Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stan« 4 din. LETNIK 28 * 1940-1941 Mentor — dijaški list — XXVIII. leto 1940-41 Vsebina ?. številke: Viktor Zorman: Tovariši / Vid Majzelj: Po kraljestvu Trdinovih Bajk in povesti v Gorjancih / Prof. M. Adlešič: Umetna zdravila / Prof. dr. R. Savnik: Železniška križišča na Slovenskem / Janez Kotar: Materin obisk / Prof. Fr. Pengov: Kemija vsakdanjega življenja / Kajrel Rosner: Moji spomini na Anglijo / Fraš: O štirih letnih časih / E. K-ič: Viktorju Hugoju / Nove knjige / Filatelija / Šah / Pomenki. Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega c. 5/II. — Na uredništvo se pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. — Rokopisi se ne vračajo. — Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta ?. — Na upravo se naslavljajo vsa naročila in reklamacije. Mentor izhaja v Ljubljani med šolskim letom v začetku meseca. — Izdaja ga Prosvetna zveza v Ljubljani (odgov. Vinko Zor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.) Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani (M. Blejec). Celoletna naročnina za dijake din 30, za druge in zavode din 40. Posam. številka din 4.—. Plačuje se naprej. — Štev. ček. računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. — Naročnina za Italijo: Lit 10.— za dijake, Lit 15.— za druge; za Nemčijo: RM 5.— za dijake, RM 6.— za druge. — Plačuje se po italijanskih, oziroma nemških čekovnih položnicah >Katoliških misijonov« v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina za Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. — Poverjeniki dobivajo za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morajo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letnika. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Knjižne novosti Bunc Stanko: Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika. 152 strani, din 30'—, kartonirano din 56'—. Ludvik Dušan: S potepuško palico. Pesmi. 80 str. Kart. din 40'—, pl. din 50’—. Mlakar Janko: Spomini. 422 strani. Vezano din 130’—. Snoj dr. Andrej: Uvod v sveto pismo nove zaveze. 188 strani, din 55‘—, vezano din 72 — Šali Severin: Slap tišine. Pesmi. 80 strani. Kart. din 40'—, platno din 50'—. Zahtevajte vestnik Jugoslovanske knjigarne „Na5a knjiga" Najugodneje Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas. Mislite na bodočnost in začnite vlagati tudi Vi. Vršimo vse posle denarnih zavodov. Za vse naše obveznosti jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo DRAVSKA BANOVINA HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Maribor — Ljubljana — Celje — Ekspozitura: Kočevje MENTOR* A VIKTOR ZORMAN: 6. Proti koncu novembra se je v osmi drugo uro mučil profesor Dojenček z nekakimi elipsami in vneto razlagal, risal in brisal po tabli. Govoril je nekaj o predstavah, čustvih in o nekaki naperjenosti ter skušal spraviti iz sebe še prenekatere učene stvari, pa se mu menda vselej ni prav posrečilo, ker se je premnogokrat popravljal. A to popravljanje ugledu njegove učenosti ni mnogo škodovalo, ker ga skoraj nihče ni poslušal. Vsakdo v razredu se je skušal zabavati po svoje. Le včasih je kdo pogledal na tablo, ker mu je bilo všeč profesorjevo risanje in brisanje, in prisluhnil njegovemu govorjenju, dokler ni dobil uspešnejše zabave. V zadnji klopi se je Potujoči cirkus pravkar predramil iz »najpopolnejše oblike počivanja«, ki pravi o njej Shakespeare, da je »kopel za utrujene ude in balžam za bolne duše«. O, in Cirkus je bil kopeli in balzama potreben kot grešnik odveze. Pri Zadnjem grošu je »tovariš profesor« sinoči Deteljici, ki je z Ljubčkom dobila četrti list, na dolgo in široko razlagal o boju za demokracijo in o borbi za svobodo pa o pobijanju fašizma in klerokapitalizma. Razlago so seveda zalili in pokadili kot vselej, nato pa odšli v salon, da so popraskali srbeče pete in se nekoliko pozabavali z nežnimi bitji. Potem so odšli še v kavarno in ko jim je tja prišel stražnik voščit dobro jutro, so jo mahnili na stanovanje »tovariša profesorja«, kjer se je ob kartah in kvantah pa likerju zabava zavlekla skoraj do jutra. Zato je Cirkusu mrk na lastnih očeh zelo dobro del. Raztegnil je utrujene ude in na stežaj odprl usta, potem se pa znova razprostrl po klopi. Pri Dojenčku je takole početje vedno uspešno, ker se spusti le na kako turnejo okrog katedra in gre najdelj do table. Mož ima tudi dobre živce, zato ga vse to pri razlagi ne razburja. Kadar sprašuje, pa že poskrbe, da vsak zna. Takrat trobi trpinčenemu tovarišu vsak svoje, da revež ne ve, komu bi verjel in kaj bi povedal, ker je Dojenček že z malim zadovoljen. Le včasih pride Dojenček v šolo nataknjen. Takrat je seveda treba mirovati, sicer je takoj ogenj v strehi. Splošno pravijo, da Dojenčka takrat »maček praska«. Cirkus se je znova pretegnil in nato dregnil soseda, ki se je tudi pravkar prebujal, naj mu brž javi, za koliko se je premaknilo kolo časa, ker je svoj časomer pozabil doma. Pa je pozvonilo, še preden je MENTOR 1940/41. ST. 7. 177 12 sosed Mihajlo izvlekel »čebulo«. Cirkus se je sprva začudil, a se brž sprijaznil z veselim dejstvom. Skočil je na noge, vzravnal ramena in izbočil prsi, si s plemenito kretnjo naravnal robove hlač, popravil suknjič, zategnil kravato, si v zrcalu ogledal frizuro, zaničljivo ošvrknil z očmi goli vrat in makaronasto oblikovane hlače svojega bivšega purša, izvlekel klobaso in si začel z njo polniti »prež veko valno votlino«. »Cirkus, čestitam,« se mu je približal Nace, a Cirkus mu niti pogleda ni privoščil, le primemo hitro je prekladal klobaso s kruhom s papirja v usta. »Slišiš, Potujoči cirkus, čestitam! V ,Naši rasti’ so ti objavili dve pesmi!« »Pokaži,« je zalučal Cirkus klobaso pod klop in obrisal mastne roke ob hlače. »Cene ima ,Našo rast'; jaz je nimam.« »Aber, njega pa neču prositi,« se je razhudil Cirkus ob misli na tekmeca pri ježi na Parnas in se hotel vrniti k prejšnjemu opravilu. »Ga bom pa jaz poprosil. Če dovoliš, bom prebral pred razredom.« »Pa daj,« se je Cirkus vesel vrnil h klobasi. Nace pa je zlezel na kateder, poslal Ceneta in Poldeta na stražo, in začel: »Tovariši! Kljub splošni žalosti spričo nemške naloge, ki jo bomo pisali prihodnjo uro, vas pozivam k veselju. Naš veliki tovariš Potujoči cirkus, ki nam je že v ,Soli in popru* pokazal svoj čudoviti umetniški zalet, je dal v ,Naši rasti* objaviti dve pesmi. Dovolite, da v imenu vas vseh Cirkusu, ki je ponos in slava našega razreda, čestitam.« »Bravo,« so zatulili v razredu in hiteli Cirkusu čestitat. Slavljenec se je s polnimi usti ganjen zahvaljeval. »In zdaj naj mi tovariš Cirkus dovoli,« je miril Nace tovariše, »da skoz ograjo svojih zob tudi vas seznanim z njegovima produktoma.« »Mgm!« je s polnimi usti pritrdil Cirkus in Nace je začel: Mihajlo Danic, Moje srce Srce viroče pa klopoče u prsima oni «em ter tj«. Kao zainfca bez postanka u mojem ikošu me beza. »Živio,« so kričali tovariši in Cirkus je kar po taktu zapiral in odpiral usta, ko je spravljal pod streho neprijetno dišečo klobaso, ter od samega zadovoljstva komaj zadrževal smeh. Zaspanost ga je čisto pustila. Bil je dobre volje kot nikoli. Nace pa je bral drugo pesem: MiJiajlo Damic, Zima u selu Viraflmc pade sa strehe. Jovo zažene ga u seiko. Mati priteče te naibije oiba. Iz neba in a zemliju sneži... Zec iz šume beži,... Viru.bca pojeo je mačak! — 1 sad u šumi skačje divje bitje mačje skoz odrevenelo dračje. »Živio Cirkusov pegaz! Cenetov že šepa, se mi zdi, fantički moji,« je zakričal Ljubček, da bi se Cirkusu priliznil. In prav tisti hip je odprl vrata Cene in povedal, da je mama gospa Daničeva prišla in vprašuje, ali ima Mihajlo klobaso s seboj. Cirkus je brž planil skoz vrata materi okrog vratu, opustil zaradi polnih ust poljube, ki jih sicer ni nikdar pozabil, pograbil zavojčke, ki mu je prinesla, se vrnil v razred in zagnal zavojčke med tovariše: »To je vaše!« Tovariši so zagnali tak halo, da je po hodniku sprehajajoča se profesorica strahoma pogledala v razred in se potem previdno umaknila na drugi konec hodnika: osmošolcev se je bala. Danic je bil zelo zadovoljen s tovariši, ki res prisluškujejo vsakemu utripu njegovega pesniškega srca in njegove pevske žile, nad vse pa je bil seveda zadovoljen s samim seboj kot pesnikom. Razodel je majki svojo srečo in jo prosil, naj mu da nekaj denarja, da napravi tudi tovarišem malo veselja, ko so pa tako navdušeni zanj. Majka edinčku kajpada ni odrekla. Mihajlo je brž poklical purša Mirka, da sta šla k vratarju po kruh in ga razdelila tovarišem. Potem se je pa pesnik spet umaknil k materi, da ji razkrije svoje srce, polno neizmerne sreče, pripravljeno za polet kvišku pa više in više: v vsemirje ... Tretjo uro so pisali nemško nalogo. Cirkus ni mogel pisati in ni mogel. Saj jim je profesor že prej približno povedal, kaj bodo pisali, in inštruktor mu je doma sestavil kar tri naloge. Ob mobilizaciji pod klopmi je eno srečno spravil pod pivnik. A pisati ni mogel. Dvakrat je začel in dvakrat tudi nehal. Misli so mu venomer uhajale k njegovemu Mojemu srcu, peresnik pa v usta. Nemške naloge ni pisal, bil pa je vendarle zelo zadovoljen. Ha, zdaj se Cene ne bo mogel nič več postavljati s svojimi verzi. Pa saj tiste pisarije sploh niso verzi. Kovaški izdelki so tisto, ne pa verzi. Zdaj ga bo Danic brez dvoma spravil v koš in ugnal v kozji rog. Naj se le baha profesorju slovenščine, da je pesnik. Danic je tudi. In še večji! Brez primere pomembnejši: klen je v izrazu, jedrnat v obliki, izviren v misli, svojski v ritmu, prijeten v melodiji. Cene naj se kar skrije. Zadnji čas je. Sicer je pa na te svoje pesmi čisto pozabil. Že tam poleti jih je napisal in jih ob začetku šole dal Poldetu, da jih je nesel uredniku »Naše rasti«. Potem ni mogel več mnogo pesnikovati. Zaradi Deteljice. Pač, tisto imenitno »Oh bratje« je še naredil in jo poslal »Novemu rodu«, pa za »Sol in poper« jih je tudi nekaj stisnil. Na te, ki so zdaj priobčene, je pa res čisto pozabil. Nič čudnega, saj je že celo večnost, kar jih je napisal. In zdaj so jih priobčili. Da, uredniku vsa čast. Mož ima smisel za umetnost in lepoto. In Cirkusove pesmi so res lepe. Saj se je pa tudi mučil z n jimi, da je bilo joj. Že v Berlinu in v Monte Carlo si je dal z njimi opravka, največ pa potem, ko je bil na počitnicah ob morju. Tam sta kovala z majko sonetni venec. Večkrat sta dolgo v noč sedela na obali in napeto tuhtala ob šumljanju valov ter iskala rime. Da le rime dobiš, drugo že gre. A rime kajpada niso kar tako. Na kakšen -ali ali -ili ali kaj takega sta jih brž dobila. Cirkus jih vsak hip lahko poišče na stotine, a k »sestro« jima ni šlo. Vse slovarje, kar sta jih mogla dobiti, sta prebrskala, iskala sta in premišljevala ter poskušala tudi po abecedni metodi: b-estro, e-estro, č-estro, d-estro in tako naprej, pa je bilo »bedro« najboljše, kar sta dobila. To grdo, prozaično besedo sta kajpada zavrgla. Tako seveda ni kazalo drugega, da sta dala v tistem verzu drugo besedo na konec. In ko sta sonet že dokončala, se je majka na lepem spomnila, da bi bila »pestro« čudovito lepa in imenitno posrečena pa res čisto izvirna rima k »sestro«. Smola, da se je spomnila prepozno. Nazadnje sonetnega venca ni bilo. Stvar je prezamotana. In premalo razgibana. Sicer naj bi tisti sonetni venec ne bil kar navaden, kar tak, kot ga je napravil n. pr. Prešeren ali morebiti za njim še kak drug pisun. Ne, ne, začetne črke sonetov tega venca naj bi znesle avtorjevo ime: Daničev Miliajlo. A to je pretežko. Preveč zavita stvar. In moderno menda tudi ni. Baje so zdaj moderne take, kot je njegova Zima u selu. To ti je pesem! Ko jo je prejle Nace bral, se Miliajlo kar ni mogel zdržati, da ne bi dajal z nogo takta, toliko čustva in doživetja je v njej. In kako imenitno so se mu posrečile rime v zadnji kitici. Ob njih človek kar sproščeno zadiha. Ob takih in podobnih mislih je postal Cirkus tako zadovoljen s samim seboj, da se je kar na glas zasmejal. Ras razrednik se je začudil in prišel bliže. Cirkus je skušal s pivnikom pokriti goloto zvezka, pri tem pa je razgalil inštruktorjevo nalogo, ki jo je profesor takoj opazil. »Tak tako, Danic! Že pri francoščini zadnjič ste nekaj poskušali, kot se mi je pritožil gospod profesor, danes pa zopet,« je profesor majal z glavo. A Cirkus si teh besedi ni jemal k srcu in zato sta kar na kratko opravila. »Potem pa seveda vsak teden trikrat pošiljate gospo mamo k meni, sami pa poskušate z goljufijo. Smešno,« je vrgel razrednik zvezek na kateder, Cirkus pa je Židane volje lahko ostal pri svojem poslu. Kaj pa prav za prav more takle profesor njemu, Mihajlu M. Da-niču, pesniku, sinu bančnega ravnatelja? Kaj mu more? Nič, prav nič! In vendar se tukaj repenči, kot bi bil ves svet od njega odvisen. Najbrž še niti ne ve, da ima Danic dve pesmi v »Naši rasti«. Ko bi vedel, bi se pač drugače obnašal. Pa naj le počaka! Bo kmalu zvedel. Cirkus bo odslej napravil vsak dan vsaj dve pesmi. Na vse strani jih bo pošiljal, Povsod jih bodo priobčevali in tako bo nazadnje zvedel tudi razrednik, red maturo bo lahko izdal že svojo zbirko. In pri maturi iz slovstva lahko potegne vprašanje: Naš pesnik Miliajlo Danic, življenje in dela, če ga ne bodo mature kar oprostili. To bi mu šlo z odgovori! In takrat bi se prijemal tale zelenec za glavo, da bi ga vse bolelo. »Ardigata!