Godnič. Povezava: http://www.bowlingzveza.si/2012/mladinska-prvaka-sta-janja-in-miha/ Državna prvakinja Janja Kovačič (BK Epic) in državni prvak Miha Štrus (BK Feniks) Branka Kovačič 5. BISTRŠKI TEK V vročem sobotnem popoldnevu, 16 junija, je potekal že peti Bistrški tek. Prireditev, ki jo organizira Tekaško društvo Bistre iz Ilirske Bistrice seje očitno med tekaškimi navdušenci dobro prijela. To dokazuje tako 180 zadovoljnih tekmovalcev, ki so tekmovali v mladinski in članski konkurenci, kot tudi 24 nadobudnih udeležencev cici-teka in njihovih staršev, ki so jih glasno spodbujali. Skupaj smo na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico gostili torej kar 204 udeležence. Število se iz leta v leto povečuje, kar dokazuje, da organizator dobro opravlja svoje delo in se obiskovalci na prizorišču odlično počutijo. V članski konkurenci je med ženskami prvo mesto osvojila Neja Kršinar, s časom 42:07.1, druga je bila Valentina Bonnani iz sosednje Italije s časom 42:26.4, ter tretja Sergeja Lipušček, s časom 42:57.2. Med moškimi je bil najhitrejši Tomaž Ferjančič, 36:30.7, drugi je bil Davor Krašovec, 37:33.3 in tretji Borut Malavašič s časom 37:53.6 Zmagovalca sta domov odšla bogatejša za 100€, kijih organizator že tradicionalno podeljuje najhitrejšima v moški in ženski konkurenci. Rekorda proge v obeh kategorijah letos nista padla. Najhitrejša ženska na deset kilometrski, zahtevni progi je bila leta 2009 Aleksandra Fortin iz Športnega društva Nanos Podnanos, ki je progo pretekla v času 40:42.7. Pri moških je rekord proge postavljen lani. S časom 34:41.9 je bil najhitrejši Jernej Šemrov iz AD Kladivar Celje. Poleg priznanj najhitrejšim absolutno in po kategorijah je bilo podeljenih še nekaj zanimivih priznanj. Nagrado za najstarejšega tekača je dobil redni udeleženec Primorskih pokalnih tekov g. Fabio Ivančič, rojen leta 1933. Najstarejši tekačici sta bili ga. Rada Milič in ga. Darja Verbič, obe letnik 1952. Najmlajša udeleženka tekaške prireditve je bila trinajst letna Urša Kosič, članica Tekaškega društva Bistre. Organizator se je odločil tudi za podelitev posebne nagrade. Enemu od tekačev je bilo na približno osmem kilometru preizkušnje v izredno vročem vremenu slabo. Pri njem seje ustavil in mu nesebično nudil pomoč g. Ivan Čotar iz sosednje Hrvaške. Za to humano gesto sije g. Čotar prislužil nagrado za Fair play. Organizator se je spomnil tudi na pravo legendo Bistriškega športnega udejstvovanja. Janko Muha, vsestranski športnik, je namreč sodeloval na prvem teku po ulicah Ilirske Bistrice. 13. aprila 1947, je po takrat še makadamskih ulicah, potekalo tekmovanje v teku na 1000 metrov. Čeprav je tekel bos, je Janko osvojil drugo mesto. V spomin na to tekmovanje je na brunarici na Črnih njivah postavljen spominski pano. V mladinski konkurenci seje v 19 kategorijah za odličja potegovalo 68 tekmovalcev. Že tradicionalno se, poleg mladih domačih tekačev, tekmovanja udeležujejo tudi tekmovalci iz TK Kobarid, AD Posočje, ŠD Nanos Podnanos, TD Bovec, TD Burja Vipava, OŠ Dobravlje, OŠ Blanca, AD Nova Aurora Koper, AK Koper ter AK Pivka. Tudi mladi tekači iz TD Bistre so posegli po odličjih. V svojih kategorijah so bili: Nina Ulja n najhitrejša, Lovrenc Primc in Sebastjan Derenčin sta osvojila drugo mesto ter Tisa Vičič in Gašper Kosič tretja najhitrejša. Ponovno je odlično uvrstitev dosegla Teja Jenko, domačinka, ki tekmuje za AD Štajerska. Teja je v kategoriji deklic letnika 1998 dosegla odlično tretje mesto. Dobre uvrstitve na tekmovanjih in trenutno visoko peto mesto v svoji kategoriji v skupnem seštevku, dokazujejo, da je Teja na pravi poti in se številne ure napornih treningov obrestujejo. Uradne rezultate in obsežno fotoreportažo si lahko ogledate na www.tdbistrc.org Drago SeizovU ŠPORTNA TRGOVINA IN SERVIS BORIS FABEC s.p. Rozmanova 30, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOLESA IN KOLESARSKA OPREMA PONEDELJEK - PETEK 16 -19 ure SOBOTA 9 -12 ure NEDELJE IN PRAZNIKI zaprto www.kolesar-bf.si r~04-T/359 168 Andrej Muha novi predsednik košarkarskega kluba Plama-pur Košarkarski klub Plama-pur je 9. junija s tradicionalno, prireditvijo Dnevom Bistriške košarke zaključil tekmovalno sezono. Pred tem so v klubu dne 01. junija imeli tudi Občni zbor kluba, na katerem je bil za novega predsednika izvoljen Andrej Muha, sicer dolgoletni član kluba, nekdaj igralec, zadnje tri mandate pa tajnik. Novi predsednik je dejal, da Občni zbor ni prinesel nekih revolucionarnih sprememb, saj bo večina članov v klubu delovala tudi v prihodnje, prišlo je le do nekaterih rotacij znotraj kluba. Zadovoljen je, da je veliko ljudi izkazalo pripravljenost pomagati pri delu kar je podlaga za njegov optimizem pri doseganju napredka tako na tekmovalni kot tudi na organizacijski ravni. Dotaknil se je pravkar končane sezone in jo ocenil kot najbolj uspešno. Člani so bili do zadnjega kola v boju za prvaka lige, na koncu so zasedli odlično drugo mesto z samo tremi porazi. Ekipo domačega trenerja Martina Novaka je na tribunah spremljalo največ navijačev v ligi, tekma za prvo mesto proti Kopru pa je bila rekordno obiskana z 800 navijači. Drugi presežek je bil dosežen pri delu z najmlajšimi igralci kjer smo pod vodstvom trenerja Uroša Jenkota in s pomočjo še štirih trenerjev podvojili število vadečih igralcev in igralk. Prvič smo igrali tudi z žensko pionirsko ekipo. Ponosni smo tudi na to, da se je kar nekaj