Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejemal! Volja: Za oolo leto predplačan 15 gld., /.a pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mosoo 1 gld. 10 kr. V administraciji prejemali veljfl: Za eolo loto 12 gld., za pol leta (i plil., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan volja 1 gld. 20 kr. voč na leto.
Posamezna štovilko veljajo 7 kr. Naročnino projoma opravništvo (administracija) in ekspodielja, Somoniško ulico st. 2.
Naznanila (insorati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo s« ri- ; .'iikrat : 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejem i Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1 ,(i. uri pop. Iiidno.
JŽJtev. 141.	V Ljubljani, v potek 24. junija 1887.	Letiiilc X/V.
Rimsko vprašanje.
Vprašanje o svetni oblasti in suvereniteti papeževi kar nočo zginiti z dnevnega reda. Pred par leti še jo edino lo papež tožil o neznosnem stanji apostolsko stolice. A njegov glas zgubljal se je v puščavi krščanskih narodov, katoliških in nekatoliških. Posamezni katoličani so sicer dobro slišali ta glas, odmeval je v njihovih srcih, odmeval v njihovih darovih — Petrovem penezu — ali katoliške vlade, imajoče moč in sredstva, zaprle so temu glasu svoje srce, — če je sploh imajo, — ostalo so mrzle, kot planinski led, trdo kot apeninsko gorovje. Nekatoliške vlade pa so se delale, kakor bi niti ne bile čulo tega glasu. — Ali glej! Par mesecev sem se kar noče zgubiti ta glas o neznosnem stanji sv. Očeta v Vatikanskem azilu (zavetji); vedno glasneje so čuje, da nekaj se mora zgoditi. Težko jo lo določiti: Kaj?
Menimo, da se ne motimo, če trdimo, da gro Hismarku hvala, da se jo jel poslušati ta žalostni papežev glas, da nihče drugi, kot on, jo spravil Kimsko vprašanje na dnevni red ter isto ohranil na površji, — no glede se ve na pota božje previdnosti, božje modrosti, ki vlada in vodi vse: »ona z močjo sega od kraja do kraja, tor vse prijetno vrejuje". (Sap. S. 1.) Spomnimo se lo, kako so bilo vseh oči obrneno v Rim, ko je mogočni Rismark poprosil Leona XIII., naj on razsodi v znani razprtiji Nemčije s Španijo glede zamorskih otokov. Po modri papeževi razsodbi, ki je zadovoljila oba prepirajoča se tekmeca, bilo jo močno vzbujeno sočutje za Leona XIII. — Za tem svetovno imenitnim dogodkom obrnil so je Rismark zopet v Rim, proseč pomoči v neki popolno državni zadovi, — v zadevi septonata. — In kar čudili smo so, ko smo glodali mogočnega kanclerja, spoštljivo klanjati so papežu tor ponižno prositi ga, naj vpliva na ,,uporni centrum", da so vsprojmo cerkveno-politični predlogi, kakor jih jo bil on nasvetoval. — Pri tej priliki izustil jo protestant Hismark besede, kterih, žal Rog, velikrat zastonj pričakuješ od katoličanov, „d a papež ue sme biti katoličanom tujoc", da
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. S to k I asa.)
(Daljo.)
Hasan paša je med tem obsedal Sisek, kamor je bil prispel z vojsko 22. julija. S početka jo ua-skakoval trdnjavo ter klical na boj posadko. Ali ko je spoznal, da so branitolji njega no boje in da so mu celo posmehujojo, kur so obsedeni odbili njegovo ponudbo na boj, podvzel jo redno obsedauje. Ko jo najpoprej v troh dneh vso popalil okoli trdnjave, začol jo stroljati s topovi ua mesto, iu sicer z onimi topovi, ktero jo našim vzel v zadnji bitki. Topovi so bili nameščeni na južni strani mosta na nekem homcu, od koder jo mogla krogla zadeti trdnjavo. Z neprestanim streljanjem so Turki poškodovali dva stolpa ter prebili zid, ki so jo raztezal ob Kolpi med omenjenima stolpoma. Od iztočno strani čez Savo jo dal skopati do brega veliko jamo, da so v njo odpelje voda, ki je obtokala zidovjo. Ravno tako
se morejo marveč za vrhovnega poglavarja sv. cerkvo zanimati vsi njeni udje.
Rismark se sicer do sedaj še ui izrekel naravnost za rešitev Rimskega vprašanja, vendar pa jo z zgoraj navedenimi dejanji obrnil na papeža pozornost vsega svetu. In svet je sedaj spoznal, da so papeževo pritožbo opravičeue. Celo na Laškem, kjer so dobri katoličani po nasvetu papeževem uiti ne vdo-ležujejo volitev, izcimila se je iz liberalno stranko posebna stranka, — imenujejo jo, kaj pak da po krivem: »klerikalno", —kteri glavni smoter jo: sprijazniti Italijo s papežem. Komu, ki časnike čita, ui znano imo poslanca drugega kolegija v Catanzaro v Kalabriji, Ahila Faz z ar i-j a? Že več kot leto dni pripravlja Italijane z navdušeno besedo in gibčnim peresom na sprijaznjonje s papežem. Ker njegovi navdušeni govori v zbornici in zunaj zbornico in njegovi goreči pisani članki po časnikih do sedaj na merodajnem mestu — pri laški vladi in.laškem parlamentu — niso našli prijaznega odmeva, odložil jo pred kratkim demonstrativno svoj poslaniški mandat, češ, da noče sedeti v parlamentu, kteri u o zastopa prave in resnične volje narodove.
Kdo se daljo ne spominja liberalnega poslanca Florencijskega, To s c a n o 1 I i j a, ki je pred dobrim mesecem v „Opinione" priporočal s prepričevalno besedo sprijazujenje s papežem?
Vsi listi italijanski, liberalni in klerikalni, pišejo žo kako tri mesece sem največ o tem vprašanji. Umevno je, da tudi časniki po drugih državah, časniki vseh vrst, radikalni in liberalni, konservativni in vladni, polnijo s tem vprašanjem svojo predale. No rečemo preveč, če pravimo, da jo to vprašanje sedaj dnevno vprašanje vse Evrope.
Videč, kako veliko je postalo po vsem krščanskem svetu zanimanje za rimsko vprašanje, oglasil se je o njem sam Leon XIII. V alokuciji dne 23. maja izgovoril je papež to pomenljive besedo: »Želimo žo dolgo in srčno, da so pomirijo vsi Italijani tor da se konča nesrečni prepir ined državo iu rimskim papežem, toda ue ua škodo pravicam sv. Stola. Teh pravic ni toliko žalil italijanski narod, temveč
jo dal tudi na severni strani nasproti »ribarskim vratom" skopati jamo in napraviti nasip, kamor so so imeli dopeljati topovi. To pa se jo delalo vso tajno, po noči in z največo pazljivostjo in tišino.
Ali naši so vendar vso to opazili. Mikačič sklone precej po noči napasti neprijatelja ter ga tako ovirati v njegovem daljnem nevarnem delu. Ohrabrivši svojo četico, plane s tolikim krikom in uavalom iz trdnjave, da so mnogo konjačov v jame podrli ter jih ž njihovo krvjo natopili, a ostale z Rustan begom, upraviteljem tega kopanja, gnali v sramotnem begu do njihovega šotora. Turčiu jo namreč postavil na otoku nasproti trdnjavskim vratom štiri veliko šotore s zlatimi zastavami, kamor jo namestil konjike za obrambo kopačev jam. Ko so le-ti konjiki videli, da so pošci potolčeni iu pregnani, preplašili so se tudi oni; podro pa hitro šotore ter pobognojo tako naglo proti mostu, ki so ga bili v požganem mestu Sisku naredili, da jih jo komaj nosili mogel. Za seboj so hitro most odstranili, samo da jih naši niso mogli daljo preganjati. Turkov je padlo v tem boju 75, od naših pa samo trije.