« Za Cirkusa je bilo (retje ure vse prekmalu konec. Iz prijetnih sanj ga je zbudil Miloš, ki mu je ponovno izrazil čestitke in ga za zvečer povabil k Zadnjemu grošu, da proslave njegov pesniški talent, dajo priznanja njegovi muzi in vzpodbodejo njegovega pegaza. In takoj nato se 11111 je s katedra v imenu tovarišev Nace zahvalil za kruli. »Cut, gut, pa šta bi time,« je Cirkus zaničljivo zamahnil z roko. »Kad budem priznan, bom vam svaki dan lako kaj takega privoščio.« »Priporočamo se,« se je priklonil Nace in potem nadaljeval: »Tovariši! Ko ste slišali imenitno poezijo našega tovariša, poslušajte še, kaj pravi o njih urednik.« »Oo, kar začni,« je Cirkus napel ušesa. In Nace se je odzval pozivu: »Objavili smo le dve Vaši pesmi. Več ne moremo, ker je tudi na ovitku prostor dragocen. Zato tudi le kratek odgovor. Nam bi se zdelo mnogo bolj primerno, da bi odslej svoje izdelke pošiljali morebiti glasilu Društva za zbiranje starega porcelana. Svojega pegaza bi morda spravili v denar tudi pri kakem potujočem cirkusu ali pa da bi se prijavila — Vi in pegaz — kam za agenta!« »Lažnivec! Suti! Šuti kao da te nema! Kmetavs, pokaži,« je planil razjarjeni potujoči Cirkus iz klopi proti katedru, a so ga krohotajoči se tovariši zadržali. »Samo trenutek,« je prosil Nace in nadaljeval: »Sicer se pa nam vsaj dozdeva, da Vas je Vaš pegaz vrgel s svojega hrbta in Vam s svojo nerodno nogo stopil na glavo in odbrzel naprej brez Vas. Vam je zapustil najbrž le svoj smrad. — Vaše umetniško izražanje slej ko prej občudujemo. Kako ste še mogli kaj takega skovati? Morebiti je to nova grana jugoslovenskega jezika? Na vsak način dajte svoj izum patentirati, da boste varni pred konkurenco. — Ko boste slišali, da je naš list nehal izhajati, nam pa spet pošljite. Priporočamo se!« Cirkus je stal bled sredi razreda in stiskal pesti. Da se mu more kaj takega zgoditi?! Njemu, sinu Mihajla Danica, ki je vendarle bančni ravnatelj in povsod spoštovan ter upoštevan mož. — Ko pa je Nace nehal in stopil s katedra, je Cirkus planil k njemu, mu iztrgal »Našo rast«, se prepričal o pristnosti urednikovega odgovora pa list še nekaj obračal in opazil na prvi strani pesem »Pri nas« in podpis Cene Travnik. Razočaran in jezen, kar se da, je raztrgal list, ga zmečkal in zalučal v Naceta, pobral svoje stvari, naročil puršu, naj profesorju javi, da mu je slabo, in izginil skoz vrata. Kot olikan meščan je za slovo tovarišem kmetavsom pokazal še jezik in jih odlikoval z »magarci«. »Kam pa pridemo, če si bo vsak mazač postavljal lastne mlaje,« je po Danicevem odhodu tolažil Miha Naceta, ki mu je bilo težko, da je postal vzrok tako hudim učinkom. A razen Naceta se ni nihče žalostil zaradi Cirkusovega odhoda, le novih in novih so pripovedovali o njegovi modrici in njegovem pegazu. Da ima pegaz slinavko in parkljevko, so razglašali in pravili, da je muza brez posluha. »Pač usoda,« se je smejal Miloš, a Zvonko je usodo popravil v slučaj in Ljubo je predlagal, naj bi druga številka »Soli in popra« prinesla takle oglas: »Ušel mi je pegaz, ki sliši na ime Potujoči cirkus in ki precej šepa. Kdor ga je videl, naj mi sporoči, da jo uberem za njim. Brez te plemenite živali mi namreč hira srce in grozi smrt. Ob tej priliki se priporočam tudi za cenjena naročila. Pesmi kujem po želji in za zmeren honorar. Hodim tudi na dom. — M. M. Danic.« (Dalje.) Pa Ucatifcdm 7tdiMviU BajU Ut povesti o focicttvuU Koga naj Ibi zanimala Trdinova zbirka Bajk in povesti o Gorjancih, če ne predvsem mene, ki sem se rodiil v območju tega z bajkami prepletenega sveta! Deset knjig govori le o Gorjancih in o ljudstvu tam naokoli ter o njegovih res mičnih pripovedkah in pravljicah. Tudi našo domačo knjižnico dičijo te knjige in z velikim zanimanjem sem jih prebiral že pred leti, ko mi je ibilo v njih še marsikaj nerazumljivo. Sicer sem srečaval v Trdinovih knjigah ljudi, kot sem jih poznal sam ali pa iz pripovedovanja odraslih. »Nej 'lepšega tiča kot je petel’n, nej lepšega kraja kot je Št. Jeroi«, pojo narodna pesem. In jaz sem v znamenju petelina v Št. Jerneju zagledal beli dan. Sem torej pravi Dolenjec. Janez Trdina sicer ni bil Dolenjec po rodu, .bil pa je po čustvovanju, saj je vsa svoja moška leta do smrti preživel med našimi griči in goricami. Kot mladega profesorja so ga zaradi odločno narodne 'miselnosti nasilno upokojili. Naselil se je med nami, Dolenjska rniu je .postala druga domovina. Trinajst let sem preživel tudi jaz tam doli, zdaj pa hodim vsake počitnice dihat mehki dolenjski zrak. Pomlad je tam doli najmanj 14 dni pred ljubljansko Yes.no. Spočetka je Trdina stanoval v sedanjem novomeškem predmestju Bršljinu, kjer je v 'bližini železniška .postaja Novo meisto. Kasneje je njegova druga žena kupila blizu okrožnega sodišča v Novem mestu lepo hišo. Danes je enonadstropna liiša z velikim vrtom last trebanjskega notarja g. Mastnaka. Je pa hiša še .povsem tako ohranjena, kot je bila za časa J. Trdine. Moj .stric me je v Novem mestu, kjer sem absolviral osnovno šolo in tri razrede gimnazije, večkrat peljal po kratki in ozki ulici mimo Trdinove hiše ter mi pokaizal okno, skozi katero mu je dolenjski bard nelkoč nehote pljunil na ramo. Moj stric je bil tedaj v osnovni šoli, pa se še dobro spominja starega sivega gospoda. Po njegovem pripovedovanju so se otroci močno bali malo upognjenega gospoda s precejšno sivo brado. Ob vsakem vremenu, sončnim ali deževnem, je imel Trdina v roki dežnik. Včasih in posebno zadnja leta svojega življenja se je poleg dežnika opiral tudi še na palico. Oix>je je vedno nosil s seboj. Glavo je imel običajno močno zamotano in zavito v veliko ruto, ker ga je menda trgalo po ušesih, na glavi pa je nosil visoko rusko kučmio. Poleti in pozimi. Vedno. Razen nekaj starih gospodov in starih .prijateljev v Novem mestu zadnja ‘leta ni ljubil druščine. Zato pa so mu bili znanci in prijatelji vsi stanovi več ur daleč Okoli dolenjske metropole. C) tem v svojih spisih pripoveduje tudi sam. Najrajši se je družil s preprostim ljudstvom, gospode se je po možnosti ogibal. Družil so je colo s cigani in znano je, da je Trdima povsem obvladal njihovo govorico Novomeški otroci pa so one čase .menda prav zaradi tega imeli pred njim velik strah. V novomeški okolici je namreč že od nekdaj pravi ciganski raj. Tam so Hudoroviči, Brajdiči in ne vem še kakšni »iči*, vsi pa so uzmoviči. Gotovo jo Trdina meti cigani iztaknil kak biser svojih divinih pravljic. Edina gospoda, ki mu je bila ljuba in še več kot ljuba, so bili Rudeževi v Graearje veni tu mu. Gracarjev turn je zanimiv, nad pet sto let »tar .grad v podnožju Gorjancev. Sredi samiih vinogradov in sadovnjakov se naslanja na breg vinske gorice Tolsti vrh, po kateri je v zadnjih desetletjih tudi prevzel ime. Pod gradom se beli vasica Orehovica' in za vasjo na nasprotni strani se nasmiha Tičenca, prostrani vinograd z veliko zidanico, prvakinjo vinodolskih vinskih hramov. V bližini je grad Vrhovo. Ima enako prijazno lego kot grad Tolsti vrh. Na Vrhovem je še kapelica, v kateri se je naš kranjski kronist I. V. Valvasor drugič poročil. Malo dalje sameva tik pod gorjanskim Svetim Miklavžem grad Prežek. V njegovi kleti še kažejo na steni črki A in P z letnico 1833, kar sta, kot trdijo, napisala naš pesnik velikan Prešeren in nemški pesnik Anastazij G run, ko sta veseljačila na gradu prijatelja Andreja Smoleta. Tedaj so imeli na Prežeku tako sijajno vse urejeno za goste, da se je iz drugega nadstropja prišlo naravnost v klet. In kapljica, ki raste tam po »Vino-dolu<-, kot pravijo oni veliki skupini vinogradov, je odlična, to je 'res pravi, pristni cviček. Tu sem je zahajal Trdina zelo rad. Postajal je pri kmetu na polju ali v vinogradu, posedel z njim v hrainčku ali v vaški gostilni, 'modroval iz gozdnimi delavci in žanjicaimi. Na Tolstem vrhu pa se je mudil kar po več dni. Ondotni graščak Karel Rudež je bil velik rodoljub. Na njegov grad so zahajali razni slovenski literati in drugi narodni velikani. Skupno so se navduševali za .sveto slovansko stvajr. Predvsem jim je bila pri srcu mogočna slovanska Rusija. Dopisovali so si z Rusi, čitali ruske knjige in časopise. Videl sem nekaj tega v grajski knjižnici in tudi originalna Trdinova pisma, ki jih je pisal svojemu prijatelju Rudežu. Grajska gospa nam je čitala ta pisma, ko smo bili pri njej v obiskih, in povedala nam je mnogo zanimivega o Trdini. Izvedela je to od svojega moža, sina Trdinovega prijatelja Karla Rudeža'. Trdina je prihajal na grad vedno peš. Z dežnikom seveda. Dalje kot 14 dni ni ostal na gradu nikdar, manj kot šest dni pa tudi ne. Ko se je poslovil, je spet poveznil na glavo svojo visoko rusko kučmo, pograbil svoj dežnik in mahnil jo je čez vinograde proti Novemu mestu. Grad Tol s’ti vrh in graščaka Rudeža omenja Trdina v svojih spisih večkrat. Nad bližnjim gradom Vrhovo je zasledil potok, ki da teče nazaj v Gorjance. Cudino se mi je izdelo in sem šel gledat, da bi videl, ali je res. Optična prevara! Prostrani travnik sega od gradu do podnožja Gorjancev in reže ga potoček, ki je razgibal Trdinovo domišljijo. Gori nad Prežekom se dviga proti nelbu nižji vrh Gorjancev, Sveti' Miklavž. Cerkvica, vidna iz doline, stoji že več kot sto let. Stoji na našem svetu. Dalje isame prostrane senožeti, ali kot pravijo pri nas, košenice. To je pravljični svet Janeza Trdine. Kaj vse je nanizal samo okoli Miklavževe cerkvice! Tam nekje zdihuje ponoči tudi duh pokojnega šentjernejskega župnika Raka. Ruk ima spominsko ploščo, vzidano v zunanjo steno farne cerkve v Št. Jerneju prav za našo hišo. Bil je mladostni znanec in prijatelj škofa Antona Martina Slomška. Z Miklavževega stolpa je krasen razgled po dolenjskem svetu, a vidiš (tudi Triglav in štajersko Pohorje. Oko se slednjič pogrezne v meglenem Posavju tja proti stolnemu Zagrebu. Na košeniiCah tam nekje zadaj je slaboten studenček. To so »jezera«, kot pravi ljudstvo. Jo je Trdinovo »Ukleto jezero«. Tam živi tudi ,njegov »Povodni mož« in v njem je pogreznjen njegov »Ukleti grad«. Četrt ure niže sredi hriba je ob vozni .poti pod grbasto bukvijo neznaten kamen, itu in tam malo rdečkasto nadahnjen. Ne vem, aili je take vrste mah ali kaj. Polharvan ni. To je slavni gorjanski »Krvavi kamen«. Pol ure niže je znameniti gorjanski studenček, ki je pomladil grajsko gospo z gradu Mehovega. Tam je »Gospodična«. Zdaj je novomeška podružnica SPD taim vse obzidala, ujela med kamen zanimivi izvirek, ki je res prava dobrota sredi gorjanskega pobočja. Pod studenčkom je zgradila celo majhen bazen, v katerem se izletniki lahko osvežijo. Bi že bilo, če bi tudi gorjanski pastirčki tja ne zaganjali svoje živine! Razgled na dolino s ip rom nogi mi gradovi in vasicami in cerkvicami in zidanicami je prelep. Grad Mehovo, srednjeveška znamenitost, zlasti znan iz kmečke vstaje leta 1515., je v ruševinah. Gospa, ki jo je »Gospodična« pomladila in ozdravila in ki ji je ta čudoviti učinek dal tudi ime, je z gradom vred postala prah in pepel. Sloviti mehov«ki gospod Ivan Lenkovič pa počiva v novomeški frančiškanski cerkvi. Na po,rti pod zvonikom ima velik 'kaminit reliefni spomenik. Omeniti bi moral še najvišji vrh Gorjancev, ki je krščen na ime moža, zaslužinega za injegovo slavo, Trdinov vrh 1181 m. Razvalini dveh cerkvic sta tam gori. Rimoik atol iška svete Jere in grško k a tol iška svetega Elije. Sredi med njima je prav na vrhu visok lesen razgledni stolp, ki omogoča pregled sveta v dolinah reke Krke in Kulpe. Tam gori cvete denar, čarovnice imajo svoje slavje in kdo ve, kaj se še vise godi na tej bajni gori. Onstran žive potomci nekdanjih uskokov v tihem in nerodovitnem Žumberku. Imajo tam še svoje unijatske cerkvice in lepo narodno nošo in staro svojo govorico z narodno pesmijo. Poleti prirede včasih skupno s Slovenci slavje vrh Gorjancev in tedaj se peče jagnje in pleše kolo. Šentjernejski kaplan in župnik od vlaške Sv. Nedeleje mašujeta pri Sv. Miklavžu. Na sprehodu tam naokoli po gozdih stoletnih bukev zasanja človek v davne dobe in ne čudim se Trdini, če ga je ta slikovita svojevrstna pokrajina pridobila povsem zase, da jo je ovekovečil v slovenskem slovstvu. Trdina počiva od leta 1905. na novomeškem pokopališču. Pa še po smrti ni ■imel miru. Ko so opustili staro [»kopališče in ga spremenili v mestni park, so Trdinove telesne ostanke prenesli na novo božjo njivo zunaj mesta. Tam strmi njegov igiranitni spomenik v dolenjsko mesečno noč im v sanjave Gorjance onstran tihe Krke. Mladina roma večkrat na njegov grob in to še posebej na praznik vernih duš. Tedaj mu okiti poslednji dom s cvetjem in lučkami. Glasnik .lepot in zanimivosti dolenjskega sveita živi tako v knjigah in dušah in srcih liln živel bo, dokler se bodo kopasti iin šuimoviiti Gorjanci košatili nad dolenjskimi