Oglasi 2 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Tretja stran Vsebina Kako globoko se bodo zakopali polži? Kmetijska zadruga Šaleška dolina 150-letnico zadružništva proslavili s poklonom Kreku ................................... 5 Ljubno ob Savinji Slovo dolgoletnega župnika Martina Pušenjaka ............. 13 14 Center starejših Gornji Grad Ustvarjanje mandal za sprostitev in druženje ....... 14 RŠ Koncert klape Skala v Blatah Navdušeno občinstvo prepevalo s pevci .............. 16 10. Tabor mladih godbenikov Rezultate marljivega učenja predstavili na zaključnem koncertu ........ 18 16 The Moonlighting Orchestra JM Razkriti vsi najboljši talenti Francija Podbrežnika ...................... 19 Športnik leta 2022 Prireditev predstavlja pomemben prispevek k uveljavljanju športa ....... 20 19 PGD Bočna Veriga srčnih ljudi zaslužna za novo moštveno vozilo .................................. 21 RŠ Štrukljifest v Grušovljah Promocija najimenitnejše močnate jedi naših prednikov .......................... 23 SP v gorskem kolesarstvu Monika Hrastnik sezono končala na šestem mestu .................... 25 23 IS Alpsko smučanje Nejc Naraločnik dvakrat šesti na smuku za južnoameriški pokal ......... 25 Črna kronika Samovžig žagovine v silosu lesnega obrata v Nazarjah ......................... 27 27 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 36, 9. september 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Začelo se je novo šolsko leto, ki tudi za starše učencev in dijakov (ter marsikje stare starše) pomeni nekakšno prelomnico. Skoraj tako je, kot bi nastavili števce na nulo in začeli novo etapo. V njej v zgornjesavinjskih šolah sodeluje, kot lahko preberete v tokratni temi tedna, največje število učencev po letu 2016, kar je spodbuden podatek, vendar število otrok samo po sebi še ne pove nič zanesljivega o perspektivi nekega območja. V začetku septembra se je začela tudi meteorološka jesen, ki bo trajala do konca novembra. Ljudje na veliko ugibajo, kakšni bosta letošnja jesen in zima, saj je od tega v veliki meri odvisno, kolikšni bodo stroški za ogrevanje. Vsi energenti so se v preteklih mesecih podražili, nekateri manj, nekateri več, nekateri manj, nekateri bolj upravičeno. Državni zbor, katerega član je tudi Jože Jelen, s katerim je intervju za to številko opravila kolegica Vesna Petkovšek, je sprejel sklep o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) na energente, razen na kurilno olje, z 22 na 9,5 odstotka. Tako od 1. septembra dalje velja nižji DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, kar naj bi položnice znižalo za približno desetino. DDV je znižan začasno, do konca maja prihodnje leto, pri čemer pa obstaja možnost podaljšanja. Učinek za gospodinjstva bo prihranek med kurilno sezono, ki naj bi po oceni finančnega ministra Klemna Boštjančiča znašal od nekaj sto do več kot tisoč evrov. Odvisno od tega, koliko energije bo porabnik med sezono porabil. Če je to 1500 evrov, bo »prihranek« okoli 150 evrov. Vlada bo v času nižjega DDV regulirala drobnoprodajne cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne uporabnike in zaščitene uporabnike. Tako trgovci nižjega DDV ne bodo mogli preliti v dobičke. Za zdaj cene lesne biomase, pravijo, ne morejo regulirati. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je povedal, da ministrstvo za infrastrukturo pripravlja študijo, ki naj bi pokazala, kakšni ukrepi, vključno z morebitno regulacijo cen, bi bili smiselni za dodatno znižanje stroškov ogrevanja. Vlada ni predlagala nižjega DDV za kurilno olje zaradi evropske regulative, ki tega (za zdaj) ne dopušča. Bodo pa najverjetneje kmalu predstavili predloge za vnovično regulacijo tudi tega energenta za ogrevanje. Podobno bi se morda lahko zgodilo tudi pri daljinskem ogrevanju. Slovenski pregovor pravi: »Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje.« Kar si torej lahko v tem trenutku želimo, je, da se polži jeseni ne bi pregloboko zakopali. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 3 Tema tedna ZAČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO V Zgornji Savinjski dolini največje število osnovnošolcev po letu 2016 V četrtek, 1. septembra, je vrata slovenskih osnovnih in srednjih šol prestopilo okoli 270 tisoč učencev in dijakov. Zgornjesavinjske osnovne šole so po do sedaj znanih podatkih skupaj sprejele 1521 otrok, kar je največ od šolskega leta 2009/2010 dalje. Prvič je v zgornjesavinjske šolske klopi sedlo 176 prvošolcev. LETOS 51 ŠOLARJEV VEČ V minulem šolskem letu je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 195.414 učencev ali 1,2 odstotka več kot leto prej. Zgornjesavinjske osnovne šole je v lanskem letu obi- 15,7 učencev v razredu je bilo v povprečju v lanskem šolskem letu v zgornjesavinjskih šolah. skovalo 1470 učencev, letos jih bo predvidoma 1521, kar je 3,5 odstotka več kot leto prej. Število osnovnošolcev v Sloveniji narašča od šolskega leta 2010/2011, ki je bilo leto z najmanjšim številom učencev v samostojni Sloveniji (161.046). NAJVEČJI UPAD PRED ŠESTIMI LETI Za našo dolino uradni statistični podatki kažejo malce drugačno krivuljo. V obdobju od šolskega leta 2010/2011 je bil največji upad šolarjev v šolskem letu 2016/17, ko je zgornjesavinjske šole obiskovalo 1388 učencev, medtem ko smo imeli v šolskem letu 2010/2011 1430 učencev. Nad to število se je naša 4 Gibanje števila učencev, vključenih v redne in prilagojene programe v Zgornji Savinjski dolini, po letih (vir: Statistični urad RS) dolina znova dvignila šele v šolskem letu 2018/2019 (1446 učencev). V RAZREDU POVPREČNO 15,7 OTROK Medtem ko v Sloveniji število osnovnošolcev narašča zaradi večjih generacij otrok, se je povprečno število učencev v posameznih razredih znižalo. Na nivoju države je bilo lani v oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) v povprečju 19 učencev. V naši dolini je to povprečje Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 nižje. Če gledamo zgolj matične šole, teh je v naši dolini šest (v Solčavi deluje podružnična šola), je bilo lani v zgornjesavinjskih razredih v povprečju 15,7 učencev. Nad slovenskim povprečjem je bila le OŠ Rečica ob Savinji s povprečjem 19,7 učencev v posameznem razredu. Statistika kaže tudi razlike med posameznimi statističnimi regijami. Povprečno najmanj otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški regiji, v povprečju največ pa osnovne šole v osrednjeslovenski regiji. Šolske počitnice bodo v novem šolskem letu organizirane nekoliko drugače. Prva sprememba je pri t.i. krompirjevih počitnicah, ki bodo potekale šele prvi teden v novembru (od 31. oktobra do 4. novembra), medtem ko so se navadno začele v zadnjem oktobrskem tednu (lani 25. oktobra). ZIMSKE POČITNICE KONEC JANUARJA Še večjo spremembo prinašajo zimske počitnice, ki jih bodo otroci dočakali veliko prej kot lani. Iz konca februarja so prestavljene v zadnji teden v januarju in prvi v februarju. To odločitev je sprejela prejšnja vlada, in sicer zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, ki bo potekalo konec februarja. S 30. januarjem bodo pričeli počitnikovati učenci z območja jugovzhodne Slovenije (razen občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Tema tedna, Gospodarstvo Kostel), koroške, podravske, pomurske, posavske in savinjske statistične regije. 6. februarja se bodo začnele zimske Osnovna šola Gornji Grad Ljubno ob Savinji Luče Mozirje Nazarje Rečica ob Savinji Solčava počitnice za otroke iz zahodne in osrednje Slovenije, ki bodo na račun slovenskega kulturnega praznika na počitnicah Število učencev na oddelek v šolskem letu 2021/2022 11,8 16,5 16,3 16,0 13,9 19,7 5,0 en dan več, saj bodo doma še v ponedeljek, 13. februarja. Tatiana Angioi Število prvošolcev v šolskem letu 2022/2023 48 28 23 30 25 16 6 Občina Mozirje Nazarje Rečica ob Savinji Ljubno Gornji Grad Luče Solčava KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 150-letnico zadružništva proslavili s poklonom Janezu Evangelistu Kreku Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) enkrat letno povabi poslovne partnerje na srečanje. V nedeljo, 28. avgusta, je bilo srečanje v Šmartnem ob Paki še posebej slovesno, kajti letos praznujemo 150 let od zametkov zadružništva na Slovenskem. V KZŠD so se odločili, da pomembno obletnico obeležijo s poklonom očetu zadružništva pri nas – dr. Janezu Evangelistu Kreku. UGLEDNI GOSTJE Na slovesnosti, ki se je je udeležilo okoli 400 gostov, so zbrane nagovorili predsednik Kmetijske zadruge Medvode Janez Šuštaršič, ki je podal pobudo za postavitev kipa, direktor KZŠD Ivan Drev, državni svetnik in predsednik odbora za kmetijstvo v državnem svetu Cveto Zupančič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. ZAČETKI ZADRUŽNIŠTVA NA SLOVENSKEM Govorci so se vsak na svoj način spomnili pomembnega obdobja v slovenski zgodovini, ko se je začelo zadružništvo. Kmete so v času življenja in de- 150 let letos mineva od ustanovitve prve hranilno kreditne zadruge v Ljutomeru, kar štejemo za začetek zadružništva na Slovenskem. lovanja dr. Janeza Evangelista Kreka težili davki, domači in tuji oderuhi so jih pehali v dolgove, zato je vedno več kmetij propadalo. Kmetje naj bi po letu 1848, po zemljiški odvezi, prejeli nazaj svojo zemljo, a niso je prejeli kar tako, temveč so morali zanjo plačati tretjino vrednosti zemljiškega deleža. Edina možnost so bila oderuška posojila, ki so marsikoga pahnila v življenjske dolgove. Situacijo so začele reševati hranilnice in Skulpturo dr. Janeza Evangelista Kreka so odkrili (z leve): direktor zadruge Ivan Drev, avtor Jernej Verbuč, predsednik zadruge Janez Anželak in predsednik nadzornega odbora zadruge Janko Arlič. (Foto: Vesna Petkovšek) posojilnice, v katerih so kmetje združevali denar in dobivali posojila s sprejemljivimi obrestmi. Janez Evangelist Krek jih je povezal v Zvezo kranjskih hranilnic (1898) in pozneje v Gospodarsko in zadružno zvezo (1903). DUH VZAJEMNOSTI IN MEDSEBOJNE POMOČI Zadružništvo je Krek razumel kot najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ki goji duh vzajemnosti in medsebojne pomoči, kar se ujema z osnovno evangelijsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega prebivalstva. VIZIJA: POSTATI NAJBOLJŠI V SLOVENIJI Direktor KZŠD Ivan Drev je povedal, da želijo skupaj z zaposlenimi tudi danes živeti vrednote iz začetnega obdobja zadružništva, kot sta ponižnost in spoštovanje, vendar pa jih nadgrajujejo s sodobnejšimi, kot sta inovativnost in strokovnost. Zahvalil se je sodelavcem in izpostavil, da je vizija KZŠD postati najboljši v Sloveniji. Obenem je pohvalil kmete in priznal, da brez njih zadruga ne bi mogla dosegati takšnih uspehov, kot jih. SKULPTURA DELO JERNEJA VERBUČA V znak spoštovanja in zahvale za doprinos slovenskemu kmetu so dr. Janezu Evangelistu Kreku postavili leseno skulpturo. Njeno stalno mesto bo pred stavbo KZŠD v Šoštanju. Skulptura je delo Jerneja Verbuča iz Šmihela nad Mozirjem, izdelal jo je z motorno žago. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 5 Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKE REGIJE Analiza življenjskih ciklov bo postala pomemben vložek vodilnih podjetij Podjetja lahko pridobijo neprovratna sredstva na javnem pozivu REVAV-15 Vavčer za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA). Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji in vsaj tremi zaposlenimi. Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški zunanjega izvajalca za izvedbo LCA analize. Minimalna višina subvencije je 3.000,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 9.999,99 EUR. Slovenski podjetniški sklad bo sofinanciral upravičene stroške v višini največ 60 %, preostanek zagotavljajo upravičenci (vir: Slovenski podjetniški sklad, 2022). KAJ JE LCA ANALIZA? LCA je kratica za angleški naziv Life Cycle Assessment oz. Analiza življenjskih ciklov. Gre za sistematičen nabor postopkov zbiranja in pregledovanja vhodnih in izhodnih materialnih in energijskih tokov ter spremljajočih vplivov na okolje, ki jih je mogoče neposredno pripisati delovanju proizvoda ali storitve skozi njun življenjski cikel. Je standardiziran postopek ISO 14040, sestavljen iz 4 faz. Določena so pravila in zahteve, veliko pozornosti je namenjeno transparentnosti in poročanju. ZAKAJ SE PODJETJA VSE BOLJ ODLOČAJO ZA VREDNOTENJE VPLIVOV NA OKOLJE? Osebna izkušnja dr. Kovačič Lukmanove, raziskovalke iz Univerze v Mariboru je, da sta prvi odziv podjetnikov dvom in strah, da bi razkritja podatkov, ki so potrebni za izvedbo analize, škodovala podjetju. Na koncu so zelo zadovoljni, saj pridobijo jasen vpogled v procese in nabor možnih izboljšav. Ključna prednost LCA je, da proučuje celotne sisteme izdelkov in tako podjetjem omogoča, da se izognejo ublažitvi enega okolijskega vpliva na račun poslabšanja drugega. Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ob enem postaja tudi pomemben kriterij za uspešnost vlog na razpisih. Podjetje z analizo pridobi poglobljeno znanje o oskrbovalni verigi, zato lahko lažje upravlja s tveganji in se izogne nepotrebnim stroškom. LCA zagotovi povratne informacije o področjih neučinkovitosti, kar lahko 6 privede do zmanjšanja porabe energije ali materialov in s tem znižanja stroškov. Z izvedeno analizo bo podjetje bolje pripravljeno na potencialne zakonske spremembe, lažje pa bo tudi načrtovalo nadaljnji razvoj. Ker je LCA analiza mednarodno sprejet standardiziran postopek, izveden s strani neodvisnega strokovnjaka, vpliva na verodostojnost, pomaga pri pridobitvi okolijskih deklaracij, dviguje ugled blagovni znamki ter vpliva na pridobitev novih poslov. Za analizo vrednotenja vplivov na Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 okolje se lahko odločijo vsa podjetja, ne glede na sektor, storitev, proizvod, velikost podjetja … Naj poudarim, da LCA ni le analiza za zmanjšanje okoljskega odtisa. Je tudi dobra naložba, saj na različne načine prinaša dodano vrednost vašemu podjetju. (Povzeto po predavanju izr. prof. dr. Rebeke Kovačič Lukman. Marec, 2022) Ana Marinčič, podjetniška svetovalka SPOT Savinjska, foto: arhiv Razvojne agencije SAŠA Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija V četrtek, 22. septembra, ob 12.00 bo v okviru projekta SPOT Savinjska potekal spletni dogodek, na katerem bomo razložili, zakaj je pomembno, da slovenska podjetja začnejo intenzivno ozaveščati pomen in priložnosti trajnostne transformacije poslovanja. Več informacij o dogodku bo na voljo 10. septembra na spletni strani www.ra-sasa.si. Gospodarstvo BOGOMIR MIRKO STRAŠEK PREJEL RED ZA ZASLUGE Visoko državno odlikovanje za prispevek k razvoju družbe Predsednik republike Borut Pahor je v torek, 30. avgusta, na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil tri državna odlikovanja, ki so jih prejeli Bogomir Mirko Strašek, Anka Lipušček Miklavič in Marjan Pipenbaher. Strašek je prejel red za zasluge za prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in utrjevanju poslovne kulture ter za bogatitev kakovosti življenja in dela v Savinjski dolini. NA ČELU PODJETJA, KI JE V SVETOVNEM VRHU V obrazložitvi je bilo povedano, da je Mirko Strašek direktor in lastnik družbe KLS Ljubno, ki izdeluje zobate obroče za avtomobilsko industrijo in letos praznuje 50-letnico delovanja. Podjetje ima več kot 250 zaposlenih, z njimi pa v svoji niši dosega 18-odstotni tržni delež v svetovnem in 70-odstotni delež v obrata v tedanjem podjetju Gradbenik. Na začetku je več kot polovica proizvodnje potekala na prostem ali pod kozolcem, pozimi ni bilo ogrevanja, zaposlenih je bilo 30 ljudi, prihodnost je bila negotova. Razpad Jugoslavije je povzročil izgubo tedanjega trga ter podjetju in zaposlenim prinesel težke čase. SKRIVNOST USPEHA JE V RESNICI PREPROSTA Leta 1996 je Mirko Strašek zastavil novo, drzno strategijo. V podjetju so se odločili za specializacijo v proizvodnjo zobatih obročev, ki so še danes njihov glavni proizvod. A skrivnost uspeha, pravi Strašek, je v resnici preprosta: visoka kakovost izdelkov in storitev, pravočasna dobava, skrbno spremljanje svetovne konkurence ter nenehno uvajanje inovacij. Mirko Strašek je prejel red za zasluge za prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in utrjevanju poslovne kulture. (Foto: Franci Kotnik) Podelitve odlikovanja v predsedniški palači so se udeležili tudi predlagatelji in Straškovi sodelavci ter sorodniki. (Foto: arhiv Franja Naraločnika) evropskem merilu. Tudi po kakovosti je KLS Ljubno med najboljšimi na svojem področju. Izvozi najmanj 96 odstotkov proizvodnje in se uvršča med odstotek najboljših podjetij v srednji Evropi po stopnji avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije. Produktivnost v podjetju je v zadnjih 20 letih narasla za desetkrat, dodana vrednost na zaposlenega pa je skoraj trikrat večja od slovenskega povprečja. V RAST IN RAZVOJ KLS LJUBNO VLOŽIL VSE SVOJE ŽIVLJENJE Mirko Strašek je v podjetju od vsega začetka in je v njegovo rast ter razvoj vložil tako rekoč vse svoje življenje. Na Ljubno se je priselil leta 1972 in pri 26 letih prevzel vodenje kovinskega ČLOVEK Z IZJEMNIM OBČUTKOM ZA LJUDI IN LOKALNO SKUPNOST Mirko Strašek pa ni le uspešen strateg in podjetnik, je človek z izjemnim občutkom za sodelavce, za potrebe lokalne skupnosti in za ljudi. Bistvo vodenja je zanj medosebno spoštovanje, da si ljudje med seboj pomagajo in da si vsi prizadevajo za isti cilj. Tako je KLS Ljubno pod njegovim vodstvom postalo podjetje z visoko stopnjo družbene odgovornosti in navdihujočo notranjo pripadnostjo. PODPORA ŠPORTU, ZDRAVSTVU, KULTURI … Večino ustvarjenega dobička vlagajo v razvoj in zaposlovanje, vsako leto pa del dohodka namenijo v podporo človekoljubnim, športnim, zdravstvenim in kulturnim dejavnostim. Prepričani so, da lahko za promocijo podjetja več kot z bleščečimi oglasi naredijo s podporo posameznikom in društvom ter z zagotavljanjem ustreznih razmer za kakovostno in zdravo preživljanje prostega časa prebivalcev regije. POBUDNIK IN SOFINANCER KULTURNO-POSLOVNEGA CENTRA V regiji skoraj ni gasilskega ali reševalnega vozila, katerega nakupa ne bi finančno podprlo podjetje KLS Ljubno, celjski bolnišnici so podarili robota za avtonomno dezinfekcijo prostorov, že od začetka sponzorirajo tekme v smučarskih skokih za ženske, ki sedaj potekajo na nivoju svetovnega pokala, so pobudnik in sofinancer izgradnje kulturno-poslovnega centra na Ljubnem ob Savinji ter najvidnejši donator tradicionalnega Flosarskega bala. In to je le nekaj drobcev vsega, kar je Mirko Strašek s svojim podjetjem dal širši okolici. »NI DOVOLJ, DA DELAŠ TOLIKO, KOLIKOR MISLIŠ, DA ZMOREŠ« V zahvalnem nagovoru je Mirko Strašek izpostavil nekatere temeljne vrednote, ki jim v podjetju dosledno sledijo, zlasti medsebojno spoštovanje in spoštovanje drugih. »Ni dovolj, da delaš toliko, kolikor misliš, da zmoreš, temveč je treba delati toliko, da prideš do cilja, čeprav je včasih to več, kot zmoreš, in tudi mi smo s skupaj s sodelavci zgradili podjetje, ki je naredilo več, kot je treba,« je še povedal Strašek. Franci Kotnik Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Intervju MATEJ PEČOVNIK, ŽUPAN OBČINE NAZARJE Oktobra začetek gradnje prizidka k zdravstveni postaji Matej Pečovnik (Foto: Nastasja Kotnik) V občini Nazarje v teh dneh praznujejo občinski praznik, zato smo na pogovor povabili župana Mateja Pečovnika. Beseda je tekla o stanovanjskih vprašanjih pa tudi o urejanju cestne infrastrukture in gradnji prizidka k zdravstveni postaji. • Tudi letošnje leto je v občini Nazarje pestro na področju urejanja cestne infrastrukture. Kakšni so načrti za prihodnje obdobje, kateri projekti so na vidiku? Za letošnje leto je značilno, da imajo izvajalci veliko dela, zato prejemamo manj ponudb, dodatna velika težava pa je, da smo se skupaj s izvajalci soočili s pomanjkanjem določenih gradbenih materialov, predvsem pa s precejšnjim zvišanjem cen le-teh. Pred kratkim smo zaključili z obnovo odseka občinske ceste v naselju Prihova