PoStnlna platana v gotovini. j Izhaja vsak torek. Četrtek In fotteco* e Cena posamezni Številki Din, — SO.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OPRT.
Orednfltvo In apravnTSIvo Je v Ljubljani, GradlSče 6tev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — štev. pri čekovnem tfrad** Naročnina ta ozemlje SHS* letno D 60'—, za pol leia D 30*—, za Četrt leta D 15*—, mesečno D 5*—, za Inozen*
LETO V.
LJUBLJANA, dne 4. julija 1922.
'O
s
Sr
•fr'
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K BOO.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Balkanizmi.
Prav. ista zgodba kot svoječasno z avstrijsko trgovinsko pogodbo, se je dogodiia pretekli mesec z nemško trgovinsko pogodbo, kar prav lepo osvetluje razmere v centralnih uradih v naši prestolici.
Kakor je znano, je 18. junija oznanil uradni prestjiro, da so bile prej-šni dan izmenjene ratifikacije v trgovinski pogodbi in da je pogodba z dnem 9. junija stopila v veljavo. Medtem pa je bila trgovinska pogodba že 6. junija dotiskana v »Službenih Novinah« in je imela po čl. 2. zakona o trgovinski pogodbi stopiti z dnem objave v veljavo. Toda kaj se je zgodilo? Omenjene »Službene No-vine« so izšle 6. junija samo v nekoliko izvodih, ki so se razdali po ministrstvih in inozemskim zastopstvom. Od naročnikov ni prejel tega izvoda nobeden. Ne vemo ,na čegavo povelje so bile potem te »Službene Novine« zadržane do 22. junija, šele ta dan so bile razposlane vsem naročnikom, obenem pa so dobile carinarnice (telegrafični nalog, da naj za blago, ki prihaja iz Nemčije, vpo-rabljajo minimalno carino. Tako je javnost šele 23. junija smela zvedeti za to, da je že 6. junija stopila pogodba v veljavo.
Vprašamo sedaj, kdo je kriv, da so morale stranke plačevati do 22. junija maksimalno tarifo? Kdo ,je odredil, da se že 6. jun. tiskane »Službene Novine« konfiscirajo in šele 22. junija razpošljejo interesentom. Ali naj take misterijozne manipulacije z mednarodnimi pogodbami dvignejo naš ugled v inozemstvu? Kakšen vtis dela na kulturne inozemske države, ako se pri nas zavlačuje ratifikacije mednarodnih pogodb po pol ali pa celo preko enega leta, kakor je na primer pogodba z Nemčijo, ki je bila sklenjena že 4. februarja odnosno 5. decembra lanskega leta.
Koliko mednarodnih pogodb imamo, ki niso bile pri nas, dasi je bila naša država na njih udeležena, niti parlamentu, niti zakonodajnemu odboru predložene in še do danes ne ratificirane. Vpirašamo g. dr. Ninči-ča, kaj je z madridsko mednarodno poštno konvencijo, kaj je z nebrojem železniških pogodb, katere smo sopodpisali, da se jih ne objavi.
Enako je z avstrijsko pogodbo za obmejni promet. Časopisi so prinesli že vsebino te pogodbe, ki je bila davno sklenjena, samoumevno brez zaslišanja interesiranih gospodarskih krogov in ki se čuva kot nekaka tajnost in se ne objavi, medtem ko imamo na severni meji v ljutomerškem okraju cele meščanske vojske in dnevne afere radi neurejenega prometa. Tam se hujska na posamezne trgovce, ki so načelniki trgovskih organizacij, češ, da so oni krivi neurejenega obmejnega prometa, se jim ropa in uničuje trgovine, toda naše famozno ministrstvo za trgovino spi spanje pravičnega.
Zunanje ministrstvo se je pretekli mesec zmislilo, da je treba prepovedati trgovcem in inuustrijeem uporabo mednarodno priznanih brzojavnih ključev, kakor so ABC kodeks in drugih, in je dalo poštnemu ministrstvu ta ukaz, ne da bi slavno ministrstvo za trgovino sploh vprašalo. Poštno ministrstvo je takoj prepovedalo uporabo mednarodno priznanih šifriranih trgovskih brzojavk in je celo odredilo, da se morajo že iz inozemstva dospele brzojavke vrniti kot »nedostavilne« v inozemstvo in se ne smejo dostaviti strankam.
Upamo, da ti neodgovorni politiki na vladi, ki se na tak način igrajo z interesi trgovine in industrije nimajo pojma, kaj so napravili škode našim ljudem, ki morajo sedaj pošiljati odprte brzojavke ter plačevati polno pristojbino v zlatih frankih. Cel svet priznava mednarodne brzojavne šifre, samo za nas ne obstojajo. Kako izgleda naš trgovec v inozemstvu po takih ukrepih? Kdo mu bo potem še nudil kak kredit?
Podobni klasični dogodki so se odigrali zadnji čas vsled vesti, da je prepoved uvoza luksuznega blaga ukinjena in da je izvozna carina revidirana. Nekateri dnevni časopisi so v svoji senzacijonelnosti prinesli poročila o sklepih in debatah v pododborih parlamenta kot o gotovi stvari. Posledica je bila vsesplošni naskok na carinarne, naročevanje nujno potrebnega blaga itd. Pozneje se je izkazalo, da so bila vsa ta poročila pre-uranjena in da carinarne doslej nimajo nikakih obvestil o ukinjen ju prepovedi uvoza luksuznega blaga.
Zbornice so se potem obrnile na ministrstvo, ki je eni poslalo klasičen odgovor: V tej zadevi ne moremo nič določnega povedati, kadar in kaj bo, boste čitali v »Službenih Novinah«. Namesto, da bi se uradno pojasnilo trgovskemu svetu, zakaj se zavlačuje objava že davno sklenjenega ukinjenja uvozne prepovedi ali vsaj dementiralo razširjene veste, ne da niti pojasnila.
Interesira nas, ali ni morda tudi v tem slučaju kaka skupina intere-sirana na tem, da tozadevne »Službene Novine« izginejo in se šele po kakih treh tednih razpošljejo v javnost.
Vprašamo, kdo več škoduje drž. ugledu v tu in inozemstvu, ali javna kritika, ki je neizogibna po takih nedopustnih manipulacijah in škodnih ukrepih, ali pa osebe, ki si vedno in vedno dopuščajo takih stvari.
Tri leta že rotimo te oblasti, napravite red pri publikaciji zakonov in naredb, uvažujte načela, ki morajo veljati v vsaki urejeni državi. In namesto uspeha, moramo vedno in vedno registrirati le nove pogreške, ki nam niso v korist.
Dr. R. Pipuš:
Prazniki.
Praznike imenujemo navadno dneve, ki niso namenjeni lastnemu pridobivanju ampak duševnemu in telesnemu razvedrilu. Take praznike poznajo menda vsi civilizirani narodi. Že v stari zgodovini se nahajajo. Navadno so imeli pomen, spominjati narod na važne zgodovinske dogodke, na prirodne prikazni ali ■pa povzdigovati ga v verskem oziru.