goricami ter se ogledovali v sanjavi Krki. Viri: Spisi Janeza Trdine, lastno poznavanje pokrajine in razmer, pripovedovanje domačih in gospe Rudeževe na Tolstem vrhu. Umetna zdcavUa Na stotine je tvarin, 'ki jih uporablja sodobno zdravništvo v tekoči ali trdni skupnosti, in sicer v obliki praškov, tablet ali tekočin ibodisi za zauživanje, bodisi za vzibrizgavanje pod kožo ali v žile. Do mjih nas je vedlo vzajemno delo štirih, na področju opazovanja in poskušanja delujočih ved: kemije in biologije na eni, medicine in industrije na drugi strani. Obseg in veličino itega vzajemnega dela je le težko oceniti. Zato naj za zdaj zadošča, če (povem, da plačuje trpeče človeštvo za vsa umetna zdravila letno nad 40 milijard dinarjev. Prvi korak k uspešnemu izdelovanju umetnih zdravil je bil storjen tedaj, ko se je posrečilo ločiti priredile tvarine v določene in enotne kemijske snovi. Oglejmo si to .na primeru! Rastlinski sok, o katerem je znano, da učinkuje zdravilno, vzbuja kemiku množico vprašanj. Prvo vprašanje pa je običajno tisto, ki bi si ga stavili mi v:si v primeru, ko bi zaužili kako novo jod. To vprašanje je: Ali je jed ali v našem primeru sok enoten ali sestavljen? Ali je zmes raznih snovi ali je ena sama snov? V primeru, ko doseže kemik, da je raziskano naravno zdravilo zmes raznih snovi, jih pričenja izločevati. Delo 'take ločitve prirodne zmesi pa je sila zamotano, kajti le često je neke sinovi mnogo mnogo več ko druge, često se ta snov pri izločevanju še razkroji in posledica je, da se zdravilni učinek snovi navidezno zakrije. Zato nas ne more presenetiti, če je ina primer za izločitev a'li izolacijo mnogih rastlinskih sokov delala množica kemikov dolga desetletja. K temu le eno primero: Iz rastlinskega soka opija je leta 1806. izločil Seturner morfij, 26 let pozneje Robique kodein, nato pa vsaka tri, štiri leta razni učenjaki po en alkaloid, tako da se jih je v desetletju po svetovni vojni nabralo že 25! Zanimalo vas bo, na kakšen način izločujejo posamezne učinkovite sinovi iz rastlin ali rastlinskih sokov. Rastline ali iz njih dobljene izcedke na kraju, kjer jih pridobivajo, posuše. Nato jiih, primerno zavarovane pred vnanjimi vplivi, prepeljejo v laboratorije ali toivarne. Zavarovati jih je treba zaradi tega, ker traja njihov prevoz po morju ali po kopnem včasi več mesecev. V laboratorijih rastline ali suhe izcedke zdrobe v prah. Nato v posebnih pripravah nanje učinkujejo z razredčenimi kislinami, apnenimi ali alkoholnimi, pri čemer se v rastlini ali njenih šokih vsebovane zdravilne snovi raztope. Ker pa se po večini raztope tudi povsem nekoristne snovi, je treba le-te odstraniti. To delo je večinoma zelo doiligotrajno in zamudno. Ko pa je izvršeno, mu sledi izločavanje učinkovitih zdravilnih snovi. Pri mnogih raztopinah je delo lahko, pri mnogih pa tako težavno, da se popolna izločiitev sploh ne posreči. Toliko torej o izločitvi zdravil iz rastlin. Kar se pa izločitve zdravil iz živalskih sokov, tvorb in izločkov tiče, -tukaj ni mogoče kaj več povedati. Kemikovo udejstvovanje je namreč na tem področju še bolj zamotano in nepregledno. Ko kemik izločitev snovi dokonča, se vpraša: Kakšen je kemijski sestav izločene snovi? Pokazalo se je, da je to vprašanje prav pri snoveh, ki so jih našli v zdravilnih rastlinah in v zdravilnih tvarinah živalskega telesa, izredno težko režiji vo. Za uporabo izločene snovi v zdravilne namerne je sicer kemijski sestav snovi brez pomena. Toda kemiku pove zgradba snovi, to je -način, kako so najmanjši delci ali atomi prvin združeni v osnovni delec ali molekulo zdravilne sn vi. mnogo več kakor pa uporabljivost snovi v tej ali oni panogi zdravništva. Zakaj? 1. zato, ker kemik ob dognani sestavi — ali kakor pravimo s tujko — s t r u k turi snovi uipa, da jo lahko na umeten način v laboratoriju sestavi, in 2. zato, ker je na podlagi »sestave« ali strukture iz prirodne tvarine dobljene snovi mogoče dobiti nove snovi slične sestave, ki morejo imeti marsikdaj večjo učinkovitost od prvotnega zdravila. Dasi uporabljata zdravnik iin bolnik na umeten način izločeno zdravilo z enako doslednostjo tedaj, ko vesta, kako tudi tedaj, ko -nič ,ne vesta o podrobni kemijski sestavi snovi, kemika vse to ne potolaži. Njegov smoter: opazovati in poskušati iin do kraja proučiti vse skrivnosti, ki mu jih z veliko ljubosumnostjo skriva narava, ta n j egov .smoter ga žene v laboratorij in mu in e da miru v s e d o 11 e j, dokler se mi u p o in u j a priložnost, kaj novega najti ali odkriti. Da ga piri teim v mnogih primerili žene k delu tudi borba za kruh, /tega ni mogoče zanikati. Toda časi, ko so vodstva tovarn kemike, ki v določenm času niso kaj praktično uporabljivega odkrili, kar odslovili, ti časi so že minuli. Daneis sme namreč kemik tudi v tovarnah raziskovati ne glede na skorajšnji dobiček .njegovega opazovanja in poskušanja. Navizlic temu venomer rastoče število novih, mladij in delovnih kemikov še vedno sili k neumornemu delu, kajti le zmožnemu in spretnemu je pot na s teža j odprta. Spreten in zmožen pa je na področju zdravilne kemije le cini, ki nenehoma z vso silo svojega duha opazuje in poskuša, raziskuje in i š č e. Uspeli udejstvovanja na pravkar omenjenem področju opazovanja in poskusa pa je zato tudi velik. Mnoge snovi, ki še pred 2—3 desetletji povprečnemu zemljanu niso bile dosegljive, ker jih je bilo zelo malo ali ker so bile zelo drage, dobi danes vsakdo za malo denarja. Povedati je namreč treba, da (pridobivajo večino umetnih zdravil iz sinovi, ki jih je mogoče izločiti iz katrana. Umetno izdelujejo danes kafro, ki jo uporabljamo proti oteklinam in oslabelosti srca, efedrin, sredstvo iproti naduhi, adrenalin, snov, ki vbrizgana v žilo, prepreči na določenem imestu telesa pretakanje krvi in s tem olajšuje operacije, umetno pridobivajo ducate uspaval, ducate vročino znižujočih in desinfektičmih sredstev itd. Kemikovega neumornega opazovanja in poskušanja pa bi me mogli izrabiti trpečemu človeštvu v prid, ko bi ne bilo poskusov z živalmi. Kar se tega opazovanja in poskušanja tiče, je treba priipominiti, da marsikateri ljubitelj živali zaradi tega le s studom gleda na kemika in njegovega 'pomočnika zdravilarja ali farmakologa. Večinoma namreč vsakdo, ki siliši ali bere, da preizkušajo kemiki vsako sredstvo, o katerem domnevajo, da bo imelo zdravilni učinek, na živalih, že obtožuje učenjake kot najbolj gnusne mučitelje živali. V obrambo je treba povedati, da odnošaj kemika in njegovega pomočnika farmakologa do živali še zdaleč ni tolikanj grozen in gnusen, kolikor je koristen in nujno i potreben. Kajti mnogokrat se zgodi, da bolečine dveh, treh poskusnih živali rešijo bolečin na sito tisoče ljudi. Poleg tega je treba povedati, da mnogih izdelkov kemiki .‘■iploli tne dajejo živalim v posktišnjo. To pa zaradi tega ne, ker že s preprostimi poskusi dožemejo, ali se snov, ki naj učinkuje zdravilno, raztopi v vodi, želodčnem soku ali pa v teikočini, ki nam mo škoduje. Ze ta zahteva sama je tolikanj važna, da zaradi nje pri polovici na novo odkritih snovi sploh mi potreben i]X)skus z živaljo. Da velika večina preskusov umetnih zdravil na živalih le-tem skoraj nič ne škoduje, nekaj zgledov! Za preizkušnjo u|x>raibnosti sredstev, ki ženejo na vodo, zmešajo med golobovo hrano določeno količino poskusne snovi. Takoj ko golob to snov zaužije, ga prično opazovati v kletki s steklenim dnom. Ko se pokaže, da snov učinkuje, točno zapisujejo in določujejo množino in zaporednost izločkov. Povsem drugače opazujejo učinkovitost uspaval. Običajno jih raztope v veliki količini vode. Nato spuste v raztopino domnevnega uspavala majhno ribico. Ce snov učinkuje, riba kmalu zaspi. Plavuti ji prenehajo delovati, telo pa pride v poševno lego. Toda to opazovanje še ne zadošča. Zato vzamejo ribo iz vode, pri čemer ji s posebno pripravo vodijo \ škrge svežo, zrak vsebujočo vodo, in opazujejo pod povečevalnim steklom ali mikroskopom njeno plavut, Ako opazijo, da postane plavut motna, sklepajo, da škoduje snov sluznim kožicam, v primeru pa, ko v plavutih krvni obtok zastane, .spoznajo, da je sredstvo za zdravila povsem meuporabljivo. Taka preiskava domnevnega uspavala nam torej brez kakršnega koli posebnega trpinčenja živali pokaže, ali je kazino govoriti o zdravilu ali ne. Če snov ribici ne škoduje iin se čez čas zdrava zbudi, preskušajo šele zdravilo na večjem sesalcu, na primer na mački ali psu. Če dajo mački uspavalo izopral, mačka nekaj minut pozneje zaspi. Tako spi povsem mirno nekaj ur. Ko se zbudi, gre k skledi in začne jesti, kakor bi uspavala ne bila zaužila. Povsem narobe pa bi bilo, ko bi zamolčal, da žival pri mnogih poskusih trpi. Tako na primer hranijo petelina z mesoim toliko časa, da zboli za revmatizmom. Ko se to zgodi, mu dajejo snovi, od katerih pričakujejo, da ga bodo ozdravile. Pri takih poskusih se ne smemo čuditi, če žival trpinčenju podleže. Ob tem dognanju se vsiljuje vprašanje: Kakšen naj bi bil idealni namen umetnega zdravila? Odgovor ni težak: Dobiti taka umetna zdravila, ki bodo z vsem svojim učinkom določeno bolezen ozdravljala, pri tem pa v mobeni meri škodovala. Od tega smotra smo danes še precej oddaljeni. Saj skoraj ne poznamo umetnega zdravila, ki bi bilo brez kvarnih posledic za ta ali oni organ. Za primer naj navedem le zinamenito zdravilo salvarsam, ki sta ga po 605 neuspelih iin sila zamotanih poskusih odkrila Ehrlich in Hata. Kljub izredno veliki zdravilni moči tega umetnega zdravila — kljub njegovemu vplivu na 16 raznoterih povzročiteljih nalezljivih bolezni so [»osledice, ki jih pri zdravljenju pušča, povzročile že nešteto poskusov, da bi ga nadomestili z manj škodljivim zdravilom. Toda vsi poskusi so se izjalovili. Kljub neodpravljivi slabosti umetnih zdravil pa ne moreano kaj, da ne bi priznali in primerno vrednotili prizadevanja kemikov v korist vsega človeštva. Posledica tega prizadevanja je, da moremo danes zlahka zatreti vsako epidemijo nalezljivih bolezni. Saj so umetna zdravila sredstva, ki so omogočila sodobnikom mnogotere zemljepisne in športne ekspedicije v razne še nepoznane ali težko dostopne kraje. Pripomogla so, da se moderni človek vkljub pomehkužen ju, do katerega ga je privedla civilizacija, z uspehom zoperstavlja bolezni in da se povprečna dolgast človeškega življenja neprestano veča. Kdo bi ob vseh teh dognanjih, ki jih je mogoče spopolniti še z zboljšanimi zdravstveno-higienskimi razmerami, dvomil o koristi kemikovega opazovanja in poskušanja? Če se razgledamo |>o kulturnih vrednotah že dosedaj doseženega, lahko brez pretiravanja sklepamo, da bo v naglem tempu današnje dobe kaj kanalni napočil čas, ko boiniD za sleherno bolezen imeli umetna zdravila, ki se 'bodo v precejšnji meri bližala idealnemu zdravilu. Ali bi bila v tem primeru opazovanje in i|M»sikuis odveč? Ne! Kajti pot k civilizaciji im kulturi — je pot opazovanja in poskusa. V 'tej smeri je napredek, v vsaki drugačni ipa nazadovanje. 187 13* ždea*UšUa križišča na Stovensketn Evropsko železniško omrežje je dobilo v svojem stoletnem razvoju mnogo prometnih vozlov, kjer se križajo železnice ali izhajajo na več strani. Posebno važna križišča so velemesta, zlasti nekatere evropske prestolnice, kot Moskva, Berlin, Pariz in Madrid, kjer so se že od inekdaj stikala prometna poita. So pa tudi izjeme. V naši državi na primer ni naj večje železniško križišče Beograd; večja od njega so ne samo Zagreb, Ljubljana in Subotica., ampak celo nekateri manjši kraji, kot Viinkovci, Somibor in Osijek. Iz izkušnje tudi vemo, da leže ponekod železniška križišča celo kar na samem ali ob tako neznatnih seliščiih, za katera pred zgra-diitvijo proge ni vedela niti vsa bližnja okolica. Samo prametnotehnični razlog jih je nenadoma oitel popolne brezpornembnosiL Njihovo ime je tiskano v mednarodnih voznih redih in je svetu tako znano kot malokatero zgodovinsko ali gospodarsko res pomembno unesto. Kljub temni je njihova slava prazen zvok. Podobna je pač modami slavi, ki si jo kdo naglo pridobi, na primer v športu, pa se za njo ne skriva nikaika resnična vrednota. Krajev ob takih prometnih vozlih namreč nihče ne pozna. Potnik ve le za kolodvor in za vse nevšečnosti, ki ,ga na njeni čakajo. Bog ve, kolikokrat je tu izstopil in prenašal težko prtljago, da počaka na drug vlak, ki je imel morda kdaj prav veliko zamudo. To so pa tudi vsa njegova doživetja. Da bi se napotil iz postajnega poslopjaj, imiu sploh ne pride na misel, ko si skoraj ne more predstavljati, da tod kje žive ljudje. Taka železniška križišča so v vseh pokrajinah, kaimor je prodrla moderna civilizacija. Španija ima na primer »slovito« Bobadillo, o kateri gre glas, da v njej vsak Španec prestopi vsaj trikrat v življenju; Italija ima svoj O rte, kar čuje vsak Italijan v zvezi z železnico Firenze—One—Roma najmanj stokrat. V Nemčiji izgovarjajo ime Lehrte večkrat kot Hamburg. Saj se po tem križišču pri Hannovru imenuje celo eden največjih berlinskih kolodvorov. Tako nezasluženo slavo uživajo tudi neikaiteri kraji v naši državi. Opozorim naj le