Zdaj jo videl Hasan, da s silo no moro dobiti Siska, zatoraj sklouo poslužiti so drugih sredstev,
zaroto skrivnih družb. Kdina pot do sprave pa je, ako rimski papež ui odvisen od nobeno oblasti, in ima popolno in pravo prostost, kakor tirjajo vse pravice. Ako se to prav presodi, bi Italija no imela nobeno škode, marveč veliko pomoč do blagostanja." (Primeri »Slov." št. 122.)
S temi besedami hotel jo pokazati sv. oče, da ni sovražen Italiji, kakor so trdili neki na-sprotniki, da jo marveč kot Italijan in kot duhovni oče italijanskih katoličanov pripravljen, podati i tal i -jauski vladi v spravo roke, »toda ue na škodo pravicam sv. Stola."
Kakor prod 25 loti namreč, ko so časnikarji Napoleona HI., njim na čelu La Gueronniore, toliko pisarili o »patrimouium Petri" (o Petrovi dedščiui), ter trdili, da papežu zadostuje »Leoninsko mesto", ali »ozki kos dežele ob Tiberi do morja", ali pa »Vatikan z njegovimi vrtovi", tako so liberalni časniki naših dni pogrevali te nespametne in krivične predloge o svetni oblasti papeževi. Tudi gori navedene besede sv. očeta v alokuciji dne 23. maja so si vsak po svojem okusu razlagali. Kar se oglasi papežev poslanec v Parizu, msgr. Ruffo S c i 11 a, kteri ima — kar bodi mimogrede povedano — veliko zaupanje pri Leonu XIII. (Sedaj zastopa svetega očeta pri petdesetletnici angleške kraljice v Londonu.) Omenjeni poslanec izrazil so je toraj proti nekemu časnikarju: Dasi je papež Leon XIII. prijatelj Italijo in želi svoji domovini srečo in slavo, ne more vendar pritrditi sedanjemu položaju in odpovedati se svoji deželi, ker le tako si more ohraniti neodvisnost od laško države. »Ko sem zadnjič sv. očeta obiskal", povdarjal jo RulTo Scilla, »rekel mi je: Povem Vam, in povedati smote vsakteremu te mojo besede, da jih zve ves svet, d a so p a p e ž nikdar no bodo odpovedal Rim u. Tako dolgo bomo Rim nazaj tirjali, da ga dobimo." „Toraj jo neresnična govorica", nadaljuje Rullo Scilla, »da bi bil sv očo za-dovoljon z »Leoninskim mestom" ali z »ozkim zemljiščem ob Tiberi od Rima do morja". Rim mora biti zopet papežev."
Iz teh jasnih bosedij tudi spoznamo, kaj iu • kako naj sodimo o najnovejših poročilih o tem vpra-
namreč grožnje iu zvijačo. Vrh tega pa jo dobil tudi od sultana nalog, da naj no napada nemškega cesarja, ki želi živeti ž njim v miru. Ali zvita glava Hasan je znal poslanca, ki mu jo priuoscl od sultana to poročilo, pridobiti za-so z denarji ter ga poslal nazaj v Carigrad s poročilom na sultana, da ni 011 nič kriv, nego cesarski in da mora mora biti vedno za boj pripravljen, kajti kakor jo zvedel, zbirajo so nove cesarsko čete okoli Zagreba in sicer do 40.000 mož, ki mislijo planiti v Rosno (Valvazor XV. 517). Čeravno se jo pa hotel na ta način pred sultanom nedolžnega kazati, vendar ni mislil nadalje silo upotrebljevati, da 110 bi tako iz novič sultana razdražil, in pa ker jo spoznal, da jo dosedanja sila bila čisto brozvspešna.
Od zdaj posluževal se je drugega sredstva. 29. julija, ko jo prenehal napadati mosto, pošlje k Mikačieu svojega poslanca s pismom, v kterem so mu na razno načine grozi, ako mu mesta no predli, ter mu ob onem javlja, da 11111 jo zastonj vsak odpor, kajti njemu jo natanko znano njegovo žalostno stanje v trdnjavi in majhno število njegove četo. Mikačič se jo začudil, ko jo pismo prebral, pa začel misliti, kdo bi mogel biti v trdnjavi izdajalec.
Sanji, o pismu, ktero je pisal senator J a c i u i listu „Opinione". On meni, da s skupnim sodelovaujem vseh vlad se ho že našlo poroštvo za popolno neodvisnost sv. Stola, ne da bi moral kralj Umberto, sin kralja »Uzmaniča", »Poštenjaka", zapustiti večno mesto. Iz navedenih besedij sv. očeta samega vemo*, da se papež nikdar ne bode odpovedal Rimu. V tem pa prikujemo Jaciniju, ko trdi, da bi v rimskem vprašanji murale sodelovati vse vlado, recimo vsaj vse katoliške vlade ali vlade katoliških narodov.
Ne moremo si kaj, da na tem mestu ne izrazimo želje, naj bi naša Avstrija iu njena vlada ne mašila si ušes, ko občno mnenje današnjih dni s tako silo tirja, naj se popravi krivica papežu storjena. Do leta 1860 bila jo Avstrija zašČitnica svetega Stola. Od takrat pa so dela, vsaj vlada avstrijska, kakor bi bilo vse prav vrhovnemu poglavarju vseh katoličanov, toraj tudi avstrijskih, kar se zljubi storiti italijanski vladi. Upamo tudi od naših s 1 o-v e n s k i h p o s 1 a u c e v, da se bodo vsi potegnili za ueodvisuost sv. očeta, če se jim bode, morebiti še letos, ponudila prilika, storiti kaj za vrhovnega poglavarja slovenskih katoličanov, če druzega ne, vsaj poslati jim vdauostno a d r e s o o priliki njih zlate maše. In ali bi no bilo lepo, ko bi isto storili naši občinski in mestni zastopi in druge korporacije?
Bog daj, da bi se rimsko vprašanje do zlate maše Leona XIII. vsaj toliko rešilo, da bi mogli sveti oče prvič, odkar so Pijemontezi zasedli Rim, prestopiti vrata azila Vatikanskega ter sv. Silvestra dan z balkona (loggia) pri cerkvi sv. Petra podeliti više-pastirski blagoslov „urbi et orbi" — rimskemu mestu in vsemu krščanskemu svetu! To bi bilo prvo očitno zuamenje, prvi korak do zmage sv. Stola v rimskem vprašanji.	—r.
Govor g', poslanca 1 tirna
v državnem zboru dne 26. maja 1887 o pokojninah.
Visoka zbornica! Jako malo je govornikov v razmeri pri drugih predmetih ostalo, ki bi se bili oglasili k prav malo hvaležni nalogi o »pokojninah" govoriti. Meni jo bilo pa vendar-le na tem ležeče, da pridem pri tem poglavji k besedi, ue da bi govoril za dovoljenje potrebnega zneska, ki ga vlada potrebuje za pokritje pokojnin in kterega ji je budgetni odsek že sam ponudil, kajti tii sem prepričan, da ne bo nihče resno ugovarjal. Mene je tii tembolj zanimala resolucija, ki jo je predlagal budgetni odsek, da naj se izroči in priporoči visoki vladi v sprejem. Le-to resolucijo bi rad po svojih slabih močeh, kolikor se du, podprl. Glasi se (bere):
»C. kr. vlada se poziva, da predloži prej ko prej načrt postave, po kteri se bode uravnala pokojnina državnih uradnikov in zboljšala preskrbnina ter vzgojnina uradniških vdov in sirot."