Ker je bila v star' na .n državna in cerkvena obiti mr udno združena, pri teh starih narodih ni mogoče razločevati cerkvenih ali verskih od državnih praznikov. Navadno nikdo ni bil vezan, se udeležiti slavlja takih praznikov. Izjema je bila menda le pri hebrejcih, kjer je bilo delo izrecno prepovedano. Ko se jei razširilo krščanstvo, je to po vzgledu Mojzesove vere upeljalo določene dni kot praznike, zapovedovalo njih slavlje ter prepovedovalo težko delo ob teh dnevih. Ti od krščanstva vpeljani prazniki so se z gotovimi spremembami ohranili do današnjega dne, dočim so drugi prazniki starih narodov izginili. Srednji vek in do francoske revolucije tudi novi vek nista poznala drugih praznikov, kakor cerkvene, to je krščanske, katere je pa pripoznavaia tudi država. Šele od francoske revolucije naprej so se začeli poleg teh cerkvenih praznikov uvajati tudi posebni državni prazniki. Temu vzgledu je sledila tudi naia mlada država. Akoprav imajo ti prazniki za prebivalstvo tudi velik gospodarski pomen, so vendar pri nas pojmi o teh praznikih precej nejasni. Temu je krivo to, da so se v zadnjem času odpravili nekateri cerkveni prazniki, na drugi strani pa nejasnost o tem, kdo naj pri nas uvaja državne praznike in pa različno razumevanje besede »praznik«.
Katoliška cerkev*, ki pride pri nas Slovencih v prvi vrsti v poštev, zapoveduje pod kaznimi, ki so določene v kanoničnem pravu, da mora ob nedeljah in zapovedanih praznikih počivati hlapčevsko, to je naporno, pridobitno delo. Od praznikov, ki niso nedelje, in ki so razvidni iz vsakega koledarja, pa je pri nas katoliška cerkev v zadnjem času odpravila sledeče: Svečnico (2. februarja), Velikonočni pondeljek, Bin-koštni pondeljek, Malo Oospojnico (8. septembra). Spočetje Marije (8. decembra) in Štefanovo. Ob teh odpravljenih praznikih se sicer v cerkvi še vedno opravlja svečana božja služba, a udeležba pri njej ni več zapovedana, tudi ni več prepovedano delo, torej tudi ne hlapčevsko delo ob teh praznikih.
Za Slovence, ki so bili poprej pod Avstrijo, torej za jugoslovanske dele nekdanje Štajerske, Kranjske in Koroške dežele, veljajo glede praznikov v bistvu še nekdanji avstrijski zakoni. Za gospodarske sloje pride v prvi vrsti v poštev obrtni red. Ta prepoveduje delo samo ob nedeljah, ne tudi ob drugih praznikih. Tudi novi zakon o zaščiti delavcev prepoveduje delo samo ob nedeljah. To je važno predvsem za industrijo, obrt in trgovino, sploh za vse oruei stanove, za katere velja obrtni red. Za urade in vse občinstvo, ki ima opravka pri uradih, veljajo druga določila. Za sodnijo je v veljavi še § 221 civilnopravdnega reda in § 44 sodnega poslovnika, ki določujejo, da počiva delo pri sodnijah z gotovimi omejitvami ob nedeljah, na Božični dan in v manjši meri tudi ob ostalih praznikih. Kot take praznike navaja sodni poslovnik Novo leto, prazniki Sv. 3 Kraljev, Svečnico, Marijino oznanjevanje (25. marca), Kristusov vnebohod, Velikonočni in Binkoštni pondejlek, Telovo, dan Sv. Petra in Pavla (29. junija), Ma-
' 11.953,— šlev. telefona 553. - PtoCa In loil se v Ljubljani
_________________
ŠTEV. 78.
rijino vnebovzetje (15. avgusta), Marijino rojstvo (8. septembra), Vse svetnike (1. novembra), Spočetje Marije (8. decembra). Štefanovo in deželnega patrona, ki je za nekdanjo štajersko, Kranjsko in Koroško deželo še Vedno Sv. Jožef (19. marca). Za Kranjsko tudi Sv. Jurij (24. aprila) in za okraj Prevalje tudi Sv. Uj (1. septembra), za Prekmurje Sv. Štefan (20. avg.). Ti prazniki veljajo tudi za ostale urade. Za občinstvo je pred vsem važno vedeti, da se ob nedeljah in tukaj navedenih praznikih za občinstvo ne uraduje^ da se torej izvzemši zelo nujne slučaje ,v, teh dneh pri uradih ne opravi ničesar. Važno je pa za občinstvo tudi, da je vsaka prošnja, tožba in pritožba, katero je treba do gotovega dne vložiti pri gotovem uradu, vložena pravočasno, ako se vloži prvi dan po nedelji ali prazniku, s katerim konča rok za to vlogo. Če moram torej gotovo pritožbo vložiti do 29. junija, tedaj jo lahko vložim še tudi dne 30. junija, ker je dne 29. junija praznik. Tu je treba omeniti tudi takozvane norme, to so zadnji trije dnevi Velikega tedna, Velikonočna in Binkošt-na nedelja, Telovo, Božični večer in Božič. Te dni niso dopustne gledališke igre, ples in druge hrupne veselice.
(Konec prih.)
Udeležba slovenske industrije na zagrebškem zboru.
V nedeljo se je zaključil prvi zagrebški vzorčni velesejem, ki je bil organiziran pod imenom Zagrebški zbor in zgrajen na nekdanjem sejmišču v sredini novo rastočega mesta. Bistvena razlika med zagrebškim in lanskoletnim ljubljanskim velesejmom je bila v tem, da je bil ljubljanski lansko leto namenjen v prvi vrsti razstavi domače, tuzemske industrije in da se je v popolnoma malem, omejenem obsegu dovolilo v zadnjem momentu udeležbo inozemstvu. Zagrebški velesejem pa je bil iz prvo početka zamišljen kot mednarodni trgovski in industrijski velesejem, na katerega je bila k udeležbi vabljena Avstrija, Nemčija, Češka, Francija, Poljska, Italija, Anglija in druge države.
Prostor zagrebškega zbora je obsegal 31.000 kvadratnih metrov, od katerega je bilo 9800 kvadratnih metrov zazidanega za izložbene prostore. Prostor lanskoletnega ljubljanskega sejma pa je obsegal okrog 25 tisoč kvadratnih metrov. Vzorčne razstave se je udeležilo okrog 700 razstavljalcev, med njimi 46 direktnih avstrijskih, 25 čehoslovaških, 17 nemških, 12 poljskih ter manjše število italijanskih, madjarskih in švicarskih tvrdk. Znatno število ino^ zemskih firm je bilo reprezentatirano indirektno, po svojih stalnih zagrebških, odnosno drugih tuzemskih zastopstvih.
Udeležba slovenske industrije v Zagrebu je bila zelo impozantna in je obsegala 96 industrijskih in obrtnih podjetij. Kljub temu cela vrsta važnih produktivnih strok iz Slovenije ni bila zastopana.
Razstavni prostor je obsegal industrijsko palačo, ki je bila predelana
2
T 5? O O V S K !	'..1
z velikimi investicijami iz nekdanje jahalnice, dalje iz dveh velikih lesenih paviljonov na vsaki strani industrijske palače, potem 20 privatnih paviljonov in konečno iz razstave strojev na prostem. Razstava je obsegala v glavnem osem skupin, in sicer 1. usnjarstvo; 2. lesna industrija; 3. draguljarstvo in fina mehanika; 4. deželni pridelki, živilna industrija, zdravstvena kemija in kozmetika; 5. papir in grafika; 6. tekstilni izdelki, konfekcija in galanterija; 7. stavbe-ništvo in keramika ter 8. kovinarstvo in elektrotehnika.