na železniško križišče Banovo Jarugo, skozi katero drve mednarodni vlaki Pariz—Ljubljana—Istambul, ker je odsek železniške proge Zagreb—Novska 10km krajši od južne vzporedne proge, ki drži skozi Sisak. Pa naš Zidani most in Pragersko, ali nista to prav taki križišči? Saj si skoraj ne moremo misliti Slovenca, ki ne bi tu že kdaj čakal na zvezo. Kakšen vrvež nastane ob prihodu vsakega vlaka, pa kako malo potnikov si kupi vozni listek do sem! Ni čuda, da pozna Zidani most im Pragersko po imenu vsa Jugoslavija iin da ve za nju skoraj več tujih poitnikov kot za Ljubljano in Maribor. Zanimivo bo zdaj [»gledati, kako je nastala in se spopolnjevala železniška mreža v dravski banovini in kje so nastali vozli prometa. Spričo zelo važne ipro-me.tnoprehodme lege slovenskega ozemlja je bila speljana prva železnica že zelo zgodaj. Bila je to dvotirna proga Dunaj—Trst, ki je povezala avstrijsko prestolnico z Jadranom. Zaradi dotlej še majhnih izkušanj in težavnega terena so jo gradili precej časa. Z Dunaja do Celja je stekla leta 1846., do Ljubljane v letu Prešernove smrdi, do Trsta leta 1857. Že tri leta kasneje smo dobili prvo železnišiko križišče na Pragerskem. Tu je bil začetek proge, ki je držala skozi Ptuj im Ormož na Kanjižo, od koder so jo kmalu nato podaljšali do Budimpešte. Pred zgraditvijo proge Pragerskega ni bilo. Okoli sedanje postaje se je razprostirala skoraj neobljudena pokrajina, v kateri so se svetlikale stoječe lokve in močvirja. Na nje oipozarja staro ljudsko ime te ;[M):krajine: »Greta«. Še danes so umaknjene vasi na sosednja slemena In pobočja gričev ali vsaj na obrobje ravnine. Le ob cesti, 'ki drži s postaje proti Spodnji Polskavi, je stalo nekaj osamljenih hiš, med njimi tudi enonadstropna pragerska graščina, nekdaj last pragerskih gospodov. Ta je dala kasnejši naselbini ob železniškem križišču svoje ione. Danes je Pragersko široko razporejena ravninska vas peka'rnuL Zgraditev te druge železniške proge skoizi slovensko ozemlje je bila pri nas skoraj neopažena. BIeiweisove »Novice« ne omenjajo dogodka niti z besedo; prav dan po izročitvi prometa na tej progi, 25. aprila 1860. pa priobčujejo zanimiv dopis nekega slovenskega domoljuba, ki je po dolgih letih zopet videl Maribor in ga opisuje takole: »Kako sem se čudil novemu pogledu! Popotniku stopivšemu iz kolodvora naproti lesketajo novopostavljene hiše, krasna prebivališča bogatih mest-janov. Kjer pred malo leti bila je gola ledina, stoje dam današnji lepe visoke hiše, gostivmice, kavarne, veselišča ter odmerjajo se neprestano nova istavbišča, gradijo se nove st ati t ve (sedanja Aleksandrova cesta!). To vidimo na vzhodni strani, v soseščini ibližnje železnice; grede pa dalje po graškem predmestju v notranje mesto ogledati je tudi tam mnogo sprememb. Ozaljšana dostojno je stolna cerkev, prostolepo je poslopje knezoškofovo (šele 8 mesecev prej se je vanj vselil knezo-škof Slomšek, ki je dosegel premestitev sedeža lavantinske škofije iz koroškega Št. Andraža!), prenarejene in pomnožene so javne učilnice in mnoge stare hiše v Gosposki ulici ter na velikem teržišču. Odlikujejo se tudi brojne prodajavnice; prave izložbe so .mnogoterega blaga.« Zdaj pa primerjajmo slovenski opis tedanjega razvijajočega se Maribora s člankom, ki ga je 18 let kasneje priobčil ptiujski tednik »Pettauer Wochenblattt. Dopis je ena sama ostra kritika železniškega križišča na. Pragerskem. Kako bi bila mnogo bolj na mestu direktna železniška proga ob Dravi med Ptujem in Mariborom! Bila bi skoraj še enkrat krajša, obenem pa potrebna tudi zategadelj, ker i])o zgraditvi tirolske železnice ni več usmerjen glavni promet med tukajšnjimi kraji in Nemčijo preko Dunaja, ampak čez Koroško preko Maribora, ker obstoja tu mnogo krajša železniška zveza. Zaradi tega je Pragersko kot prometni vozel odveč in maj njegovo vlogo prevzame Maribor. Članek navaja tudi pomanjkljivosti I»staje na Pragerskem. Te so: nezdrava lega, kajti močvirnata pokrajina je leglo mrzlice, ker pogreša zdrave pitne vode., ki jo morajo za železniške uslužbence dnevno dovažati z vlakom od drugod. To so vzroki, da se ne bo tukaj nikdar razvila večja naselbina. Kljub takim tehtnim razlogom je Pragersko obdržalo prometno veljavo. Edini vzrok je bila misel smotrnega ponemčevanja naše zemlje. Na Pragerskem je ibilo zaposlenih precej železniških uslužbencev, ki so bili sami Nemci, njihove številne družine so dale kraju videz nemškega jezikovnega otoka, ki naj bi ga utrjevala in večala privatna nemška ljudska šola. Tako naj bi Pragersko postalo nov opornik nemškega mostu preko slovenskega ozemlja proti Trstu. Šele v Jugoslaviji je prometni pomen Pragerskega obledel. Potniku, ki potuje iiz Maribora proti Ptuju in obratno je prihranjeno mučno čakanje in prestopanje, ker Pragersko ni več izhodiščna postaja za progo proti madžarski meji, ampak je to postal Maribor. (Dalje.) JANEZ KOTAR: 1/HoUuh <&i$k V onih meglenih jesenskih večerih sem dolge ure presedel tik oh oknu. Grozile so mi v kopice zložene knjige in ip reparacij e, grozila dijaška knjižica na nočni omarici. Cesto sem vstal, kot da se hočem otresti neprijetnega spomina, in stopil k peči. Počasi so izginili obrisi Boga in svetega Petra, le prezeble krizanteme so nihale v enakomernem ritmu tik ob oknu. Od časa do časa so se potegnile mimo temne .sence. Kar v večnost so se vlekle ure, ko sem čakal, kdaj 'bo v stolpu udarilo sedem. Težko je mlademu človeku, ko mora lačen buliti vse popoldne v neznosne skrivnosti šolskih knjig. Voda je v enoličnem, uspavajočem šumenju padala črez jez. Luči na ulicah so se prižgale. Izložbe iso zablestele v privlačnih barvah. Svetla reklama za kino in za ples v soboto zvečer. S trga je udarjal v sobo prijeten vonj |K) pečenem kostanju. Pečeni kostanj! Ne bo mi damo, da bi še kdaj doživel one sladke, brez-skrfbne čase. Spomin, kakor blisk iz davne preteklosti: Hiša je sredi dreves, v bregu vinogradi. Za hlevom in kozolcem je travnik. Živina gleda v zrak in muka v mrzli večer; na robu ob gozdu kurijo otroci in pečejo kostanj. Drevje pa šumi ves večer in 'bo šumelo vso noč v jesenski sapi, ki se igra z rumenim listjem. Oči mi begajo po sobi. Širok pramen žarkov cestne svetilke pada na mizo. Med zvezki se svetlika zganjeno pismo. Pravkar sem ga odložil. Drobna, izumetničena pišava. Znova stegnem po njem drhtečo roko... Nekdo trka. »Naprej!« Le kdo bi utegnil biti v tem čaisu, saj sem vendar tako sam, nihče se me ne spommi, nihče me ne obišče. Le gospodinja včasih škilavo pogleda, če sem doma, a ona ine trka. Radovedno in boječe sem se ozrl v vrata, ki so se počasi odpirata. »Ali si vendar doma?« Mati je obstala na pragu in gledala po mračni sobi, kot da me išče. »Saj ros, miti luči nisem prižgal.« Zavrtel sem električno stikalo. Svetloba me je 'zaskelelia1 v očeh. »Tak tukaj si? Poglej mo, saj imaš kar čedno.« »Ne smem se pritoževati, res ne. — Sedite, mati, trudni ste. Ali ste hodili peš na 'postajo?« »Saj veš, drugače ne kaže. Voz stane.« Povesil sem oči. Tako dolgo pot, vsa i zgarana in bolehna. Sedla je k mizi, jaz pa sam se naslonil na polico pri oknu im .nisem vedel, ikaj bi govorili. Presenetita ime je. »Vlak sem zamudila. Štiri ure sem morala čakati na postaji. Mislita sem že iti kar peš naprej, a so mi noge odpovodalle.« Šele izdaj sem se ozrl v njen obraz. Globoke gube so se zarezale v lica, osiveli lasje so silili i.zi|x>d rute, oči so bile vdrte. Zaskrbelo me je: »Bolmi ste, mati!« Odkimala je: »Nič ni posebnega, delo je, delo; ubijamo se doma na vse pretesge, pa še ni nič. Povej rajši, kalko je s ite.boj. Zmeraj sean v skrbeh zate. Shujšal si, ,pa bled se mi zdiš. Menda vendar ne stradaš prehudo?« »Nikar ne skrbite zame, mati. Vse je v redu, seveda.. .c — nisem si upal nadaljevati; kako naj ji skrb še povečam, saj tudi sama trpi pomanjkanje zaradi mene — »nekaj tudi zaslužim, da imam za kruh,« sem zasukal drugam. »Kako pa v šoli, bo šlo?« »Bo že. Med prve se ne rinem, storim pa, kar morem. Težave so s tem...« Zaskelela me je laž. Ali ne prestojim cele ure pri peči ali pri oknu in gledam ljudi, ki hodijo mimo; ali ne berem v šoli knjig, ki k predmetu ne spadajo; ali ne ipišem vseh drugih stvari, ko ibi moral pisati domače naloge! Lažnivec, hinavec sem, celo materi lažem! Kot da se hočem opravičiti, sem nadaljeval: »Včasih se mi zdi, da nisem za šolo, da bi rajši ostal doma, da bi postal kmet in bil svoboden, svobeden na svojem. Saj bi delal z veseljem, z ljubeznijo...« »Dobro sem ti hotela, zate sem delala in delam še zdaj, kolikor morem. Fant, ne veš, ikaj je hudo!« Utihnila je, kot da ji je obtičala beseda v grlu. Zabolelo me je. Buljil sem v peč, kot da iščem izhoda. Opazil stlm, da komaj zadržuje solze. Iloke so se ji tresle, ko je odpirala ročno torbico in iskala robce. »Ali si že večerjal?« Pogledal sem na uro. »2e,« sem se vlagal. Nisem 'bil več lačen. »Boš jedel jabolka?« Postavila je težko košaro na stol. Nisem je bil prej opazil. »Nekaj sadja sem ti prinesla, da boš vsaj vedel, kakšno raste doma.« »Pa niste menda sami tega nosili!« »Počasi sem hodila in počivala.« Zardel sem, ko sem segel po sadju. Ali se ne drži tudi sadja materina ljubezen in skrb? Kaj je premišljala, ko ga je nabirala in ga zlagala v košaro; ali mi mislila name, ko je bredla mlakuže in se izogibala blatu po slabih hribovskih stezah, ko je šla um postajo. Ali ni pri vsakem koraku ugibala, kako živim, ali morda ne stradam, ali .sem ostal pošten. Niti ni čutila težke košare na glavi im znojnih kapelj, ki so polzele po čelu in licih. »Kaj ipa gospodinja? Je že kaj spraševala za denar? Nisem ji ga moglla do zdaj poslati, ikomaij da smo imeli za sol. Oni dan .sem pa prodala teile ...« »Ni se tako mudilo, .gospodinja bi že počakala, saj ima,« a vedel sem, da bi denar rajši danes ko jutri. »Tole pospravi, če imaš kam, bom košaro vzela domov. Vem, da človek zaželi sadja; pa še tole vzemi, boš imel za kruh in za 'knjige!« Stisnila mi je v roko stotak. »Dala bi ti več, pa nimam, komaj, če bo še za gospodinjo in za vlak.« Vzel sem denar in nisem .pomislil, da bo mati jutri tešča hodila vse dopoldne če se gospodinja ne bo spomnila in ji ponudila skodelico kave. Vrata so se odprla. Majhna, starikava gospodinja je prišla in naju debelo pogledala. »Mati so prišli,« sem ji hitel praviti. Oblastno se je zasmejala in sedla na stol. Skozi odprto okno je zapihala sapa in vrgla pismo na tla. Gospodinja se je spet zasmejala in se obrnila k materi: »Cernu ste dali sina v šole? Bi imeli mogoče radi gospoda? Ni vsak za gospoda, mati!« Zlobno se je nakremžila in gledala pismo, ki je ležalo na tleh. Vprašujoče so se uprle vame materine oči, kot da me sprašujejo: »Fant, ali res?« Molčal sein. Mogoče me je pekla resnica. Omahoval sem, kot da se borim s samim seboj, a le za trenutek, nato sem .pobral pismo, ga zmečkal in vrgel v peč. In potem sem šele odkrito pogledal materi v oči. IU*yaia vsakdanja žid VI. Parafin, svetilni plin, narava plamena, plinska žarnica. Zadnjič sem rekel, da vsebuje petrolej celo vrsto ogljikovodikov, sestavljenih na naličen (analogen) način, kot so metan, etan in propan. Prvi člen te vrste, metan (CH4), ki ima v sebi veliko vodika, je močvirski plin. Tudi etam (Callo), čigar molekula obstoji iz 8, in propan (Gsl 1«), čigar molekula ima v sebi 11 atomov, sta še plinasta. Ogljikovodik, ki ima i ogljikove in 10 vodikovih atomov butan — obrazec C4H10 ali H H H 11 H-C-i-C-C-H I I I I H H H H je pa že tekočina, ki zavre že pri 1° C. V tem smislu gre stvar naprej: čim večje je število ogljikovih atomov v vsaki molekuli, toliko višje je vrelišče; dotič-nega ogljikovodika, toliko bolj ga moraimo segrevati, da zarvre. Ogljikovodik heksan, ki se nahaja v petroleju in ima 6 ogljikovih atomov (C« H n) vre ,n. pr. šele pri 70° C. Z vedno večjo vsebino ogljika postajajo ti ogljikovi vodiki tudi vedno gostejši in slednjič celo trdni. Hlapljivih ogljikovodikov z 1 do 4 atomi ogljika v molekuli ne sme biti v dobrem pretroleju; pač pa se nahajajo v njem taki ogljikovodiki, ki imajo od 7—12 atomov ogljika v molekuli. Spojine, ki imajo od 12—19 atomov ogljika so težko tekoče in one od 20 atomov ogljika v molekuli naprej so trdna telesa — parafini jim pravijo, — ki so pa v surovem petroleju, zlasti ameriškem, raztopljeni. Surovi petrolej morajo očistiti ali rafinirati, da je za rabo. V ta aiamen segrevajo surovo nafto v zaprtih kotlih prav počasi in oprezno; pare, ki odhajajo že pri nizki toploti, ulovijo zase, snovi, ki izhlapevajo pri višji temperaturi, pa zopet zase. Tako razdele nafto na več delov ali frakcij in zato pravimo vsemu temu postopanju prestopno prekapainje ali frakcionirana destilacija. Rafinerije večinoma pridobivajo sledeče frakcije: 1. bencine ali lahka olja, ki zavro že pri toplini do 150° C; 2. navadni petrolej, ki vre med 150 in 3(H)° C; 3. pe-troleje.ve ostauuke, ki vro šele nad 300° C. — Kar izhlapi iz kotla, to posebni hladilniki zopet ohladijo in spremene spet v tekočino. — Med lahkimi olji je najprej petuolejev eter, s katerim čistimo