domačih mladih fantov prebilo v širšo državno selekcijo v posameznih letnikih, da je naš trener Uroš Jenko bil tudi pomočnik Slovenske kadetske reprezentance punc na Evropskem prvenstvu, najbolj pa smo zadovoljni ob spoznanju, da so naši igralci tudi zelo uspešni v svojih šolskih obveznostih. Ob zaključku sezone je klub pod taktirko Huberta Golleta izdal tudi knjigo z naslovom »Prvih 16 let kluba« ki jo je mogoče tudi naročiti (kontakti so na spletni strani kluba: http://www.kkplama-pur.si/). Za vse dosežke v preteklem letu je potrebno v prvi vrsti čestitati dosedanjemu predsedniku Bojanu Gorjancu, vsem ostalim članom kluba, trenerjem, igralcem in seveda sponzorjem na čelu s podjetjem Plamo-pur, Občino Ilirska Bistrica, Zavarovalnico Triglav, Termoplasti itd. Posebna zahvala gre tudi vsem navijačem, Japodom in plesno-navijaški skupini Pume. Predsednik Andrej Muha se je na kratko dotaknil tudi prihodnosti. V klubu želijo v prvi vrsti nadaljevati z že zastavljenimi smernicami. Veliko pozornosti bodo namenjali najmlajšim igralcem, zaradi velikega števila otrok pa bodo okrepili trenerske vrste. Klub bo letos poleti prvič organiziral tudi košarkarski kamp v Savudriji za katerega je veliko zanimanje. V članski ligi se je zaradi finančnih razlogov sprostilo nekaj mest v vsaki ligi, tako da obstaja realna možnost da dobimo povabilo za igranje v 2. SKL. Če do tega pride, bo klub moral v kratkem sprejeti težko odločitev. Za igranje v višji ligi je potrebno nemudoma urediti licenciranje, zagotoviti še kar nekaj dodatnih pogojev in seveda dodatnih denarnih sredstev. tji. V kategoriji U10 je zmago odnesla ekipa iz Tolmina, ki je po težki tekmi premagala ekipo Grobničana. Na koncu smo bili zmagovalci prav vsi, saj je turnir potekal brez posebnih zapletov in kar je najvažnejše brez poškodb. Tako smo v klubu Snežnih O 13. mednarodni turnir za pokal mesta Ilirska Bistrica pričakovanjih tudi zmagala. Proti večeru Mazanje verige gonilko v smeri prostega teka, da se olje enakomerno razporedi po verigi. Odvečno olje obrišemo z verige s suho krpo. Ležaje koles in gonilk moramo naoljiti po 3000 do 5000 prevoženih kilometrih ali vsaj na vsaki dve leti. Mazanje ležajev koles in gonilk je zahtevno, zamudno in umazano opravilo, zato ga raje prepustimo usposobljenemu serviserju. Zavore so zelo pomembne za varnost kolesarja. Pri zavorah mažemo os čeljusti, ki sta dve pri gorskih kolesih in ena pri cestnih kolesih. Sedežno in krmilno cev mažemo z mastjo. Tako omogočimo boljšo gibljivost omenjenih delov kolesa in preprečimo njuno rjavenje. Mast uporabljamo v majhnih količinah. Pedala delimo na cenejša plastična in kakovostnejša kovinska. V plastična pedala previdno dolijemo olje ob strani. Pedala pri mazanju stresamo, da olje steče v notranjost. Boljša kovinska pedala je potrebno podmazati le redko. Pred vožnjo je treba preveriti v kakšnem stanju so zavore in zavorne obloge. Če zavore ne primejo kot bi morale ali pa so zavorne obloge izrabljene je obisk servisa nujen ker je vožnja s takim kolesom nevarna. Enako velja za gume, če so zdrsane je potrebna zamenjava ker njihov oprijem ni več zadovoljiv. Boris Fabec na najlepši način zaključili dolgo in naporno sezono. Zahvala gre vsem sponzorjem in donatorjem, članom društva, sodnikom, trenerjem in staršem, predvsem pa glavnim organizatorjem Matevžu Sakelšku, Rihardu Udoviču in Tadeju Tomažiču. Pred klubom je kratko obdobje počitka, potem pa znova priprave, polenta šola in poletni kamp... Za NK Milena Urh Že 13. mednarodni turnir za pokal mesta Ilirska Bistrica je potekal na ŠC Trnovo, 16. in 17. junija. Vroč vikend je v Ilirsko Bistrico privabil številne ekipe mladih nogometnih privržencev, ki so neumorno in nepopustljivo tekmovali med seboj v svojih tekmovalnih skupinah. Sobota je bila namenja-na mlajšim in starejšim dečkom od katerih je na koncu slavila ekipa iz Vipave. V soboto so prvič nastopile tudi punce, ki so se pomerile z izkušenejšo in nekaj starejšo ekipo Kalc Vizije, ki je po so se pomerili veterani in starši ter mešane ekipe dečkov in mladincev. Slavili so veterani. V nedeljo je bilo še bolj vroče a to ni oviralo cicibanov starih od 7 do 10 let, ki so neumorno tekmovali do poznih popoldanskih ur. V selekciji U8 so zmagali Ajdovci, naši fantje so bili odlični tre- % V zaprtem prostoru so transparentna, zunaj pa se samodejno prilagodijo jakosti zunanje svetlobe. Nudijo zaščito pred bleščanjem in spremenljivo svetlobo ter samodejno prilagajajo jakost zatemnitve za udoben vid in poskrbijo za zaščito pred škodljivimi UV žarki. URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 PRILAGODLJIVA STEKLA J' VEDNO PRAVA ZAŠČITA ZA VAŠE OČI mSUM ESESai NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT —— Nogomet - ■ šport... junij 2012 Košarka ' . m Kolesarstvo PRIPRAVA KOLESA NA NOVO SEZONO Ko se po dolgi zimi dnevi podaljšajo in sonce greje močneje, toplejši dnevi privabijo na plan tudi prve kolesarje. Lep sončen dan, nekaj prostega časa in že smo na kolesu. Kaj hitro pa nam lahko užitek pokvari kolo, ki.ne deluje, kot bi moralo. Zavore ne primejo dovolj dobro, gume so gladke, ob vrtenju pedalov nas motijo čudni zvoki. To so zanesljivi znaki, da kolo potrebuje servis, vseeno pa lahko kolesarji marsikaj postorimo tudi sami. Mazanje kolesa Pred vsakim mazanjem moramo kolo dobro očistiti, saj se delci kamenčkov, zemlje in prahu radi primejo sveže namazanih