v dolžini 250 metrov ter obnovo odseka na cesti Šmartno-Lipa-Vransko, ki je bil poškodovan zaradi plazenja zemljišča. Pomembna investicija, ki smo jo izvajali v poletnih mesecih in jo tudi že zaključili, je ureditev parkirišča pri samostanu. S tem projektom smo bistveno izboljšali izgled okolice pokopališča in samostana, seveda pa je zagotovljeno tudi bolj urejeno parkiranje vozil. V teh dneh smo pričeli še s ureditvijo parkirišča pri večstanovanjskem objektu Zadrečka cesta 31. Potreb za obnovo cest je še kar nekaj. Naročili smo že projekt za obnovo ceste v Potoku, novelirati bo potrebno projekt obnove ceste Spodnje Kraše-Vrtačnik, potrebno je preplastiti Lesarsko cesto. Nujno bi bilo urediti tudi območje večstanovanjskih objektov, kjer bo potrebno preučiti, če je dovolj parkirišč, ter obnoviti dostope do objektov. Izbrani izvajalec je pričel z gradnjo krožišča pri Osnovni šoli Nazarje, kjer bo predvidoma do konca leta moten promet. Kar se tiče obnove ceste Šmartno ob Dreti-Volog se moram zahvaliti vsem lastnikom zemljišč za res dobro sodelovanje in njihovo pripravljenost za prodajo zemljišč. Direkcija žal še ni izvedla razpisa za izvajalca, čeprav nam je bilo to obljubljeno. Trudili se bomo, da bomo projekt obnove izvedli v naslednjem letu. Naslednji projekt je gradnja krožišča pri IOC Prihova. Večina zemljišč je zagotovljenih, pogovori še potekajo z enim lastnikom. Zadnji projekt na državni cesti je ureditev cestnega odseka v Kokarjah, in sicer od domačije Govek do avtobusnega postajališča pri odpadu Panić. V naslednjem letu bomo pričeli s postopkom za ureditev levega zavijalnega pasu pri Eurospinu. • Ena najbolj aktualnih tem v Zgornji Savinjski dolini je prizidek k nazarski zdravstveni postaji. Kakšno je trenutno stanje? Takoj po prejemu projekta za izvedbo smo pričeli z aktivnostmi za pripravo razpisa za izbor izvajalca. Razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil v mesecu juniju. Do roka 20. julija smo v sistem eJN prejeli tri ponudbe. Postopek v tem trenutku še ni zaključen. Upam, da bomo pogodbo z najugodnejšim ponudnikom podpisali v tem mesecu. Realno bi se lahko gradnja pričela v mesecu oktobru. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bi bila gradnja zaključena konec leta 2023 ali spomladi leta 2024. • Kakšni pa so načrti v zvezi s stanovanjsko politiko v občini? Zadnjih nekaj let na občini prejemamo številna vprašanja o možnostih nakupa stanovanj v Nazarjah, kar nekaj pa je interesentov za najem stanovanj. Zavedamo se, da si marsikdo od tistih, ki si želi urediti bivalne razmere, ne more privoščiti nakupa stanovanja, zato smo iskali potencialnega investitorja ali soinvestitorja za gradnjo najemniških stanovanj. Trenutno smo v razgovorih z enim interesentom. Ker smo v pritličju objekta predvideli prostor za dnevni center za starejše, s strani Direkcije za vode nismo prejeli njihovega soglasja, ker bo objekt zgrajen na območju majhne poplavne ogroženosti. Zaradi tega bi morali pričeti s postopkom spremembe prostorskega akta OPPN Center. Ker bi lahko postopek spremembe prostorskega akta trajal več let in zaradi negotovosti, kakšne protipoplavne ukrepe bi morali izvesti pred začetkom gradnje objekta, smo se odločili, da bomo prostor za dnevni center poskušali zagotoviti na drugi lokaciji. Zaradi te odločitve smo od Direkcije za vode prejeli soglasje na lokacijsko preveritev. Pridobitev gradbenega dovoljenja se predvideva spomladi 2023. V vmesnem obdobju bodo potekali nadaljnji razgovori s potencialnim investitorjem. Glede zagotovitve novih stanovanj je mogoče v naslednjih petih letih zagotoviti dva manjša večstanovanjska objekta, v katerih bo skupaj 14 stanovanj. Pričakujemo, da bo občina do konca letošnjega leta pridobila približno 6000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. • Kakšne so možnosti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš? Občina je prodala vsa zemljišča, namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, za samostanom v Nazarjah in Bič v Šmarnem ob Dreti. Trenutno je možno graditi na posameznih »Pričakujemo, da bo občina do konca letošnjega leta pridobila približno 6000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč.« zemljiščih, kjer je z veljavnim občinskim prostorskim načrtom to dopuščeno. V občinskem prostorskem načrtu sta predvidena dva nova območja, kjer bo mogoče graditi individualne stanovanjske hiše. Prvo območje je v Nazarjah, in sicer Pod Slatino, drugo območje pa v Spodnjih Krašah, kjer bo omogočena gradnja štirih individualnih hiš. • Kako bo potekal letošnji občinski praznik? Upamo, da se razmere, povezane z epidemijo, ne bodo bistveno poslabšale in nam bodo omogočale izvedbo praznovanja. Dogajanje bo raznoliko, še posebej vabljeni v petek, 16. septembra, na osrednjo občinsko slovesnost, na kateri bomo zaslužnim občanom podelili občinska priznanja. Ob tej priložnosti izrekam zahvalo vsem, ki pomagate pri razvoju občine, ter čestitam ob našem prazniku! Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 9 Oglasi 10 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Oglasi Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 11 Intervju JOŽE JELEN, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE »Zgornja Savinjska dolina ima veliko potencialov, ki jih je potrebno izkoristiti« Jože Jelen (foto: Vesna Petkovšek) Mozirjan Jože Jelen je bil na spomladanskih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije izvoljen v volilnem okraju Zgornje Savinjske doline na listi stranke SDS, katere aktivni član je že vrsto let. V lokalni skupnosti je aktiven od leta 2002, ko je bil prvič izvoljen v občinski svet Občine Mozirje. Politika mu torej ni tuja, pa vendar je izkušnja parlamentarnega dela novost, s katero se je spoprijel in se tudi že navadil. Pravi, da pozna problematiko podeželja in da se bo zavzemal predvsem za uravnotežen razvoj. Oktobra namerava v Mozirju odpreti poslansko pisarno. • Sedaj ste se verjetno že udomačili na Šubičevi 4 v Ljubljani. Kakšne so dosedanje izkušnje in občutki iz parlamenta? V sredini maja smo zasedli mesta v parlamentu in takoj pričeli z delom. Po dolgoletnem delu v Slovenski demokratski stranki poznam vse poslance in strokovne sodelavce v parlamentu že od prej, vendar pa je vsak začetek nekaj novega. Imel sem občutek, kot da se prvič zaposlujem, ker je vse drugače, kot je bilo v moji prejšnji službi. Vendar me to ni motilo, kajti poslanska skupina, 12 strokovni sodelavci in vsi ostali so nam, novo izvoljenim poslancem, nudili potrebno pomoč. • Je hram demokracije tak, kot ste si ga je predstavljali in kot ga državljani spremljamo preko medijev? V hramu demokracije sem bil prej že kar nekajkrat, vendar kot gost. Državni zbor je velika ustanova, velika po nalogah in vsebini. V njem je bogata kulturna dediščina Slovenije in kot tak je tudi izredno zanimiv za ogled, zato priporočam tistim, ki imajo možnost, naj ga obiščejo. Tisto, kar lahko spremljamo preko televizije oziroma preko medijev, je samo en manjši del. »Poslanci naj bi imeli ponedeljke rezervirane za poslanske pisarne v svojem okraju. V planu imam z oktobrom odpreti poslansko pisarno v Mozirju.« • Vas je kaj presenetilo? Kar me je v državnem zboru mogoče presenetilo, so postopki in potek plenarnih sej, ki so izredno dolge. Moja predhodna izkušnja kot člana občinskega sveta Občine Mozirje je bila, da seje potekajo hitreje, čeprav z več točkami dnevnega reda. Ampak teh dveh institucij pač ni možno primerjati, tako da se je bilo potrebno navaditi na takšen način dela. • Je bilo potrebno izvesti kakšno izobraževanje ob nastopu funkcije? Ob nastopu funkcije je bilo potrebno izvesti kar nekaj zadev v zvezi s sistemom varovanja podatkov in ostalih postopkov. Sicer pa je za nas, poslance, ključno poznavanje ustave, zakona o državnem zboru in poslovnika z razlagami. • Kaj delo poslanca v državnem zboru pravzaprav zajema? Kako izgleda vaš klasični delovni dan? Poleg aktivnosti v lokalni skupnosti in dela z volivci je tu še delo v matičnih delovnih telesih, v raznih komisijah in seveda sodelovanje na plenarnih sejah državnega zbora. SDS smo izredno aktivna poslanska skupina. Vlagamo razne zakone in amandmaje na posamezne člene zakonov. Sestajamo Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 se tedensko ali po potrebi pred vsakim zasedanjem, kjer se dogovorimo o podrobnostih. • V katerih parlamentarnih delovnih telesih oziroma komisijah delujete? Sem član treh odborov, in sicer za infrastrukturo, obrambo in zunanjo politiko. • Redne seje potekajo praviloma vsak zadnji teden v mesecu, je pa bilo od nastopa mandata, 13. maja, tudi že kar nekaj izrednih sej … Do konca avgusta smo imeli kar šestnajst izrednih sej. Nekaj jih je bilo morda res potrebnih, za nekatere pa bi lahko rekel, da jih je koalicija izkoristila. V glavnem je bila na dnevnem redu sprejeta zakonodaja prejšnje vlade Janeza Janše, katero so v določenih delih spreminjali in črtali člene, ki so bili po mojem dobri za ljudi in lokalne skupnosti. Na izrednih sejah ni mogoče postavljati poslanskih vprašanj predsedniku vlade in ministrom. • Kako pogosto ste sedaj v Ljubljani? Udeležba na sejah zahteva kar nekaj priprav, zato se je na posamezno temo potrebno sestati kar nekajkrat, tako s poslanci kot strokovnimi sodelavci. Tako sem nekatere tedne v Ljubljani tudi vsak dan. Poslanci naj bi imeli ponedeljke rezervirane za poslanske pisarne v svojem okraju. V planu imam z oktobrom odpreti poslansko pisarno v Mozirju. »Glavni poudarki dela v državnem zboru bodo zagotovo ukrepi za obvladovanje krize, ki bo trajala še kar nekaj časa. Na tem področju so pogledi aktualne koalicije in opozicije zelo različni.