madeže na obleki: pravijo mu tudi ga&olin. Bencin, gazo lino v tovariš, je silno nevaren in je vzrok strašnih eksplozij. Ako imate kakor koli opraviti z benciinom, ne sme biti nobene, goreče svetilke v dotionem prostoru, alko nočete doživeti grozne nesreče, ki navadno konča s smrtjo za opeklinami. Blazno je polivati drva, da bi rajši gorela, že z navadnim petrolejem, kaj šele z bencinom! Z bencinom si dajte opraviti le podnevi in pri odprtem oknu! — V veliki množini uporabljajo bencin kemijske pra 1 n ice ; perilo gre skozi več z bencinom napolnjenih posod in bencin očisti vse madeže. Še lepše uspehe pa imajo kemijske pralnice, odkar so leta I804. začeli prodajali saponin, to je milo, ki se rado topi v bencinu. Da se more gospoda po mestih oblačiti dalj časti v isto obleko svetle barve, se ima zahvaliti največ tej iznajdbi; prej so dajale meščanke svetle bluze, ko so prišle ob barvo, temino barvati, danes pa jim jih kemijska pralnica popolnoma prenovi. Kako važen je bencin za pogon motorjev, veste. Po vaseh imajo »strojne zadruge«, ki dajejo poceni na razpolago bencinski motor, ki mlati žito, žaga drva, napravlja rezanico za živino; morda žene mlečni separator, pinjo in gnetilnike mlekarski zadrugi, morda stroje za ribanje zelja in repe, stroje v raznih obrtnih delavnicah itd. — Seveda gredo pa tudi neznosni prah in globoke kotanje, ki jih napravljajo po naših cestah avtomobili, v prvi Trsti na rovaš bencina, ki jih goni. Ligroin je vrsta bencina, ki gori v posebnih svetilkah na prostem. Ko je iz nafte prekapljan ves bencin, povečajo polagoma toploto, s katero segrevajo kotel; tako pridejo do destilata, ki ga pozna sleherni človek kot navadni petirolej. Včasih so ga prevažali le v leseinih, modro pobarvanih sodih (bairelih), zdaj pa ga prevažajo v železnih cilindrastilh sodih. Ker imajo vse države postavne določbe, katerim mora ustrezati petrolej, da se sploh sme prodajati, zato so eksplozije med gorenjem petroleja v naših navadnih svetilkah skoraj izključene. Vendar ne prilivajte svetilki nikdar novega petroleja ob gorečem plamenu, kar pri oljnati nočni lučki storite brez skrbi. To kar po destilaciji navadnega petroleja še preostane v kotlu, je surovemu maslu 'podobna snov, ki ji pravijo Rusi m a s u t in ga v velki meri rabijo za kurjavo parnih kotlov. Končni preostanek pa je črni smoli podoben giudron, ki ga rabijo namesto pravega asfalta. Amerikanci predelava jo mastit tudi v vazelin, ki je rumeno, če pa je očiščen, skoraj brezbarvno, oz. belo mazilo. Vazelin rabimo za natiranje kože, da ne poka v m raz u, pa tudi koit maščobo za usnje in mažo za stroje. — Zadnji ostanek suhe destilacije surove nafte — sem rekel — je gudron, ki je zelo podoben asfaltu. Kaj pa je asfalt? Asfalt je blesteča rjavočrna masa, ki je nastala v dolgih stoletjih najbrž iz istih surovin kakor petrolej. V rekah in v morju inamreč poginejo včasih velikanske množine rib, raiznih mehkužcev (polžev, sip in školjk) in drugih živali ter popadajo na dno. Leta 1897. so izumrle ribe v sibirskih rekah Ob in Irtiš; njihova truplu so robila rečne bregove 250<) km na daleč in mestoma po 5 m na debelo. Trupla posebnih, po 9 kg težkih rib so pokrivala svoj čas na vzhodnem obrežju Severne Amerike morsko površino 250 km daleč. Na morskem dnu pokrije mastna trupla takih poginulih živali blato in droben pesek ali gre.z. Zato pa mrtveci ne gnijejo, ker ni kisika, ampak se pope-klinijo, to se pravi: razkrajajo se na sličen način kakor les in premog s suhim prekapanjem v pekli no ali asfalit. Pek lina je črna, krhka tvarina in se lonti školjkasto. Dobivajo ga največ v okolici Mrtvega morja (sirski asfalt) in na otoku Trinidad (ameriški asfalt). Pa tudi v Švici in v Dalmaciji pri Vrgorcu, kakor tudi v Robiju in Pliberku na Koroškem pridobivajo neko vrsto asfalta. Rabimo ga za tlakovanje cesta (asfaltiranje), pri zidanih stavbah kot saimilo proti talni vlagi (izolačna masa) ter v veliki meri za izdelovanje znane strešne lepenke. Iz njega delajo ipoikost ali firnež, črni pečatni vosek, z njim mažemo ladje in plahte, da so nepremočljive. Tudi parafin, ki smo ga omenili pri izdelovanju sveč, je zmes ogljikovodikov, ki so zaradi velikega števila ogljikovih atomov v molekuli — nad 20 namreč — pri navadni toploti t r d n i. Parafin, ki ,ga uporabljajo pri izdelovanju sveč, pa ne izvira iz petroleja, ampak iz katrana, ki ga> dobivamo iz rjavega premoga, alko ga suho prekapaimo. — V srednji Nemčiji se pečajo v veliki meri s katransko industrijo, najbolj ravno za pridobivanje parafina. Naravno je, da se dajo tudi iz čistega parafina vlivati sveče, Toda pairafinovke niso posebno priljubljene, njih prosojna belina nikakor ne ugaja tako kakor lilij na belota stea-riinovk. Tudi se parafinovke .zaradi lastne teže rade upognejo čez sredo. Vlivajo jih s posebnimi vlivalnimi stroji, po HM)—400 naenkrat. Ker veste, kaj so atomi in molekule, zdaj tudi laltlko razumete, kaj je ozon : je namreč posebna vrsta kisika. Kisik se nahaja v zraku v takem stanju, da sita redno ,po diva atoma združena v eno molekulo, torej ikot Oj ali OZO. O je namreč 2 X močna prvina. V vodi veže kisikov atom jx> 2 atoma vodika. Lahko se pa zgodi, da se adužijo namesto dveh po trije atomi kisika v molekulo; to se godi v naravi zlasti ob nevihtah, pa tudi zrak na morju in v jelovih gozdovih ima precej ozona v sebi; zato vas gozdni sprehod tako osveži in ga priporočajo zdravniki onim, ki bolehajo na pljučih. Obrazec za ozon bi bil O3 ali pa o_o N/ O Ker se en atom ozona silno rad odtrga od ostalih dveh tovarišev in postane ob prvi priložnositi nskok, zato je Os močno okisovalno ali oksidacijsko sredstvo. Rabijo ga za bedenje platna; a klora, ki so ga rabili prej, ne more nadomestiti. Ime ozon ima od grške besede oc zanimalo, ako povem nekaj iz zgodovine svetilnega plina. Izum plinsike razsvetljave je razmeroma novejšega datuma. Čeprav je bilo že v 17. stoletju znano, da se da dobiti iz premoga gorljiv plin, vendar so upeljali plinsko razsvetljavo v večji meri šele proti koncu 18. stoletja, in sicer najprej na Škotskem in Angleškem. Prvi izdelovalec v velikem je, bil Murdoch leta 1792.; londonske ulice pa je razsvetlil leta 1814. Samuel C leg g. Za Londonom so prišla polagoma druga velemesta. Slovenska mesta, kil imajo plinarne, so: Ljubija na, Maril>or, Celje, Celovec, Gorica Trst. Ljubljansko plinarno so zgradili leta 1862.; bila je prvotno delniška družba, danes je last mestne občine. Ima pet plinohraimov, dva po 500 m3, en ega za 800 m3 in naj večji drži 3000 m3. 100 kg dobrega premoga d.a kakih 28—>0 m3 ali 28 do 30.000 1 plina, ki te hita okoli 18 kg, poleg tega pa še kakih 5 kg katrana in 4 kg amoni jakove vode, ki ju dobijo pri čiščenju plina; v retortah ostane po bivšem premogu še okrog 70—75 kg koksa, ki ga poznate iz kovačnic. Nič ne pretiravam, ako rečem, da je katran, ki ga pridobivamo pri izdelovanju svetilnega plina kot stranski proizvod, več vreden ko svetilni plin sam. Med ostalimi stranskimi produkti je največ vredna amoni-jakova voda, to je raztopina1 amonijaka NIL v H2O; je namreč dragocen vir za pridobivanje različnih amonijevih spojin. Plin amonija k obstoji iz N in H. V premogu se nahajata ti dve prvini v obliki silno zamotano sestavljenih teles, a huda vročina retort ju spravi na skromno pot preproste spojine: NHj ali H I II — N — 11 to se pravi: 1 atom N (nitrogenija) se veže s 3 atomi II v ainonijakovo molekulo. Nila plin se v vodi zelo rad topi — 1 1 vode vpije celih 800 1 NIL! — in v tej podobi vam bo gotovo znana ostro vonjajoča tekočina isalmijakovec, ki vam hitro izvabi solze iz oči., ako jo približate nosu. Velike množine amonijaka (NHs), ki jih pro- izvajajo neštete plinarne 1» svetu, uporabljajo v kemiji umetnih gnojil. V plinarnah imajo tudi 'posebne-čistilnike, v katerih oproščajo svetilni plin raznih žveplovih spojin, (predvsem žveplovega vodika. To dosezajo z drobno zmletim Fe oksi-hidratom, t. j. železno rudo, ki se nahaja ipogosto v naravi pod imenom ruševec ali bor j e v e c. Borjevec se pri tem čiščenju spaja s S v žvepleni kršeč ali pirit. Ta se maha ja tudi v naravi kot krasna zlatorumena ruda, o kateri veste, da je zmotila svoje dni Erjavčevega kmeta Čerina na Tolminskem, ki je mislil, da, je našel ina svoji njivi zlat zaklad, pa se je moral ikimalu prepričati, kaiko resničen je pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti. S, ki ostane še v svetilnem plinu, zgori .prižgano v ž ve pl e 11 as to kislino ali žvepleno so k is lino, t. j. plin, čigar ostri vonj dobro poznate od gorečega S; da, zaradi vročine plinovega plamena zgoreva S deloma celo v žvepleno kislino, ki pooglji les in druge snovi v stanovanju in razjeda železne dele, s katerimi pride v dotiko. Borjevec odstrani skoraj vse žveplo, kar ga je v plinu, le tistega ne, ki se nahaja v spojini, imenovani žvepleni ogljik CS2. Dobro je, da je lega plina le malo v svetilnem plinu. Čist svetilni plin ima sledeče sestavine: 46% H, 37% metana, 8% CO, 4% težkih ogljikovodikov (med temi 2—3% etilena in ca 1% bencola) in slednjič 1% CO2. — Očiščen svetilni plin nabirajo v velikanskih plimohramih ali gazomeitrih (kakršne vidite v Ljubljani izpred glavnega kolodvora) in odtod ga razvaja železno ocevje na kraje, kjer ga potrebujejo: v stanovanja za luč in 'kuho, do cestnih svetilk za razsvetljavo, do motorjev za ipogon itd. — Ko svetilni plin zgoreva, se Kori iz njegovega C ogljikov d vok is, iz njegovega H |»a H2O; ta pa zaradi velike vročine v obliki plina. Ce pa prižgete iplinovo svetilko v mrzli sobi, vaim nastali vodni hlapi takoj porosijo cilinder, ki zaradi tega rad poči. Tako svetilni plin pri zgorevanju na videz popolnoma zgine, ker prehaja v dva plina (CO2 in H2O), ki nimata niti barve niti vonja. — Poleg tega dobite pri zgorevanju plima vedno tudi nekoliko žveplenastokislega plina SO2 v stanovanje. To je vzrok, da vam nočejo uspevati v sobi priljubljene cvetlice. SO2 je zanje naravnost strup, za vas pa je .mala množina tega plina — hvala Bogu! — popolnoma neškodljiva, kakor uči izkušnja. Tudi 1kSOi, ki se deloma poraja iz zgorelega S v plinu, se javlja v stanovanju bolj ali manj očitno; aiko ne sinažite pri plinovih svetilkah prav pridno cilindrov, kmalu opazite na njih črne pege. HaSO« se seseda na njihovih stenah v predrobnih kapljicah: ker je silno jedka tekočina pooglji prah, ki pade vanje. Tako si lahko razložite rjave madeže na plinastih cilindrih, ki jih .nikoli ne opažate na cilindrih petrolejskih in oljnih svetilk, katerih gorivo je popolnoma brez S. Naj povem še kaj malega o naravi svet e e e g a plamena, ki jo je kot prvi spoznal slavni angleški kemik Davy; na svetilnem plinu vam jo najlaže razložim in ipokažem. Da je v svetečem plamenu mnogo ogljika, se lahko prepričate, ako vtaknete vanj porcelanast krožnik. Ker se tako plamen mestoma ohladi,, so sesede na krožniku C v podobi saj. Vročina plamena je izločila C iz ogljikovih vodikov; ker pa jame ta C zaradi velike plamenove vročine žareti, zato je vzrok njegovi svetlobi. Ce pride C končno na robu ipliamema v stik z zračnim O, tedaj tudi on zgoreva v CO2 in zgine, to se pravi, izpuhti v okolico. Da je to res, lahko .pokažemo tudi z eksperimentom. Tisti srečniki, ki imajo priložnost, da kuhajo na plin — kar je zelo pripravno in se ,po mestih vedno .bolj udomačuje — odvzamejo pri kuhi svetilnemu plinu vselej svetlobo; zato pa iplameni tudi ne delajo več saj. ker se C ne izloča več v njih. Kemiki, ki. rabijo svetilni plin že nad 60 let v svojih delavnicah za kuho, uporabljajo (pri tem že takrat izumljeno bu.n zensko g o r i 1 k o, ki je bistveni del današnjih kuhalnih aparatov na plin. Bunsenova gorilka je narejena talk«, tla prihaja na dam zmes iz svetilnega plina in .zraka; dotok zraka pa se lahko poljubno uravnava (regulira), tako da ga prihaja ve« ali manj. Plinov plamen brez svetlobe je silno vroč, ker v njem trenutno zgoreva ves C. Ako vtaknete vanj snopič pl a tinske žice, vam začne le-ta močno, svetlo žareti; pred seboj imate neke vrste žarnico. Pii nova žarnica, ;ki pomen j a največji napredek v plimski razsvetljavi, ni nič drugega kot ta poskus, a zelo izpopolnjen. Tudi pri plinski žarnici vzamemo plamenu svetlobo, kakor pri B unse.no vi gorilki s tem, da dovajamo zrak. Ne svetli, a silno vroči plamen razžari nato pleten stožec, tki visi v njem im mu navadno pravimo »noga-vičica«. Ta sestoji iz okisov zelo redikih prvin, namreč iz Cerovega in torovega okisa, o katerih so kemiki že davino vedeli1, da izžarevata zelo svetlo luč, ako ju segrejemo. To lastnost popolnoma/ izkoristiti pa se je posrečilo šele dunajskemu kemiku A u e r j 11, ki se je dolga leta ubijal s poizkusi v tej smeri. Pokazal je, kako je trelba izdelovati žarnične nogavice. Ze leta 1885. je napravil prvo žarnico za sobno razsvetljavo, popolnoma porabna pa je postala šele leta 1891.; a tudi potem so jo še immogo zboljšali, da so dosegli namesto prvotne blede lunine svetlobe prijetno belo luč, ki je veselje za sleherno oko. — Da bi