Preden se pa tega lotim, usojam si poprej še spregovoriti besedico visoki vladi, oziroma ekscelenci gospodu finančnemu ministru, ter ga opomniti na obljubo, dano že pred leti avstrijskim uradnikom, ali — da se poslužiin izreka, ki smo ga nedavno
tukaj čuli: da mu predložim dolžno menjico, ktera je že zdavnej zapadla, v izplačilo. Da mi ne pride nihče s pravoslovnimi ugovori nasproti, moram takoj posedati, da tu ue gre za menjico, ktero bi bil ekscelenca sprejel, temveč za tako zvano »suho" ali lastno menjico, pri kteri, kakor znano, sprejema niti treba ni. Tu gre za dolg, kterega nam je ekscelenca priznal v 168. seji preteklega IX. zasedanja. Ko se je tedaj obravnaval budget za I. 1882., dala se je avstrijskim uraduikom iz mirifsterskega stola obljuba: »Ekscelenca finančni minister popolnoma priznava opravičeue tožbe o prepičli preskrb-nini vdov iu sirot in se nadja v nekterih mesecih stopiti pred visoko zbornico z ugodnim načrtom, na podlagi kterega bo predlagal, oziraje se na skušnje napravljene v inostranstvu in na domače razmere, kako da bi se stvar zboljšati dala".
Ekscoleuco in Vas, prečastita gospoda, smem zagotoviti, da je tista izjava, storjena na tako visokem mestu, vzbudila pri skupnem avstrijskem uradništvu, prav posebno pa pri nižjem, veselo ži-vahuost, nadepolno pričakovanje in globoko hvaležnost. Vsaj se je uradništvo nadjalo, da se bo po tolikih letih praznega pričakovanja konečno veudar nekaj zgodilo, da se zaceli stara še vedno zevajoča rana, da se popravi stara zamuda in poplača stari dolg.
Štirinajstega uovembra 1881. leta je bilo, ko nam je dal ekscelenca to veselo nadepolno izjavo, ktera se pa žalibog do danes še ni vresničila, če prav je od tega že pet let prošlo. Uradništvo je čakalo mirno, kedaj da se mu spolni obljuba, je čakalo, trpelo in molčalo! Beda ostala je stara. Britka skrb uradnikova, kaj bo z njegovo družiuo v bodočnosti, kedar njega pobere bleda smrt, kedar se bo z njegovim poslednjim zdihljejem usušil tudi vir, kjer je imela družina živež; ta grenka skrb živi še vedno iu je čedalje večja in to tem večja, čem trje je od leta do leta za življenje.
Uradniki so se jedenkrat že približali v svoji gmotni potrebi visoki zbornici in sicer ne zastonj. V sedemdesetletju je bilo, ko so izročili visoki zbornici dve peticiji. Prva se je glasila za zboljšanje materijalnih dohodkov, druga pa na preosnovo vpo-kojninskih določeb iu sistematično uravnavo ter zboljšanje preskrbnin vdov iu sirot.
Tista prošnja, gospoda moja, ni bila brez vspeha in tisti klici niso ostali brez sadu, da, segli so celo do najvišjega prestola, odkoder jim je zadonela obljuba hitre pomoči iu res, pomoč je prišla. C. k. vlada predložila je v seji 16. desembra 1872. načrt za uravnavo in zboljšanje uradniških plač, kar so vse stranke visoke zbornice z radostjo pozdravile.
Da, vsa zbornica potegnila se je tedaj za ubo-zega uradnika. Dotična postava sprejela se je potem 14. marca 1873., s ktero se je vsaj začasno uradnikom nekoliko pomagalo.
To uradništvo, prečastna gospoda, trka že zopet na duri visoke zbornice. Obrnilo se je zopet s peticijo tisoč in tisočkrat podpisano, iu prosi, da bi se še drugi del njihove prošnje uslišal. Prosijo namreč, da naj bi se napravila nova vpokojninska postava, pri kteri naj bi se ozir jemal na uradnikove študije, na službo, kakoršnjo namreč opravlja in pa na zboljšanje preskrbnine za vdove iu sirote. Ker je tudi mene zadela čast, da sem eno tako peticijo
Poslanec mu pa pravi, da je jeden od njegovih po-bočnikov, a Mikačič precej misli na nekega četo-vodjo (centurio) Marka Vojvodo, o kterem se je sumničilo žo poprej, da že več let za denar tajno prijateljuje s Turki.
Mikačič, človek treznega in mirnega duha, je znal zatajiti svojo žalost nad tem grdim činom, ter je še celo prav dvorljivo razkazoval turškemu poslancu vso bojno pripravo, množino deuarja, hrane in celo utrdbo mesta. Poslanec se je veselil v srcu, da jo mogel pregledati vse, kar jo bilo važno videti, in da bode mogel o vsem tem govoriti s llasanom. Ali hudo se je zmotil. Mikačič je poklical njega in četovodjo Vojvodo k sebi na kosilo, razgovarjal se ž njima kakor s prijateljema; toda po dokončani pojedini nagradi oba, kakor se je njima spodobilo. On pokliče namreč upravitelja topništva Baltazarja Kranjca, da ju pogubi. On ubije oba z samokresom, ter ju po noči vrže skozi okno v Savo.
Nekoliko dni je žo preteklo, a nestrpljivi Hasan ni mogel dočakati svojega poslanca iz Siska, ter se je čudil, zakaj se ne povrne. Pošlje zatoraj precej drugega poslanca k Mikačicu, ki se mu je imel zagroziti, ako je izdajalsko usmrtil prvega poslanca,
in da mu bode on to povrnil v enaki, ako še ne v večji meri. Mikačič mu mirno odgovori, da ga je on izpustil iz trdnjave, pa ako se isti ni povrnil, on ni tega kriv. Med tem pa mu obljubi, ker dobro ve, kako slabe so njegove sile za obrambo trdnjave, da so hoče paši popolnoma podati, ali le s pogodbo, da na predajo trdnjave pošlje čez tri dni samo naj-odličneje bege in age, kajti za njega bi bila to sramota, ko bi tako važno trdnjavo predal prostim vojakom. Hasan se je seveda silno razveselil to ponudbe, kajti mislil je, da bode dobil tako važno trdnjavo brez krvoprelitja.
Mikačič je dal med tem napolniti vso male in velike topove s žeblji, kolesci in krogljarni, ter jih zakopati in pokriti s travo v predprostoru stolpa, koder so morali Turki iti. Četrti dan zjutraj pridejo zares begi in age svečano oblečeni ter se počasi približujejo trdnjavi. Mikačič je zapovedal, precej vrata odpreti ter pustiti 500 uajodličnejih, da prekoračijo most, v redu trije po trije skupaj. Ko je že večji del njih prekoračil most, dii, ga on hitro vzdigniti in zdaj zapaliti vse one skrite in nabite topove. Smodnik in železo raztrga in pokonča vso po redu.