Industrije iz Slovenije so se udeležile razstave odnosno vzorčnega velesejma v sledečem številu, in sicer:
V usnjarski skupini je znašala udeležba 8 podjetij iz Slovenije, 3 iz Vojvodine, 3 iz Bosne, 1 iz Srbije, 12 iz Hrvaške In Slavonije in 15 iz Zagreba, od zadnjega števila je velik dal trgovcev z usnjem in usnjarskimi izdelki. Od naših usnjarskih tovarn so bili zastopani Woschnagg & sinovi iz Šoštanja, F. Pototschnig iz Sl. gradca, Laurich L. iz Konjic, Petovia d. d. z Brega, Martinušič in drug iz Ljutomera, Peter Kozina & drug, Ljubljana, A. Podvinec iz Radeč in A. Slamič iz Most.
V lesni stroki je bila udeležba Slovenije še večja in je obsegala že 16 tvrdk, medtem ko je bilo vseh domačih izložnikov 60, od katerih je pripadlo 10 na Hrvaško in Slavonijo, 3 na Vojvodino, 2 na Bosno, 1 na Srbijo in 28 na Zagreb. Izmed Slovencev je omeniti »Dravo«, ki je s svojimi izdelki popolnoma brez konkurence, Klančnik & Kompora, pohištveno mizarstvo iz Maribora, Str-niŠko zadružno pletamo, ki kaže v vsakem oziru znaten napredek, dalje tovarno za podpetnike iz Rimskih toplic, Ivan Seunig, tovarna lesnih klincev, teharsko lesno industrijo, lesno industrijo »Zora« iz Črnomlja, sodarsko zadrugo iz Železnikov, dalje »Kristal« za brušenje ogledal in stekla v Mariboru, ki je napravil odličen vtis, potem industrija gredeš J. Ambrožič iz Ljubnega ter dva kolarja, in sicer A. Globočnik in Prešeren iz Radovljice ter A. Petkovšek iz Logatca. Od tovarniških zalog pohištva je bil zastopan K. Preis iz Maribora z zelo izbranim, dragocenim kakor tudi praktičnim pohištvom.
V tretji skupini so bile med 16 razstavitelji 4 tvrdke iz Slovenije, in sicer Celjska tovama jedilnega orodja »Cinal«, družba z o. z. Jantar na Vrhniki ter združena jugoslovanska tovarna zlatnine in srebrnine »Zla-tarka< iz Celja in končno mehanična delavnica V. Sequardt iz Ljubljane.
Najjačja je bila Četrta skupina, ki je obsegala v celoti 131 razstavljalcev, med njimi le 9 inozemskih tvrdk. — Slovenija je bila v tej skupini zastopana z 21 razstavljalci, ki so zelo častno rešiti svojo nalogo. Med njimi je v prvi vrsti pohvalno omeniti mariborsko in ljubljansko milamo, sve-
čarno Kopač & Co., dalje »Kresniški »Jub«, kemično tovarno v Šoštanju, Knapovsko rudarsko družbo V. Brauns iz Celja, Mariborsko rafinerijo, dr. »Orijent« iz Ljubljane, potem slavnoznano kemično tovarno v Hrastniku, »Vulkan« iz Kranja«, Turinova plavila iz Celja itd. Med vinarji je omeniti Cl. Bouvier iz Gornje Radgone, dalje F. Gučka iz Ptuja, ki je imel lastni paviljon ter Veseliča iz Ormoža in Zemljiča iz Ljutomera. Od živilne industrije pa Vrhniško tovarno mesnih konzerv in tovam& bonbonov Pinter & Weber iz Celja.
V tej skupini je bila živahna udeležba iz Primorja in iz Dalmacije (7), iz Vojvodine (8), iz Bosne 12 in iz Srbije (2). Priznati moramo, da je v tej skupini najbolj očividen in znaten napredek domače industrije, ki razpolaga z dovoljnimi surovinami doma in izdeluje celo vrsto važnih in zelo lukrativnih konzervnih predmetov.
Papirna skupina šteje 42 razstavljalcev, od katerih odpadejo na Slovenijo 4, na Bosno, Vojvodino in Srbijo po eden, 3 na Hrvatsko, ostalo na Zagreb. Prvo mesto so seveda zavzemale Združene papirnice iz Vevč, ki so razstavljale v posebnem paviljonu, dalje sladkogorske in cr-šaške tovarne lepenke in lesovine ter knjigoveška industrija V. Weixl iz Maribora.
Tekstilna skupina se je delila na sledeče oddelke: a) manufaktura in konfekcija, b) krznarstvo, c) galanterija in d) umetne vezenine. Celoletno je razstavilo v tej skupini 108 domačih tvrdk vzorce svojih izdelkov in sicer 14 slovenskh, 3 vojvodinske, 10 bosanskih, 14 hrvaških, 2 srbske, 1 dalmatinska, 64 pa zagrebških. — Med slovenskimi udeleženci je omeniti predvsem tržiško predilnico in tkalnico »Lana«, J. Kunz & Comp., konfekcijsko tovarno »Frande«, jugo-slavenski Lloyd iz Maribora, dalje šešir iz Škofje Loke, Cerarja in M. Kosovo iz Domžal-Mengša, I. Bajželja, sitarja iz Stražišč, ter »Textilia« d. d. iz Ljubljane. Med galanterijo sta bile zastopane dva malo znana, vendar važna podjetja, in sicer bratov Pohlinov iz Kamnika in tovama dežnikov iz D. Lendave v Prekmurju, ki je pesenečila obiskovalce z nadvse okusnimi, najmodernejšimi izdelki. No oddelku za umetne vezenine je izložil poleg krasnih izdelkov hrvaške umetne narodne industrije gd. Dragotin Lapajne iz Žirov raznovrstne iz čipk izdelane vezenine.
V stavbenem oddelku, ki je obsegal večji del le načrte in slike ter malo vzorcev, je zastopala med 16 razstavljalci Slovenijo le Splošna stavbena družba iz Maribora«, ter izdelki d. d. iz Zagorka iz tovaren v Zidanemmcstu in v Pletrovčah.
Konečno je imel kovinski in električni oddelek 184 razstavljalcev, od tega 122 domačih, 28 avstrijskih, 15 čeških, 14 nemških in 5 drugih. Med
domačimi pripade na Slovenijo26, na Vojvodino 8, na Srbijo 4, na Bosno 3 in na Hrvaško 14 ter na Zagreb 57. V tej skupini je bila posebno impozantna skupina izdelkov strojnih tovarn in livarn, Pertinač iz Celja, Kropška železarska in železnoobrtna zadruga, Rebek I., Panonija iz Ptuja, Komet, dalje »Titan« iz Kamnika, »Tribuna« iz Ljubljane, »Volta« »Kovina« in »Akkumulator« iz Maribora in še cela vrsta drugih. Udeležba naših razstavljalcev v Zagrebu je bila zvezana z znatnimi stroški in upamo, da so imeli vsi udeleženci zato tudi obilo kupčijskega uspeha.
V prihodnjih člankih prinesemo kratek opis in pregled hrvaške industrije in obrtov, kakor nam jih je predstavil zagrebški velesejem.