ugotovili svetilno moč plina, so iprvotno primerjali njegovo' luč s plamenom sveče iz kitovega mozga, im sicer takega plamena, ki porabi po 12 dekagramov apermaceta na uro; to svečo so imenovali normalno svečo. Danes u])oraib]jajo kot normalno svečo amiloo-acetatovo svetilko, ki jo je sestavil Hefner-Altenedk. Sonce napravlja svetlobo za 288.000 takih normalnih sveč, luna le svetlobo za (0.5) lA .normalne sveče, najmanjša množina za naše oči, še zdrava, mora bili 10 normalnih sveč. V splošnem pa mora dajati plinska razsvetljava vsaj 15—15 .normalnih sveč svetlobe, Ker danes toliko slišimo o ze,ppelinskih zrakoplovih, maj omenim še to-le: 1 1 svetilnega plina (telita 0.6kg, 1 1 zraka pa 1.3 g; torej je plin bistveno lažji; 'lahko ga porabimo za polnjenje zrakoplovov. Ker tehta odrasel človek povprečno 75 kg ali 75.000 g, je treba 107.1431' (nad 107 m3) svetilnega plina, da mu drži ravnovesje, da drži človeka v zraku, pri čemer pa balonove teže same še nismo upoštevali. O zanimivi acetilemski luči in njeni praktični uporabi se pomenimo prihodnjič. (Dalje.) KAREL ROSNER: isp&nuti na An^Ufa 8. Winter, Spring in Sunijner term. Bilo je konec počitnic, konec ogledovanja raznih zanimivosti po angleških mestih im začel se je 3>Wimter term«, semester, ki traja od srede septembra do srede decembra. Življenje v college-u se ni prav nič spremenilo. Vreme je postajalo vedno bolj in bolj megleno in deževmo. Temperatura se je tako spreminjala, da je le rediko kdo v col.lege-u bil brez nahoda ali kašlja. Toda vsemu smo se polagoma privadili. Dnevno smo dobivali vsi tablete im tako smo bili. kakor je trdila šolska bolniška sestra, »zavarovani proti vsem komplikacijami, ki se jih mlad človek lahko naleze ob tako nestanovitnem vremenu«. Nekateri so kljub rednemu uživanju tablet zboleli, drugi pa so bili zdravi, čeprav so skoraj dnev.no metali tablete v stranišče ali kanal. Že v začetku oktobra ismo .prenehali iigrati teinis in ga nadomestili z noigo-metom. Drugače ipa je ostal dnevni spored isti. Na koncu semestra smo v šoli priredili igro ali bolje rečeno gledališki nastop, v katerem je bila glavna točka Cinderella (izg. sinderela), pravljica o Pepelki. V učilnici za latinščino smo postavili oder, (montirali izavese in luči. Kulise 60 [bile raznobarvne plahte in rjuhe, orkester pa (boben, ,na katerega je tolkel nek dijak, in klavir, na katerega je igrala izpit v Londonu vršil štirinajst dni prej, kakor je bilo prvotno določeno. To je .povzročilo, da se en dijak k izpitu sploh ni prijavil, drugih pet pa se mas je učilo s [podvojeno inaglico. Končno je prišla noč, v kateri najbrž nobeden mas petih ni iposebno mirno spal. Zjutraj smo se s sestro angleške učiteljice odpeljali v London. Pismeni izpit je trajal tri ure dopoldne in ustni dve uri popoldne. Pet dni kasneje nam je v šoli ravnatelj povedal, da smo izpit vsi uspešno napravili. Po uspelimi izpitu je bilo komec miojega petnajstmasečmega šolanja na Angleškem, odkoder sem se vrnil s prijetnimi spomini. FRAS: O štiuU tetniU lasiU Kadar se pomlad oznanja, ptič/ki vsi začnejo ipeti, travniki pa zeleneti, drevje v gozdu se ji klanja, cvetje v vetru ji pozvanja. Zelenijo vsi nasadi in ljudje se zde bol j mladi, se življenja veselijo in radostno .govorijo: vsalkdo je vesel 'pomladi. Vse drugačno je poletje, sance vroče nam pripeka, da razgreje se opeka, vse povsod je samo cvetje in brezskrbno glasno petje. Kdoir je suli, ta mič ne reče, ko mu sonce hrbet peče, deibekuhiu diih pojema, vendar pa en alk obema pot poleti s čeiLa teče. Vsakdo je vesel pomladi, pot poleti s čela teče, nič jesen ti ne odreče, zima je kot po navadi. Ko poletje je zbledelo, sonce že manj toplo sije, tudi dež se rad ulije, pada listje zrumenelo. v vetru se vrti veseilo. Alkohol 'v potokih teče, sadje se suši in peče, nihče se takrat ne posti, jabolk, hrušk, vsega je dosti, mič jesen ti ne odreče. Več nikjer ne vidiš trave, vse pozimi sneg pokrije, oster veter vmes zabrije, v sneigu se blešče planjave iin gore so vse sanjave. Majhni, večji, stari, mladi, vsi bi smučali se radi iin če tam okrog božiča še zakoljemo prašiča, ziima je Ikot po navadi. E. K — I C: lHUt&cifU Hu Preirok si pravi bil, Hugo, res pravi, saj menil si, da l>o človeški rod v stoletju dvajsetem živel povisiod brez vojske, srečno v svoji očetnjavi. Prerokba tvoja dalje še to pravi, da bo po nebu letal zračni brod, ki sipal srečo bo po zemlji tod in 1m> simlbol imiru ter vodil k spravi. Poglej Varšavo, Helsinke, Lublin ter Viborg, Dunquerque, London in Berlin, Hamburg, Milan. Turin in Coventrv, Sol mn in Bitolj, vso predolgo vrsto! P re rolk bi tvoji zdaj verjamem čvrsto. Le kje je sreča? Vidim dim in kri! :- NOVE KNJIGE ) ■O Silvin Sardenko: Mlajši sin v pesmi in podobi. Svetopisemska prilika. 1941. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Strani 52. Priloga »Glasnika presv. Srca Jezusovega«, a tudtii v prodaji. Za »Trojnim klasjem« se je Sardenko oglasil z novo ipesmijo — pesniško parafrazo svetopisemske iprililke o izgubljenem sLmu. Povod za to delo so mu dale 'pre.le.pe slike Jožefa Fiihricha, enega izmed največjih 'zastopnikov cerkvene umetnosti preteklega stoletja (1800 do 1876). Naš mojster arhitekt profesor Plečnik je vzpodbudil pesnika, naj ’bi ob 140 letnici slikarjevi ik njegovi znameniti umetnini osmerih rislb zapel pesem, ki naj bi nam bila »nad meso časovna«. Ve,li'ko si je upal Sardenko, hoteč ustreči mojstru arhitektu. Nič čudnega ni, ako imamo v vseh književnostih izgubljenega sina dramatiziranega, ker je prilika kar živa za oder, a meditativna epskolirična interpretacija je le preveč tvegana zadeva, ki se tudi Sardenku ni talko posrečila, kakor bi želeli. V zgodbo o izgubljenem sinu nas uvaja s »Predomisle-kom«, v katerem tolmači misel prilike in jo aplicira na slehernega. Priliko samo obdeluje v osmih poglavjih: Sproščen, 1. Linel je neki človek dva sina, 2. In mlajši izmed njih je rekel, 5. Oče, daj mi delež imetja; Zaslepljen, 1. Vse reči je skupaj spravil, 2. Odpotoval je v daljno deželo; Izgubljen, 1. In zapravil vse je imetje, 2. Šel je v se...; Zapuščen, 1. Jaz pa tukaj od lakote gi-nean, 2. Vstal 'bom in *i>ojdem 'k svojemu očetu; Ponižan, 1. Oče, grešil sem zoper nebesa, 2. In vstal je ter šel k očetu; Skesan, 1. Zagleda 1 zdaleč ga njegov je oče, 2. In milo se mu je storilo; Oživljen, 1. Oče, grešil sem zoper nebesa, 2. Prinesite brž oblačilo; Najden, 1. Spet je najden izgubljen ec, 2. S polja pride brat starejši. — Verzi Sardenku gladko teko in so nekatera poglavja, kako>r bi (bil še vedno »V mladem jutru«, drugod pa človek kljub lepi zvočnosti čuti prisiljenost in narejenost v izvajanjih, primerah in basedju, kar krati pravo veselje ob delu. ki ihi ibilo ilahko umetnina, vredna osme-rih Fiihriohovih risb. Čeprav ta pesem ne bo »nad meso časovna«, je v njej vendar več pravega Sardenka kakor v »Trojnem klasju«. Dr. Joža Lovrenčič: Ivon Pogumnik. Bretonska, pripovedka. 1940. Mladinska založba Ljubljana. Začetnice, vmesne slike in naslovno risbo je napravil profesor France Podrekar. Salezijanska tiskarna na Rakovniku v Ljubljana. Str. 55. Cena dlin 12. V »Slovencu« 50. novembra 1940 je poročal o tej mladinski knjigi, ki je ponatis iz Volčevega »Vrtca«, dr. Tine Debeljak takole: »Na 55. straneh je podana živahno in zelo nazorno pripovedka iz bretonskega obmorskega kraja, ki jo pa> Lovrenčič pripoveduje prosto po naše ter res v pravi prepovedni tehniki. Že začetni stavki so klasično pravljični, kako dvanajstero otrok čaka svojega očeta na oknih, za trinajstega pa ni več okna, zato čaka očeta na vratih, lil prav ta trinajsti je izredno pogaumen, kar mu pride pozneje prav, ko doživi brodolom in se zateče v neki grad, kje.r kraljuje strašen velikan. Tam mora prav po zgledu ruskih junaških bil in opraviti nekaj težkih del, ki se 11111 posrečijo šele ob pomoči in nasvetu zasužnjene Cilke, s katero skleneta .pobegniti. Po čarobni kuhi treh kapelj krvi in s čarobnimi kroglicami se jima posreči ubežati pred velikanovim zalezovanjem. Toda še po eni preizkušnji, ko pogumnega Kerverja začara velikanova 'botra čarovnica, se posreči Cilki z uporabo zadinije čarolbne kroglice pre- prečiti porofko svojega izvoljenca s ča-rovmico. Končno se ljubeča Kerver in Cilka najdeta ter praznujeta slavnostno poroko. To je snov te bretonske narodne pravljice, ki jo res v pravi pravljični clikoiji, preprosti, nazorni in me prenatrpani z besedami in dejanji, kakor so nekatere naše pravljične zlhirke, pripoveduje znani pripoivedinik dr. Joža Lovrenčič. Tudi ilustracije in inicialke prof. Podrekarja »o podane v zelo izrazitih črtah ter se prav lepo ujemajo is snovjo in obliko pripovedke, ki bo bralcem še dolgo ostala v spominu.« P. R. Plus d. J.: Izžarevajmo Kristusa. Beseda modernim apostolom. Ljubljana 1941. Prevedel dr. Vilko Fajdiga. Založile ZKN, ZKU, ZKKM (Katoliška akcija deklet). Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Str. 124. Cena broš. din 16.—, vez. din 24.—. Patra Plusa poznate vsaj iz njegovih lepih člankov, katere prinaša v prevodu »Naša zvezda«. V predgovoru te njegove knjige izveste, koliko lepih del je (napisal o duhovnem življenju. Kakor so vse aktualne in bi bilo prav, če bi jih imeli v prevodu, — doslej smo imeli samo njegovo »Bog v nas« — je vendar prav posebno za naš čas važna »Izžarevajmo Kristusa«. Potrebno se mu je zdelo, da napiše poisebno knjigo o apostolatu, o katerem se sicer mnogo govori, posebno sedaj v dolbi Katoliške akcije, vendar ne vedno povsem pravilno in zares krščansko. Zato je posvetil prvoboriiteljem za zmago Cerkve v naših časih prelepe imi-sli, v katerih jih opozarja, da ne more biti apostol, kdor se ni potrudil |>ostati po milosti in resnici »drugi Kristus« in da zato sme biti vse .njegovo apostolsko delo le »izžarevanje Kristusa«. Kolikor se bodo v ipotili im ciljih sodobnega u,|>osto-laita približali temu vzoru, toliko bodo uspeli. V Uvodu »Kako izžarevajmo Kristusa?« nalkaže pot, ki naj bi jo hodili: biti Kristus, v tem je vse krščanstvo, izžarevati Kristusa — ves kršcansiki apostolat, ker ni dovolj, da je kdo Kristus samo zase, temveč naj pokristjani tudi osredje, v katerem živi. Hoditi je treba •samo Odrešemikovo pot. Kakor je Kristus stopil z nebes, se učlovečil, trpel in bil pokopan, tako se mora človek ponižati, učlovečiti, odpovedati in 'biti pokopan. V štirih delih nam v posebnih poglavjih Z višave, Ponižajmo se, Bog daje rast. Napravimo resnico vidno, Napravimo resnico privlačno, Naš zgled bodi junaški. Žrtev in svetost, Žrtev in osvajanje, Kak šna bodi žrtev, Učenikov zgled. Poizkusimo — po svetem pisimu im življenju! me-prisiljeno in prijetno vzpodbudno kaže. kako bi človek mogel in moral rasti v apostola, ki me bo vzdihoval v zmedi časov, temveč rekel, koit pravi avtor v »Zaključku«:: »Ce jti tako, da je vse slabo, bo pač več della za tiste, ki hočejo, da bi bilo dobro.« In če ikdo, mora mladina, katoliška mladina hoteti dobro. Za svoje veliko poslanstvo — izžarevati Kristusa vedno im povsod pa se imora pripraviti. Zaito Plmsovo knjigo v roko, njene misli in izvajanja pa v srce in v dejanje! Prof. L. Mlaker: Kazalo h Grudnovi in Malovi Zgodovini slovenskega naroda. Sestavil -----. 1941. Izdala in založila Druž- ba sv. Mohorja v Celju. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Str. 128. Grudnova im Malova Zgodovina slovenskega naroda, ki je za nas gotov najpomembnejša knjiga, kar jih je izdala Mohorjeva družba, je šele s tem Mlakerjeviun Kasalom popolna. Tudi profesor Mlaker je opravil delo, ki je vredno vsega priznanja. V prvem delu (str. 7—58) podaja vsebinsko kazalo, ki je prav za prav strnjen elkseerpt vseh 2296 strani Zgodovine, v drugem delu (str. 61—116) je skrbno in pregledno |>o abecednem redu podan Register krajev in oseb in nato še Kazalo sliik (str. 119—128). Kdor ima celotno Zgodovino, si bo gotovo z veseljem naročil Mlakerjevo Kazalo, kdor pa Zgodovine še >ne pozna in bi naročil Kazalo, ga bo brez dvoma navdušilo, da 1«) hotel imeti našo — knjigo 'knjig. 