« • Kaj bo vloga te pisarne? Poslanska pisarna bo v prostorih upravne enote oziroma občine v Mozirju odprta prvi in tretji ponedeljek v mesecu, točen čas bom še objavil. Namenjena bo občanom, ki se bodo lahko oglasili pri meni in podali razne pobude ter zastavili vprašanja. Če bo le v moji moči, jim bom z veseljem pomagal in svetoval. Intervju, Ljudje in dogodki • Ena ključnih tem v Evropi in tudi pri nas danes je energetska kriza, ki močno vpliva na gospodarstvo in prebivalstvo. Kakšno je vaše videnje te problematike? Energetska kriza je po mojem mnenju v velikem delu neupravičena. Je tudi posledica vojne v Ukrajini, trenutnih vremenskih razmer, v preteklosti zgrešenih politik. V glavnem pa gre za špe- »Imamo srečo, da živimo v tako lepi dolini, zato je potrebno koristiti ta privilegij in jo razvijati tako, da bo ostala takšna tudi našim zanamcem.« kulativni trg oziroma borzo s trgovanjem z električno energijo. Če se osredotočimo na električno energijo, jo v Sloveniji proizvedemo v povprečju 75 odstotkov glede na naše potrebe. Viri za proizvodnjo so isti kot pred kratkim, zato cena na borzi, ki je trenutno tudi desetkrat višja kot proizvodna cena, ni upravičena. Tukaj bo velik problem, če evropska komisija ne bo takoj ukrepala in preprečila špekulacij, kajti ve se, kakšna je proizvodna cena elektrike, nekateri pa v tem sistemu kujejo velike dobičke. V nasprotnem primeru bo po mojem prišlo do razpada tega sistema in posledično do še višjih cen in porasta inflacije. Že sedaj imamo drugo najvišjo stopnjo inflacije v Evropi. Poleg vseh teh dejavnikov nas je doletela v letošnjem letu še suša, kar je vse skupaj še poslabšalo. • V drugi polovici poletja so bile parlamentarne počitnice. Kako ste jih izkoristili? Parlamentarne počitnice smo imeli od 22. julija do 16. avgusta. Počitnice sem, razen osem dni dopusta na Hrvaškem, preživel večinoma doma. Obiskoval sem gore po Sloveniji, precej sem se ukvarjal s športnimi aktivnostmi v Zgornji Savinjski dolini. Imamo srečo, da živimo v tako lepi dolini, zato je potrebno koristiti ta privilegij in jo razvijati tako, da bo ostala takšna tudi našim zanamcem. • Zdaj ste že na polno nazaj pri delu. Kje bodo poudarki, kaj so najpomembnejše aktualne teme? Glavni poudarki dela v državnem zboru bodo zagotovo ukrepi za obvladovanje krize, ki bo trajala še kar nekaj časa. Na tem področju so pogledi aktualne koalicije in opozicije zelo različni. • Ste osebno že podali kakšno poslansko vprašanje ali pobudo oziroma razmišljate o tem? V jesenskem času, ko bodo na razporedu redne seje, bodo tudi priložnosti za poslanska vprašanja, predvsem z lokalno problematiko. • Kaj si želite doseči? Na kaj bi želeli vplivati? Kje menite, da lahko vi osebno največ prispevate? V lokalni skupnosti sem aktiven že od leta 2002, ko sem bil prvič izvoljen v občinski svet Občine Mozirje. Poznam problematiko podeželja, tako da se bom zavzemal za uravnotežen razvoj podeželja. Prav tako se bom zavzemal, da se med upravičence energetskih dodatkov vključijo vse ranljive skupine. • Kje vidite še neizkoriščene potenciale v naši dolini? Kam bi bilo vredno vložiti napore za razvoj podeželja? Zgornja Savinjska dolina ima veliko potencialov, ki jih je potrebno izkoristiti. To so predvsem turizem, lesnopredelovalna industrija in male ter srednje gospodarske družbe, od katerih so nekatere med vodilnimi v svetovnem merilu. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti kmetijski politiki, saj je kmetijstvo v naši dolini specifično - imamo v pretežni meri gorske, male in srednje velike kmetije. Potrebno je vzpodbujati lokalno pridelavo hrane. Izrednega pomena je tudi infrastruktura, s katero bomo lažje privabili turiste skozi vse leto. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek LJUBNO OB SAVINJI Slovo dolgoletnega župnika Martina Pušenjaka v prisotnosti celjskega škofa Zadnjo avgustovsko nedeljo je bila na Ljubnem ob Savinji ponovno tradicionalna slovesnost Konštancijeve nedelje. V glavnem oltarju cerkve Matere Božje na Rosuljah so relikvije sv. Konštancija, ki se mu v ljubenski župniji po izročilu že več kot tristo let s slovesno procesijo priporočajo kot priprošnjiku za dobro letino in za odvrnitev raznih bolezni ter drugih nesreč. Bogoslužje je bilo tokrat še posebej slovesno, ker se je od faranov v prisotnosti celjskega škofa Maksimilijana Matjaža poslovil dolgoletni župnik Martin Pušenjak. MLADI POSKRBELI ZA OKRASITEV Mladi iz zaselkov Savina, dela Primoža in nekaterih drugih delov župnije so okrasili cerkev in na bližnjem polju postavili majhne oltarje, mimo katerih se je vila procesija z najsvetejšim. Domači župnik Martin Pušenjak zaradi slabega zdravstvenega stanja po dolgih letih ni mogel sodelovati v procesiji. V njej so po Martin Pušenjak je z vozička nagovoril udeležence slovesnosti v cerkvi na Rosuljah. (Foto: Franjo Atelšek) stari navadi fantje poskrbeli za nošenje bander z liki različnih svetnikov, v procesijo pa so vključili tudi kip sv. Jožefa, ki so ga nosili Jožeti iz domače župnije. ČUSTVENO SLOVO OD FARANOV LJUBNEGA Bogoslužje je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slabo zdravje in odhod župnika Pušenjaka v bolnišnico je slovesnosti dodal posebno čustveno noto. Njegove besede, ki so pomenile slovo od njegovega skoraj polstoletnega poslanstva v župniji Ljubno ob Savinji, so orosile marsikatero oko prisotnih v rosuljski cerkvi. Stiski rok in želje po zdravju s strani udeležencev slovesnosti so se kar vrstile na skromni pogostitvi po maši, marsikatera dobra želja pa je ostala neizrečena zaradi cmoka v grlu. Je pa bil zato stisk roke povsem dovolj za izraz občutkov in čustev, predvsem pa znak hvaležnosti za vse opravljeno delo na Ljubnem ob Savinji. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 13 Organizacije, Ljudje in dogodki 95-LETNA MARIJA ŠPES IZ BOČNE Davna napoved, da bo dočakala sto let, se zna uresničiti Marija Špes iz Bočne spada med najstarejše občanke Občine Gornji Grad. Pred dobrim mesecem je praznovala častitljiv 95. rojstni dan. Takrat sta ji vse najboljše zaželela tudi župan Anton Špeh in predsednik bočkega društva upokojencev Dani Veršnik. Obisk župana je bil za Špesovo, ki še vedno sama skrbi zase, veliko presenečenje. Povedala je, da ga ni prepoznala, ko je k njej prišel z darilom in šopkom, nato pa je hitro stekel sproščen pogovor. RADA BERE IN REŠUJE KRIŽANKE Ob našem obisku je pripravljala pasti za voluharje. Živi na koncu vasi Bočna v majhni hiši, obkroženi z zelenico in vrtom. Na vrt gre že ob zori, ko še ni vroče, in postori, kar je treba. Potem se Marija Špes si še vedno sama skuha, pospravi in tudi zeliščni liker še naredi, da ga lahko ponudi obiskovalcem. na svoje. Njun zakon sta ga obogatili dve hčerki in živeli so prijetno ter umirjeno življenje. OD DOMA SKORAJ NE GRE Po skoraj štirih desetletjih zakona je leta 1990 ovdovela. Od takrat živi sama. Hčerki z družinama, Nada živi v Ljubljani, Marjeta v Nazarjah, jo obiskujeta, prineseta ji tudi, kar potrebuje. Obiskuje jo tudi nečakinja Jana iz Bočne. Marija se zelo razveseli tudi obiska župnika, ki jo obišče vsak prvi petek v mesecu. Od začetka epidemije covida-19 ne hodi več k maši, tudi na obiske ne. VSE POSTORI SAMA Poleti ima veliko dela na vrtu, pridela veliko zelenjave. Sama si nacepi trske in v hišo nanosi drva, saj je dan brez dela čisto predolg. Je pač že od malega navajena delati in dokler bo lahko, pravi, bo tako tudi ostalo. Sama si skuha, pospravi, tudi zeliščni liker še naredi, da ga lahko ponudi obiskovalcem. Hčerki ji občasno prineseta kaj za pod zob, da si pogreje, da ji ni treba vedno kuhati. VSAK DAN NA DALJŠI SPREHOD Marija je imela štiri brate. Bila je najstarejša, a edina še živi. Je prava korenina, zgovorna in dobrovoljna. Revma jo muči že dolga leta, velikokrat jo boli tudi glava, a drugih težav z zdravjem nima. Verjetno k temu pripomore tudi to, da gre vsak dan na daljši sprehod in živi skromno. Menda so ji že davno nazaj napovedali, da bo živela sto let, in če ne prej, jo bomo takrat z veseljem ponovno obiskali. Tekst in foto: Štefka Sem DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Obisk župana Antona Špeha je bil za Marijo Špes prijetno presenečenje. umakne na hladno v hišo ali na gugalnico, kjer rada bere. Doktor romani so tisti, s katerimi ji čas mineva hitreje. Rešuje križanke in sestavlja sestavljanke, čeprav ji vid že malce peša. Tudi sliši v zadnjem času nekoliko slabše. ŽIVLJENJE V SKROMNOSTI Špesova je v neposredni bližini svojega sedanjega doma živela s starši. Ko sta se z Jožetom, ki je bil doma blizu Celja, poročila, sta kupila parcelo in počasi začela zidati hišo. Mož je delal pri zadrugi, ona pa je pomagala po kmetijah pri delu na polju, saj se zaradi slabosti ni mogla voziti z avtomobilom, zato ni mogla v redno službo. Živela sta skromno in se po določenem času preselila 14 Ustvarjanje mandal za sprostitev in druženje Zgornjesavinjski območni odbor Slovenskega društva Hospic je v sodelovanju s DEOS Centrom starejših Gornji Grad pripravil ustvarjalno delavnico, ki so jo poimenovali Mandale. Marija Medved, prostovoljka društva Hospic, je povedala, da je imela že dlje časa željo, da bi enkrat sodelovala s starejšo populacijo, zato je k sodelovanju povabila delovno terapevtko Anjo Kopušar, ki se je z veseljem odzvala povabilu. RAZLIČNI MATERIALI IN RAZLIČNE TEHNIKE Prvo srečanje je potekalo v mesecu marcu, nato pa so se druženja nadaljevala vse do meseca junija. Stanovalke centra so skupaj s prostovoljkami Hospica na vsaki delavnici ustvarjale z Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 drugačnimi tehnikami: enkrat z barvicami, drugič s flomastri, pa s papirjem, kamni in nazadnje z lesom. POTREBA PO DRUŽENJU IN USTVARJANJU OSTAJA Poleg ustvarjanja so se družile in pogovarjale o različnih tematikah. Obujale so spomine na otroštvo in skupaj kakšno zapele, zaplesale, ob poslušanju glasbe so tudi meditirale ter tako izrazile svoje misli in občutke. Na zadnjem srečanju se jim je pridružilo še nekaj prostovoljcev Hospica. Takrat so predstavili izdelke, ki so jih stanovalke ustvarile tekom druženj. Ker še vedno čutijo potrebo po druženju in ustvarjanju, so se dogovorili, da z delavnico nadaljujejo v jesenskem času. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Frischauf gre leta 1876 na Menino (2) PETER WEISS Prejšnjikrat smo z Johannesom Frischaufom (1837–1924) prilezli na Menino – seveda le v mislih po poti, ki jo je opisal v nemško pisanem planinskem vodniku iz leta 1877. S svojim spremljevalcem je iz Gornjega Grada prišel na najvišji vrh, to je na Vivodnik, nato pa omenja še ledenico, namreč kraško jamo Jespo. – Prevod z opombami, ki so zapisane v oglatih oklepajih, je delo urednika te strani. Zdaj sva se spet odpravila skoraj čisto nazaj do svoje prejšnje razgledne točke, da bi od tam nadaljevala popotovanje čez planoto vse do vzhodnega vrha, tako imenovanih Šavnic [v izvirniku: Schaunze]. Najprej sva šla proti vzhodu povečini po robovih južnih vrtač in mimo dreves čudovitih oblik, pri katerih se začne skoraj čisto ob koreninah vejevje razraščati v več debel, in nato zdaj navzgor, zdaj po ravnem, nazadnje pa po poti na severnem robu pogorja. V uri in četrt sva dosegla vznožje zadnje s travo poraščene kope, v nekaj minutah pa sva že stala na višini, kjer – ločena z majhnim sedlom – druga dva vrha omogočata boljši razgled proti jugu in vzhodu. V nadaljnje četrt ure sva dosegla skrajno jugovzhodno kopo. Tu se ponuja obširni razgled proti Ljubljani v dolino Save in na gore na njenem levem bregu, proti Hrvaški in proti Savinjski dolini. Lep trg Vransko [v izvirniku: Franz] leži skoraj pred najinimi nogami. Savinjsko dolino se da najbolje videti s severne, komaj nekaj minut oddaljene kope. Celotna ravnina doline in posamezne zgradbe v Celju so razprostrte kot na zemljevidu. Za sestop sva hotela izbrati pot, ki je na zemljevidu označena z imenom Bočki graben [pravzaprav Bočki grabni, v izvirniku: »Wotschki-Graben«], žal pa je tu risba na zemljevidu malce nepravilna. V četrt ure sva se spustila proti zahodu do vznožja zadnje kope in nato navzdol na sever v globel v prepričanju, da bova dosegla začetek omenjenega potoka. Zato sva morala iti še kake četrt ure dalje proti zahodu in potem po slabi poti plezati navzdol. Sicer pa ta pot ni bila posebno težka. Strmo navzdol sva se spuščala skozi bukov in jelkov gozd pol ure do potoka, potem po njegovi desni četrt ure, nakar sva se obrnila na levo in med njivami v desetih minutah dosegla prvo kmetijo. Strma pot naju je v naslednjih desetih minutah pripeljala do drugega kmeta, od tod dalje sva šla na levo pet minut do tretje kmetije, in zdaj sva pešačila čez polja in skozi sadovnjak pet minut do gozda ter skozenj v nadaljnjih petih minutah prišla v dolino, skoraj naravnost k nekemu mlinu. Od vznožja omenjene kope do sem sva porabila dekan [Janez Krstnik Šramel, rojen leta 1803 v Šmarju pri Jelšah] izprosil ta kraj kot pokojnino. Gostilničar mi je pokazal veliko kosov železovega bobovca, ki jih je našel v Bočnici [v izvirniku: Vočna-Bach ‘Bočki potok’]. Po enournem postanku sva se namenila proti Gornjemu Gradu. Proti zahodu pripelje pot ob pobočju v četrt ure do Krope [v izvirniku: Krop], kjer pod skalno steno vre na dan močen studenec; pri izviru je širok skoraj dva metra in globok en meter. Drugi, nekaj šibkejši, je v neposredni bližini. Osrednja Bočna in nad njo Menina z Bočkimi grabni sredi pobočja (pogled iz urednikove sobe v Otoku čez Dreto proti jugu) uro in pol, če prištejem desetminutni počitek. Zdaj sva šla pol ure proti zahodu proti Bočni [v izvirniku: Vočna]. Če bi šla ob prvem potoku, bi si prihranila zadnji, ravni del poti in bi prispela v dolino po zložnejši poti. V Bočni sva stopila k nekemu kmetu, ki po zagotovilu mojega prijaznega spremljevalca toči izvrstno vino. Tam sva srečala duhovnika v tem kraju, starega, nadvse živahnega in šaljivega moža, ki si je kot nekdanji ljubenski Sledila je še vrsta manjših studencev, ki s tamkajšnjim mlinom nudijo prijetno sliko, ki že sama poplača sprehod iz Gornjega Grada. Potem ko sva večkrat prečkala potok Dreta [v izvirniku: Drietbach], sva v tri četrt ure prišla nazaj v Gornji Grad. Večer sem prebil v prijetni družbi uradnikov in drugih veljakov, naslednje jutro pa sem obiskal zanimivo graščinsko cerkev in nato odšel na Ljubno [ob Savinji, v izvirniku: Laufen]. Frischauf je bil s spremljevalcem na Menini sredi septembra pred 146 leti. Prej so hodili na to planoto in na njene strmine predvsem gozdarji in gozdni delavci, ki so z izsekavanjem gozdov in spravilom lesa pridobivali pašnike, lovci (in krivolovci) ter pastirji goveje živine in ovc. Cest ni bilo, poti niso bile označene. Planinci in turisti ter gorniki in alpinisti so začeli osvajati naše Alpe in predalpski svet z razvojem industrializacije. Uvajali so se čisto novi načini preživljanja prostega časa. Večinsko prebivalstvo je bilo do tedaj kmečko in si je privoščilo predah le ob koncih tednov in ob cerkvenih praznikih, ki so bili povezani predvsem z romanji. V krajevnih središčih, kot je bil pri nas Gornji Grad, pa so živeli uradniki z dovolj prostega časa, da so lahko ob koncih tednov hodili v planine, učitelji (Kocbek in Frischauf sta bila učitelja), duhovniki (Anton Aškerc, župnik v Mozirju), od drugod pa so čedalje bolj prihajali tudi dijaki in študenti. V zadnji četrtini 19. stoletja so se začele v naši dolini kazati izrazite potrebe po boljših cestnih povezavah, tudi zaradi tujskega turizma, ki je bil namenjen spoznavanju naravnih lepot naših krajev. V višjih predelih so bile potrebne planinske koče, tujce so po neznanem svetu vodili domačini, ki so si z dodatnim zaslužkom lajšali življenje, nadelane in označene poti so omogočale varno gibanje in množični turizem. Nastajali so planinski vodniki (najprej smo dobili nemške in potem slovenske) in recimo prve razglednice, vse to pa je bilo organizirano v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva, ki je novosti tudi propagiralo. V naše kraje je s kdaj negotovimi koraki prihajal planinski turizem. Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 15 Ljudje in dogodki, Oglasi KONCERT KLAPE SKALA V BLATAH Navdušeno občinstvo prepevalo s pevci V Blatah, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, je zadnjo avgustovsko nedeljo odmevala pesem. Rečiško turistično društvo je v goste povabilo klapo Skala, povabilu na koncert pa so se odzvali številni poslušalci. Pozdravne besede zbranim v idiličnem naravnem ambientu je namenila županja Ana Rebernik, o pomenu gozda pa je spregovoril predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Marijan Denša. PRILAGAJANJE UKREPOV NA UČINKE KLIMATSKIH RAZMER Denša je pri tem poudaril, da ima slovensko gozdarstvo bogato tradicijo načrtnega gospodarjenja: »Tako uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom. Poudarek v teh načrtih je prilaganje smernic in ukrepov v gozdovih na vse močnejše učinke klimatskih sprememb.« Ob tej priložnosti je Denša županji izročil didaktični igrači, ki sta nastali v okviru projekta za izboljšanje življenjskega okolja divjega petelina. Sestavljenko in namizno igro bo Rebernikova predala rečiškemu vrtcu. 16 Klapa Skala se je obiskovalcem predstavila v prenovljeni zasedbi. (Foto: RŠ) SLOVENSKE IN DALMATINSKE PESMI Klapa Skala se je obiskovalcem predstavila v prenovljeni zasedbi. Fantje, ki jih druži prijateljstvo in ljubezen do glasbe, so navdušili tako s svojimi glasovi kot programom, v katerega so uvrstili slovenske in dalmatinske pesmi. Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Med priljubljenimi niso manjkale Tri dni sem ljubil, Naj poči mi srce, Pol srca, Mala barka in druge. S svojim nastopom so pevci navdušili občinstvo, da je z njimi glasno prepevalo, ob zaključku pa terjalo »podaljške«. RŠ Oglasi Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 17 Organizacije, Oglasi 10. TABOR MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV V ŠOŠTANJU Rezultate marljivega učenja predstavili na javni vaji V tednu od 22. do 26. avgusta je v Šoštanju potekal 10. tabor mladih godbenic in godbenikov, ki ga tradicionalno vsako leto organizira Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Tabora se je udeležilo tudi sedem članov Godbe Zgornje Savinjske doline. To smo bili (na fotografiji od leve proti desni) rogist Tibor Cemič Krefl, pozavnist Jaka Kranjc, trobentač Jonatan Jurkovnik, flavtistka Ema Burja, tolkalec Matic Tevž, tenorist David Mikek in flavtistka Ana Venek. ZANIMIV IN RAZNOLIK PROGRAM Pod budnim očesom mentorjev smo vsako dopoldne imeli sekcijske vaje, Člani Godbe Zgornje Savinjske doline na taboru v Šoštanju (foto: arhiv godbe) na katerih smo vadili program in bolje spoznavali svoj inštrument, popoldne pa smo vsi skupaj muzicirali pod taktirko Mirana Šumečnika. Program je bil zelo zanimiv in raznolik in tako primeren za nas, dijake in študente, kot tudi za najmlajše. Da nam ni bilo dolgčas, smo starejše flavtistke ustvarile kvartet flavt in se z venčkom znanih skladb predstavile na skupni javni vaji, kjer smo staršem in prijateljem pokazali, kako pridno smo vadili cel teden. Larisa Kotnik (stoji zadaj) je letos flavto zamenjala za dirigentsko palico. (Foto: Dragica Kotnik) MINI TABOR ZA NAJMLAJŠE GODBENIKE V okviru tabora je potekal tudi mini tabor, namenjen najmlajšim. Pod mentorstvom naše flavtistke Larise Kotnik, ki se je na taboru preizkusila kot dirigentka, so tudi oni pridno vadili in muzicirali ter se prav tako predstavili na javni vaji. Ema Burja 18 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Ljudje in dogodki KONCERT THE MOONLIGHTING ORCHESTRA V LIMBERKU Razkriti vsi najboljši talenti Francija Podbrežnika Ko se je še eden od poletnih večerov nagnil nad dolino Savinje onkraj Žalca, se je reka ljudi zlila v jezerce obiskovalcev enega od »odklopljenih četrtkov« v letnem gledališču Limberk. Na programu je bil koncert The Moonlighting Orchestra, ki so ga organizatorji - Mladinski center Žalec – najavili kot nastop domačinov. REVIJA RAZLIČNIH GLASBENIH SLOGOV IZ PRETEKLOSTI Po udaru glasbenega aviza, ki ga je občinstvu kot večerni pozdrav namenil izkušeni glasbenik Sebastian Podlesnik, doma z Rečice ob Savinji, je stekel progam več kot dvournega koncerta, skozi katerega so se zvrstili različni