RczšlrlnltB TrgousKl listi
Ing. M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Dalje.)
Izvleček vinske kisline iz destilacijskih
odpadkov.
Preostanki destilacije se navadno izlivajo v potok. V zadnjem času pa se po načinu, ki ga je izumil g. Ordon izvlači iz odpadkov vinska kislina v obliki apnenega tartarata. Proces je zelo enostaven in se zato čim dalj tem bolj razširja ter je pričakovati, da ga bodo vsi prekuhovalci v kratkem Času vpeljali ter tako pridobivali pronukt, ki se zelo lahko proda in ki znatno zmanjšuje stroške za kurjavo. Za ta proces je treba imeti dva bazena, ki se konstruirajo na enostaven način iz 3 cm debelih borovih desk. Po mnenju g. Gur-ža starega kemika iz Kognaca, se jih najbolj ekonomično zgradi n« sledeč način: 4 postranske deske se s pomočjo 4 kljuk, ki se nahajajo v notranjih oglih pritrdijo na podoben način kakor cvetiični zaboji. Dno se pritrdi spodnjem robu na stranice. Deske na dnu in ob straneh morajo biti izžle-bljene in s pomočjo okovanih spon pritrjene. Vsaki bazen ima na enem zidu 1 cm od dna odvajano cev iz bakra, ki prodira v bazen 7—8 cm. Nad njo se postavi druga cev v oddaljenosti erie lakti, ki dovaja v drugi tazen. Prva cev je zaprta z lesenim čepom. Kadar obstoja velika razlika v gladinah med obemi bazeni, se pusti, da se pretekajo tekočine po drugi cevi iz enega bazena v drugega. V nasprotnem slučaju pa se postavi med ta dva in dno posodo, v katero se nateka tekočina iz enega bazena in odtod pušča v drugi bazen. Za 5 hi ske kotle, ki dajo 3—4 hi višine, mora bazen obsegati 12 hi, kar pomeni sledeče dimenzije 180 dolžine, 130 širine, 0.50 metra globire. Vsak bazen mora imeti zadostno kapaciteto, da sprejme 3—4 zaporedna izpraznjenja kotla.
Predelava vinskega kamna.
V prvi bazen se natoči 3—4 vsebine kotla ter se jih pusti tam stati 8—10 ur, da se padavina legne na dno. V ta namen se izbere oni čas, ko se peče pravi konjak, ker se njegov preostanek odtoči iz bazena. Ko se je padavina polegla, se previdno s pomočjo črpalke katere se more zelo počasi gibati izčrpa tekočina v drugi bazen. Padavina iz prvega se bazena iztoči skoz odprt in na dnu in se posuje po travnikih, ker je azotasta, ter služi kot gnojilo. V čisto tekočino drugega ba-zeha pa se pri meša apneno mleko, katero se mora poprej pasirati skozi fina sita (štev. 60). Po zmešanju se vleže vinski kamen na dno.
Da bi se čim bolje odvojil vinski kamen in bil čim najbolj čist, mora se tekočino malo okisati in v nje se nečistost drži v raztvori. Izvleči se mora samo 80—90o/o ki seline. Sivorjavkasta barva kaže stopinjo nasičenja. Temnor-java barva kaže popolno nevtralnost. Sicer pa, se mora ako se pokaže rjava barva, to je, ako ja tekočina nevtralna, kar se preizkuša s pomočjo lakmusovega papirja, dodati sveže vinine, da se tekočina nalahko zakisa. Vinski kamen pada za 5 do 6 ur na dno ter se tam izpira. Vinski kamen se čisti od nečistosti, ki jo vsebuje s svežo vi-nino, mešano z vodo, in ko se izčisti sc presuje. Potem s2 napolni v vrečo, da se odcedi. Kamen je žoltast ter se dobavlja tudi v zelenem stanju. V sre-dnjedobrih letinah se dobi na hi vina 1 kg zelenega vinskega kamna. Cena 100 kg vinskega kamna znaša 30—35 predvojnih vinarjev, kar pomeni, da se od hi vina dobi 0,30 vinarjev, s čemer se popolnoma plača kurjavo za preku-hsnje. Prekuhovalec izvršuje to v času brezdelja. Sito in vrečo dostavijo kupci vinskega kamna.
XIV Produkcija kisa v naši državi.
Pri nas se producira kis iz vina, češpljeve čibre, iz alkohola in pri suhi distilaciji lesa. Vinski jesih, ki je najboljši se ne izdeluje na tovarniški način, marveč kot neka vrsta domača industrija v svrho izkoriščanja pokvarjenega vina. Izdela se ga maio, in ne zadostuje za konzum v tuzemstvu, niti v vinorodnih krajih Dalmacije. V Dalmaciji se računa da se pokvari okrog 5 do 8000 hi vina, od katerega se en del prekuha v žganje, drugi del pa porabi za izdelavo kisa, vendar to niti ne zadostuje za kritje potrebe kisa v Dalmaciji, kamor se je iz Trsta in Reke uvažalo okrog 1500 hi kisa. Podjetje, ki bi izdelovalo fini kis iz dobrega vina za potrebo boljših hotelov in premožnejšega prebivalstva, pri nas sploh ne obstoja. Zato bi bilo želeti, da bi se pri nas uvedla fabrikacija takega finega kisa. Pri izdelavi kisa iz alkohola se dobiva 10„/° kisova esenca, ki se potem razredči za vporabo na 4o/° ali manj.
V Srbiji so obstojale take tovarne samo v Beogradu. Od teh tovaren obstoji sedaj samo še g. Nikoličeva, ki
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trsom
(4. nadaljevanje.)
»Res je,« pripomni gospod Feld-bach, ./trgovci so imeli takrat veliko lažje življenje v primeri z našim današnjim. Železnica, brzojav, telefon, in brzopamiki so svet zmanjšali^ in približali ljudi med seboj. Današnji trgovec mora biti doma na vseh tržiščih. Svojo korespondenco, brzojavno in pismeno, mora urno reševati, upoštevati vse mogoče slučaje pri svojih načrtih in ako se mu eden izjalovi, mora takorekoč že isti hip imeti drugega v glavi.. Toliko duševnih zahtev se stavi na trgovca, kakor skoraj v nobenem drugem stanu ne. Vešč jezikov, poznati mora denarni promet, špedicijo in vožnjo po morju, izurjen v poznavanju blaga, vedeti mora, kaj posamezne dežele potrebujejo in kaj izvažajo, podkovan v zemljepisju, in končno se mora tudi v svetovni politiki toliko spoznati, da ga ne bodo nepričakovani do-
godki iznenadili — vse to se zahteva od današnjega trgovca in zlasti od onega, ki se bavi z: uvozno in izvozno trgovino, če hoče napredovati.«
»Saj je bilo vendar tudi že v prejšnjih časih nekaj trgovskih podjetij, ki so občevala s tujimi deželami,« pripomni Fric.