1 e ^FILATELIJA* $ D Prof. Štefan Plut: o- fclaUtiii II. filatelistična razstava banovine Hr-vatske ilx> odprta 16. marca v Zagrebli. Zamišljena je v velikem obsegu, saj bodo razstavni ipredmeti razloženi v 500 izložbenih omaricah. Da se pokrijejo stroški te 'prireditve, bosta izšli dve znamki. Na prvi (1.50 + i.50 din) bo slika zagrebških Kameni tih vrat. (Po odhodu Tatarov, ki so I. 1242. uničili oba dela tedanjega Zagreba, t. j. Kaiptol ali prvotni Zaigreb im Gornji grad ali Gradec, je Gornji grad dobil obzidje, v katerem je bilo četvero vrat, od katerih so ostala do danes le Kanienita vrata. V njihovem prehodu je zaobljubna kapelica z Marijo, ki se ji hodijo Zagrebčani priporočat in ji prižigat sveče.) Druga -(4 + 3 din) znamka pa bo nosila sliko zagrebške katedrale, kakršna je bila. ipreden so podrli obzidje in stolpe, ki so varovali katedralo in pripadajoče zgradbe, im ipreden so zamenjali -stari zvonilk z novima, sezidanima v psevdogotskem slogu. (Tudi (katedrala je — vsaj v nekaterih svojih delili — iz XIII. stoletja; zidati jo je začel škof Timotej (1262—1287, pozneje so jo veliko popravljali, izpremin j ali in dopolnjevali drugi škofje.) — Znamke bodo tiskane v malih polah s 25 polji; na 16 poljih bodo vtisnjene znamke, na pet polj pride propagandno besedilo: II. F i 1 a t. izložba Banovine H r v a t s k e, ;na štiri pa hrvatski grb z napisom HFS (t. j. Hrvatski filatelistični savez). Izdanih bo 104 (MM) stavkov, torej po 6 500 malih pol od vsake vrednosti. — Izven vsakega dvoma je, da naša poštna uprava doslej še ni izdala znamk. ki. bi vzbudile toliko mešanih čustev, kot jih lxxlo te. Pošt- ninčka (frankaiurna) vrednost obeh znamk je 5.5 din, doplačilo pa 4.50 din, kar je pri samo dveh znamkah dovolj. Manj bo razveselila filateliste, ki slučajno ni-s:> Zagrebčani, vest, da te poštne znamke ne bodo na prodaj na drugih poštah v državi razen pri poštnem uradu, ki bo v dneh razstave posloval na razstavišču. Kdoir bo torej hotel imeti ti dve znamki, bo moral ali sam v Zagreb, ali se bo moral obrniti na posrednika, trgovca itd., kar seveda bo znamki več ali manj i>odražilo. Najmanj veseli pa bodo znaimkarji obvestila, da more dobiti obe znamki le, kdor o b e n e m 'k u p i vstopnico na razstavo. Tako se bo temeljna vrednost 5.50 din povečala za doplačilo 4.50 din, za posredniške stroške iin za vstopnino (menda 5 din) na najmanj 13 din. (P ni potmi nja m, da imajo organizirani znaimkarji neko pr edin ost: največ 5 stavkov lahko kupijo po 10 din. nadaljnjih 11 stavkov pa po 12.50 din.) — So pa te znamke tudi sicer zanimive. Kot rečeno, bodo tiskane v malih polah, ne dosti večjih od blokov. Tako bodo prišli na svoj račun tudi zbiralci blokov, prav talko pa tudi z b i r a 1 c i priveskov. V nekaterih državah (Belgija, Danska, CSR itd.) so tiskane znamke tako. da se jih drže priveski, lističi, ki so potiskani z reklamnimi, propagandnimi ali drugačnimi napisi. Posebna filatelisiovska pasma se je vnela za zbiranje znamk s priveski; tej modi so sledili tudi mnogi naši zbiralci, ki jim bodo znamke, o katerih govorimo, nudile dovolj gradiva za |X)večanje njihovih zbirk. (Pomislimo samo, da takemu zbiralcu n i vseeno, ali je privesek na desni ali na levi, zgoraj ali spodaj im da je priveskov pri teh znamkah, kar dve virsti: kdor bo hotel imeti vse možne 'kombinacije, mu ine bo zadostovala samo po ena pola od vsake vrednosti.) Kratko: pri tej izdaji znamk je preimenitno poskrbljeno, da bodo razprodane vse znamke m da bodo dober zamenjalini, kupčijski im špekulacijski predmet. K sedmim stavkom novih znamk, ki jih bo letos izdala naša poštna uprava (glej Mentor št. 5), se jiih bo pridružilo še nekaj. Ze napovedane znamke v korist gradbenega društva ptt uslužbencev bodo izšle kar v dveh stavkih; pri enem bodo napisi v cirilici, pri drugem v latinici. — Letos praznujejo Hrvatje 1300 letnico svojega pokristjanjenja. Vrhunec proslav te preiimenitne obletnice bo evharistični kongres v Zaigrabu junija meseca. V kritje stroškov kongresove organizacije bosta izšle dve znamki z doplačilom. Prva (1.50 + 1.50 diin) kaže kapelico sv. Martina v Porta aurea v Dioklecijanovi palači v Splitu, druga (4 + 5 din) pa krščevanje Hrvatov iin Višeslavovo krstilnico (iz VII. stol.). Izšlo bo 112 000 popolnih stavkov. — Da bo gmotni uspeh še večji, bo znamka za 4 + 5 din izdana tudi v posebnem bloku; blokov bo izdanih 80 000. # Znamke Zveze bojevnikov se dobro prodajajo .ne samo na področju ljubljanske poštne direkcije, marveč itudii .zagrebške in belg rajske, ki sta dobili po 25 000 popolnih stavkov, ki so menda že vsi razprodani. # Strah pred ponarejenimi in popravljenimi znaimkami. Poleg . ponarejenih se .znamka r najbolj ]>oji popravljenih znamk, t. j. poškodovanih znamk, ki pa so bile tako veščel popravil jene, dopolnjene in v posameznih delih obnovil jem e, da jih neizkušeni zbiralec — pa mnogokrat tudi izkušeni — .sprejme v zbirko kot povsem neoiporečne. Tehnika popravljanju znamk je prav gotovo na višku: ruzumljivo je tedaj, če je v nemškem zakoniku določba, da je treba popravljene znamke vseli e j vidino kot take ozna-č.iti. Zlasti stare (klasične) znamke so često v slabem stanju: manjkajo jiim zobčki in oigljički ali so zarezane ali za-trgane, odrgnjen jim je tisk, vidna so, če pogledamo znamko proti svetlobi, tanka mesta »okenca«, izgubile so, če niso bile rabljene, originalni guimi, zlasti velikokrat pa svežost svojih barv. Te lepotne napake zmanjšujejo znamki vrednost na nekaj odstotkov one; vrednosti, ki jo ima istovrstna lepo ohranjena znamka. Nič čudnega ni tedaj, če že od nekdaj poskušajo aili trgovci z znamkami ali zbiralki sami odstraniti ali prikriti take pomanjkljivosti. Sedaj, ko je filatelija v .polnem razmahu, pa je nastal celo nov poklic, poklic reparaterja ali popravljalca (poškodovanih mamk. Zani/mive so potrebščine teh »zdravnikov«. Fina rezila, ravna in ukrivljena za prirezavainje, precizna, ventila, okrogla dleit-ca za napravlja n je luknjic med zobčki. posebna masa, iz katere) se napravijo izgubljeni zobčki, fini lasmi čopiči za obnovitev drobne slikarije na znamki, skrinjica z akvarelnimi barvicami, lepilo za obnovitev prvotnega igumija, povečevalno steklo, montirano na stojalu, raznovrsten papir za krpanje »okenc« in še marsikaj drugega, kar je tovarniška tajnost tovrstnih st roko vnj alkov. V talki,h zdraviliščih popravijo letno na tisoče redkih znamk, kar je znak, da večina filatelistov pripada oni skupini zbiralcev, ki se ne zadovolje s tem, da znamko imajo, marvelč jo hočejo imeti v — vsaj za oko — neoporečnem sit a n ju. (So namreč tudi zbiralci, Iki sprejmejo poškodovano redlkost, takšno kot je, v zbirko, samo, da zamaše tani zevajočo vrzel. Opravičujejo se, češ, slika ikukega staro-slavnegu umetnika je še vedno umetnina, čeprav je morda odgrnjena, raztrgana, in pni ita vl jujo, da bodo poškodovanko nadomestili z dobro ohranjeno znamko, čim jim ibo mogoče; do takrat ipa ji obzirno “pregledujejo napake zaradi njene častit- ljive starosti. Talkini zbiralcem v ostrem nasprotju so oni, ki v zbirko znamke me sprejmejo, če ni dejansko — ne samo za oko — brez vsake napake.) Naravno je, da so popravljene znamke nekaj “več vredne kot poškodovane, a še vedno več kot 50 odstotkov cenejše kot dobro ohranjene. Včasih ipa ti zdravniki ne zdravijo ki bolnih znamk, marveč .popravljajo tudi zdrave im napravljajo iz njih »še več vredne« znamke. S strgulcem odstranijo pretisk ali poštni žig, če so nepretiskaine oziroma nežigosane znamke dražje. Rezanim znamkam napravijo zobčke, kadar so zobčaste znamke iste vnste več vredne itd. To pa seveda ni več popravljanje, marveč ponarejanje. Zadeva glede znamk, ki maj bi izšle v spornim L. Koširja in obenem v korist Društva ozir. Doma ptt uslužbencev s področja ljubljanske poštne direkcije, je krenila z mrtve točke. S pristojnega mesta je dana obljuba, da bodo 'te znamke izšle še letos — v 4 ali 5 mesecih — prav gotovo pa v začetku drugega lleta. Osnutki, ki jih je napravil umeltnik B. Jakac, so v glavnem gotovi im res lepi. Na prvi znamki (50 + 25 p) ibo slika Triglava v ornamentu iz triglavskih rož, ma drugi (1 din + 25p) pa motiv iz Mariliora. Tretja (1.50 + 50p) 1k> iimela nasilikam dolenjski grad Otočec (blizu novega mesta), znau iz Tavčarjeve povesti Otok in Struga, ma četrti (3+ 5 din) pa bo Koširjev li.k. Zanimivo je, da bodo pribitki pni prvih treh znamkah, ki bodo tiskarne vsaka po 500 000 kosov, zelo majhni in le pri zadnji, ki je res tol j filatelistom namenjena, bo doplačilo tolikšno ikot poštnin-ska (frankaturna) v rednost. Zato pa bo ta znamka (tiskana v .polovico manjši nakladi. Pri tej priložnosti naj omenim, da namerava FK Ljubljana prirediti posebno si|xwniinsk<> svečanost z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši Lovrenca Koširja. O tem pa kaj več pravočasno. Na Slovenskem je 9 filatelističnih društev oziroma klubov z 221 člani: od dru- štev so tri v Mariboru, dve v Ljubljani, po eno pa v Celju, Kamniku, šiški in na Jesenicah. Do lanskega leta so bili jugoslovanski znaimkarji organizirani v Jug. filat. zvezi, ki pa se je po — izstopu hrvatskih filatelističnih društev in klubov — raz-družila. Sedaj sta dve samostojni zvezi: Hrvatski filatelistični Savez (H. F. S.), ki druži Hrvate, in Jugoslovenski filatelli-stičiki Savez (J. F. S.), kjer so včlanjena srbska in — za enkrat še — slloivenska filatelistična društva ozir. klubi. V obeh zvezaih je bilo konec leta 1940. 39 društev z 1391 člani; od tega odpade na J. F. S. 26 organizacij z 964 člani in na II. F. S 13 organizacij s 427 člani, število neorganiziranih filatelistov — mladi1 zlbi-railci pri tem niso šteti — se letos ceni na 3000 do 3500 in te bi bilo treba pripraviti do tega, da ustanove v krajih, kjer še ni filatelističnega društva, svoj klub ozir. da ise pridružijo že obstoječim. Tudi filatelistična mladima maj bi se organizirala, kajti zbiralec-saimotarec, ki hodi po svojih stezicah, tvega, da svojega cilja v zbirainjiu ne lx> uspešno dosegel. Zlasti na srednjih, meščanskih in strokovnih šolali naj bi se ustanovili filatelistični krožki (morda pod okriljem kakšnega že obstoječega. od prosvetne oblasti dovoljenega di jaškega društva). Nič zato, če: bi krožki imeli saimo 10 do 20 članov; za tolažbo Ijovoni, da je med 39 filatelističnimi društvi, ki sem jih preje omeniti, 18 takih, ki imajo manj kot 20 članov. Vrednost vseh jugoslovanskih znamk, izdanih do konca 1. 1940. po Michlovem ceniku je, kot je izračunala neka fila-teliistka. 10.029 dim za rabljene in 18.877 din za nerabljene. V tej ceni pa niso upoštevane nekatere rr|dkosti, Iki jim tudi Vfichlov cenik ne navaja cen. Lov na posebnosti. Naši filatelistični listi ,so zadnje čase ]x»lini .navedb o mnogih t[>ogreškili na Gutenbergovih znamkah in znamkah, izdanih v korisit Jugoslovanske lige proti jetiki ozir. Bojev- ^ niške zveze. Mnogi obsojajo to pehanje za »specialitetami« in po pravici: prava filatelija ni pikolovstvo in iskanje dlake v jajcu, marveč, zbiramo zaradi [zadovoljstva itn vetsel ja, ki ga imamo z znamkami. Zadnjič smo »pohvalili« insko poštno upravo, da je edina od evropskih, ki letos ni izdala novih znamk. No, izkazalo se je, da pohvale ni zaslužila: izšle so tam znamke iste vrste, kot so bile doslej v prometu, a z novim vodnim znakom E (začetnica besedice EIRE = Irska). Neka inlada filatelistka v Italiji je našla med starimi družinskimi papirji in pismi sikupek 8 nerabljenih 10 centesim-skih znamk avstrijske pošt. n e uprave v Lombairdiiji iz lerta 1850. Srečini najdite-ljici se za doto ne 1)0 več treba brigati, kajti za najdeni osmerec bo lahko dobila celo premoženje. »Crni peni« je znamka, 'ki je bila (tudi za današnje, kaj stroge .pojme o lepoti znamke) izredno. le]>o izdelana, kar je gotovo tudi eden od vzrokov, da je takoj vzbudila zanimanje (prva dva dni je bilo prodanih te znamke 600.000 kosov, v vsem času pa, kar je bila v prometu, 'to je od 6. maja 1840. do 9. februarja 184-1. pa skupaj 68,158.080 'kosov), da s« njo in »so-rodinice« kmalu začeli zbirati im da se danes dobi ta znamka sorazmerno lahko in ne predrago. Dražja pa so cela pisma z znamko in žigom: ne.ko takšno pismo z žigom od 6. maja 1840. je bilo predano za 675 švicarskih frankov. Tudi »črnemu peniju« hočejo vzeti pravico prvorojenca. Že leta 1953. so se pojavile vesti, da so bile najdene najstarejše prave poštne znanilke; nekje v Grčiji so dobili med listinami izpred 1. 1840. del i|>ole z znamkami, ki imajo, obliko pravokotnika in v okviru, .sestaviljene.ni iz črt in točk, vtisnjeno vredmost: lepta 40. Tisk je črn na belem papirju; na hrbtu |X)le je datumi in lastnoročni podpis guvernerja i.n obenem poštnega upravnika otoka Poro«, kjer je bila takrat gr- ška državna tiskarna. Zapis na hrbtu pole je iz leta 183.1., kar bi govorilo za to, da so znamke starejše od črnega penija; pisma, franki rana s temi znamkami, pa so znana iz poznejših časov: eno iz leta 1840. (25. dec.) — to je bilo leta 1933. razstavljeno na dunajski filatelistični razstavi — drugo pa je še mlajše. O pomenu in namenu teh znamk — ne glede na to, da jih mnogi smatrajo, za popolne potvorbe — si zgodovinarji znamkarstva niso na jasnem in zato jiili strokovno slovstvo ne omenja mnogo. Švicarski filatelistični listi so že oktobra prinesli barvaste priloge s slikami dobrodelnih znamk, ki naj izidejo meseca decembra (kakšen smisel za propagando!). Švicarska poštna uprava izdaja že od 1913 vsako leto decembra take znamke ped geslom: Pro juvemtute (za mladino) i.n izkupički od njih so vsako leto večji. Od leta 1933. so motivi na teh znamkah ženske* narodne noše iz raznih švicarskih kantonov, na eni od štirili znamk posameznega stavka pa je slika kakega znamenitega Švicarja. Do 1. 