delov. Veriga za katero ne skrbimo pravilno, se hitreje obrabi, poleg tega pa je z njo občutno težje kolesariti. Verigo moramo redno mazati s kvalitetnimi olji za verigo. Teflonska olja so bolj primerna kot klasična, saj učinkovito odbijajo umazanijo, obenem pa so tudi bolj ali manj vodoodporna. Za rekreativne kolesarje zadošča WD 40. Ker hitro hlapi, je potrebno postopek mazanja ponoviti po vsaki vožnji. WD 40 ne sme priti v stik z gumijastimi deli kolesa (pnevmatikami in oblogami zavor). Na predhodno očiščene člene verige nakapamo olje in zavrtimo ne prezrite - dopusti zdravnikov... junij 2012 Dopusti zdravnikov in zobozdravnikov v zdravstvenem domu II. Bistrica Spoštovane občanke in občani! Objavljamo preglednico in tabelarni prikaz predvidenih odsotnosti in letnih dopustih zdravnikov in zobozdravnikov v mesecu juliju 2012. Odsotnosti za mesec avgust bomo objavili v naslednji številki. Potrudili smo se za zagotovitev ustrezne dostopnosti zdravnikov in zobozdravnikov tudi v času dopustov, so pa odsotnosti precejšnje in bosta večkrat delali le po dve, v skrajnosti celo samo ena ambulanta. Ambulante bodo dejale po svojem rednem urniku. Lahko se zgodi, da bomo morali zaradi zagotavljanja 24 urnega zdravstvenega varstva termine dopustov še nekoliko uskladiti in spremeniti, zato prosimo: Dopusti zdravnikov v mesecu juliju 2012 Če je le mogoče pred obiskom preverite prisotnost zdravnika in se naročite! Prav je, da odsotnost svojega izbranega zdravnika oz. zobozdravnika upoštevate, da vse kar je možno (recepti, naročilnice, zaključek bolovanj..), uredite pred dopusti. Prosimo Vas, da prihajate čez poletje k nadomestnim/urgentnim zdravnikom res le zaradi najnujnejših zadev! Zahvaljujemo se za razumevanje. Tudi Vam želimo prijetne počitnice in dopuste ter seveda veliko sprostitve, varnosti in zdravja v poletnih mesecih! Kolektiv Zdravstvenega doma II. Bistrica in direktor Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon. 11 1 2 1 3 1 4 5 6 i 1 8 | 9 10 11 12 13 | 14 115 116 17 18 19 | 20 21 | 22 | 23 | 24 | 25 1 26 1 27 1 28 129 1 30 1 31 Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med.,spec, Lovrič-Kiselič Sonja, dr.med.,spec. Taučer Mičetič Jasna, dr.med.,spec. Vinšek Grilj Andreja, dr.med.,spec. X X X Pejkovič Marija, dr.med.,spec Šolski dispanzer Komen Odineja, dr.med.,spec. 1 1 1 1 1 1 lili Ostale ambulante URG Segota T. Sunčana,dr.med.,spec. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X JenkoJana, dr.med.,spec. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X DSO Dekleva Barbara, dr.med.,spec. DMD Glušič R. Vanda, dr.med.,spec. SPEC Batista Maja, dr.med, S s s s s s s s s s S ' s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s Zasebna ambulanta Trlin Dražen, dr.med.,spec. 1 I 111 1 1 1 1 1 Zasebna pediatrična ambulanta Kauzlaričlvan,dr.med.,spec.ped. | -| | j lili I T Legenda: = dopust; (S) = specializacija; X=druge odsotnosti Dopusti zobozdravnikov v mesecu juliju 2012 |1 |2 13 4 5 6 7 18 19 10 11 12 13 14 | 15 | 16 17 18 1 19 1 20 1 21 | 22 1 23 | 24 | 25 i 26 .27 I 28 29 j 30 1 31 Zdravstveni dom Sakelšek Karl -Knežak Kasič Š. Mirjana, dr.dent.med. Crnkovič Emil ' Efremov Simeon, dr.dent.med. Saratova Olgica, dr.dent.med. ||V ■ - Česnik Meta,dr.dent.med. (ŠZA) X X X X X X X X X X X X X X X Batista Simon, dr.dent.med. (priprav.) x. X X X X X X- X X X X X X X X X Zasebni zobozdravniki Spetič Samo, dr.dent.med. - Podgrad 1 Jakljevič Vlatko,dr.dent.med. , : I Legenda: gsertčehljpoljl = dopust; (X) = druge odsotnosti; TELES HD® cine^ jpfe kabelska televizija - Ilirska Bistrica Digitalna televizija Različni TV programi v standardni in visoki ločljivosti možnost izbire raznih televizijskih paketov “KABELSKA TVf TUDI NA ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU” Tel: 05/7110100 www.teles.si, in8o@teles.si NOVI NAROČNIKI PREJMEJO DARILO r i i t v I Športne igre SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA SOŽITJE čeli s pozdravom predsednika Borisa Fran kovica, ki je vsem zbranim namenil nekaj vzpodbudnih besed. V govoru je podal tudi kratek pregled dosedanjega dela v društvu, s poudarkom na spremembah v socialni politiki. Pridnim prostovoljkam se je zahvalil za nesebič- Ob prijetnem in veselem druženju, izmenjavanju izkušenj ter premlevanju novic je dopoldne hitro minilo. Poseben čar dnevu so dodali zvoki našega, posebej za to priložnost sestavljenega ansambla. Ogreli so naša srca in ob poskočnih vižah smo se Grupa je poskrbela, da varovanci niso domov odšli praznih rok. Priskrbeli so nam nekaj sponzorskih daril s katerimi smo druženje še dodatno popestrili. Člani Društva Sožitje Ilirska Bistrica Povabilu na druženje so se odzvali skoraj vsi člani in članice Društva SOŽITJE, prostovoljke in drugi gostje. Druženje smo za- Leto je naokoli in Društvo Sožitje Ilirska Bistrica je v okviru redne dejavnosti-rehabilitacijskega programa, vse člane povabilo na športne igre. Prijetno druženje smo tako kot lani izvedli v dolini reke Posrtvice na Izletniški kmetiji Peternelj. Vreme se je neprestano poigravalo in tako skušalo skaliti pričakovanja glede našega druženja. Prijeten ambient neokrnjene narave s prijaznimi gostitelji pa nam je dal vedeti, da bo naše druženje prav posebno. no pomoč na področju realizacije društvenega programa aktivnosti. Pod vodstvom Darje Grilj so prostovoljke izpeljale igre, kjer so se morali tekmovalci pošteno potruditi in pokazati