»Gotovo so bili tudi že takrat veletrgovci z bistrim pogledom in da-lekosežnimi načirti,« odvrne oče, »toda izpeljati so mogli te le, če jih je ščitila in podpirala domača vlada. Tako vidimo na pr. v Angliji in v lepih in bogatih kolonijah Nizozemske, kaj premore trgovina, če ima za seboj močno vlado. Nasprotno pa opazimo tiste čase v Nemčiji, kako je vsled slabosti in needinosti v državi trgovina propadala, in kako so to druge države izrabile’ v svoj prid.«
»Najlepše kolonije sp si znali za-sigurati Angleži,« pravi gospod Krej, »toda, kdor misli, da so jimi te kar take, kot so zdaj, (padlie v naročje, ali da so morebiti znali drzne in srečne naskoke delati, 4a *se zelo moti, in pravičnost, katero moramo priznati tudi svojemu najhnjžfemu nasprotniku nas sili, da moramo odločno pobijati
to krivo mnenje, ki je ponekod pri nas razširjeno. S tem, da se pridobi kolonije, ni še nič storjenega, znati se jih mora predvsem tako upravljati, da prinašajo koristi in za to je potrebna drznost, podjetnost in vztrajnost, in tudi denarnih žrtev se ne sme ustrašiti. Da so ravno Angleži mojstri v tem oziru, nam jasno dokazuje zgodovina njihovih kolonij, predvsem Indije. S težkim trudom in delom so Angleži dosegli to, da jih danes zavidamo za njihove kolonije. Prišli so večkrat zelo kritični časi in delničarji so izgubili včasih že velikanske svote, toda kljub izgubi so upali naprej na končni uspeh, in na ponovni poziv k podpisavanju novih delnic so se zopet odzvali vsi, kot en mož. — Tako znajo Angleži delati kolonije! Po padcu Napoleona se je Anglija zopet lahko v miru posvetila delu v kolonijah in bila je do najnovejšega časa ne samo gospodarica na morju, ampak držala je v svojih rokah uzde svetovne trgovine. Pozneje ji je zlasti Nemčija začela delati konkurenco, kjer je po zaslugi vlade in vztrajnosti in pridnosti prebivalstva začela trgovina in industrija delati velike korake v napredku.«
D |r u g o poglavje,.
V trgovski pisarni. — Sistematična razdelitev dela. — Obravnavanje korespondence. Kaj se vse zahteva od trgovskega učenca.
Prokurist kot učitelj.
Hitro so minuli kratki tedni do dobe, ki je bila določena za vstop mladih Feldbachov v očetovo trgovino. — Zgodilo se je, kot je proroko-val gospod Krej; bratranec gospoda Bruckmanna je bil namreč takoj pri volji, sprejeti Feldbachove predloge. Predaja in prevzem trgovine se je izvtršila gladko in hitro. Vsi odjemalci in korespondenti so bili takoj obveščeni, da sta se obe tvrdki spojili v eno. Zapisniki starih, kakor tudi na novo prevzetih zalog blaga in drugih vrednosti so bili že končani. — Knjige prejšnje Feldbachove trgovine so -zaključili, ker se je začelo s 1. oktobrom novo kupčijsko leto. Sorazmerno z razširitvijo trgovine je gospod Feldbach razširil tudi pisarniške prostore, ki so zdaj obstojali iz treh velikih prostorov. Najprej je bila splošna pisarna, kjer so sedeli razun knjigovodja še štiri mladi ljudje, od tu se je prišlo v sobo učencev,
TRoovški list
3
izdela 1000 hi kisa. Ostale tovarne g. Golubovskega, Friza itd. pa so prenehale delovati.
V Bosni in Hercegovini je obstojala tovarna alkohola in kisarna Stock-hammer v Sarajevu kot prva Bosanska tovarna kisa v Sarajevu. Letna produkcija je znašala okrog 10.000 hi 100/° kisa. Ta se je porabil v Bosni in Hercegovini ; nekoliko se je izvažalo tudi v Dalmacijo in Slavonijo, po kritju potrebe v Bosni in Hercegovini. Razen te tovarne obstoji še neka mala tovarna v Bahovem.
V Črni gori ne obstoja nobena kisarna, marveč se krije potreba z vinskim kisom. Na Hrvaškem in v Slavoniji se producira okrog 3.000 hi vinskega ip sadnega ter jabolčnega kisa. Tam obstoja 6 tovaren za kis, ki producirajo letno okrog 25.000 hi 10% kisa. V Zagrebu se nahajajo 3 tovarne 1 v Karlovcu in 2 v Varaždinu, od katerih producira ena 7-8000 hi, druga pa 3000 hi. Kis se prodaja po Hrvaškem, Slavoniji in Bosni.
V Sloveniji obstojajo 3 kisarne, in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru. Tovarna v Celju producira okrog 2000 hi letno. Dokler vino ni bilo tako drago,
„ je Kleinoschegg v Mariboru produciral tndi vinski kis, ki ga je prodajal v nemškem delu Štajerske.
V Vojvodini obstoji 14 tovaren za izdelavo kisa iz alkohola in sicer v Apatinu z letno produkcijo 1.560 hi; v Bezdanu z letno produkcijo 750 hi; v Odacih 840 hi; v Kuli 1.080 hi; v Kolutu 840 hi; v Palanki Brača Adelberg 2.160 hi; Marko Marcikovič 750 hi; v Subotici 2.640 hi; v Srbobranu 1.200 hi; v Brestovcu 1.560 hi; v Novem ba-du Rajner 2.280 hi, KOnigstater 4.320 hi; v Somboru Zlatoje Todorovič 900 hi; v Vršacu 2.000 hi; v Žombolji 500 hi.
Kis se je prodajal v Bački, Banatu, v virovitiški, sremski in peštanski županiji, v Bosni itd. S malimi izjemami so skoro vse tovarne kisa in alkohola v rokah tujih državljanov. V Vojvodini se je tudi uvozilo okrog 6.000 kg kisove esence. Kisovi esenci, ki se pri-doDiva iz ^alkohola konkurira kisova kislina, ki se pridobiva pri destilaciji lesa ali pa se sintetičnim potom izdeluje iz acetilena. Pri nas obstojata 2 tovarni kisove kisline, ki se pridobiva iz kalcijevega acetata in sicer je to Gutmanova tovarna v Belišču v Slavoniji in tovarna g. Milišiča v Beogradu. Tovarna v Belišču destilira samo les in dobiva kalcijev acetat ter iz njega pozneje Čisto kisovo kislino. Milišičeva tov. pa dobiva kalcijev acetat iz Tesiča, ki ga izdeluje. Te dve tovarni ne producirata zadostne množine ocetne kisline, marveč se jo še (enkrat toliko uvaža. Destilacijsko podjetje za les v Tesliču v Bosni ima namen, osnovati tovarno za očetovo kislino, da bi vsaj en del svojega kalcijevega acetata predelavala v očetovo kislino. Prednost octove kisline je njen lahek prevoz, ker je 80—% ter stane njen prevoz 8 krat manj kakor prevoz kisove esence iz alkohola z 8 do 20°/0 tako močnejša kislina pobija sla-bejšo.
Nevarnega konkurenta je dobila octova kislina v tovarnah za izdelavo sincetične octove kisline iz acetilena, ki je cenejša, akoravno je slabejša, ker vsebuje mravljično kislino, ki je zdravju škodljiva. Ker se v trgovini ponarejajo vrste kisa ter se prodajajo kot vinski kis, kis iz alkohola ali esenc kot kis iz špirita, kis od esence, moralo bi se predpisati za vsako prodajo jesiha točno deklariranje izvora in procentne vsebine kisove kisline. To zadnje je važno, da se ne bi vršile goljufije glede vsebine. Ker se nekje naleti, da se razredčene mineralne kisline prodajajo za kis, bi se moralo tako škodljivo falsi-ficiranje najstrožje kaznovati. Iz teh vzrokov bi bilo treba kis mnogokrat preiskati v kemičnih preizkuševališčih.