Ko so to videli ostali Turki, ki so čakali pred
predlagal visoki zbornici, ono namreč lokalnega odbora uradniškega društva Ljubljanskega, spolnim z radostjo iu z zavestjo, da se poganjam za dobro in pravično stvar; svojo dolžnost, ki mi jo *«»t naklada, če priporočam kar najtoploje morem to peticijo najprej visoki zbornici, potem, pa nakloujenosti visoke c. kr. vlade.	(Daljo prih.)
Politični pregled.
V Ljub lj an i, 24. junija. Notranje dežel«.
Prestolonaslednik Rudolf, ki se je vdeležil petdesetletnice angleške kraljice, odpotoval je včeraj iz Londona na Dunaj.
Poljski poslanec Roman vitez Szymauovski, zastopnik velikega posestva, odložil jo svoj mandat. Povod temu je, ker je Szymanovski kot podtajnik v ministerstvu preobložeu z delom.
»Ceh" piše o mladočeškem taboru na gori Iiip: Šo nekaj tacih taborov, iu Mladočehi se bodo ugonobili z govori. Vedni klici »Hanba Riegrovi" škodovali so več mladočeški stvari, kakor največji poraz v zbornici. Češki narod bo vprašal: Komu so klicali „hanba" ? Dr. Riegru, ki jo celo svoje življenje deloval za Češki narod? Riegru, ki bi bil lahko bogatin in imel mnogo redov na svojih prsih, ko bi skrbel sam za-se? Riegru, ki je v sedanjem času vzgled čistih rok? Tako globoko še ni propal češki narod, da bi se strinjal z ljudmi, ki so dr. Riogra zasramovali na gori Rip. Sramota spremenila se bo v slavo, o čemur se bodo Mladočehi kmalo prepričali.
Poslanec dr. Iironaivetter poročal je zastopnikom Dunajske demokratske stranke o znanih napadih liberalnih listov zaradi neko ustanove, ktero je dobivala njegova mati. Pripomnil jo tudi, da namerava odložiti svoj mandat. Zbor pa, kterega se je vdeležilo okoli 172 oseb, izrekel mu je svojo zaupnico in ga prosil, naj ne odloži svojega mandata, temveč deluje v državnem zboru, kakor do sedaj.
Volitve na Ogerskem. vrše se vsako leto v največjem neredu. V Kapošvaru je dobil kandidat opozicije tri glasove več, kakor trgovinski minister, in veudar je volilna komisija proglasila ministra kot poslanca. Po zmoti je namreč nekaj glasov opozicije prištela ministrovim glasovom. — V Košicah je izvoljen znani madjarski pisatelj J6kay. Njegovi nasprotniki so silno razgrajali, ko so zvedeli izid volitve. Divjali so po ulicah in pobili več šip.
Vinunj« države.
Srbski časniki obžalujojo, da avstrijski listi nimajo pravega zaupanja do novega srbskega ministerstva. »Ustavnost" piše, da je že znan program novega ministerstva in ne more vznemirjati Avstrije. Počakati je treba dejanj, po kterih se more soditi srbska politika. Ko je Ristič 1880. I. z Avstrijo sklenil železnično pogodbo, očitala mu je Ga-rašaninova stranka, da je Srbijo izročil Avstriji. Avstrijski državi gotovo ni na korist, če se opira v Srbiji na nepriljubljeno vlado, ker narod sovraži potem tudi Avstrijo. Srbija ima z Avstrijo mnogo skupnih koristi, zato bo Ristič gotovo postopal prijazno proti Avstriji. V Budimpešti in na Dunaji do sedaj nimajo nobenega vzroka očitati srbskemu miuisterstvu protiavstrijsko politiko. — »N. Fr. Pr." trdi, da poznajo Rističa na vsem Balkanu kot nasprotnika Avstriji. Kar ua Balkauu mislijo o Rističi, za nas ni merodajno, pač pa Rističeva dejanja. In če je bil Ristič nasprotnik Avstriji, kriva je bila tudi avstrijska politika. Odkar je dualizem v av-
mostom, pobegnili so hitro k Hasanu, da mu naznanijo, kaj se je zgodilo z njegovimi begi iu agami. Ko je Hasan to • slišal, razsrdil se je grozno ter strašno preklinjal krščanskega Boga; povrh tega pa se tudi zaklel, da bode osvetil kri svojih junakov s pokončanjem iu razdjavo trdnjave. (Valvazor XV. 514—515.)
Precej potem se je vzdignil Ilasan iz svojega tabora, ter se podal proti Petrinji, kjer je počival nekoliko dni s svojo vojsko. Vendar pa se on ni odpotil v Bosno, nego osveta ga je gnala, da še nadalje pustoši in pokončuje hrvatsko ozemlje. Prešel je čez Kolpo po norem mostu, ter začel ropati Turopolje (t. j. ravnina med Kolpo in Savo pod Zagrebom) vse do Kerestinca in Okiča blizo Samo-bora. Tabor jo bil postavljen pri Lomnici, kjer se je Hasan zabaval z lovom, dokler so njegovi vojaki na daleč in široko plenili polja in hišo ter ropali živino in sužnjili ljudi. (Valvazor XV. 518.) Padlo pa je v tem času po štetji hrvatskih stališev do 26 gradov, a v sužnost odpeljano do 35.000 naroda. A koliko jih je pri »svečah in zvezdah" srečno po-boguilo čez Savo v sosedne dežele! (Dalje prih.)
strijski državi, imajo Madjari največji vpliv v vuanji politiki. In madjarski državniki so mislili, da morajo balkanske uarode zatirati na korist svojih turških sorodnikov. Srbi, Rumuni in Bolgari ne morejo iskati svojega središča v madjarski prestolnici. To so le madjarske sanjarije, s kterimi pa se ne vlada država. Balkanski narodi so se otresli po stoletnem boji turškega jarma; postali so toliko trezni in previdni, da se nočejo ukloniti madjarski sili. In to je ravno, kar vznemirja v prvi vrsti častiželjne madjarske časnikarje. Ko so se ponavljali glasovi, da odstopi Garašanin, v Budimpešti so še vedno trdili, da je prevrat v Srbiji nemogoč. Trdili so prijateljem Rusije, da raČunijo brez krčmarja. Zgodilo se je, kar niso pričakovali, in mi upamo, da ue ua škodo Srbiji ali Avstriji.
Bolgarsko sobranje je sklicauo, in svet je radoveden, kaj sklenejo bolgarski poslanci. Iz Sofije se poroča, da sta regent Štambulov in minister Ivančov že odpotovala v Trnovo. Regenti so sprva hoteli sobranje odložiti do jeseni; ministri s tem niso bili zadovoljni, in to je vzrok nasprotja med ministri in regenti. Možje, ki poznajo sedanje razmere, trdijo, da sobranje ne bo imelo nobenega vspeha. Gotovo je, da princa Aleksandra ne bodo več volili, ker se je sam odločno odpovedal. Bolgarsko vprašanje prišlo bo zopet ua dnevni red, iu Evropa bo imela težavno nalogo, da ohrani mir na Balkanu. — Žetev bo v Bolgariji letos jako slaba. V mnogih krajih ob črnem morji potolkla je toča vse poljske pridelke. Stari ljudje se ue spominjajo tolike nesreče po toči. Toča je bila tako debela, da je potolkla celo mnogo drobnice iu nekaj ljudi. V enem samem okraji v južni Bolgariji je toča potolkla okoli 500 štirjaških kilometrov polja. — Katoliki so v Plovdivu jako slovesno praznovali praznik sv. Rešujega Telesa. Sprevoda se je vdeležilo mnogo občinstva. Celo nekatohki so hvalili prelepo slovesnost.