glasbeni slogi: swing, skladbe The Andrews Sisters iz obdobja 2. svetovne vojne in popevke iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Tri zale dame Julija Lubej, Ana Golavšek in Katja Florjančič so zapeljale poslušalstvo v blaženost objema poletnega večera in božajočih melodičnih užitkov. EMINENCA ORKESTRA FRANCI PODBREŽNIK Ker je o sami prireditvi težko povedati še kaj več, kot je povedala umetnost glasbe, kot so pele pesmi in so sproščeno koketirale s publiko lepe vokalistke, smo pozornost usmerili v pevsko in še kakšno eminenco orkestra, to je Franci Podbrežnik. Od kdaj, kdo in kako lahko glasbena skupina, orkester profesionalcev vedno znova, ko se predstavi občinstvu, tako prijetno preseneti? POMEN IN VLOGA PUBLIKE Franci Podbrežnik: »Orkester je prvič zagodel leta 2003. Albert Zaveršnik je okrog sebe nabral fajn muzikante, da bi izvajali malce drugačno glasbo od običajno znanega. The Moonlighting Orchestra vseskozi neuradno gravitira na Žalec, čeravno je uradni domicil društva drugje. Tokrat bi izpostavil Franci Podbrežnik na odru v stilu iz obdobja Elvisa Presleyja The Moonlighting Orchestra v elementu Vi o Savinjskih novicah Mag. Samo Kramer, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji: »Prepričan sem, da so bralci časopisa Savinjske novice zadovoljni s prebiranjem aktualnih in vedno zanimivih prispevkov, ki jih pripravljajo in objavljajo marljivi novinarji. Veseli me, da so prisotni ob vseh zanimivih dogodkih in na ta način obveščajo prebivalce doline in širše o zanimivostih, ki jih v dolini zagotovo ne manjka. Verjamem, da so naročniki in tudi občasni bralci veseli, da obstaja tovrsten lokalni časopis, ki pomaga po eni strani promovirati dolino, po drugi pa v svojih vsebinah ohranja bogata kulturno dediščino, na katero smo vsi ponosni.« našo pevsko damsko trojko Julijo, Ano in Katjo, ob vokalistkah in moji moški podpori v petju pa bi omenil še začetnike, ki so prvič nastopili z orkestrom. To so Žiga Zaveršnik, Liam Šibli in Neža Meta Stražiščar. Ob takih priložnostih pomaga, zelo pomaga fantastična publika, kot je bila tu in v začetku avgusta v Solčavi.« NASTOP V SOLČAVI VELIKA ČAST Na vprašanje, če poleg njega obstaja še kakšna vez The Moonlighting Orchestra z Zgornjo Savinjsko dolino, je Podbrežnik odgovoril: »Vez z Zgornjo Savinjsko dolino je še vedno Bojan Zeme, profesor klarineta in saksofona na Glasbeni šoli Nazarje, in poleg mene še Sebastian Podlesnik. Letos smo po dolgem, mučnem koronskem premoru znova nastopili na odprti sceni v Solčavi v čast občinskemu prazniku, kar mi je v globok poklon in v veliko, največjo čast!« GLASBENIKI, KI PREPRIČAJO Z IZVEDBO IN ENERGIJO V Limberku je The Moonlighting Orchestra nanizal izjemen preplet glasbenih stilov in znamenitih del. Ker se ta in podobna glasba danes redko sliši, je za prave ljubitelje in poznavalce nadvse dobrodošla. Ne glede na jezik prepriča zaradi izvedbe in energije. 18 glasbenikov je nagovorilo občinstvo z vsem svojim znanjem in žarom. Z globoko vdanostjo svojemu delu in lastnemu užitku. Zato orkestru še en najspoštljivejši poklon! Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 19 Ljudje in dogodki ŠPORTNIK LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2022 Prireditev se je prijela in predstavlja pomemben prispevek k uveljavljanju športa v dolini Začetkom novega šolskega leta se bolj intenzivno začenja tudi delo vodje projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline Iva Milovanoviča iz Ljubije. Po pogovorih z župani vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, še posebej konstruktivno z županom Občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom, je padla odločitev, da bo projekt izveden tudi v letošnjem letu. Tednik Savinjske novice bo tudi v šesti izvedbi izbora najboljših športnikov eden od ključnih partnerjev v projektu, pri čemer bodo upoštevane vse pozitivne izkušnje iz dosedanjih petih let sodelovanja. Da bi se seznanili z morebitnimi novostmi v tem družbeno koristnem projektu, smo Iva Milovanoviča povabili na razgovor. dolini zdaj že prepoznavna blagovna znamka. Ali ga lahko razumemo kot neke vrsto nadgradnjo vašega novinarsko-reporterskega dela? Moja dolgoletna komentatorska pot mi pri tem le pomaga. V projektu Športnik leta, kot že sam naziv govori, so pomembni športniki in športnice oziroma šport v dolini nasploh. Prireditelji smo samo »pomočniki«, da je v javnosti primeren odziv in da športniki prejmejo zaslužena priznanja. Veseli me, da se je prireditev prijela in da predstavlja pomemben prispevek k uveljavljanju športa v dolini. »Po petih letih je že nekoliko lažje, saj delujemo kot tim, v katerem so vloge posameznikov že v naprej znane.« • Kaj je po vašem »športno« zaznamovalo prvo polovico leta 2022 v naši dolini? Zagotovo zimske olimpijske igre v Pekingu, od koder je smučarski skakalec Timi Zajc prinesel kar dve medalji. Tu sta še alpska smučarja Tina Robnik in Nejc Naraločnik, od drugih športnikov pa velja še posebej izpostaviti naslov evropske prvakinje, ki ga je osvojila gorska kolesarka Monika Hrastnik. Nase so opozorili tudi nekateri drugi športniki in športnice, katerih imena bomo omenjali ob nominacijah po posameznih kategorijah. • Po petih uspešnih izvedbah, z nemalo težavami v zadnjih dveh letih, ste z ekipo sodelavcev pripeljali projekt Športnik leta Zgornje Savinjske doline do točke, ko se je bilo treba odločiti, kako naprej. Kaj ste sklenili? Zelo pomembna odločitev je bila sprejeta preteklo leto. Z županom Občine Nazarje Matejem Pečovnikom sva skoraj vsak dan čakala na aktualne podatke o epidemiji covida-19 in se sproti odločala glede izvedbe zaključne prireditve. Za letošnje leto ni videti večjih težav. Tekmovanja na vseh ravneh potekajo, naši športniki redno nastopajo. Po vsebini izbora ne moremo prav veliko spreminjati, svežino pa lahko dodajo nastopajoči na zaključni prireditvi. • Športnik leta je po sijajnih zaključnih prireditvah v Zgornji Savinjski 20 Vodja projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline Ivo Milovanovič (foto: Jože Miklavc) • Kot kaže, se ne boste nikoli zares upokojili. Je to posledica notranje potrebe po ustvarjanju, dokler je človek sposoben svoje znanje in izkušnje deliti v skupno dobro? To je posebno zadovoljstvo, ki pa terja veliko dela. Veliko časa porabimo za vse organizacijske aktivnosti in usklajevanja z župani, pokrovitelji, nastopajočimi in vsemi drugimi, ki vsak na svoj način prispevajo k uspešni izvedbi. Po petih letih je že nekoliko lažje, saj delujemo kot tim, v katerem so vloge posameznikov že v naprej znane. • Pred kratkim ste praznovali 70-letnico življenja. Poleg sorodnikov so vas obiskali prijatelji, športniki, številne ugledne osebnosti ... Vam to veliko pomeni? Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Obletnica je bila lepa priložnost za srečanje z vsemi, s katerimi sem se premalo družil v preteklosti. Več kot štirideset let sem trdo delal, potoval in večino koncev tednov preživel na tekmovanjih ali na letalu. Vedno dobro načrtovano, a v stiski s časom. Zato mi je bilo zdaj zares v zadovoljstvo, da sem se lahko srečal s številnimi prijatelji in z njimi obujal spomine na lepe dogodke. Na okroglo obletnico me bo vedno spominjal zlati mikrofon iz lesa, ki sem ga dobil za darilo. Mikrofon je bil namreč moj dolgoletni prijatelj in me na srečo nikoli ni pustil na cedilu. • 6. izbor športnika leta bo spet doživel zaključek v športni dvorani v Mozirju. Do takrat vas in skupino predstavnikov občin čaka veliko dela. Kaj bo največji izziv? Zaključno prireditev v Športni dvorani Mozirje načrtujemo za 10. januar 2023, če bo takrat mogoče zagotoviti prisotnost vseh dobitnikov priznanj in pokalov. Dogovorili smo se, da bodo sodelovali priljubljena domačinka Alya, šolski pevski zbor mozirske osnovne šole in še ena mlada, nadarjena glasbenica oziroma glasbenik. Največji izziv bo zagotoviti potrebna denarna sredstva, ki bodo pokrila stroške izvedbe projekta, ne glede na to pa sem prepričan, da bomo tudi tokrat pripravili izjemno prireditev, ki si jo ta dolina in najboljši zgornjesavinjski športniki zaslužijo. »Zaključno prireditev v Športni dvorani Mozirje načrtujemo za 10. januar 2023, če bo takrat mogoče zagotoviti prisotnost vseh dobitnikov priznanj in pokalov.« • Sodelovanje s Savinjskimi novicami ostaja na dosedanjem nivoju? Savinjske novice so naš sopotnik od samega začetka akcije. Brez njih ne bi zmogli. Od začetka septembra bodo lahko bralci na posebni strani prebirali zanimivosti o letošnji prireditvi, od oktobra vse do konca leta pa bomo objavljali tudi nominirane kandidate in kandidatke ter kupone za glasovanje. Želimo si, da bi z glasovi bralcev Savinjskih novic, glasovalcev na spletni strani in na facebooku, slednje bo letos novost, zbrali tisoč glasov. Toliko pričakujemo tudi obiskovalcev na sklepnem dejanju v Športni dvorani Mozirje. Jože Miklavc Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Veriga srčnih ljudi zaslužna za novo moštveno vozilo Bočki gasilci so pripravili svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVM1. Botrom, ki so velikodušno finančno podprli nakup vozila, so podelili platinaste, zlate, srebrne in bronaste plakete. Poveljnik društva Luka Pavlin je ključe vozila predal skrbniku Juretu Ročniku. Prireditev je obogatil ženski pevski zbor Bočna in harmonikar Tilen. Vozilo je blagoslovil župnik Ivan Hrastnik. STARO VOZILO ODSLUŽILO NAMENU Člani PGD Bočna že 115 let v težkih trenutkih pomagajo krajanom, je v govoru poudaril predsednik Gregor Kropovšek. Novo vozilo je krstno vožnjo opravilo že pred slovesno predajo. Da lahko gasilci pomagajo v najrazličnejših intervencijah, potrebujejo vedno več opreme. Staro vozilo, ki jim je služilo 16 let, ni bilo več varno in ustrezno zahtevam današnjega časa, zato so se odločili za nakup novega. POTREBNA SREDSTVA ZBRALI HITRO Finančno je bočke gasilce pri investiciji podprla Občina Gornji Grad kakor tudi velikodušni botri in krajani. Sredstva za