vse svoje znanje in moči. Pri izvedbi posameznih iger so poleg prostovoljk pomagali tudi starši. tudi veselo zavrteli. Športno, družabno srečanje društva se je v popoldanskih urah zaključevalo s skrbno postrežbo kosila. Ob dobri hrani je bilo prav prijetno pogledati v zadovoljne oči naših članov. Skupnemu zadovoljstvu je svoje prispevala tudi ga. Darinka Žbogar z zaključno mislijo. Atlantic junij 2012 ne prezrite - naši najmlajši... Snežnik0 OŠ Dragotina Ketteja 'vr ŠPORTNE AKTIVNOSTI Učenci OŠ Dragotina Ketteja so bil v zadnjem obdobju zelo aktivni na šolskih športnih tekmovanjih. V ponedeljek, 23.4.2012, je v Vrtojbi potekal Šolski plesni festival. Bili smo šola z največjim številom udeležencev, saj so se prireditve udeležili tudi učenci, ki obiskujejo izbran šport ples. Na žalost se tekmovanja niso mogle udeležiti učenke 6. razredov, saj so bile v šoli v naravi. Zaradi tega smo nastopili samo v mlajši kategoriji. Punce so dobro odplesale, a se na žalost nobeni ni uspelo uvrstiti v naslednji krog. To ni pokvarilo razpoloženja in v prijetnem vzdušju smo pogledali preostanek prireditve ter stiskali pesti za tekmovalke sosednje šole. V četrtek, 10.5.2012, smo se udeležili finala področnega prvenstva v nogometu, za mlajše dečke. V močni konkurenci smo enkrat remizirali in tekmovanju je nastopilo 16 učencev naše šole. Najbolj seje izkazal Matic Pirih, ki je osvojil drugo mesto. V torek, 29.5.2012, pa je v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča potekalo področno prvenstvo v odbojki. Tekmovanja so se udeležile vse šole iz občine ter OŠ Košana. Na tekmovanju smo izgubili samo prvo tekmo, kar seje izkazalo za usodno. Ostali smo brez finala, a osvojili odlično tretje mesto. dvakrat iz- gubili, kar je zadoščalo za končno četrto mesto. Fantje si zaslužijo čestitke za dobro in borbe- no igro. Za boljši rezultat je tokrat zmanjkalo nekaj športne sreče in sreče pri žrebu. V četrtek, 24.5.2012, je v Postojni potekalo področno prvenstvo v atletiki. Na Cerkniško jezero Učenci 5. razredov Osnovne šole Dragotina Ketteja smo 24.5.2012 odšli k Cerkniškemu jezeru. Najprej smo si v družinskem muzeju ogledali maketo jezera. Tam smo videli kako jezero nastaja in k ponikne. Nato smo si ogledali še stare predmete, povezane z življenjem ljudi ob njem. Opazovali smo tudi rastline in živali, ki živijo ob Cerkniškem jezeru. Učenci petih razredov POLETNA ŠOLA V NARAVI Učenci petih razredov OŠ Dragotina Ketteja smo 4. junija odšli v Čatež v poletno šolo v naravi. Bilo je poučno in zabavno. Zelo dobro smo tudi jedli. Imeli smo odlične učitelje plavanja, saj so nas vse naučili plavati. Podelili so tudi tri priznanja za zlate delfinčke. Skupine v katerih smo se večino časa izpopolnjevali v tehnikah plavanja so se imenovale: Ta bulši, Limončki, Delfinčki in Smrkci. Seveda pa tudi v sobah nismo smeli lenariti. Najbolj pospravljena je bila na koncu nagrajena. Marko nas je nučil simpatično igro »A ram sam sam«. Proti koncu šole v naravi smo se spučšali po toboganih, se vozili po divji reki in uživali na Gusarskem otoku. Zadnji večer smo si privoščili še sladoled. V petek, 8. junija smo se srečni in zadovoljni vrnili domov. Učenci in učitelji Vrtec Pregarje DOGAJANJA V VRTCU Skupina PIKI iz Pregarij je lepo sodelovala s starši in jih ob koncu šolskega leta povabila, da nam predstavijo svoj poklic. Obiskal nas je ata policist in nas poučil o varni vožnji ter pomenu varnostne čelade. Mama frizerka nam je predstavila njeno delo in nas vse polepšala. Skupaj s starši smo preživeli Pikijev popoldan, jim predstavili del našega celoletnega ustvarjanja. Poslovili smo se od štirih Pikijev, ki odhajajo v šolo, se posladkali s torto ter slastnimi kroglicami, ki smo jih pripravili sami. V sredo 30.05.2012 smo sodelovali z osnovno šolo in zaključili celoletni Bralni Projekt. Predstavili smo se z glasbeno pravljico GRAD GRADIČEK ter predstavili knjigo MAGIČNI SAMOROG, ki so jo napisali in ilustrirali otroci sami. Za celoletni trud, ustvarjalnost in pridno delo so Pikiji prejeli od PEUGEOTA - Nova Olimpija varnostne čelade, podelil jih je njihov predstavnik Aleks Miloševič. V času poletnih počitnic bodo varnostno čelado s pridom uporabljali pri rolanju, kolesarjenju,... Skupina PIKI OŠ Antona Žnideršiča S KULTURO SE DAAALEČ PRIDE Knjižni molji, ki smo se skozi šolsko leto prebijali skozi takšne in drugačne knjige za bralno značko, smo prejeli zasluženo nagrado. Učence nižje stopnje je obiskala pisateljica Irena Cerar, ki je tudi urednica revije National Geo-graphic. Popeljala jih je skozi svoja številna doživetja in jim pripovedovala pripovedke in pravljice z vseh koncev Slovenije, učenci višje stopnje pa smo v Domu na Vidmu spoznali pisatelja Slavka Pregla. Zagotovo ga poznate po njegovih delih: Geniji v kratkih hlačah, Geniji v dolgih hlačah, Geniji brez hlač... Razkril nam je svoje otroške.sanje, in te so, da bi postal kmet, a zaradi domotožja in razvajenosti ni odšel na kmetijsko šolo, ki ni bila ravno blizu. Med pogovorom z njim pa izvedeli smo tudi kopico skrivnosti o njegovih knjigah. Prvega junija, na ta veliki dan, ki smo ga nekateri tako nestrpno čakali, smo se podali na kulturno-ustvarjalno dogodivščino v Vače. Ob 7.15 smo odpeljali izpred naše šole in po mučni vožnji, ki ji ni bilo videti ne kraja ne konca, smo nekaj minut čez deveto prispeli v rojstni kraj Vaške situle. Seveda smo najprej napolnili svoje trebuhe