Nekteri listi so poročali, da je Bolgarija pomnožila svoje vojaške posadke ob srbski meji. Ta vest pa je izmišljena, ker Rističevo ministerstvo hoče tudi z Bolgarijo živeti v miru.
Ruski listi 6e še vedno bavijo s srbskim ministerstvom. »Novostim" piše dopisnik z Dunaja: Iz gotovega vira sem zvedel, da bo Ristič ohranil mir in prijaznost z vsemi državami. Neodvisna srbska politika je s kratkimi besedami program novega ministerstva. Ristič je rejalen državnik; Avstrije ne bo žalil. Prijazne razmere med Srbijo in Avstrijo pa so odvisne tudi od avstrijske politike. Kolikor manj bodo avstrijski državniki podpirali Garašaninovo stranko, toliko dalje ue bo Ristič premenil prijaznih razmer do Avstrije. Ogri se mnogo ozirajo na narodno gibanje in trdijo, da je glas naroda glas Boga. Zakaj pa Ogri nočejo tega pregovora priznati v Srbiji? Ako trezno presojamo srbsko ministersko krizo, moramo trditi, da je bilo tudi z avstrijskega stališča potrebno iu koristno. Grof Andrassy sam je zagovarjal nedavno z gorkimi besedami neodvisnost balkanskih držav. Prišel je čas, da grof in njegova stranka tudi pokažeta odkritosrčno svojo željo. — »Svet" z veseljem pozdravlja Gruiča kot novega srbskega vojnega ministra. Gruič je bil kot srbski zastopnik v Peterburgu priljubljen v vseh krogih. »Svet" misli, da mora kralj Milan storiti še jeden korak, namreč poklicati metropolita Mihajla v Srbijo. Kot srbskega zastopnika v Peterburgu želi »Svet" Protiča, ki je bil že dalje časa v Peterburgu iu je tako priljubljen, kakor Gruič. »Sovremenja Izvestja" pišejo že bolj z ruskega stališča in upajo, da se bodo balkanski narodi nagnili na rusko stran: Srbski dogodki se morajo ponoviti tudi v Rumuuiji iu Bolgariji. Kralj Karol se bo moral ozirati na željo ru-munskega naroda in si izbrati druge svetovalco. V Bolgariji se mora še prej zgoditi, ker imajo Bolgari malo prijateljev na zahodu. Bolgarski sosedje so sovražniki Bolgarov. Srbi jih sovražijo, Rumuni jih črtijo, Grki so jim nasprotniki. Rusija mora počakati, da se spremenč razmere. Ta politika je glavnica, ki daje dobre obresti. — Avstrijski državniki gotovo ne bodo opustili nobene prilike, da si pridobe sosedne balkanske države s pravo, odkritosrčno in zmerno politiko.
Rusija zbira vojake na armenski meji. Turki mislijo, da si Rusija prisvoji nekaj turškega sveta v Aziji, ako odstopi Turčija ciperski otok Angležem.
Ruska vlada jo prepovedala konje prodajati v vnanje dožele. Vendar se skrivoma proda mnogo konj. Konjski kupci so navadno ua ta način goljufali mejne straže, da so se z lepimi konji vozili čez mejo. Tu so konje prodajali in se s slabimi konji vračali v Rusijo. Vlada je sedaj ukazala, da mora vsak zastaviti štirikratno ceno konja, če hoče prestopiti mejo. — Rusko finančno ministerstvo bo pregledalo trgovinske iu brodarske pogodbe z vnanjimi državami. — V ruskem vojnom in trgovinskem miuisterstvu se posvetujejo o načrtu nove kavkaške železnice do Tiflisa. Vlada je odločila za železnico 40 milijonov rubljev. Veščaki pa so sedaj preračunih, da bo zadostovalo 20 milijonov rubljev. — Rusi prodajo mnogo žita v vnanje dežele. Lausko leto so ga izvozili od 1. januvarija do 11. maja 4,421.260 četvrt, letos v enakem času 8,768.942 četvrt. Največ žita se je naložilo v Odesi.
V Lipskem (Leipzig) so obsojeni nekteri Alsa-čani zarad veleizdaje, ker so bili člani francosko rodoljubne zveze. Ta obsodba je vznemirila vse kroge francoske. Rodoljubna zveza jo objavila dva spisa v
tej zadevi. Prvega je razglasila v listih in dokazuje, da se je obsodba vršila na podlagi lažujivih poročil. Druzega je poslala predsedniku republike, in ta slove: »Gospod predsednik I Načelništvo rodoljubne zveze Vas prosi, da posredujete pri nemški vladi, naj izpusti francoskega častnika Kochlina, ki je imel pravico stanovati v Alzaciji in ga je nemško sodišče v Lipskem obsodilo na jeduo leto ječe. Jedina pritožba proti Francozu je ta, da je bil član zvezo, ki ne nasprotuje mednarodnemu pravu. Tudi francoska vlada ni mogla še ničesa očitati tej zvezi. Molčali smo o obsodbi; danes smo pa spoznali, da je obsodba zadela vso Francijo. Zato prosimo, da se potegnete za varnost in svobodo vseh naših rojakov v Alzaciji in Loreni." — Podpisani so častni predsednik Derou-lede, predsednik Sansbeuf, poslanec Deloucle in tajnik Goupil. — Danes ima rodoljubna zveza zborovanje. Govorila bota o namenih rodoljubne zveze in o obsodbi v Lipskem Deroulede in Deloucle. — Mestni zastop v Parizu je takoj sklenil, da se morajo odpustiti vsi Nemci, ki imajo službe v Parizu.
Proti francoskemu ministerstvu pričeli so radikalci strasten boj. Novi načelnik radikalne levice, poslanec Leporche, označil je v zbornici 20. t. m. svoje stališče proti ministerstvu: Ministri vladajo s pomočjo desnice in se ne ozirajo na levico, ki ima vedno večji vpliv na javno mnenje. Pri obravnavi vojaške postave se je pokazalo, da ministerstvo sklepa nevarne zveze z desnico. Naše nezaupanje je opravičeno; upirati se moramo politiki, ki se približuje našim nasprotnikom. Korist države in zmaga republike ste naš namen. Mi ostanemo radikalci in se držimo svojih načel brez ozira na osebe. Izvršiti se morajo reforme, da ne bomo skrbeli le za prihodnji dan, temveč tudi branimo svojo državo proti sovražnim napadom, če vsprejmemo vojaško postavo, okrepi se in zjedini naša armada in vnanje državo bodo spoštovale Francijo. — »Rep. Franyaise" piše, da mora ministerstvo vsled te izjave radikalcev razpustiti zbornico. — Ministerstvo jo nižjim uradnikom dalo strog ukaz, naj pazijo na goljufije pri carini in drugih državnih dohodkih. V kratkem času so uradniki naznanili 250 tovarnarjev in drugih zaradi goljufije. S tem upa ministerstvo zvišati državne dohodke za mnogo milijonov. — Stroške v Tonkinu bo vlada znižala od 29 na 20 milijonov. Radikalci vsled tega še huje napadajo vlado. Grevyju očitajo, da ima poseben oddelek skrivnih agentov, ki pazijo ua njegove nasprotnike.
Belgijska vlada neki namerava vpeljati v armadi puške Mannlicherjevega sostava.
Svečanost petdesetletnice angleške kraljice vršila se je slovesno in mirno. Raznesla se je bila sicer novica, da bodo Irci poskušali napade z di-uamitom, vendar se to ni zgodilo. Ker je bil tudi papežev zastopnik pri slovesnosti, trdijo nekteri, da bo angleška vlada poslala svojega stalnega zastopnika v Rim.
V nekterih dneh poteče obrok, v kterem bo moral sultan potrditi angleško-turško pogodbo. Do sedaj sultan ni še podpisal pogodbe, ker ste Rusija in Francija naznanili, da Turčija no sme sama reševati egiptovskega vprašanja. Lord Salisbury hoče sicer nekoliko odjenjati, vendar bi bila v vsakem slučaji gotovo le Turčija na škodi. — »Reuterjevo" izvestje trdi, da sta francoski zastopnik grof Montebello in ruski veleposlanik Nelidov 21. t. m. pretila Turčiji z vojsko, ako potrdi pogodbo.
Kardinal Manning je nasvetoval irskim škofom, naj pošljejo spomenico rimskemu papežu o irskem vprašanji. V Rimu naj bi se namreč sešli irski škofje, da se dogovore o zahtevah irskega naroda. Domi bi potem škofje z besedo in pastirskimi listi vodili irski narod, da po postavni poti brez zločinov doseže svoje pravice.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 23. junija. (Nove orgije.) Za kapelo v Gradei »gospil srcii Jezusovega" izdelane novo orgije postavil je te dni naš domači orgljarski mojster g. Fr. Goršič v svoji delavnici na ogled. Ker sem imel danes priliko si jih ogledati, naj jih zanima-jočim se za to glasbeno orodje nekoliko opišem. Primerno ondotnemu prostoru so orgije napravljene. Obsegajo samo šest spremenov. V pedalu: Rourdon-bass 16'. Glavni manual: Geigenprincipal 8', Lieb-lich Gedackt 8', in Praestant 4'. Postranski manual : Wieuer-Flote 8', Salicional 8'. Itazven tega imajo še mehanične spremene: pedalui sklep, oktavni sklep in manualni sklep, pa pritisek z imenom »tutti", ki odpira vse spremene s sklepi vred. Posebej omeniti mi je mehaničnega spremena: Salicional pianis-simo, kakoršnega imajo tudi orgije v Marijanišči. Gotovo bode nežnim ženskim ušesom posebno ugajal. V zvezi z Wiener-Flote čudovito posuema spremen: Vox humana. Tipke na pedalu in manualih so izvedene praktično; oba manuala sta blizo drug nad drugim, da ni treba delati pri igrauji posebnih skokov.
Mehanika vstreza vsem zahtevam novejšega napredka; sapnice so delane na stožke. Dasi tudi je število spremenov tako majhno, da pri nas takih orgelj skoro težko najdeš, vendar je možno s pomočjo sklepov sostaviti raznih glasovnih značajev. Oni pa je spreten orgljavec, ki tudi z malo spremeni vč učiniti mnogovrstnih glasbenih barv. Vkljubu skromni dispoziciji je veudar razlika med nežnimi in krepkimi glasovi znatna in mila. Posamezni spremeni, kakor tudi igra na polne orgije je čista.
G. Franc Goršič pridobil si je že z nekterimi svojimi večjimi ali manjšimi orgijami pri naših sosedih mnogo priznanja in pohvale. Silili so ga že, naj bi se v Gradci naselil. On tega ni storil, rodna zemlja je vsakemu milejša. Želeti bi bilo toraj, da bi so rojaki v orgljarskih zadevah nanj obračali. Kogar celo tujci hvalijo, bo tudi rojakom dobro in še tem bolje postregel. Vsaj doslej še nismo slišali, da bi se bila kaka občina o njegovih delih pritoževala. Nasprotno pa moramo prizuati, da se osobito novejša dela njegova po vsi pravici smejo imenovati — mojsterska. Marijaniške in tii na kratko opisane orgije g. Goršiča smelo rojakom za vsa orgljarska dela priporočajo. Kogar sostava orgelj zanima, naj si jih osebuo ogleda pri g. Goršiču, kjer bodo stale, če mi je prav znano, še kakih 14 dni. Gospod mojster bo, kakor meni, gotovo vsacemu prijatelju tega glasbenega orodja notranjo in vnanjo sostavo orgelj prijazno pokazal.
Iz Hrenovic, 22. junija. (Dekanijska konferenca.) Dno 21. junija zbrala se je častita duhevščina Postojnske dekanije v Ilrenovicah k posvetovanju za vpeljavo »bratovščine treznosti".
Prečast. kanonik in dekan Hofstetter otvori ob 11. uri zborovanje s kratkim nagovorom:
»Reremo in sami skušamo, kako zelo se množi žgaujepitje med našim milim narodom. Nasledki te pogubouosne pijače se tudi že čutijo. Naše ljudstvo propada dušno in telesno. Se celo vojaški nabori pričajo, da je čedalje manj sposobnih mladenčev za vojaštvo, ker se že v mladih letih privadijo žganju. Špirit je pokvaril naše tako krepko ljudstvo.
Naročilo nam je škofijstvo, naj mi, ki smo izšli iz naroda, ki prebivamo in čutimo z narodom, ki poznamo njegovo dobro in slabo stran, pripo-moremo, da se ta zalega še bolj ne razširi in ne vkorenini. So sicer kraji različni, razmere ne povsod enake, zato bi se jaz rad pogovoril s svojo duhovščino, kaj ona misli in koliko vspeha pričakuje od »bratovščine treznosti".
Pretečeno nedeljo zborovala je duhovščina Vipavske dekanije. Bili so pa vsi tega mnenja, da tam take bratovščine ni potreba. Ljudstvo samo pridela veliko vina, ako ga tudi posamezni kupuje, je zelo po ceni in mu tudi veliko bolj ugaja, kakor žgana pijača. Špirit je tam skoraj nepoznan.
Kaj pa pri uas? Kaj zapazite gospodje v svojem delokrogu? Bi bila pri nas potrebna »bratovščina treznosti"?
Čujejo se glasovi, da v tej ali oni duhovniji ni tolike potreba za to bratovščino, pa v tej se zopet želi kot edino sredstvo, da so ljudstvo reši mora-ličnega in fizičnega propada, če pa tudi nevarnost še sedaj tako ne preti, mora se vendar tej razširjajoči kugi vsaj za prihodnost nasproti delati. Lansko leto je visoka vlada postavila posebno komisijo v Št. Petru, ki je ljudi iu prtljago, dohajajočo iz južnih krajev, preiskovala, da bi tako vhod zabranila koleri na Kranjsko. Vsi smo visoki vladi za to skrb in žrtev hvaležni. Enako velja tudi pri družbi treznosti. Akoravno že se daujili pijancev žganja ue bomo s tem spreobrnili, se vsaj za prihodnost opovira slavi, da se novi prijatelji žganja ne ustanove.
Res je, da sama duhovščina nima toliko moči, da bi tudi s silo zabranjevala žgane pijače, vendar ima upanje, da jo bode tudi visoka vlada pri tem prizadevanji podpirala. Saj je ona že leta 1884. z dopisom 8. junija, št. 1410 (P. glej Diocesanblatt t. 1. str. 75) se obrnila do prečast. knezoškofijstva, naj priporoča za blagor ljudstva vneti duhovščini, da deluje z vsemi svojimi močmi, da se žgaujepitje omeji. Smemo toraj pričakovati, da ue bode samo pri besedah in priporočilu ostalo, temuč, da bo ona tudi po svojih glasilih delala na to, da se bode 1. po krčmah bolj pazilo na normalne ure; 2. da se bodo nove krčme, posebno kjer se žganje in špirit prodaja, zavirale; 3. da so bo posebno gledalo na to, da se v gostilnah blizo farne cerkve med božjo službo dopoludne, kakor popoludne no toči; 4. želeti bi bilo še to, uaj bi se za Kranjsko sprejel*\
enaka postava, kakor za Galicijo (glej drž. zak. št. 67, postava 9. julija 1877 § 1. iu § 2.).