vozilo so bila zbrana rela- Predstavniki gasilske organizacije z županom Antonom Špehom na slovesnosti v Bočni. Zgornje Savinjske doline Mirko Brezovnik je izrazil podobne želje, gornjegrajski župan Anton Špeh pa je pohvalil gasilce, ki ne varčujejo s svojim časom in požrtvovalnostjo, kadar je potrebna njihova pomoč. Dobrota je zlata veriga, ki povezuje srčne ljudi, in za nakup tega vozila je bilo sklenjenih veliko zlatih verig. Tekst in foto: Štefka Sem POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Za načelnika uradno imenovan Matjaž Sem Poveljnik društva Luka Pavlin je ključe vozila predal skrbniku Juretu Ročniku. tivno hitro, nabavo pa je podaljšala epidemija covida-19, zaradi katere se je rok dobave podaljšal za pol leta. Julija so vozilo pripeljali v Bočno, namenu pa so ga svečano predali v prisotnosti praporščakov in gasilcev iz vse doline. GASILCI VEDNO V PRIPRAVLJENOSTI Renata Rupreht, članica upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednica mladinske komisije, je članom društva zaželela, da bi vozilo večkrat uporabili za prevoz moštva na tekmovanja in usposabljanja kot na intervencijah. Tudi poveljnik Gasilske zveze Vili Bezjak, nekdanji načelnik Policijske postaje Mozirje, se je po 16 letih na tem položaju z novim letom upokojil, Matjaž Sem, njegov dolgoletni pomočnik, pa je bil takrat imenovan za vodenje postaje po pooblastilu generalnega direktorja Policije. S 1. septembrom je bil Sem uradno imenovan za načelnika Policijske postaje Mozirje. OD LETA 2006 V MOZIRJU Matjaž Sem je pot v policijskih vrstah začel leta 1990 na Policijski postaji Žalec, kjer je opravljal dela policista, pomočnika vodje varnostnega okoliša in vodje patrulje. Ob delu je zaključil študij na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in nato še podiplomski specialistični študij. Leta 2006 je bil premeščen na Policijsko postajo Mozirje, kjer je odtlej, torej dobrih 15 let, opravljal dela in naloge pomočnika komandirja. Vmes se je spremenil naziv vodje policijske postaje iz komandirja v načelnika. 18 LET TUDI PRIPADNIK POSEBNE POLICIJSKE ENOTE Ob upokojitvi prejšnjega načelnika Vilija Bezjaka je po pooblastilu generalnega direktorja Policije prevzel vodenje Od 1. septembra dalje je Matjaž Sem načelnik Policijske postaje Mozirje. (Foto: osebni arhiv) Policijske postaje Mozirje, s 1. septembrom pa je bil tudi uradno imenovan za načelnika. Matjaž Sem je bil dobrih 18 let tudi pripadnik posebne policijske enote, kjer je aktivno deloval že v času osamosvojitvene vojne. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo ŠTRUKLJIFEST V GRUŠOVLJAH Promocija najimenitnejše močnate jedi naših prednikov Kulturno turistično društvo Bazilika iz Šentjanža je v Grušovljah pripravilo kulinarično zabavno prireditev Štrukljifest. Obiskovalci so lahko razvajali svoje brbončice ob različnih okusih omenjene močnate jedi in se razvedrili ob pestrem zabavnem programu. POLEG PŠENIČNIH TUDI AJDOVI IN VEGANSKI ŠTRUKLJI Na stojnicah so bili na okušanje na voljo raznovrstni štruklji: skutni, skutni z rozinami, bučni, jabolčni, jajčni, pehtranovi in rožmarinovi, s čilijem in s hobotnico. Poleg pšeničnih so bili v ponudbi tudi ajdovi z orehi in skuto ter veganski. Pripravile so jih članice društva organizatorja in Društva podeželskih žena Toplica. NEKOLIKO POZABLJENO JED MALO »MODERNIZIRALI« »Ob raziskavi gastronomije v naši dolini sem prišla do zaključka, da so bili štruklji različnih okusov tradicionalna in najimenitnejša močnata jed, ki so jo kot samostojno postregli z zelenjavo ali krompirjevo solato. Ta jed je danes nekoliko pozabljena, zato smo želeli nanjo opozoriti ter jo malo »modernizirati«. Zato smo tradicionalnim okusom dodali nekaj novosti, kot sta čili in hobotnica,« je povedala idejna vodja dogodka Mojca Bitenc. »Sam se raje kot s kuhanjem ukvarjam z glasbo, televizijo in radiom. Zato sem posebej za to priložnost ustanovil Štrukljiband, ki ga poleg mene in brata Nejca sestavljajo Luka Jahn, Črt Dragar, Simon Brand in Špela Stražišar. Igramo različne zvrsti glasbe za staro in mlado,« je dodal predsednik društva Rok Hvala. Gastronomski dogodek je spremljal kulturni progam, ki so ga pripravili učenci Primoža Zvira, harmonikarji radmirskega kulturnega društva Sverjanski gadje, vokalistka Jerca Selak in folklorna skupina Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini. Dogajanje je s hudomušnimi komentarji spremljal Dejan Ikovic. Na stojnicah je bilo mogoče kupiti moko ali zrnje pšenice, ajde in drugih žit, posebna atrakcija pa je bila ponudba tradicionalnih jedi gostov iz Peruja. RŠ Na stojnicah so bili na voljo raznovrstni štruklji, ki so jih pripravile članice društev Bazilika in Toplica. (Foto: RŠ) Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 23 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD »Tamal« tabor letos izvedli na Pokljuki V zadnjem julijskem tednu, med 24. in 30. julijem, so se planinci Planinskega društva Gornji Grad podali na »tamal« tabor na Pokljuko. Tabora se je pod vodstvom Roka Faleta udeležilo 45 otrok in 19 vodnikov. OSVAJALI VRHOVE Šotore so postavili tik pod smučiščem Pokljuka – Viševnik. Že prvi dan taborjenja so se podali na planino Zajavornik, s katere so imeli pogled na Viševnik, nekaj dni kasneje pa še na planino Zajamnik, ki leži na zahodnem robu Pokljuke. Tik ob tabornem prostoru poteka markirana peš pot na 2050 metrov visoki Viševnik, katerega so uspešno osvojili. MLAJŠI NA TOSC, STAREJŠI NA KANJAVEC Tekom tedna so se za nadaljnje ture razdelili na mlajšo in starejšo skupino. Udeleženci letošnjega »tamal'ga« tabora tik pod smučiščem Pokljuka – Viševnik (foto: arhiv društva) 14. KOLO PRIJATELJSTVA PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Iz Nazarij na Farbanco skozi Letuš in čez Dobrovlje Zadnjo soboto v avgustu so se nekateri člani Planinskega društva Nazarje že štirinajstič zapored udeležili tradicionalne prireditve Kolo prijateljstva. Dogodek, ki sta ga leta 2007 prvič organizirala člana društva Marjan in Zdenka Gračner, zadnjih nekaj let pa za organizacijo akcije skrbi Stanka Bastl, je skozi pretekle izvedbe postal priljubljena oblika druženja ljubiteljev kolesarjenja. Kljub slabi vremenski napovedi se ga je letos udeležilo 28 kolesarjev. Udeleženci so se popeljali po ustaljeni trasi, ki se začne v Nazarjah, pelje skozi Letuš in se povzpne na Dobrovlje, nato pa spusti do koče na Farbanci, kjer je cilj. Na poti, dolgi 27 kilometrov, so se udeleženci večkrat ustavili in osvežili, pravo okrepčilno malico pa so si privoščili na cilju v domači društveni koči. Tatiana Angioi Kolo prijateljstva je že desetletje in pol med najbolj priljubljenimi akcijami nazarskega planinskega društva. (Foto: arhiv društva) 24 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Zahvaljujemo se našim sponzorjem in donatorjem, Osnovni šoli Mozirje za posojen jedilni pribor in krožnike, Gostilni pri Jošku za posojeno posodo, podjetju Davidov hram za donacijo hrane, podjetjema KLS Ljubno in Calcit ter Lekarni Gornji Grad za finančno pomoč pri izvedbi tabora in podjetju CNC Štiglic za denarno pomoč pri nakupu novega velikega šotora. Vsem staršem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Planinsko društvo Gornji Grad Mlajši so osvojili Tosc (2275 m), starejši pa so se podali na dvodnevno turo. Dvodnevni pohod je potekal iz tabornega prostora proti Vodnikovemu domu, od katerega so nadaljevali pot in osvojili Kanjavec (2569 m) ter se spustili do Zasavske koče na Prehodavcih. V koči so prenočili. Naslednje jutro so nadaljevali pot po Dolini sedmerih jezer ter sestopili do Bohinja, kjer so se osvežili v Bohinjskem jezeru. NA PLANINSKI POROKI POROČILI ŠTIRI PARE Tekom tedna so izvedli krst novih udeležencev, saj vsak udeleženec tabora potrebuje svoje planinsko ime. Plezali so v plezališču Gorje v sektorju Zatrata, imeli športne igre in družabne večere. Zadnji večer so izvedli tradicionalno planinsko poroko. Poročili so štiri pare in veselo zaključili letošnje taborjenje. V naslednjem letu načrtujejo osvajanje Kamniško-Savinjskih Alp. Anja Nadvešnik Šport SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU Monika Hrastnik sezono končala na šestem mestu Gorska kolesarka Monika Hrastnik je na zadnji tekmi svetovnega pokala v spustu v italijanskem Val di Soleju zasedla šesto mesto. V kvalifikacijah je dosegla drugi čas, na tekmi pa ji ni uspela tako dobra predstava. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je po osmih tekmah sezono končala na šestem mestu. V tej sezoni je najvišjo uvrstitev dosegla v švicarskem Lenzerheideju, kjer je bila četrta, zabeležila pa je še tri peta mesta ter po eno deveto, 11. in 12. mesto. Na evropskem prvenstvu v Mariboru je ubranila naslov prvakinje. Štefka Sem ALPSKO SMUČANJE Nejc Naraločnik dvakrat šesti na smuku za južnoameriški pokal Člani slovenske moške smučarske reprezentance v hitrih disciplinah so se v sklopu priprav v Čilu udeležili štirih tekem južnoameriškega pokala in se sedemkrat uvrstili na zmagovalni oder. Nastopili so na dveh smukih in dveh superveleslalomih. Nejc Naraločnik je na obeh smukih osvojil šesto mesto, na superveleslalomih pa je bil enkrat 11. in enkrat 16. Konkurenca je bila močna, saj je v Čilu na pripravah več reprezentanc. Štefka Sem TENIŠKI TURNIR REČICA OPEN V ŽENSKI KONKURENCI Mateja Krušnik v finalu boljša od Sandre Melavc Koncem avgusta so teniški igrišči Športnega društva Mladost Rečica ob Savinji prevzele ženske, ki so se pomerile na tradicionalnem turnirju Rečica open. Sodelovalo je 24 tekmovalk iz Zgornje Savinjske doline pa tudi od drugod, mnoge med njimi pa svoje moči merijo tudi v teniški ligi. Po izjemno razburljivih dvobojih sta se v finalu pomerili Sandra Melavc in Mateja Krušnik, ki je po napetem boju zasedla prvo mesto. Na 3. mesto se je uvrstila Anja Lesjak Prah, na četrto pa Maja Križmanič. Finalistkam je pokale podelila županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik. Udeleženke turnirja so prejele številne