1935. je billa njegova slika vedno na znanilki najvišje vrednosti. Zveza švicarskih ženskih društev pa je v tem videla preveliko poudarjanje vrednosti moškega in zapostavljanje ženske in je zato protestirala pri poštni upravi, ki je kavalirsko ugodila pritožbi: od tedaj je slika znamenitih Švicarjev (letos n. pr. Gottfrieda Kelerja, enega najboljših švicarskih lirikov) redno na znamki najnižje vrednosti. Eden najvažnejših pripomočkov pri zbiranju je znamkarju cenik za znamke ali katalog, saj ga obvešča ne samo o cenah, ki so — zlasti pri znamkah držav, ki so takrat ravno v »modi« — močno ižpre-nienljive, sledeč zakonitostim povpraševanja in ponudbe, pa tudi Špekulacije a la haime, marveč še o mnogočem drugem, kar pravi filatelist mora vedeti. Ceniki, ki jih je v Evropi v rabi pet ali šest, izidejo vsako leto; da pa je znamkar še Im)I j na tekočem, izhajajo tildi mesečni dodatki k cenikom. Pri nas je najbolj znan in uporabljiv nemški Michlov katalog. Za tisk vse njegove letošnje naklade je bilo treba 24 vagonov papirja. Zanimivi so oglasi v filatelističnih listih, dražbenih seznamih, cenovnikih itd., kakor: Izpopolnite svojo zbirko znamk prvega stoletja! ali: Bodite tudi Vi znam-kar in začnite graditi svojo zbirko znamk z znamkami drugega stoletja filatelije! — Ti oglasi kažejo, da bo 6. maj 1941 •res pomembna meja v znamkanstvu: mnogi filatelisti bodo is tem d:nem končali nadaljnje zbiranje im bodo v svoji zbirki le še mašili praznine, ki jih povzročajo manjkajoče znamke, še več pa bo takih, zlasti med 'mladino, ki bodo začeli z zbiranjem znamk, izišlih po tem terminu. O W- " VS l * S AH* J 8 B ,/Sola za vaidHike" 8 (Vodi Bogo Pleničar.) Študij srednje igre je brez otvoritvene teorije ineimoigoč. Zato je potrebno teoretično znanje za otvoritvene igre, o kate- 5 rem simo obširno govorili v prejšnjih letnikih »Mentorja«. ^ Vsaik napad mora biti premišljen, dobro 3 organiziran. Jedro vsake partije je boj okoli središča, ki ga moramo pripraviti že pri otvoritvi. Za otvoritev ti siuži teo- j rija, v srednji igri i|>a igra fantazij,a naj-večjo vlago, ki jo prinaša šele mobilizacija. Fantazija se pa ne pokori zakonom, pač pa zgledom. Ob tujih zgledih se tudi pri šahu, kot v življenju sploh, vnemajo lastni. Vendar so tudi 'kombinacije srednje igre 'del šahovske telimike. O tej boimo govorili. Pogilejimo si kralja, kji je obdan s svojimi častniki in kmeti, ipa ga duši unat. Pravkar je napravil rokado in položaj je naslednji: Popis: Beli: Kgl, Dbl, Tel, 'kmeta g2, h2. Črni: KgS, Dd8, Se4. a b c d e f g h Na tun diagramu vidimo preprosto pozicijo iz srednje igre. Cini je na potezi, ker je bil beli pravkar roširal. I.......... Ddfr—d4 šah Na fl se beli ikralj .ne sme umakniti. Črni skakač bi laihko hkrati napadel (kralja in damo s Se4 — d2 šali in razen tega bi Til 11 orna dama dala mat na f2. 2. Kgl — lil ........... Edina poteza. Daiini se je bil ikrailj iskril za svoje kimete. Kaj sedaj? Se2 — f2 šali 3. Khl gl Drugačne poteze ni mogoče napraviti. Sedaj bi čnni lahiko vpostavii ipozicijo, ki jo je imel po prvi potezi s 3.................Sf2 — e4 šali in bi imel priložnost ponavljati te poteze v večnost. Torej remi je že dosežen. A črni misli na zmago. Zato igra: Sf2 h3 šah To je dvojni šah. Dama in skakač sta hkrati napadla belega kralja, ki mora bežati, iker drugega izhoda nima. 4. Kgl — hi .......... Orni bi še vedno laliko vzdrževal večni šah s 4................Sh3 — f2 šah. Toda hoče zimagati in njegov pogum je na mestu. 4 Ddl — gl šah. Kras- na poteza! 3. TelX,gl Sh3—f2 šah mat. Pogosto iboste imeli priložnost braniti se itaikemu matu, oziroma pripraviti ga vašemu nasprotniku. Kombinacija, ‘ki z njo sovražnega kralja zadušimo, je izredno duhovita. , (.Nadaljevanje sledi.) javil. Mat sicer ni sestavljen z najslkrom-nejšimi sredstvi, vendar lx> injegovo le-|x>to dbčutil vsak reševalec. Za 'problemski šah imate talent. — Oba problema št. 3 in 4 ste pravilno rešili. — Naša rubrika Vam je všeč. Seveda iskreno želim, da i)i se dijaki sami udejstvovali v šahovskem kotičku »Mentorja«. Zato vsi dijaki — šahisti na plan! Vsem. Dopise za šahovsko rubriko bom mogel upoštevati že takoj v naslednji številki »Monitorja« le, če jih sprejmem najpozneje do 13. v mesecu na naslov: Bogo Pleničar, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10; po tem 'terminu šahorvslko rubriko zaključim. Problemi. (Nadaljevanje.) Problem št. ?. Beli: Kh8, Dd2, Tf6 in Th4. Črnii: Kh6, Dg6, Lg5 in kmet h5. Dvopotezaiik. Korespondenca. Leopold Govekar, kaplan, Jesenice. — Vaiše dopisnice sem se razveselili. Star šahovski zinanec iz Mentorja«! Kot vse Vaše nekdanje, sta tudi rešitvi problemov št. 3 in 4 pravilni Zeliin si Vašega tesnejšega sodelovanja v naši rubriki. Hvaležen Vam bom za vsak nasvet, za vsako «ipozorilo. Ludislav Petrovčič, dijak drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Problem št. 4 ste pravilno rešili. Rešitev problema št. 3 si natančnejše oglejte v prejšnji številki »Mentorja«. Oglasite se še! Vladimir Virant, dijak, Celje. — (XI poslanih problemov sem enega dames ob- MS «1 abede f g h Problem št. 8. (Vladimir Virant, Celje.) Brili: Kel, Dc3, Ta5, Th7, Lb3, Sc5 in kmeta e7, f5. Orni: Kd6, Da7, Lf3, Lg7, Sl>8, Se6 iui kmetje b4. c6, c7, d7, e5. mm ? ■■ Objavljajmo problem št. 8 — dvopotez-ni,k, ki naim ga je posla] dijak g. Vladi-miir Virant iz Cellja, v originalu tako, kakor smo ga prejeli. Pri kompoziciji problemov je vodilna misel izredno lep, uspešen napad na kralja v natančno določenem številu potez in figur. Vsaka figura imora praviloma imeti svoj pomen in namen. Zato je tna šahovnici .postavljanje figur, ki nimajo odrejene vloge popolnoma odveč, Iker lahko zavajajo v zmotne rešitve. Rešitev pa imora presenečati, če je problem stisnjen na minimalno število figuir. Probleme moramo strogo ločiti od končnic, ki so naravna posledica igrane igre, problem pa je uimetno sestavljena končnica z efektnimi finesami; na eni strani torej proza ali praktična stran igre, na drugi — l>oezij.a. Komponist sestavlja umetne pozicije tako zgrajene, da izražajo izmišljeno kombinacijo v kar se da lepi in stisnjeni obliki. Avtor omenjenega, hvale vrednega problema, je '|>ostavil na desko nekaj nepotrebnih figur (črna Da?, črni Sb8 in črni kmet b6), ki stremijo sicer po estetični prostosti v lastnem ustvarjanju, ne ustrezajo pa zahtevam (gospodarnosti, ker v dobrem problemu ne sme biti nobena figura odveč. Siila problema mora biti skrbno skrita: kletja je vse, figura nič. Rešitev im imena rešilcev problemov štev. 7 in 8 bomo oibjavili. Rešitev problema št. 5. 1. Th4—h6 ......... Ce sedaj črni kmet vzaime belo T: 1....................... g7XTh6 sledi mat z belim kmetom: 2. ,g6—g7 šah mat. Alko pa po prvi potez i belega vleče črni skalkač (poljubno), sledi 2. Th6XLh? mat. Rešitev izrednega problema št. 6. Uvodoma moram povedati, da je mat v 14. potezi na' polju g2 in sne v li. potezi na polju e7, kakor smo napačno označili v 6. številki »Mentorja«. Prosimo oproščen ja! > Er mre humanum est«, pravijo dijaki v šoli, plačilni natakarji in — kakor vidite tudi — šahisiti. Črni ikralj je Napoleon, ki se umilka, ko iga bela skakača neprestano šahirata: 1. Sfl—d2 šah! ......... S to prvo |K)tezo da beli črnemu kralju dvojni šajh (torej tudi hlkrati s kraljico), zaradi česar ne sme črini ‘lovec vzeti ibelega skaikača. Sledijo nujne [h>- teze .črnega: 1........ 2. Se2—c3 šah 3. Sd2—bi šah 4. Sc3—a2 šah 5. Sbl—c3 šali Kbl—a2 Ka2—a3 Ka3—'b4 Kb4—ib 5 Kb5—a6 Cnni kralj seveda ine sime na polje 1>6 zaradi belega kmeta in tudi ne na c6 zaradi bele dame. 6. Sa2—'1)4 šah Ka6—a7 (Polje b7 je zasedeno po beli D) 7. Sc5—ib5 šah Ka7—ib8 8. Sb4- —a6 šah Kb8—c8 9. Sb5—a7 šah Kc8—d 7 10. Sa6- -1)8 šah Kd7- -e? 11. Sa7—c8 šah Ke7- —f8 12. Sl>8- —<12 šah Kf8- -g8 13. Sc8- -e7 šah Kg8- -h 8 14. Kh2 —&2 šah-m at. POMENKI T. K. V vseh treh je nekaj tako neposredno lepega, da so mi kljub pomanjkljivosti v obliki in ritmu všeč. Skušal bom to ali ono vsaj rahlo opiliti, da jo lahko priobčim. Upam, da mi prihodnjič ne bo treba nič več popravljati. S—1—ov. Motivi lepi. a podani so še neokretno. Riteun šepa, ritme pa Vas tu in tam zavedejo v nepričakovane domisleke, ki niso prav nič poetični. »Delavčeva pesem«, ki je še najboljša, bi kar bila, ako ne 'bi 'bili ob in jej pozabili, da je »vložna«, in se zavedali, kako delavec res govori. Mogoče bom tudi katero Vaših priobčil, da iboste videli, da se da [marsikaj z majhno spremembo ile dolbro povedati. Svit. Tudi te tri še niso. Drži še vedno, kar sem Vaim zadnjič povedal. J. V. Izimed poslanih priobčim »Besede s križa«. Druge so sicer oblikovno tudi še dobre, a vendar vsebinsko plehke. V lepih besedah in metaforah mora utripati tudi srce, to se pravi: pesem imora biti doživljena. Izgubljanje v abstraktnost je narejeno, iskano, zato se take manire i zogibaj te! Petkovčan. Kaj posebnega ni, a vendar je še dokaj solidno pisano in priobčim, če bo prostor v prihodnji številki, ko boste odhajali »Na počitnice« za veliko noč. — Ali se ne bi o priložnosti zglasili osebno? Rad bi se z Vami pomenil glede ije-kega Vašega rokopisa, ki ga hranim že nekaj časa in bi ga rad letos priobčil. Dušan. Vse bi bilo dobro in prav, ko bi peli v ustaljenih oblikah. Pa site se navdušili za svobodno obliko verza, ki Vas zavaja v gostobesednost, v kateri se razblini sleherno čustvo in misel. Za začetek je stroga forma le potrebna, da ob njej preizkusite .svojo oblikovalno moč. J. K. Zgodba iz zidanice je prav prijetno in lepo podana, a vsebinsko ne sodi v »Mentor«. Mislim, da Vam jo v kakem drugem listu priobčijo. Zdi se mi, da je Vaše polje proza, ker v pesmih je le nekoliko preveč iskanja in tudi prave prožnosti ni v njih. J. L. Take vztrajnosti in tolike produkcije pri svojih mladih sotrudnikih še nisem doživel, čeprav se z njimi pomenkujem. že skoraj toliko let, kot ste Vi stari. Nič ne rečem, saj so Vaše pesmi motivno zanimive, a manjka Vani še pravega čuta za (pesniški jezik. Sčasoma, upam, se Vam tudi 'ta skrivnost razodene in potem boste spoznali, da ste delali le krivico, ko ste se znesli nad pomenikarjem in ste užaljeno zapeli »Kritiku«: Obraz se ti maliči in pači, iz ust ti pa iporog, zasmeh dojii. Mi v lice pl jot ješ (!) in me sramotiš, srce mi z nožem zbadati hitiš. Besede, stavelk, vse se zdi ti smet, v pepel in prah teptaš naj lepši cvet. Mar res ne veš, da piješ mojo kri? Srce iz pesmic, vedi, mi kipi! Ne mislite, da sem izaradi teh verzov hud. Saj Verjamem, da »kipi srce iz Vaših pesmic«, a dokler 1m> tako in podobno kipelo, bomo zaman čakali na »majlepši cvet«. Da ne obupate, Vaim pa le povem, da so druge mnogo boljše in da celo »Pesem spoiininov«, v kateri ste pokazali, da obvladate gazelo, priobčim. Vse šolske knjige in šolske potrebščine ima v veliki izbiri na zalogi ANTON SFILIGOJ Ljubljana, Frančiškanska ul. 1 trgovina s papirjem, devocijonalijami in knjigami LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 6 v lastni palači Obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4 °/0, proti odpovedi do 5 "/o- DIJAKI! KAM? v NOVO ZALOŽBO (KONGRESNI TRG) Po vse šolske potrebščine! Po risala in risalno orodje za tehnike! Po nalivna peresa, aktovke, torbice! Po vse knjige domače in tuje! Na j večja izbira! Konkurenčne cene! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je na j več ji slovenski pupi-larnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Slovenski dijaki — Slovenska dijakinjaI Tvoja dijaška leta so leta priprave za ono dobo, ko bo narod terjal od Tebe nesebično delo, požrtvovalnost, ljubezen, vodstvo. Zato se že sedaj široko razglej po vsem hotenju in udejstvovanju svojega narodaI Med najpomembnejšimi gospodarskimi pojavi boš našel zavarovalstvo. Vprašaj se: flli je vse zavarovalstvo pri nas v službi naroda? In odgovor: Prva čisto slovenska in nad 40 let svojemu narodu zvesta služabnica je naša VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI Ona kot najmodernejše urejeni zavarovalni zavod zavaruje: proti požaru, streli in plinski razstrelbi, proti nezgodam, proti vlomski tatvini, za zakonito dolžnost jamstva, proti razpoki cerkvenih zvonov, proti razbitju stekla vsake vrste, avtomobile (kasko). Dalje sklepa: življenjska zavarovanja vseh vrst in načinov kakor za primer smrti, za primer smrti ali doživetja, za primer doživetja, medsebojna zavarovanja dveh oseb, terme fixe zavarovanja itd. V pododdelku KARITAS je Vzajemna zavarovalnica organizirala največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji za posmrtnino (pogrebnino) starostno preskrbo in doto. Jamstvena sredstva Vzajemne zavarovalnice znašajo že do 110 milijonov din. Vsak zavarovanec Vzajemne zavarovalnice prejema mesečnik „Našo moč", ki izhaja v 115.500 izvodih. Čitajte gal Tako se boste najbolje seznanili z zavarovalstvom ter z delovanjem naše edine čisto domače zavarovalnice. Dijaške ustanove I Vzajemna zavarovalnica je edina zavarovalnica, ki z 10 dijaškimi ustanovami vzdržuje 10 siromašnih slovenskih dijakov. Šolske poice&ščiM kakor zvezke, mape, peresa navadna In nalivna, svinčnike, risalni papir in risalno orodje, aktovke, nahrbtnike itd. nudi po konkurenčno nizkih cenah TRGOVINA H. NIČMAN - LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA 2