Ker je duhovščina Postojuske dekanije prepričana, da bode visoka vlada posebno v teh točkah delovala, da se pogubonosuo žgaujepitje zabrani, hoče tudi ona od svoje strani, kolikor ji moči pripuščajo, delovati na to, da se pitje žganih pijač kolikor mogoče omeji. Delovati hoče v to na leči, v šoli, v spovednici in posebno še v bratovščini treznosti, ktero hoče v primernem času vpeljati".
Zanimivo razgovarjanje trajalo je blizo dve uri, upajmo tudi, da ne bode ostalo brez sadu. y.
Domače novice.
(Prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf) dobil je od angleške kraljice Viktorije red hlačne podveze. Ta red je trak od temnovišnjega baržuua, ki je pripet s zlato zapono pod levim kolenom. Drugi trak enake barve nosijo vitezi tega reda od leve rame do desnega kolka; na traku visi podoba sv. Jurja s zmajem, v zlatu in briljantih. Ustanovil se je ta red okoli leta 1350.
(Kres) je zažgal »Sokol" sinoči na predvečer sv. Janeza Krstnika na Rožniku. Občinstva zbralo se je mnogo, ker je želelo slišati petje, a bilo je le v naznanilih. — Staroslovanska šega, zažigati kresove, ohranila se je še povsod po Slovenskem. Na bližnjih in daljnih višinah opazovali smo sinoči kresove. Kakor Slovenec verno čuje stare šege svojih pradedov, tako naj tli in razgreva ogenj ljubezni do vere in jezika slovenska srca.
(Stritarjevih zbranih spisov) prvi snopič je ravnokar izšel v Ign. pl. Kleinmayer in Fed. Bam-berg-ovi tiskarni.
(„Šolske Drobtinice") izšle so v založbi R. M i 1 i c - e v i. Veljajo nevezane 1 gold., vezane v platnu 1 gold. 20 kr.; po pošti 10 kr. več. Priredil jih je nadučitelj g. Franc Jamšek, učiteljem, od-gojiteljem in prijateljem šole v zabavo in poduk ter v spomin 251etnice smrti Slomška, škofa Lavan-tinskega. Na čelu je podoba Slomškova; po kratkem uvodu in predgovoru sledi posnetek iz življenja Slomškovega od prve mladosti do groba. Dalje sledijo misli in izreki Slomškovi „o šoli", „o učiteljih", „o domoljubji in rodoljubji", o „maternem jeziku" itd. »Šolske Drobtinice" bodo gotovo dobre došle vsem, kteri so r. Slomška spoštovali in kterim so namenjeue.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) bo
imela sv. Petra in Pavla dan (29. t. m.) ob 5. uri popoludne v gostilni g. Oblak-ovi zbor, na kterem se izvolita dva zastopnika za veliko skupščino. Vsi čč. udje se toraj na ta zbor vljudno vabijo.
(Jamo s kapniki) iztaknili so neki v Bohinji, o kteri se trdi, da je menda polna najlepših kapnikov.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Umrl je č. g. Anton Merčnik, župnik v Št. XI j i v Šlov. goricah v 46. letu. — Župnijskim oskrbnikom je imenovan tamošnji kaplan č. g. Franc M u r k o v i č.
(Štajarsko gozdarsko društvo) ima v nedeljo, 26. junija, shod v Mariboru; ogleda si mestno okolico in Pohorje. Oglasilo se je že do 100 udov tega društva.
(Okrajni odbor) R e i c h e n b u r š k i je nii,-roden. V njem je namreč 21 narodnih zastopnikov in dva Nemca iz trga. Dr. A u s s e r e r se je mnogo trudil, da zmaga njegova stranka v velikem posestvu — pa je sramotno propal.
(Dr. Rieger) je zbolel za očesnim katarom in biva že nekaj dni na svojem posestvu v Malcu. Ta bolezen je že lansko leto nadlegovala češkega rodoljuba. Bolezen na srečo ui nevarna, in zdravniki upajo, da se dr. Rieger kmalo ozdravi.
(Brainhovske velike vaje) tretjega vojnega kora (Gradec) bodo letos pri Postojni, kakor jo nedavno c. kr. brambovski minister to določil v sporazum-ljenji z vojnim ministrom. Vdeležili se jih bodo brambovski batalijoni Novomeški št. 24, Ljubljanski št. 25, Tržaški št. 72, Celjski št. 20, Pazinški št. 73 in Goriški št. 74.
(Državni zakonik) objavil jo te dni postavo, da morajo učenci, ki hočejo vstopiti v gimnazijo, biti že deset let stari, ali vsaj spolniti deseto leto do konca istega leta, ko se oglase za vstop.
(Mil. gosp. knez iu nadškof Goriški) dr. A.
Zoru odpotoval je v Rogaške toplice.
(Napisi na Tržaški postaji Hrpeljske železnice) napravili so se te dni v italijanskem in nemškem jeziku. Lahoni so vendar zmagali s svojim vpitjem.
(V Trstu) je napravila tvrdka „Nobel" v novi luki za petrolej nov tolmun, ki drži 16.000 meterskih stotov. — V ljudskih šolah v Trstu je vsled mini-sterijalnega ukaza šola le dopoludne, popoludne so otroci prosti.
(Nadzorovanje cesarskih gozdov.) Cesarski gozdarji so dosedaj večkrat nadzorovali tudi privatne love. Ker pa so vsled tega večkrat nastale razne neprilike, ukazalo je poljedelsko ministerstvo, da cesarski gozdarji brez posebnega dovoljenja ne smejo nadzorovati privatnih lovov.
(Iz Zagreba): Dekanom na modroslovski fakulteti je izbran za prihodnje leto dr. Peter M a t k o v i č. — V sredo dopoludne je okoli petdeset vseučiliščnikov napalo svojega tovariša pravnika G a j e r - a, sina svetovalca kr. sodbinega stola, s surovimi jajci. Vzrok tej deraonštraciji je bil, ker jih je Gajer naznanil sodniji. — Po izkazu kr. Statističnega urada je imel Zagreb koncem 1886. 1. 34.200 prebivalcev. Ako prištejemo 6 generalov, 28 štabuih častnikov, 160 častnikov, 47 vojaških uradnikov tu 1068 podčastnikov, iu prostakov, imel je Zagreb 36.709 prebivalcev.
(Belgijski kralj Leopold II.) je kupil od grofa Pejačeviča posestvo Ruma za 14 milijonov gold.; posestvo meri 64.000 oralov.
(Vojake pregledaval) je zapovednik tretjega vojnega kora FZM. baron K u h n te dni v Celovci.
Razne reči.
— Pošten bodi! Pred nekimi leti je umrl v Bruslji star, bogat samec, ki je skoraj vse svoje velikansko premoženje zapustil mladi, ubogi, njemu prej popolnoma neznani šivilji. Ranjki je bil posebnež, bil je nekak Diogen. Sicer ni prebival v sodu, zahajal pa je med ljudi iz tega namena, da bi našel »človeka". Da poskusi poštenje in pravičnost bližnjega, izmisli si to-le sredstvo: Peljal se je v „omnibusu" po ravno tisti progi in to prav velikokrat; vsedel se je pa vselej k durim, kjer je stal sprevodnik. Prav radovoljno je dajal denar sopotnikov sem iu tje. Kedar pa je sprevodnik izplačal kaj drobiža, izročil ga je naš čudak dotičnemu, priložil pa je skrivaj in prav spretno kak denar iz svojega žepa, kakor bi se bil sprevodnik zmotil in preveč v svojo škodo izplačal — potem pa je ostro opazoval tistega človeka. Dotični je navadno mirno preštel denar, spoznal zmoto, še enkrat preštel, na-muzal se in spravil. Tako je velikokrat poskusil, pa ne enega našel, kteremu bi se smilil sprevodnik z bore 3 franki plače na dan, in ki bi bil pošteno vrnil, kar je bilo več. To ga je premotilo, da je slabo mislil o vsacem človeku. — Necega dne je tudi poskusil takim načinom mlado deklico; bila je sicer čedno pa nič kaj premožno oblečena. Kakor hitro deklica opazi pomoto, hitro zakliče: »Sprevodnik, pol franka ste mi preveč izplačali!" Oko se čudnemu skušnjavcu posveti in obraz veselo zjasni. Stopi z deklico vred iz voza ter gre za njo. Poizve njeno ime in stanovanje, kaj da je, s čim se pečii itd. Gotovo mu je moralo biti všeč, kar je zvedel. Za pol franka dobila je deklica pol milijona dedščine.
Telesnimi.
Dunaj, 23. junija. Določeno jo, tla srbski kralj pride 25. t. m. na Dunaj, lcjer ostane več dni; potem odide za nekaj tednov v toplice.
Zagreb, 23. junija. Vsled demonstracije na vseučilišči je policija prijela pravnike Vlah o vid a, Filip o vida in Hercoga ter jih izročila državnemu pravdništvu. Kektor je naznanil na črni tabli, naj so dijaki varujejo nemirov, ker bi inače proti njim ostro postopal.
Atene, 23. junija. Dragoumis jo imenovan zastopnikom na Dunaji, Vlahos v Berolinu.
ITiurli no:
21.	junija. Martin Holzingor, prisiljenee, 12 let, Poljanski nasip St. 50, jotika.
22.	junija. Fran Suyor, umirovljoni rafi. svetnik, (55 lot, Krojaško ulico st. 5, kap.
23.	junija. Jovana Mayer, železniškega uradnega slugo hči, 16 let, sv. Petra cesta št. 27, jetika.
T M j c-1.
Pri Ma/iču: ,1. Itentz, zasebnica, z Dunaja. — Preglhof, Henlo, Lindenlaub, Beck, Baumgarton in Sclnvarz, trgovci, z Dunaja. — Lin so in Biicliler, trgovca, iz Budimpešte. — A dol t' Ekrlioh, trgovec, iz Rakitnioe. — Oto Kinsky, zasebnik, iz Boljaka. — Rosalija Ilaika, soproga lokarja, z sestro, iz Novega mosta. — A. Senglicoich, zasebnik, iz Trionta.
Pri Slona: Mikscko, z soprogo, Kotschevar, trgovoc, iz Ameriko. — pl. Frančiška Dilhecut, soproga majorja, z Dunaja. — Kiss, Herzog in Badrich, trgovci, z Dunaja. — Morio Grab, potovaloc, iz Prage. — Henrik Fiirth, potovalec, iz Češkega. — Anton Bulliseh, potovaloc, iz Bolo oerkvo. — Matija Muclnvit, potovale«, iz Moravskoga. — Fr. Ozbič, tehnikar, iz Celovca. — Karol Sicgl, c. k. okrajni sodnik, iz Celovca. — Anton Franki, podjetnik, iz Celovca. — Dr. VViljein Holezan, zdravnik, iz Celovca. — Henrik Holobek, logar, iz Kranjskega.
—	Anton čaks, zasebnik, iz Podkloštra. — Florijan Proy, zasebnik, iz Kranja. — Alojzij Maseratti, trgovec, iz Trienta. — Ant. Matorsdorfor, trgovec, iz Reko. — Nikol. Križaj, župnik, iz Prema.
Pri Avstrijskem caru: A. Bobolinski, veleposestnik, iz Gorenjskega. — Frane Krobath, trgovec, iz Kranja.
Pri Južnem kolodvoru: M. Biiehler, trgovec, iz Budimpešte. — L. Selilezinger, trgovec, iz Ogerskega. — Srečko Hofbaiier, mizar, iz Gradca. — Jožef Tomažič, hranilnični uradnik, z Dunaja. — K. Schwarz, trgovec, z soprogo, z Dunaja.
—	Jožef Zwamut, trgovec, iz Vipavo.
Pri Virantu: Miha Saje, župnik, iz Štange. — Jožef Sedlak, učitelj, iz Kopanja.
Vremensko sporočilo.
? Čas Stanje I	c £ „ B 'C S --Veter Vreme
._______• zrakomera toplomera I	„®
opazovanja T mm poyCel«Un j	«=> g
17. u. zjut.l 7d7 32 +15 6 si. svzh. jasno ..-0 23.2. u. pop. 785-60 +24 6 si. zap. Jal. jasno 9. u. zvec. 737 66 +16 2 brozv.
Dopoludne jasno, popoludne med 3 in 4 uro ploha, potem se je zjasnilo. Srednja temperatura 18S° C., enako nornialu.
I>i«iaajski& borza.
(Telektrarično poročilo.)
po J 00 tri
. ioo .:
Pauirna reuta 5% Srebevna . 5 % 4 % avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta Akcije avsti-.-osrerske banke Kreditne akcije London . . . . Srebro . . . . Francoski napoleond. . Ces. cekini . . . . Nflinškfi inarke
is 16% davka) (s 16 % davka) prosta
81 gl. 82 . 112 . 96 „ 834 283 126
10 5 62
15
35 90 80
20 50
03 96 15
kr.
V Književna novost!
založbi v Ljubljani izšla je ravnokar knjižica pod naslovom :
Pripovedke za mladino.
Poslovenil J. Markič. Knjižica obsega dvanajst jako vabljivih, za mladino od 8. do 11. ieta nabranih pri-povedek, mej njimi: „Žahji kralj" ali „Že-lezni Henrik", „Marijin otrok", „Zvesti Ivan", „Dobra kupčija" itd.	(i)
Cena knjižici je naslednia: mehko vezana 16 kr., trdo vezana 24- kr., s pozlačenima platnicama 32 kr., okusno v platnu vezana 45 kr., po pošti 5 kr., več.
J]
Novosti slovenskega slovstva


Lesar, Zgodbe sv. katoliške cerkve
III. natis......—.40
Kramar, Kmetijsko berilo . —.50 Kržič, Angeljček I. zvezek . . —.12 Keller, Prst H ožji I. in II. zv. a —.20 Zupančič, Dušna pomoč I. bukve
vez. v usnji.....1.25
Fantek, Zabavišče slovenskim
otrokom......—.25
Lalmmar, Sveta maša za mešani /bor.....—50
Sveta birma. Poduk in priprava —.15 Zupan, Otrok pred taberna-
keljnom......— 15
Katoliška lliikvarna |
V I. ju1>l jnni.	U