(Dalje prih.)
LitograOčno črnilo
THE REX CO., LJUBLJANA.
Nazadovanje svetovne produkcije cinka.
Svetovna produkcija cinka se je zbog velikega vprašanja po tem meta-lu v zadnjih dvajsetih letih pred vojno poleg produkcije bakra največ, namreč trikratno povečala. V isti meri je pa po letu 1913, ko je produkcija cinka dosegla vrhunec, utrpela produkcija tega metala, vsled izbruha vojne in svetovne krize v metalni industriji, ki ji je sledila, med vsemi metali največji padec. Vzpostavitev in oživitev metalne industrije je povzdignila produkcijo cinka, ki je znašala v letu 1918 en milijon ton in je do leta 1919 padla na 648.000 ton, v. letu 1920 zopet na 715.000 ton, a v letu 1921 na približno 800.000 ton. Ako porazdelimo produkcijo cinka glede količine, ki pripada na Evropo, oziroma na Ameriko, bomo ugotovili, da sta oba kontingenta v zadnjih desetih letih menjala uloge. Evropa, ki je bila pri svetovni produkciji cinka udeležena s 69 odstotki, je padla na 33 odstotkov, med tem, ko je udeležba Amerike, ki je znašala v letu 1911 samo 31 odstotkov, v letu 1920 narastla na 62 odstotkov, torej dvakratno.
Pri tem nazadovanju svetovne produkcije surovega cinka, ki znaša skoro dve tretjini predvojne količine, so vse vojujoče države približno enako prizadete, med tem ko producirajo nevtralne države, kakor Španska, Švedska in Norveška za 50 odstotkov več nego pred vojno. Ta prebitek produkcije, so oddajale imenovanje države začasno na račun omejitve lastne uporabe surovega metala voju-jočim državam, sedaj pa ga že upo-trebijavajo v lastni metalni industriji. V Nemčiji sami je produkcija cinka, ki je znašala v letu 1911 250.000 ton, padla na 99.000 ton v letu 1920. Vzroki nazadovanja produkcije cinka v Nemčiji ležijo v nazadovanju upo-
ali v »kolegij«, kot jo je krstil Ernst, tretja soba, najsvetejše, je bila pisarna gospoda Feldbacha in njegovega prokurista. — Štirje mladi učenci, sinovi gospoda Feldbacha, so danes s 1. oktobrom nastopili svojo novo službo.
Gospod Krej jim je dal za prvo silo kopirne knjige zadnjih let, da jili preštudirajo, in tako vidimo naše znance sedeti na stoleh za pulti, globoko zatopljene v novo čtivo. Kmalu pa jih prekine prokurist, ki vstopi v sobo:
»Došlo korespondenco dam zdaj v prvo sobo,« pravi gospod Krej, »od tam pride zopet nazaj k vam. Vsa pisma, depeše in vse fakture gredo po vrsti, pričenši pri Kurtu skozi vaše roke. Preberite vse hitro, toda vendar pazljivo in skušajte po možnosti, zapomniti' si imena in bivališča posameznih piscev. Če vam namreč ostanejo enkrat imena v spominu, boste si lahko zapomnili tudi izdelke, katere posamezni potrebuje, oziroma ponuja, im sčasoma vam ostanejo v glavi tudi cene, pogoji in druge posebnosti. Spomin je za trgovca največjega pomena in zato ga mora vedno gojiti in krepiti. Nava-
diti se morate, hitro, toda sigurno misliti, da boste mogli premišljeno in samostojno delati. — Vsako pismo, kakor sploh vsako pisanje, ki gre skozi vaše roke, opremite z začetnimi črkami svojega imena, ali pa s kakim drugim določenim znamenjem v dokaz, da ste ga prebrali. Adolf, ki zadnji prejme korespondenco, napravi na 'pismih nadpis, to je, zloži jih po dolgem tako, da dobe vsa enakomerno obliko in napiše na njihovi zunanji strani zgoraj na robu letnico, imei odpošiljatelja z njegovim bivališčem in spodaj datum,, kdaj je pismo došlo. Pod ta datum napiše pozneje tisti, ki na pismo odgovori, datum, kdaj se je odgovor odposlal. — Dopisnice in pisma, ki so* popisana na obeh straneh, se zložijo v belo polo papirja in se jih nanjo pripne. Na to polo se zaznamujejo naslovi in drugi podatki. Pozneje si bomo omislili registraturne ovoje, da nam ne be treba delati nadpdsov na pismih, in s pomočjo katerih se more korespondenca veliko bolj pregledno shranjevati. — Ko boste pregledali pošto, ki danes itak ni velika, vam bom dal nadaljna navodila.
(Dalje prih.)
rabe surovega materijala pri nemški metalni industriji. Svetovna uporaba surovega cinka je v zadnjih desetih letih padla za eno tretjino, in sicer od približno enega milijona ton na 667.200 ton, med tem, ko je evropska uporaba sama padla za polovico, namreč od približno 700.000 ton na 350.000 ton.
Sorazmerno s položajem na svetovnem tržišču in z rastočo ponudbo so se tudi gibale cene v Londonu le>-ta 1921 pod bazo preteklih let. Medtem, ko je dosegla angleška tona cinka v letu 1911 najvišjo ceno 58 funtov sterlingov in najnižjo 34 funtov sterlingov, in je cena v letu 1920 narasla celo na 64 funtov sterlingov, z minimalnim iznosom 24 funtov sterlingov, so varirale cene v letu 1921 med 28 in 24. V Nemčiji so se cene cinku v letu 1920 z ozirom na oscilacijo valute spreminjale med Ow in 1200 markami za 100 kg. Koncem leta 1921 je dosegel metal zbog katastrofalnega padca marke svoj rekord in je originalni surovi cink no-tiral 1750 mark. V Newyorku so se v letu 1921 gibale cene za cink med 120 in 92 dolarji za tono.
—
Izvoz in uvoz.