čestitke za igro, organizatorji na čelu z Andrejem Weissom pa za odlično organizacijo športnega dogodka. US Moniki Hrastnik po drugem mestu v kvalifikacijah na tekmi ni šlo vse po načrtih. (Foto: BoBo/Miloš Vujinović) FIS POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Jernej Presečnik peti na tekmi za pokal FIS V Kranju so minuli konec tedna na eni od dveh FIS tekem nastopili tudi člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Jernej Presečnik je zasedel peto mesto, Timi Zajc je bil osmi, Gorazd Završnik pa se je uvrstil na 20. mesto. Finalni tekmi poletnega FIS pokala bosta na sporedu prihodnji konec tedna v avstrijskem Beljaku. Štefka Sem Udeleženke turnirja z organizatorji in rečiško županjo Ano Rebernik (foto: US) TRETJA TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO V GORNJEM GRADU V skupnem seštevku zmaga Rihterja in Pahovnikove Zadnjo avgustovsko nedeljo je v organizaciji Strelskega društva Gornji Grad na strelišču tamkajšnje lovske družine v Zagradišču potekala tretja tekma z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Ker je bila to zadnja od treh tekem, od katerih je za končno razvrstitev štel najboljši rezultat na eni od tekem, se je zbralo lepo število strelcev, ki so izkoristili še zadnjo priložnost za izboljšanje rezultata. Na zadnji tekmi so bili najboljši: 1. Aleksander Ošep 83 krogov, 2. Andrej Farkaš 78, 3. Danilo Mrevlje 76. V skupnem seštevku treh tekem je bil vrstni red pri vrhu naslednji: 1. Ivan Rihter 89, 2. Aleksander Ošep 83, 3. Andrej Farkaš 78. V ženski konkurenci je skupno slavila Ksenija Pahovnik 58, druga je bila Natalija Kreinz 53, tretja pa Anita Slabe 44. Janez Kolar Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 25 Zdravstvo, Oglasi Številka: 843-0004/2022-3 Datum: 5. september 2022 OBVESTILO Zbiranje vlog zaradi posledic suše v letu 2022 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala Sklep št. 844-18/2022-13-DGZR z dne 12. 08. 2022, s katerim je določilo, da se prične ocenjevanje škode zaradi posledic suše v letu 2022. Oškodovance, ki so utrpeli škodo v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2022, vabimo k oddaji vlog. Izpolnjene vloge zbiramo od 08. septembra 2022 do vključno 19. septembra 2022. Pozivamo vas, da škodo prijavljajo le tisti oškodovanci, ki so dejansko utrpeli škodo. Pogoj je tudi, da so oškodovanci vpisani v register kmetijskih gospodarstev oz. imajo številko KMG-MID. Če KMG-MID ni urejen na datum 31. 05. 2022, oškodovanec ni upravičen do državne pomoči. Velikost prijavljene površine zemljišč mora biti večja od 1ha primerljivih površin. Navedene površine in kulture morajo biti skladne s podatki v subvencijski vlogi oz. z zadnjim izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev, če vloga ni bila oddana. Izpolnjene vloge na obrazcu št. 2, ki je na voljo na spletni strani občine in v tajništvu Občine Nazarje, je potrebno oddati na Občino Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje, s priporočeno pošiljko ali osebno ali na elektronski naslov obcina@nazarje.si do vključno 19. 9. 2022. K izpolnjeni vlogi na obrazcu št. 2 priložite kopijo obrazca D iz subvencijske vloge oziroma izpis iz registra kmetijskih gospodarstev in fotografije o škodi. Matej Pečovnik, župan EPIDEMIJA COVIDA-19 V zadnjem tednu spet porast okužb V četrtek, 1. septembra, je bilo v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline 183 potrjenih okužb z novim koronavirusom, 34 več kot teden prej. Razen v občini Luče, kjer je število okužb minimalno upadlo, in občini Ljubno, kjer 26 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 je bilo nespremenjeno, se je število povečalo v vseh občinah. Stanje je bilo naslednje: Mozirje 52, Luče 32, Ljubno 26, Gornji Grad 25, Nazarje 24, Rečica ob Savinji 21 in Solčava 3. ŠS Zahvale, Kronika, Oglasi »Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli…« Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi Franc LEDINEK 29. 12. 1942 – 20. 8. 2022 iz Lepe Njive 68, Šoštanj ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame Štefanije SUŠNIK 9. 11. 1925 – 27. 8. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Dragi mož, ati, star ati, brat, stric, svak, tast, dragi prijatelj Franc, pogrešamo te. Za vedno si v naših srcih. se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju travmatološkega oddelka bolnice Celje in zdravstvenega doma Ljubno, g. župniku Martinu Pušenjaku za duhovno podporo v njeni starosti, monsinjorju g. župniku Vratanarju za opravljeno pogrebno mašo, govornici ga. Rosani, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala tudi sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste našo mamo radi obiskovali, darovali za svete maše ali sveče in jo ob slovesu v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči: sin Jože in hčerka Minka z družinama IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NEKDO JE UKRADEL KOMBI • NAJDEN KOVČEK Z MOBILNIM TELEFONOM • SAMOVŽIG ŽAGOVINE Ljubija: 29. avgusta so bili policisti obveščeni o tatvini kombiniranega vozila peugeot boxer, bele barve, letnik 2014, registrskih številk CE KF 673. Vozilo je bilo parkirano na parkirišču pred delavnico v Ljubiji, ukradeno pa je bilo najverjetneje že v noči s 26. na 27. avgust. Nazarje: 2. septembra je občanka obvestila policiste, da je na igrišču za gasilskim domom našla kovček srebrne barve, v katerem je bil mobilni telefon znamke Realme. Kovček s telefonom se hrani na policijski postaji v Mozirju. Nazarje: 4. septembra malo po 11. uri je v industrijski coni zagorelo v silosu lesnega obrata. Do požara je prišlo zaradi samovžiga žagovine. Tuja krivda je bila po strokovnem pregledu izključena. Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 27 Za razvedrilo 28 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 Za razvedrilo, Informacije Najbolj brane knjige v poletju 2022 v Knjižnici Mozirje Odrasli: Kuči, A.: Ime mi je Sarajevo, Bellová, B.: Jezero, Svetek, I.: Beli volk, Haasse, H. S.: Črno jezero, Šalehar, M.: Pustolovec zmote : patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca, Žakelj, B.: Belo se pere na devetdeset, Ferrari, R.: Murva Fabianijevih : stoletje miru na Krasu, Pajk, P.: Slučaji usode, Vidmar Vengust, M.: Drevesa govorijo : zdravilne zgodbe, Justinek, T.: Teža življenja. Mladina: Philpot, M.: Kako se počutiš? : knjiga o čustvih in počutju : s štirimi različnimi obrazki!, Wooding, C.: Viharno nebo, Luciani, B.: Pot na morje, Makarovič, S.: Sovica Oka, Davis, J.: Garfield & družba, Lazanje in divjanje, Parker-Rees, G.: Dino, Zdravnik, Mlakar Črnič, I.: Kako sta Bibi in Gusti ozmerjala čas, Pilkey, D.: Pasji mož, Snet s ketne, Muster, M.: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Choux, N.: Pozdravljena, mala čebelica! KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 9. september Sobota, 10. september Nedelja, 11. september Torek, 13. september Sreda, 14. september Četrtek, 15. september ob 16.30. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Združena Savinjska B (st. dečki) ob 18.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave Zlata doba škofovanja v Gornjem Gradu ob 19.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Razstava del nastalih na koloniji Nazarski likovni utrip ob 10.00. Športni park Mozirje Turnir ekip ND Mozirje, ND Polzela, NK Kovinar Štore in ŠD Šmartno ob Paki (ml. cicibani) ob 14.00. Laze pri Kokarjah Lokostrelsko tekmovanje ob 16.30. Športni park Mozirje ND Mozirje, Ljubno : NK Zreče (kadeti) ob 10.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Bio dan ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje, Ljubno : ŠD Partizan Prebold (ml. dečki) ob 11.00. Gostišče grad ob Sotočju v Nazarjah Koncert Ditka trio ob 15.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Koncert ob 15-letnici delovanja ljudskih pevk Lipa ob 9.00. Športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Turnir v balinanju ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Mozirski gaj 20. Extempore Mozirski gaj - otvoritev ob 17.30. Parkirišče pred samostanom v Nazarjah Otvoritev novega parkirišča ob 9.00. Prostori društva diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka ob 17.00. POŠ Šmartno ob Dreti Otvoritev prenovljenih prostorov vrtca ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Ugodno prodam koze; gsm 051 250 313. Prodam telico rj, brejo 7,5 mesecev, plus 3 mesece staro teličko rj; gsm 031 759 955. Prodam bikca sivčka, starega 1 mesec. Prodam tudi neme race; gsm 041 783 435. Prodam bika in telico, oba lim, stara 5 mesecev; gsm 041 289 501. 30 Prodam bikca čb/ls, težkega 150 kg; gsm 031 765 605. Prodam kokoši nesnice za zakol; gsm 070 708 155. Prodam bikca simentalca, starega 1 mesec; gsm 041 793 578. Prodamo brejo telico, sivka, A kontrole, brez rogov, pašna, predvidena telitev 1. 10. 2022; gsm 040 528 442. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. DRUGO – PRODAM Prodamo krompir za ozimnico; gsm 031 815 238. Prodam suha, bukova, metrska, drva; gsm 041 783 460. Prodam motorno žago jonsered 2253, kot nova, cena 400 eur; gsm 041 727 861. Čelna rotacijska kosilnica sip roto 251f, 2,5 m delovne širine, odlično ohranjena, 1750 eur; gsm 051 626 627. Prodam new holland T5.95, vsa oprema, 2022, Slovensko poreklo, garancija; gsm 031 493 660. Prodam cvetlični, gozdni in kostanjev med; gsm 051 311 857. Prodam gozdni med v kozarcih; gsm 031 829 245. Prodam 3,60 ha koruze za silažo; gsm 041 510 219. DRUGO – PODARIM Podarim trampolin; gsm 040 471 488. Strešno kritino trajanko, 150 m2, podarim; gsm 031 687 885. Podarim strešnik »bobrovec«, doma žgan, ročno izdelan, cca 300 komadov; gsm 041 627 205. NEPREMIČNINE V najem oddam stanovanje na Rečici 107a; gsm 051 297 161. Na Rečici oddam garsonjero; gsm 041 719 425. Naročniki Savinjskih novic Naročniki novic imajo imajo 15%Savinjskih POPUST pri objavah 15% POPUST zahvalpriin objavah čestitk. zahval. Oglasi Savinjske novice št. 36, 9. september 2022 31