z rogljički z marmelado, posutimi s sladkorjem. Nato se je 48 šol stlačilo v majhno večnamensko dvoranico, kjer so nas tamkajšnji osnovnošolci počastili s svo- jim glasbenim talentom. Gašper Jami pa nam je takoj zatem izrazil ■ dobrodošlico. Veste, to je tisti Gašper iz oddaje Umko! Učenci smo se kasneje razkropili po svojih delavnicah, ki smo si jih izbrali že v šoli, naši učiteljici Sonjo Kosič in Gabrielo Blokar pa smo s težkim srcem pustili na dooolgem predavanju. Delavnic je bilo veliko, me smo si izbrale plesno, gledališko in literarno. Vsaka od nas je šla v svojo skupino čisto na trnih, ne vedoč, kaj jo čaka. Verjemite nam, ni bilo tako hudo. Mentorji niso bili smrtno dolgočasni, pravzaprav smo se zabavali sto na uro! Ker nam je kmalu zmanjkalo goriva, smo dobili velik sendvič in napolnili svoje rezervoarje, potem pa nadaljevali svoje delo. Na koncu smo se nekaj minut pred poldnevom zbrali v tisti dvorani in čakali poziv na oder. Predstavili smo to, kar smo uspeli pripraviti v naših delavnicah, in poželi gromozanski aplavz. Posebej nam je padel v oči fant v rdečih hlačah, ki je svoj velik igralski talent izrazil v vlogi psihologinje gospe Marjete, in tudi Gašper, ki je kot nje- gov mentor priznal, da ga je tale poba prav prijetno presenetil. Ko smo se vsi predstavili, je sledil najbolj dolgočasen del tega dneva. Gašper je naštel vse šole, ki so si prislužile naziv »kulturna šola« in podelil nagrade najboljšim. Sledil je še dolg »bla-bla-bla« in tako nas kot tudi druge so bolela ušesa in izmuznile smo se ven in počakale na naši učiteljici, ki imata očitno boljšo zgradbo ušes kot me. Kot vedno ob takšnih priložnostih je sledil še nasmešek fotografu, nato pa smo zopet skočile v kombi in se po do-oolgih ovinkih in še daaaljših ravnicah in naaajdaljših cestah vračali nazaj. Po dooolgem času smo končno ugledale našo kulturno šolo in izmučene a zadovoljne smo se »izkrcale« iz našega taksija. Iva Š. Slosar, Uria Štember-gar in Nina Žolger 8. a OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad DOGAJALO SE JE... Maj je čas, ko se vse prebudi, zacveti. Tudi na naši šoli je bilo tako. Imeli smo kar nekaj zanimivih dni. V soboto, 5. maja, so se vrtčevi otroci skupaj s svojimi starši odpravili na zaključni izlet v živalski vrt. Ob spoznavanju različnih živali so se imeli zelo lepo. Čakala nas je že sobota, 12. maj, ko smo se v okviru Dneva druženja in gibanja vseh generacij skupaj s svojimi starši in starimi starši odpravili na pohod v Podbeže. Hkrati smo se spomnili na grozote, ki so se dogajale 18. maja 1944, ko so požgali vas in njen vaščane. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k lepi prireditvi. V sredo, 16. maja smo na naši šoli dobili prav posebne obiske. Obiskali sta nas namreč dve delavki iz ameriške ambasade v Sloveniji. Gospa Davis, ki je Američanka, nam je na kratko predstavila svoja ambasadorska življenjska potovanja: od Afrike, do Bangladeša in Afganistana, čez dva meseca pa jo čakajo Filipini. Govorila je v angleščini, kar je bilo zelo zanimivo, saj smo lahko živo slišali in gdvorili ameriško angleščino. Na koncu smo jo lahko vprašali vse, kar smo hoteli in pri tem uporabili znanje svoje angleščine. Pred odhodom nam je razdelila tipične ameriške sladkarije, kot so čokoladice Hereshey's. Vsem je bilo zelo zanimivo, ker smo preizkusili svoje znanje angleščine skozi poslušanje in govorjenje. Veseli smo, da smo bili deležni te časti. Hiteli smo veselo naprej, zaključku šolskega leta naproti. Najprej smo se na zaključni prireditvi staršem predstavili učenci šole, drugi dan pa še učenci vrtca. Oba dni smo uživali v veselih in zanimivih točkah, rajanju, petju in plesu. Sedaj pa veselo mahamo šolskemu letu v pozdrav in spet hitimo, tokrat počitnicam naproti. Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad e e e stran za lepši dan junij 2012 Nagradna križanka NAŠ PRIMORSKI KRAJ (ITALIJAN- SKO) NAJVEČJE NEMŠKI NOGOMETA« (ECHENDU) NABOJ KAR BRUHA VULKAN KDOR DELA UBOŽEC ŠTAKUL OTOK Z JEKLENIMI SREDNJEVEŠKI JUDOVSKI SKRIVNOSTNI NAUK NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC SOLBUSTAD SATURNOVA OPERE VRANSKEM KABELSKA TELEVIZIJA ILIRSKA BISTRICA TELES d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica ŽITARICE tel.: 05 71 10 100 e-meil: info@teles.si gsm: 041 616 411 www.teles.si • kabelska televizija • širokopasovni internet • IP telefonija TEČNOE SPEVOIGRA BOMBAŽNA BEDAČEK, V ZEMLJO TURŠKA TRAPEČ POLITIK (ERNIE) OKONČINA TOMAŽ MAHKOVIC ŠTEFAN VRATOM ŠOLAN ČLOVEK SIAMSKA M/SČKA ENOVALENT. GLAVNI TRG GRŠKIH ARABSKO NASLADILO BOGINJA NEDEJAVEN, DOMA SE DRŽEČ ČLOVEK FINSKI AMERIŠKA TEREZIJA ŽERDIN VESOLJSKA UPRAVA VADBA ZA DOLOČENO TEKMO- LETALO OPOJNA RANJEN ČLOVEK KRIŽANKA SLOVAN AMERIŠKI BOTANIK IN TAKSONOM KOLODVOR JE ŽELEZNIŠKA j LAVNI ZAUPNEM ODNOSU ZDRAVILIŠČE KONTRABASIST (IVO) KRČMARJA TUROBEN DAN STEGOVEC REKA SKOZI INNSBRUCK VZPETINA ANGLEŠKI ALKOHOL (PAUL) REŽISER HRVAŠKI KRČEVITA PESNICA ŽNIDARČIČ TANJA GORNJI DEL BELGIJSKO MESTO; ATH IGRAŠ KARTAMI ORGAN VIDA ČAGODUKE ENAKI ČRKI LESKOVAC EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA ameriška ROCK PEVKA (PEARL) MLAKAR Poezija Življenje Spet slišim rumeno, oranžno in rdeče, kdaj vzvišeno črno se smejem od sreče. Kot pesek polzela je prej mi med prsti in skromno čakala med vsemi v vrsti. Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do srede, 20. julija 2012. OPRAVIČILO V prejšnji številki časopisa Snežnik nam jo je zagodel tiskarski škrat, zato smo pomotoma objavili križanko iz aprilske številke. V uredništvu se za napako opravičujemo. rešitev: softNET IP telefonija Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 3 nagrajence, ki prejmejo simbolične nagrade: ANGELCA URBAS, POSTOJNA MARTINADRUŽINA, MATERIJA ELICA COLJA, DOLNJA KOŠANA Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. Po svojih pravilih se čas zavrti in pelje po poti le prave ljudi. Jaz njega sem nežno si k srcu privila in tam bo ostal ter obšel vsa pravila. Da zadnji poljub bi postal sploh kdaj zadnji, objem pa v slovo bi še zadnjič objel, se sliši bizarna novica od lani. Pozdrav bo dovolj. (Če boš slišal odmev...) Maja Dobrotinšek BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Od privatne hiše do manjšega naselja Rezervoarji za deževnico IZREDNA CENA: Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža! 041 /712 487 rogl.darko@siol.net Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d.o.o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si Ttj kpmus O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 !■ ppPg nr $j • /- * - horoskop julij 2012 OVEN Prva polovica meseca vam ni j^več naklonjena, vsaj kar se tiče komunikacije m medsebojnih odnosov na delu. Takšno situacijo lahko pričakujete vse do polovice julija, ko bo napetost popuščala. Tisti Ovni, ki pričakujete menjavo službe ali novo zaposlitev, bi se lahko veselili konec meseca. BIK Večji del meseca boste skušali doseči ugodne dogovore glede samega dela. Tako bo za realizacijo ostalo bolj malo časa. Čas tudi ni najprimernejši za vašo finančno stabilnost, zaradi česar bi vas lahko tudi nekoliko skrbelo. Pazite torej na denarnico, zdaj ni pravi čas za zapravljanje. DVOJČKA To obdobje bi vam lahko prineslo prve dobre rezultate vašega dosedanjega dela. Četudi bodo stresne situacije še vedno prisotne, bo šlo v tem času vse lažje od rok. Koncem meseca je mogoče napredovanje. Velja pa opozorilo in sicer 11. julija v vaš znak prehaja Jupiter, ki bo ustvaril kvadrat z Neptunom v Ribah, zato bodite takrat pozorni, saj vas bi lahko kdo okradel, ogoljufal ali kaj podobnega. RAK Zelo mogoče je, da bodo vaše poslovne obveznosti skozi mesec julij vezane na potovanje, morda pa se vam obeta sodelovanje s kakšnim partnerjem, ki bo iz bolj oddaljenih krajev, lahko iz tujine. Že nekaj časa se vas držijo višji stroški, zato bo potrebno paziti, kako in kdaj zapravljati. Komunikacija z mlajšo osebo bi vam znala natrositi nekaj svežih idej, lahko pa bi se razvilo tudi poslovno sodelovanje. Vseeno bodite bolj pozorni, če bi morali podpisati kakšno pogodbo ali druge dokumente, vezane na delo. Za takšne stvari ta mesec ni najboljši čas. LEV Vjuliju se bodo nekoliko sprostili pritiski na delovnem področju. Finančna situacija bo še nekoliko nestabilna, a se počasi obrača na bolje. Nekaj izdatkov vas še čaka predvsem v začetku meseca, nato pa boste lažje zadihali. Nikakor pa to ni čas, da bi jemali kredite, če je že nujno, počakajte na naslednji mesec. Pri poslu so mogoče kakšne spremembe, ki pa ne ' DEVICA Številne obveznosti skozi ves mesec julij vam bodo včasih dajale občutek, da se gibljete v začaranem krogu. Zlasti, ker ne bo velikih rezultatov in denarja. Že nekaj časa razmišljate o tem, da bi poiskali bolje plačano delo, a zdaj za to ni dober čas. TEHTNICA V preteklem času ste imeli občutek, da vam nekdo za hrbtom nagaja, zdaj pa se bodo stvari počasi uredile in prihaja boljše obdobje. Poslovno lahko pričakujete večje uspehe ali širitev posla. Možni so kontakti s tujci, kar bi vas znalo odpeljati na službeno pot. Če še študirate, se boste malce ŠKORPIJON Poslovne aktivnosti, ki ste jih imeli v juniju, se nadaljujejo. Ko ste že menili, da bo poprejšnje delo prineslo izgubo, bo ta vtis julija zbledel. Stvari se obračajo na bolje, lahko, da vam bo pri tem pomagal kakšen sorodnik ali prijatelj. Vseeno pazite na vzdušje v delovnem okolju, malo bolj strpni bi lahko bili. Bolj se osredotočite na denarne prilive, ki bi lahko pritekli tega meseca na račun. STRELEC Še vnaprej vas čaka delo, četudi ste že dodobra utrujeni. Veliko ste garali, a denarnega zadoščenja še ni videti. S sodelavci bi lahko imeli v začetku meseca kakšen nepotreben spor, ali nesoglasja, zato se skušajte bolj kontrolirati. Vsi ne zmorejo delati toliko kot vi. Prva polovica julija bo še bolj nestabilna, lahko vas preseneti še kakšen dodaten strošek. KOZOROG Julij prinaša za Kozoroge obdobje višje motivacije in tudi realizacijo začetih poslov. Čas je, da izkoristite možnosti za poslovna potovanja in navezovanja stikov. Finančna situacija se stabilizira, a tudi stroškov bo nekaj več. VODNAR Nekateri Vodnarji boste imeli priložnost, da sprejmete prejšnje delo ali službo, kar bi lahko prineslo tudi več zadovoljstva, napredek in uspeh. Kljub vsemu bi bilo dobro zaključiti z vsemi stvarmi, ki še vedno ostajajo nerešene, skrajni čas je že. Finančna situacija bo še vedno manj stabilna, kljub vsemu si ne izposojajte denarja. RIBI Ves mesec boste čutili potrebo po druženju, pogovarjanju in obnavljanju poslovnih stikov. Kljub vsemu se v tem času ni dobro odločati o kakšnih bistvenih zadevah. Finančni krizi še ni videti konca, stroški pa ostajajo. Skušajte nekako prebroditi ta čas, ki res ni najbolj prijazen do vas. Vse dobro vedeževalka Miša • 070850918 bi bile slabe. I \ L - ■■■■••■ r J oddahnili. junij 2012 obvestila, vabila, oglasi... Kronika Poročanje o dogodkih na območju PPII. Bistrica za obdobje od 1.6.2012 do 30.6.2012 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 10 kaznivih dejanj, od tega 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje vloma, 3 kazniva dejanja tatvine, 2 kaznivi dejanji poskusa velike tatvine, 1 kaznivo dejanje nasilja v družini in 1 kaznivo dejanje zanemarjanja otroka. Policisti so v 4 primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge . Zoper imetnike so bili uvedeni hitri postopki. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 16 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. 4 osebe so oglobili in jih po postopkih izpustili, 12 oseb pa so vrnili nazaj na Hrvaško. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 7 kršitev javnega reda in miru, in sicer 1 kršitev na javnem kraju in 6 kršitev v zasebnem prostoru. Policisti so opravili 2 ogleda požara v stanovanjskem objektu in 1 ogled travniškega požara. S strani občana je bila najdena neeksplodirana šolska protitankovska mina iz časa JLA. Mino je prevzel pirotehnik, ki je poskrbel za njeno strokovno uničenje. Na območju policijske postaje se je pripetilo 25 prometnih nesreč in sicer 10 z materialno škodo, 5 z lahki-* mi telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 5 osebi, ter 1 prometno nesrečo s smrtnim izzidom, katere obravnavo je prevzela PPP Koper. Obravnavali so še 3 primere povoženja divjadi, 1 povoženje psa in 5 prometnih nesreč s premoženjsko škodo na parkirnem prostoru. V 3 primerih so policisti voznikom zasegli osebne avtomobile, ker so le ti vozili v prometu vozilo brez vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa pridržali 1 voznika. Pripravil/a: Tomaž Petrinčič policijski inšpektor I Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor III 20 letnica društva PROSLAVA Primorski Klub Ljubiteljev Starih Motornih vozil Balilla so ustanovili veliki ljubitelji tehnične dediščine že daljnega leta 1992. Takratno novo društvo je privabilo k sodelovanju in članstvu ljubitelje starodobnih vozil celotne južnoprimorske regije. Od takrat, pa vse do danes, klub že tradicionalno organizira srečanje starodobnih vozil pod imenom KRAS - BRKINI in ima tri promocijske vožnje letno. Te so običajno združene z ogledi naravnih, turističnih, zgodovinskih in tehničnih lepot naše dežele. Tako letos še posebej v čast 20 letnega obstoja društva vabimo vse zainteresirane ljudi, da se nam pridružijo pri proslavi te visoke obletnice. Dobimo se 1.9.2012 ob 10.00 uri na parkirišču pred restavracijo Orient Express v Divači. S sabo prinesite veliko dobre volje za drugo pa bomo poskrbeli mi člani društva PKLSMV BALILLA. • NAJEM VOZIL • NAJEM VOZIL (1+8) - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obritiva vtiitruškega znanja) - NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA - PREVOZI OSEB IN BLAGA V spomin M INTARZIJA d.o.o. Thopciom fisUgg IbA Akcija velja do konca julija, prevoz in razkladanje brezplačno. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure. sobota: od 7. do 13. ure TOVOTA Today Tomorroui Toyota CENTERJEREB Polje 9b Izola <05> 6168 OOl i> tovotS SUP€R ^BOGATA JAMSTVO FINANCIRANJE "OPREMA Brez omejitve kilometrov ujiuuj.toyota.si Poraba goriva: 3,91/100 km - 5,51/100 km, emisije C02:104 -127 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO, iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO,, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Reprezentativni primer kredita: vrsta financiranja-finančni leasing; predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 10.310,00 EUR. Lastna udeležba (polog): 3.795,63 EUR; skupni znesek kredita je 6.514,37 trajanje kredita 60 mesecev, mesečni obrok v znesku 99,00 EUR; zadnji obrok v znesku 2.062,00; skupni znesek za plaalo brez lastne udeležbe znaša 8.007,00 EUR: letna kreditna obrestna mera znaša tt9%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor; stroški odobritve in priprave pogodbe so v višini 154,65 EUR. Efektivna obrestna mera znaša 7,76% na dan 16.05.2012. Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, kijih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, kijih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Efektivna obrestna mera je izračunana glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita ih potrošnika iz reprezentativnega primera. Efektivna obrestna mera je izračunana ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe. Toyota Variš. Generacija Naprej. Partizanski učitelji, njihovi učenci, svojci in številni prijatelji se že vrsto let zbiramo v krajih, kjer so delovale partizanske šole. Letos je bila gostiteljica Osnovna šola Košana. V imenu Skupnosti partizanskih učiteljev je vse zbrane nagovoril predsednik Alojz Bizjak. Osvetlil je čas, ki za marsikoga še vedno živi. Narodno osvobodilni svet za Primorsko je namreč na predlog pisatelja Franceta Bevka septembra 1943 v Stomažu na Vipavskem sprejel sklep, da se povsod, kjer vojne razmere dopuščajo, ustanavljajo slovenske partizanske šole. V Košanski dolini je delovalo več šol in ravno tako na področju današnje občine Ilirska Bistrica. Kaj je pomenila šola takrat, po skoraj 20-ih letih nasilne italijanizacije, zlasti s pomočjo šole, si lahko predstavljamo. Partizansko slovensko šolo so sprejeli otroci, starši in sovaščani. M času, ko si društva v Domu na Vidmu kar podajajo roke in vabijo na prireditve, so člani društva KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij organizirali prireditev, ki so jo poimenovali po znani ljudski pesmi » Le kaj je to z'ena kelnar'ca«. Dogajanje so postavili v vaško gostilno, ki je bila že od nekdaj središče družabnosti, zaradi sooblikovanja gastronomske kulture pa je postala ena izmed sestavin naše dediščine. Pojmovanje »gostilna« je povezano z gostoljubnostjo, s katero gostilničarji vabijo goste k odkrivanju hišnih specialitet in nazdravljanju z vini. Zgodba v harijski gostilni se plete med gosti, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije in gostilniškim osebjem, ki je bolj ali manj gostoljubno, kar se odraža tudi na počutju gostov.. Poleg organizatorjev sta program sooblikovala še mlada nadobudneža harmonikar Martin Rojc s pevko Hano Fatur, MePZ KD Bloke, PS Rožmarin Pivka in Folklorna skupina Vipava ter vsi po vrsti navdušili, kar je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi. Ob zaključku so vsi nastopajoči družno zapeli priljubljeno harij-sko pesem »Prav lepa je trnovska fara, še lepši je horijsči zgun«, katere korenine segajo v obdobje druge svetovne vojne, ko so italijanske oblasti za vojne potrebe zaplenile harijski zvon, ki je po naključju pristal v trnovskem zvoniku. Predsednik KD Vipava Anton Goričan, je organizatorjem v znamenje prijateljstva podaril kolač in v imenu gostov izrazil željo, da bi postala prireditev tradicionalna, sodelovanje pa dolgotrajno in uspešno. Junijsko prireditev so člani harijskega društva izkoristili za zbiranje prostovoljnih prispevkov za družino Samsa iz Prelož, ki soji ognjeni zublji v začetku letošnjega leta popolnoma uničili gospodarsko poslopje, poškodovali pročelje stanovanjske hiše, popolnoma uničili kmetijske stroje, na seniku je zgorelo približno 55 velikih okroglih bal, zaradi opečenega vimena pa je morala v prisilni zakol tudi krava. V ta namen je bilaypred vstopom v dvorano skrinjica za prostovoljne prispevke, v katero so posamezniki darovali 383,09 EUR in 4 kune. Družina Samsa se iskreno zahvaljuje organizatorjem prireditve, vsem nastopajočim in vsem, ki so darovali v skrinjico za prostovoljne prispevke. Petar Nikolič Dvigala je narodno zavest, dvigala moralo in prepričanje, da je svoboda blizu. Predsednik se je spomnil vseh nekdanjih učiteljev in njihovega entuziazma, zlasti tistih, ki so poučevali na Ko-šanskem. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik komisije za mednarodne odnose ZZBV NOB Slovenije Štefan Cigoj, ki je še posebej poudaril izjemnost partizanskega šolstva v mednarodnem odporniškem gibanju. Sledila sta še pozdrava ravnateljice OŠ Košana Neve Berce in podžupana pivške občine Borisa Rebca. Učenci in učitelji so pripravili pester program: pevskemu zboru so sledile deklamacije partizanskih in sodobnih slovenskih pesnikov, v narečju sta nastopili vaški klepetulji. Program so popestrili še pevci Košanskega okteta in mladi harmonikarji. Sledilo je prijetno druženje vseh prisotnih v prostorih šole gostiteljice. Naslednje srečanje, ob 70. obletnici, bo v Sežani. Marica Gaberšnik 040 727 675 salon-metulj zdravje lepoto ^JjJS! Obiščite salon Metulj. Ne prezrite... Le kaj je to z 'ena kelnar 'ca? SOLIDARNOST ŠE NI Z ATA JI L A junij 2012 Srečanje SREČANJE PARTIZANSKIH UČITELJEV iNOTE in iPhone ali iPad ali L* ŽE OD 128€ NA MESEC BREZ POLOGA Kombinirana poraba goriva: 5,9—6,81/100 km. Emisije C02: 139—159 g/km. '0b nakupu vozila Note Iz omejene serije iNOTE prejmete bon v vrednosti 600 EUR, ki ga lahko unovčite v iraovini iSiyte, Ameriška 8, Ljubljana (Kristalna palača, BTC City Ljubljana). Omejena serija INOTE velja za omejeno število vozil na zalogi. Izračun Je narejen na dah 10.4.2012 za Note 9/3 1,4 Visla Plus z nekovinsko barvo. Maloprodajna cena, ki že vključuje popust In DDV, znaša 10.460 EUR. Informativni Izračun za skupni znesek kredita v višini 10:450 EUR je narejen za dobp odplačila 96 mesecev In upošteva spemenljhro obrestno mero 6-mesečni Euribor (1,090 %) + 3,00 % In polog 0 EUR EOM - 6,64 % In se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu, wupni znesek, Id ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 12.809,99 EUR od tega znaša zavarovalna premija / strošek kupca 439,27 EUR / 100,00 EUR Kreditojemalec vme kredit v 96 mesečnih obrokih v višini 12782 EUR Več informacij o komercialni ponudbi najdete na: wwwjrlssansL Sika Je simbolna Pooblaščeni uvoznik Renault Nissan Sovenija d.o.o„ Dunajska 22,1001 Ljubljana. O Tigo ABC PE Nova Gorica 05 33510 86 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Postojna 05 721 28 28 PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 10 Obletnica 30. OBLETNICA ZAKLJUČKA OSNOVNE ŠOLE Prijateljske vezi, spletene v mladosti, ne oslabijo skozi vse življenje. To potrjujemo tudi nekdanji sošolci iz 8.d OŠ Dragotina Ketteja, ki so šolski prag zadnjič prestopili v šolskem letu 1981/82. Letos v maju smo se srečali že na trideseti obletnici zaključka osnovne šole. Ni pa to bilo naše prvo snidenje, kajti po zaslugi prizadevnih organizatorjev Sonje Maljevac, Dušana Grbca in Silva Boštjančiča že dalj časa redno ohranjamo stike ter se vračamo na srečanja iz vseh koncev Slovenije. In splača se! Kot je rekel eden izmed nas: »Vredno je bilo čakati trideset let, saj smo vedno lepši!« Pa tudi vedno modrejši in bolj pomirjeni z življenjem.