Odobrenja za uvoz. I. Po odredbi ministra za finauce I. br. 8725 z dne 9. junija t. 1., morajo odbori pri Narodni banki za kontrolo trgovine z devizami in valutami pri izdajanju odobrenj za uvoz odslej zahtevati od vseh uvoznikov, ki ne prosijo odobrenja za nakup devize, pismeno izjavo, kako so plačali ali kako nameravajo plačati kupnino za blago, glede katerega se zahtevajo odobrenja za nakup devfz. — Prosilci jamčijo moralno in materijalno za navedbo v izjavi. Ce bi odbor smatral, da izplačilo kupnine ne odgovarja določilom pravilnika, ne bo uvozniku izstavil zaprošenega odobrenja ter vsak tak slučaj prijavil generalnemu inšpektoratu z izjavo uvoznika in vsemi tozadevnimi spisi v odločitev. — II. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je z odlokom I. br. 7156 z dne 28. maja 1. 1922 odredil: a) po rešenju ministrskega sveta I. br. 1957 z dne 25. februarja 1922 mora vse račune overiti trgovska zbornica. Če pa je računu priloženo spričevalo o izvoru blaga, tedaj mora biti to spričevalo overovljeno po trgovski zbornici. Če pa predloži prosilec račun ter ne reflektira na nakup devize, se označi na račun, da se dovoljuje uvoz blaga, v kolikor ni zabranjen po rešenju min. sveta C br. 13.381 z dne 1. marca t. 1.	V tem primeru se
označi faktura s	pristavkom »brez
prava na nakup devize«; b) Odbori za promet z devizami in valutami ne smejo izdajati pod nobenim pogojem odobrenj za nakup deviz in valut kot v valuti države, v kateri je izstavljena faktura odnosno	potrdilo trgovske
zbornice o. izvoru blaga. Če se torej glasi faktura na drugo valuto kot valuto države, odkoder je blago, se izdava odobrenja na valuto države, iz katero se je blago uvozilo in sicer proti vrednosti, ki odgovarja vsoti naznačeni v fakturi. V praksi se bodo torej izdajala odobrenja za fakture iz Nemčije v markah, iz Avstrije v avstrijskih kronah, iz Švice v švicarskih frankih itd. Predpostavljamo, da so take fakture potrjene po kompetentnih nemških, avstrijskih, švicarskih itd. zbornicah. 3. Da se ne zavlačuje rešitev prošenj in izdaja odobrenj, se stranke ponovno opozarjajo na obveznost kolkovanja prošenj in prilog, in sicer se morajo kolkovati: a) prošnje s kolkom 2 Din.; b) obveze s kolkom 2 Din.; c) vse druge priloge s kolkom 50 par; d) za vsako odobrenje se mora priložiti prošnji še posebej kolek za 5 Din. Prošnje, ki ne odgovarjajo tem predpisom bodo odbori za promet z devizami in valutami odslej odklanjali.
narodno jospodarske zadeve.
Trgovina.
Ustanovitev avstro-madžarske trgovske zbornice.— 19. avgusta se je ustanovila na Dunaju avstro-madžarska trgovska zbornica; istočasno se jc ustanovila v Budapesti društvo madžarsko avstriskih gospodarskih organizaci. Obe
organizaciji se bosta brigala za pospeševanje medsebojnih trgovskih aktov In se jim je z vladne strani zagotovilo konstantna podpora.
Industrija.
Industrija cigaretnega papirja na Madžarskem. Madžarska vlada je že pred dolgim časom zelo visoko obdavčila vse vrste cigaretnega papirja, ki se je uvažal iz inozemstva na Madžarsko. Sedaj je uvoz tega papirja v interesu domače industrije popolnoma prepovedala. Ta naredba je povzročila občutno škodo celi vrsti inozemskih tovarn za cigaretni papir. Da ne bi izgubile madžarskega tržišča, je že več inozemskih tovarn za cigaretni papir ustanovilo svoje filijale v Budapešti in se nahajajo že v obratu. Produkcija pa znatno presega potrebo.
Francoski Interes za galicijski In romunski petrolej. Francoska vlada je odposlala dva inženera v uradni misiji v Galicijo in na Romunsko, da pregledata petrolejska polja teh pokrajin. Inženera imata nalogo da napravita poročilo za francosko vlado glede sans, katere bi imela nivesticija francoskih kapi-talov petrolejski indnstriji' Romunije in Galicije.
Donarstvo.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: 1. Po odredili gospoda ministra za finance i. broj 8725 z dne 9. junija t. 1. morajo odbori pri Narodni bauki za kontrolo trgovine z devizami in valutami pri izdavanju odobrenj za uvoz odslej zahtevati od vseh uvoznikov, ki ne prosijo odobrenja za nakup devize, pismeno izjavo, kako so plačali, ali kako nameravajo plačati kupnino za blago, glede katerega ne zahtevajo odobrenja za nakup devize. — Prosilci jamčijo moralno in materialno za navedbe v izjavi. Če bi odbor smatral, da izplačilo kupnine ne odgovarja določilom pravilnika, ne bo uvozniku izstavil zaprošenega odobrenja ter vsak tale slučaj prijavil generalnemu inšpektoratu z izjavo uvoznika in vsemi tozadevnimi spisi v odločitev. — 2. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je z odlokom I. br. 7156 z dne 28. maja 1922 odredil: a) Po rešenju Ministrskega Sveta I. br. 1957 z dne 25. februarja 1922 mora vse račune overiti trgovska zbornica. Če pa je računu priloženo spričevalo o izvoru blaga, tedaj mora biti to spričevalo overovljeno po trgovski zbornici. — Če pa predloži prosilec račun ter ne reflektira na nakup devize, se označi na računu, da se dovoljuje uvoz blaga v kolikor ni zabranjen po rešenju Ministrskega sveta C. br. 13.381 z dne 1. marca t. 1. V tem primeru se označi faktura s pristavkom »brez prava na nakup devize«. — b) Odbori za promet z devizami in valutami ne smejo izdajati pod nobenim pogojejm odobrenj za nakup deviz in valut v drugi valuti kot v valuti države, v kateri je izstavljena faktura odnosno potrdilo trgovske zbornice o izvoru blaga. Če se torej glasi faktura im drugo valuto kot valuto države, iz katere se je blago uvozilo in sicer proti vrednosti, ki odgovarja vsoti naznačeni v fakturi. — V praksi se bo torej izdajalo odobrenje za fakture iz Nemčije v markah, iz Avstrije v avstr, kronah, iz Švice v švicarskih frankih itd. predpostavljeno, da so take fakture potrjene po kompetentnih, nemških, avstrijskih, švicarskih itd. zbornicah. — 3. Da se ne zavlačuje rešitev prošenj in izdaja odobrenj, se stranke ponovno opozarja na obveznost kolkovanja prošenj in prilog in sicer se morajo kolkovati: a) prošnje s kolkom 2 Din.; b) obveze s kolkom 2 Din; c) vse druge priloge s kolkom 50 par; d) za vsako odobrenje se mora priložiti prošnji še pogebej kolek za 5 Din. — Prošnje, ki ne odgovarjajo tem predpisom, bodo odbori za promet z devizami in valutami odslej odklanjali.
Udeležba češkoslovaških bank pri novi avstrijski notni banki. Kakor poroča »Čas«, bodo prevzele češkoslovaške banke del glavnice avstrijske notne banke, in sicer 20—30 milijonov švicarskih frankov.
Valutna reforma na Grškem. Na Grškem se je na podlagi zakona, ki je stopil v veljavo dne 8. aprila napravilo poskus valutne reforme, ki se je do s .daj kakor poročajo, popolnoma posrečil. Finančna reforma, vsebuje združenje devalvacije (žigosanje bankovcev), ob-
4
TROOVSKI LIST
vezno posojilo in sistem premij za hranitve in se tako vsaj deloma približuje primeru Čehoslovaške. Bankovce se je prerezalo na dve polovici, in samo ena polovica velja za kurantni denar s 50. o/0. vrednosti celega bankovca. Druga polovica služi samo za podpisovanje narodnega posojila, ki se takoj obrestuje, ter se ima tekom 20 let amortizirati. Posledice devalvacije so bile takojšnji porast Grške valute napram vsem drugim devizam.
Carina.
Znižanje carine na sladkor v Italiji.
Ga/./.etta Offrciale« objavlja dekret, potom katerega se carinsko doplačilo na sladkor za kampanjo 1922-23 zniža. S tem se uvoz sladkorja iz inozemstva zelo olajša. Vlada si pa pridržuje pravico, da povzdigne carino tudi že tekoin letošnje kampanje, ' ako bi cene inozemskega sladkorja tako padle, da bi mogle škodovati domači sladkorni industriji.
' Bolgarski agio pri carinskih pristojbinah. V Bolgariji se računa pri pla-čanju carine v papirnatih levih 1100 odstotni agio. Poleg carine je plačati še oktroe-pristojbino, ki znaša 20 odstotkov carinskega iznosa.
Informacijski biro v Černovicah. Kakor pri trgovski in obrtniški zbornici v Regat-u (Romunija), tako se bo sedaj tudi pri Bukovinski trgovski in obrtniški zbornici ustanovil trgovski informacijski biro, ki bo izdajal poleg
komercijelnili informacij, tudi statistične podatke.
Promet.
Prometne omejitve. Vsled prenapol-njenja postaj s tovorom je do nadalj-nega ukinjeno sprejemanje robe v vozovnih nakladih, ki je v prometu preko Ljubljane namenjena za postaje vzhodno Bubnjarcev. Dovoljeno je sprejemati živad, brzopokvarljivo in brzovozno robo. Že sprejete in medpotne pošiljke še lahko iztečejo. — Sprejemanje in odpošiljanje carinske in necarinske sporovozne komadne robe, ter sporo-vozne robe v vozovnih nakladih kakor tudi >Hangartrausportov« za postaje s prehodom Sisak je počenši od 3. julija t. 1. do nadaljnega ukinjeno. Izvzeto je: premog za državne železnice, apno, brzopokvarljiva roba, režijske in vojaške pošiljke, ter pošiljke, ki prihajajo na račun reparacije iz Nemčije in one, ki so naslovljene na kraljevo srbsko akademijo v Beogradu. Že sprejete in medpotne pošiljke naj iztečejo. — Sprejemanje in odpošiljanje robe v vozovnih nakladih za postaje preko Bubnjarcev je do nadaljnega ukinjeno. Izvzeto je živad, brzopokvarljiva roba in brzovozno blago. Že sprejeto lahko izteče.	#
Odložena železniška konferenca. V Benetkah se je imela začeti 12. t. m. konferenca nadsledstvenih držav glede vprašanja južne železnice. Med tem je pa italijanska vlada sporočila naši vladi; da se konferenca odloži za nekaj dnij.
Dobava, prodaja.
Dobava krušne moke. Dne 5. julija tl. ob 10. uri dopoludne se sklene v divizijski intendanturi Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba za dobavo 120.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-bljani interesentom na vpogled.
Dobava moke, testenin, fižola In masti. Odelenje za mornarico v Zemunu sklene dne 15. julija tl. ob 11. dopoludne d rektno pismeno pogodbo za dobavo 8 vagonov krušne moke, 2 vagona testenin, 2 vagona fižola in 2000 kg masti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Nov tiskovni zakon. Minister pravde g. L. Markovič je izgotovil načrt zakona o štampi. Minister bo predložil te dni načrt ministerskernu svetu na oceno.
Parlamentarna komisija. Čez
nekoliko dni odpotuje iz Beograda parlamentarna komisija ki ima nalogo, da obišče vse oblastne agrarne direkcije, in pogleda celo njih delo glede izvršitve agrarne reforme.
Pridelek sljiv v Bosni. Ne glede na to, da je bila v preteklem letu zelo oj-
stra zima, je vendar pričakovati po poročilih, katere je dosedaj dobilo trgovinsko ministrstvo, da bo pridelek sljiv nenavadno ugoden.
Konzulatu Češkoslovaške Repu-dllke v Ljubljani je čast sporočiti, da se po odloku Ministrstva trgovine, prejšnjega Urada za zunanjo trgovino v Pragi, pristojbina za uvoz lesenih igrač vsake vrste car. št. 355 in 360 ter pa-pirnatin in suknenih igrač car. štev. 299 povišuje z 2 odstotka fakturovane cene počenši z 22. majem 1922. na 5 odstotkov fakturovane cene.
Produkcija piva na Čehoslovaškeiu. Na Čehoslovaškeiu je sedanja produkcija piva napram predvojni produkciji zelo padla. Pred vojno je znašalo pro-izvodstvo čehoslovaških pivovarn letno 13 milijonov hektolitrov, v pretekli kampanji je še doseglo približno 7 milijonov hektolitrov, a letos bo znašalo samo okoli 4 in pol milijone hektolitrov. To padanje ima vzrok v konstantnem rasenju -cen surovin ter produk-cijskih stroškov, kar ima za posledico podraženje piva in padanje konsuma. Zbog visokega tečaja čehoslovaške krone je izvoz piva v Avstrijo, Jugoslavijo in Nemčijo znatno padel. Vsled prohibicije« je tudi onemogočen izvoz v Zedinjene države, ki so tvorile eno najvažnejših tržišč za češko pivo. V primeru s kapaciteto čeških eksportnih pivovarn so izvožene količine neznatne; v letu 1921 se je izvozilo samo 256.019 hi.
Esence zn žganje In likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sodne arome za hrezolk. pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esend za kandite In sladčlce.
Sfldnl eterl v trek različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soKI:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni »	»	»	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Srečko Potnik, Ljubljana,
Metelkova ul. 13, vis-a-vis Belg. voj.
Na veliko in malol
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: iiGRITZNER“, Igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Erjavec S M
PRI »ZLATI LOPATI** trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Milhleisen) nasproti Krlžanske cerkve.
I Ma daljno prodajo j
| 6/)ianat francosko žganje.	j
j Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah i *	pri	tvrdki	FRANC GULDA v Mariboru.	j
Najbolj^	iSjjSlnMM	»SALONIT
zdelan iz znanega cementa znamke Salona od tvrdke Splltf dion. društvo za cement portland. Najboljše in naj cenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga; OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
il
Soliden trgovec lite tihega
družabnika
za izvrševanje večjih kupčij s prispeAkom 2—300.000 kronami. Ponudbe na Upravništvo »Trgovskega lista štev. 200.
/SAAAAAA
S \
z večletno prakso sprejme takoj Posojilnica v Rušah. Ponudbe z navedbo zahtev pri prostem stanovanju, naj se naslovijo na
Posojilnico v Rušah.
<
/
\
✓
\
€ špecerijsko blago ^
Veletrgovina
A. Šarabon <
v Ljubljani ^
/
prlporoCa
C
S
9
|
JD
9
0
1 §
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. '
Oprema vsake vrste blaga.	f
Specijalna odprema živil, žive in zaklane - živine v kateri koli kraj. --------
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. ==========
N
✓
\
/
\
/
\
\
/
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna pratarna sa kave In mlin sa dliava s električnim obratom. Ceniki na raspolago.
/
\
/
\
/
>
\
/
\
/
\
/AAAAAA/
Na drobno I	Na debelo I
"Vse vrste usnju: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
i. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn: Bosendorfer, Erhbar, Czapka,
Hblal, Schvrelflhofer, Stlngl Itd. Tudi na obroke.
Jerico Hubad roj. Dolenc. Ljubljano, Milerjeva ulico 5.
J
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-indusbijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik]: Franjo Zebai. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljnblišii.