fSL 38.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 11. Julija 1923,
Izhaja vsako sredo.
Leto V*

Glasilo »Samostojne ffl kmetijske stranke za Slovenijo",
Naročnina £
celoletne ..................Din 20°—
aolalctne . . .. ........... .	Din 10-—
četrtletne ,.....■>...,........Din Sv-
Posamezna številka . ................Din !•—
Kmet pomagaj si sam, In svoje stališče v državi uravnaj si sam 1
inserati:
toaii oglasi do 0 petit vrst ......Din
večji inserati od 10 petit vrst naprej .	i Din
sotice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
k Din 3'-
Uredništvo in upravništvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ,,Ekonoma".
mam
Umik SLS,
Lekcija učitelja je pomagala. Gospod dr, Korošec je poslušal dr. Šu-šteršiča in sam razložil političen položaj vodstvu SLS. In razložil ga je tako, da je padla še sveža grožnja o odhodu Jugoslovanskega kluba iz skupščine v vodo in da je bil iz hujskarije logično sledeč korak zavržen.
Čeprav nam daje korak SLS obilo prilike, da bi ga strankarsko izkoristili, vseeno nočemo tega storiti, temveč pravimo le, da je imel dr. Korošec vsaj enkrat prav, nam-S£č sedaj v Celju, ko je nastopil I*gti skrajnostim hujskaštva, dasi se fcuJsfcaBtva samega ni mogel popolnoma osvoboditi, kakor dokazuje ravno njegov govor najbolje.
Toda kot Slovenci ln Jugosloveni pozdravljamo odločitev SLS, ker je bila s tem odvrnjena usodepolna poostritev položaja, ki bi nas mogla resno približati tudi katastrofi — amputacije, če bi obveljalo mnenje onih političnih radikalnih klerikalcev, ki bi hoteli kar tja v en dan zrušiti vse mostove, ki so za sporazum z Beogradom potrebni.
Med voditelji SLS je vendar enkrat zmagala treznost in to nas veseli, pa čeprav dobro vemo, da ni ta treziost nastala iz idealnih ozirov
olagra celote, temveč vsled zadreg, v katere je zabredla SLS vsled svoje »sijajne« politike.
Toda ko pozdravljamo umik SLS, pa se nam nehote vsiljuje vprašanje: kaj pa je "bilo treba preje toliko grmenja, kaj pa je bilo treba toliko hujskanje, če so znali generali SLS že v naprej, da ne bodo izvajali zadnjih posledic hujskarije, če so sklenili že y naprej, da bodo ostali sredi pota?
Aii ne bi bilo stokrat pametnejše, da bi SLS že preje precenila pravilno svoje moči in da bi popustila že preje, na vsak način pa vsaj tedaj, ko je mogla preprečiti nove davke ali pa jih vsaj omiliti. AH ni v tem fatalna nerodnost politike SLS, da se izvrši njen umik ravno tedaj, ko se ,yse razburja zaradi kuluka in novih davkov? Ali ni dokaz politične nesposobnosti v tem, da mora SLS popustiti, ne da bi s tem dosegla kakih koristi in da ni njen umik drugo ko blamažno dokumentiranje polit, nemoči in zato tudi nespretnosti SLS?
Te senčne strani klerikalnega Mimika nas seveda ne bole. Pač pa
M	'
obžalujemo, da se ni znal izvršiti umik niti tako, da bi imela od njega vsaj država svojih koristi. Nasprotno. Način, kakor je bil sklenjen ta umik bo samo še povečal težave našega notranjega življenja. Edino, kar je bilo na opoziciji SLS simpatično, je bilo to, da je vsaj dajala možnost, da se radikale prisili k revidiranju njih prekomernih aspiracij. Tudi to možnost je sedaj SLS zaigrala, ker po govoru dr. Korošca, ki je utemeljeval umik, bodo radikali čisto pravilno sklepali, da se je SLS zbala, ne pa da se je žrtvovala prospehu države. Samo z žrtvijo pa je mogoče izzvati protižrtev, nikakor pa ne z bojaznijo.
Iri vendar bi SLS svojo bojazen prav lahko prikrila in po uvodnih besedah dr. Korošca bi mogli to tudi pričakovati. Vsaj je pričel dr. Korošec svoj govor z opisom zunanjega položaja naše države in njegov opis je jasno naglasil, da imamo okoli sebe same nasprotnike, celo strastne sovražnike. Kaj bi bilo vendar doslednejše in Iogičnejše, kakor če bi dejal dr Korošec: »Domovina je v nevarnosti, pustimo za hip strankarske boje!« Vsaj odvlsi od njih ravno sedaj usoda Reke. Toda dr. Korošec ni tega storil, temveč je pustil logiko na cedilu in povdaril, da dosežemo Slovenci ta cilj le na ta način, če se zvežemo z vsemi federalisti in avto-nomlsti države. In to je izvajal oni dr. Korošec, ki je v istem govoru dejal, da hoče od nikogar neokrnjeno Slovenijo. Ce pa že človek govori o neokrnjeni Sloveniji, potem pač mora misliti ne na Prekmurce, temveč na Korošce in Primorce in tedaj ima dvakrat prav, če reče: »Domovina je v nevarnosti, pustimo strankarske prepire, mi ostanemo iz patrijotiz-ma v Beogradu «
Samo ta doslednost bi prikrila klerikalno bojazen, samo na podlagi taksne doslednosti sklenjen sporazum bi bii državi v korist — pa tudi SLS.
Sklep vodstva SLS, da ne bo eksodusa Jugoslovanskega kluba iz skupščine je sam na sebi hvale vreden, toda vsled motivov zaradi katerih je bii sklenjen, pa je brez vrednosti. In s stališča Slovenije in vse države to globoko obžalujemo, dasi vemo, da iz hujskarskega
ozračja porojeni motivi ne morejo biti _dobri.
Če je utemeljitev umika iz državnih ozirov slaba, pa je naravnost žalostna iz stvarnih ozirov. Vsa utemeljitev je le hoja mačke okoli vrele kaše in niti z besedo si ni upal v Celju poseči nikdo v bistvo stvari. Da, celo tako žalostno revna je bila argumentacija gospoda dr. Korošca, da se ni sramoval svojega poloma v zadevi davkov in kuluka opravičevati z očitkom na tov. Puclja. Da bi sam šef Jugoslovanskega kluba priznal, da vseh 21 slovenskih klerikalcev ne zaleže niti za enega tovariša Puclja, pa v resnici nismo mislili. Poklon je pretirano velik.
V Celju sklenjeni umik je postavil SLS pred novo težko vprašanje. Ali bo v bodoče SLS dosledna umiku
in priplavala srečno v vlado, aii pa bo zatajila umik in se povrnila k prejšnjemu hujskaštvu in h kompri-mitujočemu zavezništvu z Radičem I
Po govoru g. dr. Korošca se bojimo, da bo krenila SLS na napačno pot, ker je v Celju že zmanjkalo poguma. Iz narodnih ozirov bi pač želeli, da bi še enkrat zmagala pri SLS treznost in v tem slučaju pač radi zatremo škodoželje, ko gledamo pri SLS politiko, ki mora koristiti le njenim nasprotnikom.
Pa morda bo to za narod še bolje in morda je sklenjen umik v Celju samo pričetek nesklenjenih umikov SLS, ki ga bodo povzročili opeharjeni volilci.
Kajti ne kaznuje se v politiki le radikalska nepoštenost, temveč tudi klerikalna hujskarija!
Pašne pravice na Gorenjskem.
V zadnjem »Kmetijskem listu« je tov. Ažman objavil pomemben članek o pašnih razmerah na Gorenjskem. Iz tega članka se razvidi, da je predsedstvo planinskega odbora za radovljiški okraj v pravih rokah, ker bo to intenzivno delovanje predsednika rodilo najboljše uspehe. Ker je obljubil, da bo sklical planinsko zborovanje in ker ml je veliko ležeče na tem, da se nr.šim planincem že vendar enkrat da nazaj, kar je njih lastnina, opozarjam na sledeče:
Za zboljšanje sedanjih planinskih razmer je treba delati smotreno, stopnjo za stopnjo in kolikor se da, legalnim potom. Nikakor bi ne bilo na mestu, da se že takoj sedaj, ko še nimamo prave zakonite podlage, zahteva od države, da prepusti vse planinske pašnike zopet v prosto lastnino prizadetim upravičencem. S takojšnjimi prevelikimi zahtevami bi naleteli pri verskem zakladu in pri centralnem oblastvu na prevelik odpor. Po mojem mnenju bi bilo za prvo silo najbolje, če se zaenkrat kategorično zahteva, da se na novo uredijo vse tiste planinske služnostne pravice, ki že obstoje od časa zemljiške odveze in uredbe zemijiških bremen, ki se je pred 70. leti izvršila na podlagi cesarskega patenta z dne 5. junija 1853, drž. zakon št. 130, Ureditev služnostnih pravic izvrši se lahko na podlagi odkupnega in novo uredbenega deželnega zakona z dne 21. maja 1911, št. 2 iz leta 1912. Po tem zakonu se do danes ni moglo ve-
liko izvršiti, ker je bilo temu krivo vojno razmerje, deloma pa to, ker nimajo oblasti, ki imajo nalogo, da na novo urede vse take pravice, zadostno število osobja. Že to dejstvo naj zadostuje, da so imele oblasti pred vojno za Kranjsko In Slov. Štajersko 36 uradnikov, med temi šest pravnikov, šest strokovnjakov in 12 geometrov. Sedaj pa centralna oblast agr. operacijam vsako leto črta nekaj osobja tako, da je danes za Slovenijo samo še 10 uradnikov med temi en sam komisar, ki mora reševati vsa pravna vprašanja za agrarske operacije za celo Slovenijo. Ravno-tako je tudi za zvedeniško službo en sam kulturni inženir. Da en sam ju-rist in en sam tehnični strokovnjak ne moreta delati čudežev, mora vsakdo uvideti.
Vsakdo pa, ki pozna novoured-beni ln planinski zakon, pa mora priznati, da sta ta dva zakona za naše planince, ob pravilnem izvajanju, silno koristna in velikega pomena. Po primernem revidiranju teh zakonov bi se dalo veliko doseči za prizadete upravičence.
Moje mnenje je, da je nujno potrebno, da se v prvi vrsti urede vse tiste pašne servitutne pravice, ki še niso ugasle in da se šele potem zahteva, da se popravijo tudi vse tiste krivice, ki so se planincem zgodile v 1. 1853 pri prvotni odvezi in uredbi zemljiških bremen. Ni pa zadosti, da Imamo dobre zakone, temveč je potrebno, da se po istih hitro posluje.
Za ureditev pašnih pravic, bi bila nastaviti takega pravnika, ki je domačin in kateremu so vse ondotne razmere popolnoma znane. Obenem bi bilo nastaviti po enega kulturnega in enega gozdarskega strokovnjaka.Ti trije bi morali biti samo s tem delom zaposleni, ter bi morali to biti praktični in delovni ljudje, ki bi delali iz ljubezni za pravično stvar. Vse delo bi se moralo poenostaviti, ves birokratizem in nepotrebno pisarenje bi moralo odpasti. Napraviti bi morali natančen delovni program In delokrog. Le na tak način bi prišli do hitrega in ugodnega uspeha. Planinski odbor bi moral gledati na to, da bi vedno sodeloval pri reševanju tako važnega dela in bi moral za to določiti svojega pooblaščenca.
Do danes je bilo sklicano radi teh servitutnih in pašnih pravic že nešteto enket, ki pa žalibog niso rodile nobenega uspeha. Kaj pomagajo dobri in nujni predlogi. Če pa ni za taka dela potrebnega števila osobja.
Vsled tega je amblcijozno delo-vanje predsednika radovljiškega pla-ninskega odbora le pozdravljati in je le želeti, da kolikor hitro mogoče skliče planinsko zborovanje, kjer na} bi vsak brez izjeme in ne glede na strankarsko pripadnost povedal svoje težnje.
Dobro bi bilo, da se med druge važne zahtevke stavi še sledeče:
1.	Da se takoj brez odloga prične z intenzivnim delovanjem z ureditvijo služnostnih pašnih pravic in da se k temu delu pritegne planinski odbor,.
2.	Da se za ta namen takoj nastavi za planinska in servitutna vprašanja še en pravilnik, ki mora biti domačin ln dva Izvedenca, ki morajo biti stalno zaposleni samo s tem delom.
3.	Centralne oblasti naj uvidijo upravičene zahteve planincev in naj takoj naroče šumarskim oblastvom. da morajo iti prizadetim upravičencem na roko.
4.	Da verski zaklad in erar v gozdu tako gospodarita, da to ne bo v škodo živinorejcem in lastnikom servitutnih pravic.
5.	Da se takoj prične izdelovati osnutek zakona, po katerem naj bi se popravile vse tiste krivice, ki so se zgodile našim planincem pred 70 leti, s takratno ureditvijo zemljiških bremen; tak zakon naj skupščina ta* koj vzame v pretres.
fleio kmetske bolgarske vlade.
m MOSTOV, 3000 KILOMETROV CEST, V VSAKI VASI ŠOLO, 1500 .	POLG1MNAZU.
■ Bivši poslanik Bolgarske v Beogradu, g. Todorov je podal pred svojim odhodom iz Beograda uredniku »Sela« sledečo sliko o delovanju Stambolijskega.
*Ko je prišel Stambolijski na vlado, je našel Bolgarsko v katastrofalnem stanju. Razmere v deželi in od-nošaji z drugimi državami so bili obupni. Po štiriletnem delu tega rojenega reformatorja se je Bolgarska popolnoma popravila in postala je zmožna, da vstopi v gospodarskem, ko tudi v političnem oziru v zajedni-fco evropskih narodov in da razvije Samostojno in napredno življenje.
Da najprvo navedem proračunske razmere. Pred 4 leti so znašali iiohodki Bolgarske 1 in pol milijarde, izdatki pa 4 milijarde. Vsled modre p dosledne davčne politike Stambolijskega ni samo doseženo računsko Ravnovesje že 1.1922 5 in pol milijard ttohodkov in samo toliko izdatkov, fiemveč so bolgarske statistike prvič Ugotovile, da je izvoz večji od uvoza. Pa pa se dobi točna slika izvršenega
dela, treba upoštevati še to, da so bile v tej dobi gospodarske okrepitve izplačane ogromne svote, ki so za Bolgarsko naravnost fantastične. V francoskih frankih so bili izplačani vsi tifji kuponi tujih dolgov kar je znašalo 1.200,000.000 levov. Plačane so bile ogromne svote za vzdrževanje kontrolne komisije, nabavo pre-mog^ in živine, ki se je morala oddajati iia račun vojne odškodnine in končno se je rešila cela vrsta obveznosti, ne da bi pri tem bila tudi le v najmanjši meri obremenjena Narodna banka.
To je plodonosno in sistematično delo, ki je dvignilo lev na divno višino. Pa to ni vse. Na konferenci re-paracijske komisije je dosegel Stambolijski, da se zniža prvotno na 2500 milijonov zlatih levov določena vojna odškodnina Bolgarske na 550 milijonov in sicer naj plača to odškodnino Bolgarska šele tekom 60 let, dočim je bil preje določen rok 38 let.
Dalje je bil pod Stambolijskijem sklenjen sporazum tudi z vsemi tujimi zasebniki in Bolgarska je prišla tako zopet do zaupanja tujine.
S splošno delovno dolžnostjo se je posrečilo, da je bila v vsaki vasi ustanovljena osnovna šola in da so bili štirirazrednim ljudskim šolam dodani še trije razredi gimnazije,
tako, da je mogla vaška mladina obiskovati gimnazijo, ne da jej je bilo treba za to iti v mesto. Število teh malih gimnazij je bilo dvignjeno na 1500.
Z obveznim delom smo tekom 4 let zgradili 800 mostov, 3000 kilometrov cest, 1500 kilometrov železnic in celo vrsto vrtov, pašnikov in drugih melioracij.
Bolgarska agrarna reforma, ki je stopila v življenje preteklo leto, je povečala število malih posestnikov (in po njej ni mogel imeti nihče nad 30 hektarjev zemlje). Zemlja je bila od kmetov odkupljena po srednji ceni zadnjih 15 let. To je dalo produktivnosti zemlje tako velik razmah, da je bila agrarna reforma direkten vzrok za ozdravljenje gospodarskega življenja. V vseh vaseh so bile osnovane zadruge. Ni bilo vasi brez zadruge. To je treba naglasiti. Na ta način se je posrečilo, da je bilo čisio izločeno drugo posredovanje trgovskih podjetij in zlasti v zadnjem času so zadruge same izvažale tobak, rožno olje in druge pridelke. Nekatere zadruge okoli Plovdiva so bile celo tako močne da so mogle prevzeti elektrifikacijo doline Marice ln da so stvorlle takozvane vodne sindikate, ki so si nadeli nalogo, da z vsemi modernimi sredstvi dvignejo kmetijstvo
in sicer s pomočjo vodne sile in električne moči.
To je ogromno delo, ki je v kratkem času privedlo Bolgarsko do pre-roditve in neverjetne okrepitve gospodarskega življenja.
Na zunaj, pa sami veste, da smo znali povsodi si pridobiti prijateljev.
Tako uspešno je bilo delo kmetske vlade Stambolijskega in njegovih prijateljev!«
Največji dobrotnik Bolgarske je bil Stambolijski, kljub temu je bil na zversk in zavraten način ubit od svojih nasprotnikov.
Toda maščevana bo smrt Stambolijskega, ker pravica še ni umrla!
in komunizem.
Pri nas so hoteli beograjski vlasto^ držci ubiti komunizem s silo, na Bolgarskem pa ga je hotel zatreti Stambolijski z mirnimi sredstvi, s silo misli. V ta namen Je bil izdan sledeč zakon, ki je tako zanimiv, da ga priobčujemo v celoti.
1. V vseh bolgarskih vaseh, kjer je več ko 10 volilcev komunistov se ustanovi komuna in sicer na ta način, da se komunizira vse premično in nepremično premoženje komunistov.
2.	Mestni vaški sveti izvrše konfiskacijo (zaplembo) premoženja, dohodkov in pohištva vseh pristašev komunizma.
3.	Komune upravlja mestna sovjetska oblast, ki jo tvorijo: predstavnik vaškega občinskega sovjeta, predstavnik oblasti in trije izvoljeni komunisti. Volijo jih polnopravni ljudje, pa tudi žene in otroki.
4.	Korifiscirajo se samo Imetja pristašev komunizma in komuno tvorijc samo oni.
5.	Pravico podedovanja Izgube vsi člani rodbin, ki so komunisti, njihov del pa pripade komuni.
6.	V komuni žive vsi po istih pravilih, delajo pod nadzorstvom gotov čas, prejemajo hrano in vse potrebščine na posebne kupone iz skladišč komune. Vsi, ki žive v komuni in ki bi se hranili tudi drugod, bodo ustreljeni
7.	Temu zakonu se prilaga poseben pravilnik. Pri izdelavi pravilnika, se j« oziralo na metode in principe komunizma na Bolgarskem. Zakon se prične Izvrševati 6 mesecev po njegovem sprejetju. Do tega časa pa se morajo pripraviti seznami vseh komunistov na vaseh la njihovega Imetja.
Tako bi Stambolijski komuniste prisilil, da v življenju pokažejo, če Je njihov nauk pravilen.
S Stambolijskim je legel v grob tudi ta, sicer radikalen, toda koristen zakon.
k

>
6.	Da se takoj osnuje planinski svet, ki je predvidevan v planinskem zakonu (§ 10 dež. zakon z dne 16. maja 1909, št. 18).
7.	Da se takoj izposlujejo potrebni planinski melioracijski fondi za zboljšanje planin in pašnikov, katere Je dovoljevala že mačehovska Avstrija.
8.	Da se pri planinskih odborih takoj osnujejo permanentni aktivni odseki, ki naj rešujejo nujna vprašanja in tekoče posle.
9.	Da se razmotriva o ustanovitvi e?«rfj-alne živinorejske zadruge za celo Slovenijo, v katerem naj bi bili udruženi vsi živinorejci.
Resolucijo zborovalcev poslati bi bilo ministrstvu poljeprivrede, ministrstvu šum, predsedstvu pokrajinske uprave, šumski direkciji, oddelku za kmetijstvo, agrarni direkciji, pokrajinski komisiji za agr. operacije, kmetijski družbi in vsem parlamentarnim klubom.
Konečno še pristavljam, da sem na željo tov. planincev rad pripravljen, da objavim o služnostnih pravicah še nekaj člankov, iz katerih bi bilo razvideti upravičene zahteve naših živinorejcev.
Da se ne bo mislilo, da. se pisec tega članka mogoče poteguje za kako mesto navedeno pod točko 2., pa že tu pristavljam, da nisem ne pravnik ne strokovnjak, ter ne čutim nobenih zmožnostij za tako važno delo, kakor je ureditev zamotanih pašnih pravic. Pišem kot zasebnik in le vsled tega, ker se našim Gorenjcem s , prevelikim pogozdovanjem godi očividna krivica.
Za od vremenskih nezgod prizadete posestnike!
Tov. poslanec Pucelj je vložil na ministra za kmetijstvo sledečo interpelacijo:
Poleg toče sta letošnje leto napravila zlasti v Sloveniji ogromno škodo poplava in pa pozni mraz, združen z močno slano. Po dveh letih suše je letošnja zgodna in lepa pomlad povsod, kjer ni črv (rujavega hrošča) uničil pridelkov, obetala bogato letino. Toda za skoro presolnčno pomladjo je, nastopilo hladno in deževno poletje in lepe nade kmetovalca so splavale po vodi. Po visokih legah, kakor so Bloška planota, Kočevski okraj, Suha krajina in nekateri visoko Ležeči kraji Gorenjske, je bilo toliko in tWo močne slane, da ne bo ne fižola, ne koruze, krompir pa slab in je po nekod celo pozebla trava, da ne bo niti živinske krme. Poročila iz nekaterih hribovitih krajev so tako žalostna, da mora vlada nemudoma pod-vzeti izdatne korake, da o pravem času obvaruje ljudstvo lakote.
Po drugi strani pa je dolgotrajno deževje, ki je povzročilo močne povod-nji, poškodovalo tudi kraje, ki jim je bila huda slana prizanesla. Nekateri kraji so prizadeti naravnost katastrofalno. Ljubljansko barje, okolica Trzina, Notranjska, zlasti Planina, dalje Bitnje, Sora, Železniki in drugi gorenjski kraji, na Štajerskem pa Savinjska dolina, okolica Pesnice, dravsko obrežje na vsej črti itd., to so kraji, kjer je ljudstvo silno močno prizadeto. Kjer voda ni popolnoma vse mrve odnesla, jo je pa poplavila in oblatila ali drugače pokvarila, da so živinorejci teh krajev naravnost obupani.
Po mojem mišljenju je dolžna država, da priskoči obupanemu prebivalstvu na pomoč. Pred vsem bi bilo treba r o uradnih organih ugotoviti škodo ter rribaviti, zlasti za živinsko hrano na-č. mestila, dokler je še čas. Nesporno ie, da je treba vzporediti škodo na mra-ii, slani, črvu in povodnji oni od toče
da je pri vseh nezgodah enako po-: -/jati. Potreba pa je nujna in zato pro-: in, smatrajte moja vprašanja za nujni in v uteho revnemu prebivalstvu, '; • -velite kar najhitreje odgovoriti sledeče:
1.	Ali hočete dati v Sloveniji nastalo odo po slani, črvu, poplavi in nepre-
- deževju preceniti in izposlovati tozadevno izdatno pomoč, kakor za škodo, povzročeno po toči?
2.	Ali hočete izposlovati pri vladi, da se letošnji davki poškodovancem odpišejo ali pa vsaj prelože do prihodnje uoljše letine?
Beograd, dne 5. julija 1923.
Klerikalne časnikarske nedostopnosti.
Na naše stvarne očitke o nedo-stojnosti klerikalnega časnikarstva, ki se je zlasti pokazalo ob priliki »Slovenčevih« in sedaj tudi »Domo-ljubovih« komentarjev k smešnemu popravku »Zadružne Zveze«, je napisal »Slovenec« stokajočo jeremija-do, ki se pričenja tako-le:
t-*--
V .............
»Nedostojnost očita našemu tisku venomer »Kmetijski list«. Mi lahko o sebi rečemo, da smo strogo stvarni, se ogibljemo vsake ordinernosti in nikomur ne delamo krivice; če pa nasprotnika pošteno okrcamo je to le v korist dobri stvari in splošnim interesom. Nasprotno pa vsaka številka »Kmetijskega lista« mrgoli očitnih laži (na katere pa »Slovenec« dosledno molči, op. ured.). Tako n. pr. piše v svoji zadnji številki, da je »Slovenec« pozdravljal vlado gosp. Cankova...«
Kolikor besedi, toliko laži!
»Slovenec« se ogiblje vsake ordinernosti, pravi »Slovenec«. Kako pa potem to, da je imel ravno letos »Slovenec« toliko tožb ko prav noben drug list iri da je bil vedno obsojen?
»Nikomur ne delamo krivice,« laže »Slovenec« dalje, ko vsa Slovenija ve za njegova podla obrekovanja, ki so bila že neštetokrat obsojena pred sodiščem.
In tudi stvaren je »Slovenec«. To pa to! Zakaj pa je zlezel »Slovenec« pod klop, ko ga je prijel tov. Pucelj za njegov obrekovalni jezik, ko je pisaril o volovski aferi? Zakaj ni nastopil dokaza resnice!
Sicer se pa na te vnebovpijoče laži res ni treba ozirati, ker drže samo še pri patentiranih zapeljancih. Pač pa bi ugotovili sledeče:
1.	Na naš stvaren očitek o klerikalni časnikarski nedostojnosti glede popravka Zadružne Zveze ni dal »Slovenec« nobenega odgovora.
2.	V torek po bolgarskem državnem udaru je zaključil »Slovenec« svoj uvodnik s konstatacijo, da mu je program nasilne vlade Cankova simpatičen. Teden dni kasneje pa je dostavil »Slovenec«, izvajanjem svojega dopisnika o Stambolijskije-vem delu sledeče:
»Tako ideologija kmetskega režima, ki se često zapeljivo sveti — toda kakšna je bila njej nasproti resničnost? V političnem pogledu je »režim« vsak dan kršil demokratične temeljne pravice, uničeval je sklicujoč se na silo, ...svoje nasprotnike, brez sodnika jih je zapiral..., kršil tiskovno svobodo, snoval politične umore, ustvarjal policijski in vohunski sistem, ki je često spominjal na Rusijo: nastalo je stanje izrecne politične korupcije in pod vlado »cepe-nice« — kmeta — in bolgarskih »ba-šibozukov« (bivših turških roparskih tolp) so zrasli Bolgariji novi »sultani«.
Pa dovolj tega! Bolgarski kmet je bil torej po »Slovencu« »bašibo-zuk«, Stambolijski pa »sultan«, seveda čisto razuzdani sultan, kakor so ga obrekovali člani »Slovencu« simpatične vlade gospoda Cankova.
In kljub vsemu temu si upa »Slovenec« še trditi, da smo mi pisali neresnico, ko smo ugotovili simpatije »Slovenca« za zločinske bolgarske meščanske prekucuhe!
3.	»Kmetijski list« je pozdravljal vlado Stambolijskega že leta 1921 in 1922, torej tedaj, ko je bil tov. Pucelj minister. Ravno tako pa tudi kmetsko vlado. Naj si samo prebere »Slovenec«, omenjamo le najbolj progra-matične članke, ko oni v »Kmetij-, skem listu« z dne 11. avgusta 1921 o' zeleni internacionali, ali pa članke o mladinskih klubih v Ameriki in pa zlasti številko našega lista z dne 1. septembra 1. 1921 in sicer članek: »Bolgarska kmetska stranka«.
4.	Še v nobeni stvari nismo ostali dolžni odgovora »Slovencu«, pač pa so nam dolžni odgovora »Slovenec« in vsi klerikalni veljaki.
Ne samo klerikalna časnikarska dostojnost je od muh, temveč prav tako tudi njihova politična dostojnost.
Časnikarska lopovščina.
Ce smo pisali zadnjič z ozirom na pisavo »Slovenca« o klerikalni časnikarski nedostojnosti, potem moramo danes z ozirom na pisavo »Domoljuba« pisati o klerikalni časnikarski lopovščini. Značilno za naše razmere pa je, da ne vidijo te lopovščine niti sicer tako za dostojnost vneti »Prerodovci« in niti ne naši časnikarji, ki sicer tako ganljivo branijo »Slovenca«.
»Domoljubova« lopovščina.
Sledečo notico ie prinesel »Domoljub« z dne 4. julija:
»Kako le samostojno - liberalni centralizem povišal davke. Zemljiški davek, ki je znašal 1. januarja 1921 na 100 K čistega donosa 22.50 K, bo znašal po novem 1200 kron. Glasovali so za centralizem samostojneži in liberalci, oziroma slov. kmetje sami ki so zapeljani po »Kmetijskem li-
stu« in »Domovini« volili samostoj-neže in liberalce.«
Tako se glasi urnebesna laž »Domoljuba«,
resnica pa pravi sledeče:
Ko je prišel Korošec na vlado, je bil zemljiški davek zvišan za štirikrat.
Sedaj pa je bil ta že zvišan davek ponovno zvišan za 500 odstotkov in sicer je to storila sedanja sa-moradikalna vlada. To samoradikal-no vlado pa je omogočil dr. Korošec, ki je jamčil, da bo mogla izvesti sa-moradikalna vlada najnujnejše zakone.
Pri volitvah je dobila SLS skoraj vse mandate in njena dolžnost je zato, da bi nove davke preprečila.
Ona pa tega ni storila in sedaj trdi, da smo novih davkov krivi mi, ki imamo samo enega poslanca in katerih, kakor so pijani zmage pisali po volitvah, sploh več ni!
Tovariši, kje je še na svetu mogoč list, ki tako brezvestno laže ko »Domoljub«. Resnično! Le list, ki je kljub svoji katoliški firmi v satanovih krempljih, more tako podio lagati!
»Slovenec« poroča o občnem zboru »Katoliškega tiskovnega društva«, ki izdaja »Slovenca«, »Domoljuba« in druge klerikalne liste, sledeče:
»Dne 3. julija se je zbralo okrog 80 članov »Katol. tiskov, društva« v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, kjer se je izvršil redni glavni posvet. Po točnih referatih načelstva o stanju in razvoju v društvu je bila volitev odbora za bodočo triletno dobo. Izvoljeni so: Svetnik Čadež Anton, katehet v Ljubljani; Fatur Jakob, mestni župnik v Radovljici; prodekan dr. G r i v e c Franc, univ. prof. v Ljubljani; prelat Kalan Andrej, stolni prošt in generalni ^vikarij v Ljubljani; dr. Kulovec Franc, drž. poslanec; kanonik Lav renči č Ivan, dekan v Kamniku: Na-d r a h Ignacij, stolni kanonik in ravnatelj duhovnega semenišča v Ljubljani; P a v 1 i n Jernej, prof. v Št. Vidu nad Ljubljano; konz. svetnik dr. Pečjak Gregorij, prof. v Ljubljani; S k u b i c Anton, dekan, v Ribnici; S u š n i k /., kanonik v Ljubljani; msgr. dr. U š e n i č n i k Aleš, rektor univerze v Ljubljani; č. kanonik dr. U š e n i č n i k Franc, univ. prof. v Ljubljani; Vovko Franc, župnik v Št. Petru pri Novem mestu. — Odborniki so izbrali za predsednika prosta A. Kal ari a; za preds. namestnika kan. J. S u š n i k a, za tajnika iri zač. blagajn. A. Č a d e ž a.« Ti gospodje so torej odgovorni za vse klevete, ki jih prinašata »Slovenec« in »Domoljub«. Teh gospodov se bomo tudi v bodoče držali in sicer brez ozira na njih stan.
Patentiran lainiivec.
Iz seje Kmetijske družbe.
»Slov. Gospodar«, kakor se spodobi katoliškemu listu, ki računa na neumnost svojih naročnikov, laže in zavija iz zadnje seje Kmetijske družbe in resnico vedoma potvarja.
»Slov. Gospodar« pravi, da je bila prva točka zadnje seje Kmetijske družbe — žalna seja za pokojnim predsednikom Pircem. Naši, da so se nelojalno obnašali, ker so zahtevali pred žalno sejo, — dovršitev neizčrpanega dnevnega reda majske seje. Ko je prof. Jarc otvoril žalno sejo, da so se naši odstranili, vslcS česar je moral žalno sejo zaključiti. To je nelojalnost. — Poglejmo ha j je resnica? Majsko sejo je sklical še pok. predsednik, a udeležil se je ni več. Bil je že mrtev. Zato je po pravilih predsedoval prof. Jarc. Na dnevnem redu te seje je bila tudi točka o določitvi družbinega občnega zbora in pa ureditev tajniškega vprašanja, ker je družbeni tajnik Lah v februarju službo odpovedal. Teh dveh točk so se klerikalci bali kot hudič križa in so klerikalni »merodajni faktorji« po advokatu Natlačenu zahtevali od pok. Pirca, da mora to sejo brezpogojno preklicati in odpovedati ter se umakniti iz javnega življenja. G. Pire je ob prejemu tega pisma odšel v smrt.
Na majski seji je prof. Jarc s tajnikom Lahom dnevni red zavlačeval namenoma tako, da se o sklicanju občnega zbora, niti o tajniškem vprašanju, niti o ostalih točkah dnevnega reda ni moglo sklepati in je sejo pred običajnim časom zaključil, pred zaključkom seje pa so naši uveljavili zahtevo, da se mora dnevni red majske seje izvršiti v junijevi seji. Prof. Jarc pa je po nalogu klerikalnih »merodajnih faktorjev« sklical junijevo sejo s popolnoma drugačnim dnevnim redom in se za izčrpani dnevni red majske seje še zmenil ni, ker je klerikalcem na tem, da bi
se družbin občni zbor sploh ne vršil letos in da bi tajnik Lah, ki se je proti družbi težko, mnogo, mnogo hujše pregrešil kakor pok. predsednik — kljub svoji odpovedi še nadalje ostal kot tajnik Kmetijske dužbe. (IČerikalci že vedo zakaj se tako vlečejo zanj.)
In ko je prof. Jarc otvoril junijsko sejo z žalno sejo, so se naši res uprli temu in ga pozvali naj vrši svojo dolžnost in drži svojo besedo, da se izčrpa nedokončani dnevni red majske seje. Žalni seji pa se naši radi zaslužnosti pok. presednika niso upirali, temveč le iz čustva pietete do pokojnine, ker se jim je upiralo, da bi prisostvovali žalni seji, na kateri naj govori žalni govor tisti, ki je žrtev pognal v smrt. In prav je tako, kajti v kakem skladu s pijeteto do pokojnika naj bo, ako na žalni seji profesor Jarc toči hinavske solze za velezaslužnim dobrotnikom slovenskega kmetijstva Gustavom Pircem, ki so ga klerikalci zaradi razmeroma neznatne zablode pognali s pomočo klerikalnega časopisja in advokatov — v smrt! Ali hočete še več hinavščine! Toda o tem za danes dovolj, ker se bomo s tem vprašanjem še bavili. Značilno je le, kako »Slov. Gospodar« hinavsko zavija oči in jezuitsko jamra nad nelojalnostjo naših mož, ker se niso udeležili hinavske žalne seje za pok. Pircem v katerega je tudi »Slov. Gospodar« še prav pred kratkim hitel metati blato z največjo lopato, a danes ga imenuje mnogoza-služnega. Kaka nesramnost!
»Slov. Gospodar« — laže, da se je po dolgem času klerikalcem vendar posrečilo, dokazati našim, da je izprememba dnevnega reda mogoča samo na postavni podalig. Sveta neumnost! Ako je izprememba mogoča samo na postavni podlagi, kaka je ta podlaga? In zakaj prof. Jarc dnevni red nasilno in absolutistično izpreminja, ko je vendar na majski seji bilo določeno, da se neizčrpani dnevni red nadaljuje v juniju (to ste tudi vsi čitali v uradnem delu »Kmetovalca«). Naša zahteva je torej bila v redu, izpreminjati pa je hotel dnevni red prof. Jarc protipostavno in so ga naši le s trudom poučili, da to ne gre. Po »SI. Gospodarju« pa gre klerikalcem zasluga, da so se naši spametovali! Kaj naj reče človek na to?
Končno se je naseji določil dan za družbin občni zbor, a ne na nedeljo, dne 28. oktobra (SI. Gospodar namenoma potvarja datum na 23. oktobrba češ, da je takrat glavni čas trgatve!), kakor so želeli naši, ker bi na nedeljo kmetje-delegati laglje prišli v Ljubljano, nego po volji klerikalcev in po naši popustljivosti na klerikalna zavijanja se je v to določil četrtek, dne 8. novembra, ker v nedeljo tistih 5 ali 6 župnikov, ki so delegati ne bi lahko prišli v Ljubljano. Torej, da se ustreže petim ali šestim župnikom pa naj magari ne bo prav 500 delegatom - kmetom. Vse kar je prav!
Ne pišemo teh vrstic v odgovor »SI. Gospodarju«, nego stvar priobču-jemo zato, da vsa javnost izve kaki nasilniki, besedolomniki, nepoštenjaki, hinavci in zlobneži, so klerikalci, ki jim ni dovolj, da je pok. Pire šel po nepotrebnem v smrt, nego so in še hočejo kovati s svojimi lažmi iz Kmetijske družbe še nadalje — strankarski profit.
Pokrajinske vesti.
(Slovensko učiteljstvo) je imelo dne 8. julija v Ptuju svojo 3. in zelo uspelo skupščino. Udeležba delegatov razveseljiva, vsebina referatov pa zanosna. Zlasti bi poudarjali idejen napredek, ki ga je storilo slov. učiteljstvo od lanske skupščine. Ta je zlasti očividen v kulturnem programu učiteljstva. Tako lep je ta program, da bi moralo pač vse pomagati učiteljstvu, da bo program tudi izveden. Žalibože je treba tu pov-dariti, da učiteljstvo ne najde tega razumevanja, kakor bi ga zaslužilo in to niti ne na mestih, ki so poklicani v to, da skrbe za kulturen napredek naroda. S posebnim zadoščenjem pa pozdravljamo program slovenskega učiteljstva glede narodne vzgoje. Smatramo za svojo dolžnost, da v tem pogledu zlasti podpremo jdealna prizadevanja slovenskega učiteljstva, v kolikor je to sploh v naši moči. Skrajni čas pa je, da bi slovenska javnost spoznala tudi to, da je vsako dobro delo treba tudi dobro plačati. Ptujska skupščina je dokazala dobro delo učiteljstva, sedaj je vrsta na državi, da tudi s svoje strani dokaže dobro delo. Od besed je treba preiti k dejanjem.
(»Domoljub«) se zgraža, ker je tov. Pucelj odgovorni urednik »Kmetijskega lista«. Hinavec! Opetovano smo že izjavili in danes zopet izjavljamo, da odloži tov. Pucelj takoj odgovorno uredništvo, če stori isto tudi »Domoljubov« urednik poslanec Sušnik in pa »Gospodarjev« urednik Pušenjak. Toliko tožb, kakor pa je bilo že vloženih proti Pušenjaku, pa še na svetu ni bilo proti nobenemu uredniku. Tudi to si naj zapiše za svoja kosmata ušesa »La-žiljub«.
(Beseda o zvonovih.) Z ozirom na naš tozadeven članek smo prejeli od Strojne tovarne in livarne v Ljubljani popravek, da je bila naša vest netočna in da je Strojna'tovarna in livarna popolnoma v jugoslovenskih rokah. Da so pri Strojni tovarni in livarni lastniki tudi res zaslužni narodnjaki, o tem nismo nikdar dvomili in zato smo napisali le, da je »ljubljanska livarna še vedno pod uplivom Nemcev«. To pa smo trdili zaradi svoječasne afere nemškega inženirja, uslužbenca livarne, ki je psoval Slovence. Upamo, da je bil to le slučajen incident in zato lojalno izjavljamo, da radi verujemo, da so delnice Strojnih tovarn in livarn izključno v jugoslovenskih rokah. Zato pa še prav posebno opozarjamo na protislovensko delo klerikalcev, ki se poslužujejo čisto nemške mariborske livarne v tako obilni meri, da hodijo v Maribor naročevat zvonove celo kranjski duhovniki, kakor so to pred kratkim ugotovili slovenski listi.
(Še eno »Domoljubu«.) Ker ponavlja »Domoljub« za »Slovencem« časnikarsko nedostojnost, ko da bi mi priznali, da so bili naši očitki o Zadružni zvezi nepravilni, ker smo ponatisnili njen popravek, poživljamo »Domoljuba«, da nam odgovori še sledeče: Ali je imela Zadružna zveza letos primanjkljaj ali ne? Ali je ta primanjkljaj v zvezi s kreditom Gospodarski zvezi ali ne? Ali je prof. Remec tožil posestnika Borca, ki mu je očital stvari, ki sicer niso goljufija, ki pa niso častne ali ne? In kako je bilo s slamo poslanca Brodarja? Kdo ga je izvlekel iz neprilike? — No, sicer tako gostobesedni »Domoljub« odgovori, ker v zalogi imamo še dosti vprašanj!
(Zgrešen naslov.) »Domoljub« piše, da toži »Zadružna Zveza« tov. Puclja. Zgrešeno! Toži naj posestnika Borca, katerega se lažje prime in ki je jasno povedal to, kar je napisal »Kmetijski list«.
(Slavnostna otvoritev »Sokolskega doma«) v Stražišču pri Kranju se bo vršila, kakor smo že svoječasno poročali dne 5. avgusta t. 1. Je to že četrti, po vojni y agilni Gorenjski Sokolski župi sezidani So-kolski dom, obenem najmlajšega društva v župi, starega komaj eno leto. Takoj ob ustanovitvi so spoznali odborniki, da brez lastnega doma društvo v tukajšnjih težkih krajevnih in Sokolstvu sovražnih razmerah ne bo moglo uspevati in napredovati. Z res prav sokolsko vztrajnostjo so se lotili težkega dela, in danes stoji ob vznožju Svetega Jošta in Smarjetne gore sredi prijaz-nega Stražišča ponosna stavba »Sokofsko-ga doma«, ki vsebuje poleg prostorna te-», ... lovadnice, lep gledališki oder, oblačil^Jco, posvetovalnico, stanovanje za hišnika lp Še nekaj stranskih prostorov. Da je što delo tako urno izpod rok je v prvi vrsti zasluga staroste br. Matajca, ki je dal na razpolago stavbni prostor, neumorna, požrtvovalna pridnost društvenega gospodarja br. Križ-narja, ki je vodil vsa dela pri stavbi, ter vseh odbornikov in članov, ki so pomagali dovažati materijal, nabirati prispevke itd. Še posebna zahvala pa vsem plemenitim dobrotnikom, ki so darovali les, denar in drugo ter tako pripomogli, da je delo tako hitro napredovalo. Obenem z otvoritvijo »Sokolskega doma« bo 5. avgusta združen tudi »Naraščajski dan Gorenjske Sokoiske župe«, na katerem bo polagal celokupen Gorenjski Sokolski naraščaj svoj letni obračun, radi česar je ta prireditev še posebno važna. Vabimo že danes vsa bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstva, da se tega pomembnega slavlja udeleži y čim večjem številu, posebno ker so železniške zveze zjutraj, opoldne ln zvečer zelo ugodne in je vas Stražišče oddaljena od postaje Kranj le 10 minut.'	i
(Iz Trbovelj.) Cenjeni gospod urednik! Popolnoma sem se že odvadil pi-sarjenja, držeč se misli starega modrijana, da ni ničesar novega več na svetu. Pa sem se zmotil! Naša vlada dela še čudežne novosti — nove gerente in gerentske sosvete.
Listi so že poročali o tem, da je bil gerent Plavšak s celim gerentskim sosvetom odstavljen in imenovan novi.
In tu se pričnejo čudne novice. Še predno so bili novi možje objavljeni v »Uradnem listu«, je že završalo po časopisju od »Jutra« do »Slovenca« in »Napreja«.
Pričakovali smo najmanj punt, če že ne revolucije, danes je pa že vse tiho, nihče se ne zmeni več za izpre-membo. Kaj je temu vzrok, sam Bog ve. Največja podeželska občina se je predala v roke ljudem, kateri komaj še zaslužijo to ime in nobena straaka ne migne niti z mezincem! — Kmetje so seveda skoraj vsi klerikalci. Med vsemi dvanajstimi člani sosveta ni niti enega kmeta! Tujec, priseljenec bo sodil o gospodarskih zadevah občine, kmet bo pa plačeval in plačeval. Priseljenec bo komandiral, kdo bo šel na novo tlako, ceste delat, kmet bo pa pustil domačijo in šel robotat. Pa to je vseeno, samo, da ste volili klerikalno!
Enega se pa po skromnem mnenju pisca ni treba bati. Govori se namreč po Trbovljah — boste že oprostili, pa je resnica! — tudi svojo dušo hočejo nekateri zastaviti v to, da se bomo lepega jutra zbudili in našli, če že ne občinske pisarne, pa vsaj občinsko blagajno — prazno!
Prijatelji, tega pa že ne! Oni, ki imajo nad pridobljeno ovčico tako svetopisemsko veselje, pa tiidi moč, ji od-
pustiti tudi najtežje grehe, bodo tudi vedeli napolniti izpraznjeno blagajno! — Za slovo še par veselih iz teh žalostnih časov. Gospa gerentova namestnica: »Sedaj se bodo pa tudi pred našo hišo ustavljale rudniške kočije...«
Gospod gerentov namestnik na prijateljevo vprašanje, do katere številke političnih strank je dospel: »Pa jih je še nekaj!«
Gospod župnik, ko je zvedel, da je prišel tudi po sreči v ger. sosvet: »Zgovoril se bom, da nimam časa.« — Gospod G., ko je slišal župnikovo izjavo, počasi, premišljeno: »Ko bi mene zadela ta čast, pišem takoj na vlado pošteno resnico: Med otrobe se ne bom mešal, da me ne požrejo prešiči.« In končno še opomin onemu, ki bi mogoče ne slišal v to družbo in je po nesreči zraven: Prijatelj je srečal prijatelja, ki je bil spoštovan, a je tudi iz gotovih vzrokov v novem gerentskem sosvetu in mu reče: »Ti boš seveda odklonil to čast?!« »Zakaj? Seveda bom sprejel!« Prijatelj mu odvrne: »Od danes naprej ti ne odzdravim več, če me pozdraviš!« obrne hrbet in odide.
(Sokolsko društvo v Središču ob Dravi) priredi dne 15. avgusta ob 14. uri v proslavo dograditve svojega doma nastop svojega članstva ln naraščaja. Po telovadbi se vrši na letnem telovadišču velika ljudska tombola s krasnimi in dragocenimi dobitki. Zvečer je v Sokolskem domu koncert sokolskega pevskega zbora ln sokol-ske godbe. Opozarjamo že danes naše pristaše ptujsko-ormoškega in ljutomerskega okraja na to prireditev. Kupujte že sedaj karte za tombolo, ki se dobijo v predpro-dajl po vseh trgovinah Prleklje. Vsaj eno kartico naj kupi vsak naš pristaš, tudi če ss ne namerava prireditve udeležiti; s tem podpre Sredlškega Sokola, ki si je kot prvi na Štajerskem zgradil svoj dom.
(Sv. Jurij ob Ščavnici.) Na vse ogabne napade v »Murski Straži« št. 26 glede odhodnine g. Horvata odgovarjamo samo: Nam vsem je žal, da nas je g. Horvat zapustil, na novem mestu pa mu želimo obilo sreče! — Na podlosti pa ne odgovarjamo, ker si nočemo umazati rok. —	X.
(Sv. Juri ob Ščavnici.) Na Petrovo nam je nudila naša šola prav užitek. Priredili so nastop s svojimi učenci. Dve mični igrici, petje, deklamiranje in živo sliko. Predaleč bi šlo naštevati vse točke. — Rečem le, vse je bilo izborno, vse odlično. Vsa čast in zasluga gre našemu učiteljstvu, ki je vodilo celo prireditev. Tu smo videli mi stariši, kaj je šola, kaj dela naše učiteljstvo in za vse to srio mu hvaležni. — Prosimo ga le, da hfeli po tej poti naprej, naj vzgaja našo deco v narodnem in poštenem duhu kot dozdaj. — Težavno je vaše delo, trudapolna pot, ki jo hodite, a hodite jo pogumno za našo deco, za našo bodočnost. Oni zaslepljeni starši pa, ki še ne poznate potrebe vzgoje in omike, ki zabavljate čez učiteljstvo, spreglejte in obžalujte svoje grehe... Hvala vam gg. učitelji in kmalu nam nudite spet enak užitek. — Več hvaležnih staršev.
Politične vesti.
(Celjski shod SLS) je bil dobro obiskan in mestoma zelo buren, kar je vidno tudi iz resolucije, ki je bila sprejeta na predlog urednika Smodeja in ki se glasi: »Vodstvo SLS je zaslišalo izčrpno poročilo strankinega načelnika dr. Korošca o sedanji politični situaciji ter po temeljiti debati soglasno izrazilo svoje mišljenje, da se končni sklepi o taiktiki jugoslovenskega kluba donesejo neposredno pred začetkom jesenskega zasedanja Narodne skupščine. Medtem se naj obdržijo neprestani stiki z vo-Hlci, da se more nadaljna taktika določiti v popolnem skladu z narodovo vodja Vodstvo SLS naroča načelstvu stranke, da izvrši priprave za volitev novih zaupnikov SLS. V debati se je konstatiralo, da preziranje zagrebškega sporazuma, novo obremenjevanje z davki in dokladami na neenaki podlagi, gospodarsko zanemarjanje prečanskih krajev, preganjanje muslimanskega elementa v Bosni, ostri nastopi proti hrvatskemu narodnemu zastopstvu in hujskanje beograjskega časopisja nikjer ne služi rdeji sporazuma, zaradi česar je dosedanja taktika slovenskega narodnega zastopstva zelo otežkočena. Jugoslovanskemu klubu je izreklo vodstvo zaradi njegovega delovanja za zakonodajno samoupravo Slovenije neomajno zaupanje in zahvalo.«
(Skupščina.) Poslanci so večinoma zapustili Beograd, samo člani zakonodajnega odbora so ostali v Beogradu, ker razpravlja zakonodajni odbor o uradniškem zakonu. Razpravlja se silno počasi in mestoma postaja debata zelo ostra. Še ostrejša pa bo tedaj, ko bo nastopil finančni minister in zahteval, da se istočasno z uradniškim zakonom sklenejo tudi novi davki. Tako se govori, da misli finančni minister zahtevati povišek raznih taks, kar bi dalo državi okoli 100 milijonov dinarjev novih dohodkov. Pri tem bo najbolj udarjeno kmetsko ljudstvo, ki bi izgubilo razne olajšave pri žganjekuhi. Blagoslov 18. marca postaja kar vedno .večji.
(Boj za Reko.) Mussolini in ž njim fašistovska stranka doživlja velike neprijetnosti. Enotnost med fašisti stalno pada in razpori postajajo vedno večji, tako da so se komunisti ojunačili in pričeli zopet delovati. Da se reši teh notranjih in zelo nevarnih nesoglasij, se je zatekel Mussolini k zunanji politiki. Nujno rabi tu uspeh, da obdrži še svoj ugled. Zato so pričeli Italijani nakrat siliti našo vlado, da naj ta razveljavi rapallsko pogodbo v tem smislu, da postane mesto Reka čisto laška, luka Ba-roš in pa Delta da pripadeta popolnoma nam. Poleg tega pa bi mi dobili še del reške luke v najem in sicer tako, kakor v Solunu. Ker naša vlada tega ni hotela sprejeti, so začeli fašisti pripravljati napad in osvojitev Reke. V tem primeru bi mi izgubili seveda i Reko i Baroš. Če bi imeli klerikalci in Radi-čevci količkaj patriotizma, bi morali v tem važnem vprašanju podpreti vlado. Toda ti deklamirajo še naprej le o srbskih nasilnostih, kajti kaj jim mar država, da je le stranka na vrhu!
(Papež) je obsodil atentat Nemcev na vlak belgijskih vojakov. Pod vplivom papeževega posredovanja se je odločila nemška vlada, da tudi ona obsodi sabotažo v Poruhrju. Zelo neprijeten vtis pa je napravilo papeževo posredovanje v prilog Nemčiji med francoskimi katoliki in v francoskem parlamentu je en katoliški poslanec branil korak papeža, drugi pa ga je napadal.
Oratoe vesti.
Goriško učiteljsko društvo je praznovalo dne 8. julija 50 letnico svojega obstoja. K jubileju naše iskrene čestitke.
V Bovcu je umrl župan in odvetnik v Cerknem dr. Rudolf Gruntar. Bil je odličen rodoljub in pošten značaj. Slava njegovemu spominu.
Papež je dal podpornemu odboru za prebivalstvo Poruhrja 500.000 lir.
Patriarha Tihona so komunisti izpustili, ki je zato čisto prešel na njihovo stran. Govori se, da postane Tihon poglavar komunistične »žive« cerkve, ker je njen dosedanji vodja Antonin odstavljen.
Stavka mornarjev v Dalmaciji je izbruhnila vsled sramotno nizkih plač, ki jih dobivajo mornarji. Z militarizacijo nekaterih parnikov pa je delno obnovljen promet.
Turška grozodejstva. Preiskovalna komisija je ugotovila, da so Turki 20.000 grških ujetnikov pobili na potu v ujetništvo, 15.000 ujetih vojakov pa je poginilo vsled lakote.
Bolgarski emigranti so pod vodstvom Daskalova, naslednika Stambolijskega izdali proglas, v katerem ugotavljajo nasilje vlade Cankova in obenem naznanjajo, da bodo vodili proti novi nasilni vladi energičen toda zakonit boj.
Gospodarstvo.
(Občni zbor Zadružne Zveze v Celju) je bil v sredo, dne 27. junija. Občni zbor je bil dobro obiskan in je dokazal, da je delo Zadružne Zveze plodonosno. Zborovanje je vodil predsednik Zadružne Zveze dr. B o ž i č, ki je poleg ravnatelja Lesničarja eden najbolj zaslužnih delavcev v celjski zvezi. Vsled pomanjkanja prostora smo žal prisiljeni, da podamo le kratko poročilo. — Iz poročila o poslovanju Zveze posnemamo: Zelo slabo so uplivale na razvoj zadružništva povojne razmere in pa valutarne izpremembe. Težak udarec je bil dalje za zadruge, ker niso mogle priti do denarja, ki so ga imele naloženega v Avstriji. V vsem so v tem oziru prizadeti slovenski zavodi z okroglo 70,000.000 kron, Zadružna Zveza pa s 3 in pol milijona kron. Akcija ministra Puclja za rešitev te zadeve ni uspela vsled izpremembe vlade. — Pohvalno omenja nato tudi poročilo delegata dr. Šavnika in inšpektorja Stiblerja, da je dosežena davčna prostost zadrug. — Glavni zadružni Savez je dal Zadružni Zvezi 12.500 dinarjev podpore in jo sploh podpiral. Koncem 1. 1921 je štel Glavni zadružni Savez 12 zvez s 4131 zadrug, Zadružna Zveza v Celju pa je imela 162 članic, dočim je bilo v vsej Sloveniji 701 zadrug v treh zvezah. — Zadružna Zveza je imela leta 1922 600,688.468 kron prometa in so znašale vloge skoraj 30 milijonov kron. Rezerve zveze so narasle na 755.643 kron. Kakor se vidi iz poročila, je bilo delo Zadružne Zveze v vsakem oziru plodonosno, kar je zasluga njenih vrlih za-drugarjev.
(Vinska kriza.) Pod tem naslovom poroča »Domoljub«, da je vložil posl. Sušnik interpelacijo zaradi velike vinske krize, ki vlada v naši državi. Da se je spomnil posl. Sušnik vendar enkrat naših vinogradarjev, je seveda prav, ni pa prav, da se jih je spomnil na tak način, da njegova interpelacija čisto gotovo ne more imeti nobenega uspeha. Podatki v Sušnikovi interpelaciji so namreč mestoma totalno napačni in znak take zanikrnosti in površnosti, da se kar čudimo, kako je mogel to interpelacijo podpisati tudi dr. Hohnjec, ki je sicer eden najresnejših poslancev SLS. V tej interpelaciji trdi namreč p o-slanec Sušnik, da je sklenjena med našo državo in Češko pogodba za izvoz 500.000 hektolitrov vina, oziroma uvoza 500.000 hI piva, kar pa je popol-
noma napačno, ker pogodba govori le o 150.000 hektolitrih vina oziroma piva. To bi profesor Sušnik pač lahko vedel, ker ima kot poslanec pravico, da dobi vsako pogodbo na vpogled. — Zdi se pa nam, da je tudi datum interpelacije napačen in da je interpelacija prof. Su-šnika vložena po interpelaciji tov. Puclja. Interpelacija prof. Sušnika je torej le na hitro roko spisan volilni manever, zato pa je tudi njena sestava tako površna in netočna. Ali pa je to pravi poslanec, ki niti za življenjsko vprašanje svojega volilca — in izvoz našega vina je za vse vinogradarje življenjske važnosti — nima niti toliko časa, da bi tozadevno pogodbo prebral? — Trezni volilci bodo pač znali dati točen odgovor.
(Konjerejski odsek »Kmetijske družbe za Slovenijo«) (bivšo Štajersko in Prekmurje) priredi letošnje premovanje plemenskih konj dne 16. julija ob 9. uri pri Sv. Lenartu za sodni okraj Sv. Lenart, dne 17. julija ob 14. uri v Spodnji Polskavi za sodne okraje Maribor in Slovenska Bistrica, dne 18. julija ob 8. uri za Ptuj, dne 23. julija ob 8. uri v Ormožu za Ormož, dne 24. julija ob 8. uri za Ljutomer, dne 25. julija ob 8. uri v Beltincah za celo Prekmurje, dne 26. julija ob 8. uri v Gornji Radgoni za Apaško kotlino, dne 30. julija ob 9. uri v Šmarju pri Jelšah za sodni okraj Šmarje in občine: Sv. Jurij ob juž. žel., in Sv. Jurij okolica iz sodnega okraja Celje ter dne 31. julija ob 9. uri za sodne okraje Celje in Vransko v Žalcu. V Ljutomeru se bo upoštevalo le toplokrvne pasme, v Ptuju in Spodnji Polskavi toplo in mrzlokrvne pasme, v vseh drugih krajih pa le mrzlokrvne pasme.
(Za naše klerikalce.) Aprila meseca je bilo plačano v Nišu 43,234.179 dinarjev trošarine, drugih taks pa za 48 milijonov, 942.550 dinarjev. Vseeno bodo klerikalci lagali, da plačuje davke edinole Slovenija.
(Še nekaj za naše klerikalce.) Prireditelji ljubljanskega semnja poročajo, da politične razmere v Sloveniji, to je klerikalno hujskarstvo naravnost ubijajo slovensko gospodarstvo. Vseeno bodo klerikalci hujskali še naprej, ker ni je stvari nad partijo in njenim koritom.
(Ljubljansko tržno poročilo) ima končno vendarle pametno spoznanje, da se namreč s protidraginjskim zakonom ne da ubiti draginje, temveč samo s konkurenco. Naše stališče je torej vendarle prodrlo. Zanimivo pa je, da toži ljubljansko tržno poročilo o monopolu branjevk. Ljubljanske branjevke so. namreč štram eselesarske in v nedeljo, potem ko so čez teden odrle kmete in meščane, tudi prav pobožne. Bilo bi v resnici hvalevredno, če bi se ljubljanski občinski svet ojunačil in nastopil prav odločno proti branjevkam. Toda to bo ostala le pobožna želja, ker vrana vrani ne izkljuje oči in kako bi klerikalni občinski svet nastopil proti klerikalnim branjevkam.
(Ljubljanski trg.) Goveje meso I. vrste od 22 do 28, II. vrste od 19 do 23, teletina od 22.50 do 50, svinjsko meso od 25 do 35, trebušna slanina od 32 do 35, riba in sal po 37 do 38, amerikanska mast po 33, domača po 46, šunka po 45 do 52, mleko po 3.75 do 4 (liter), čajno maslo po 70, navadno po 60, bel kruh po 7.50 in črn po 6.50 dinarjev za kilogram.
(Mariborski svinjski trg) z dne 6. junija. Kupčija na semnju je bila slaba. Prignanih je bilo 213 svinj. Cene so bile: od 5 do 6 tednov stari prašiči po 800 do 1000, od 7 do 9 tednov stari po 1460 do 2000, od 3 do 4 mesece stari po 2800 do 4400 (prejšnji teden po 2600 do 3000), od 5 do 7 mesecev stari po 4800 do 5000, od 8 do 10 mesecev po 5400 do 5800 in eno leto stari od 6500 do 7500 kron. Kilogram žive teže je bil po 95 do 100, mrtve pa po 100 do 125 K.
(Zagrebški žitni trg.) Postavno vojvodinska postaja veljajo v Zagrebu za 100 kg sledeče cene: Pšenica (76 do 77 kil) 410 do 420, nova 375 do 380, žolta koruza 295 do 300, rž (71 do 72 kil) 280 do 360, nova 320 do 335, star ječmen 300 do 310, novi 260 do 290, oves 320 do 330, pšenična moka št. 0 675 do 700; št. 2 650—675, moka za krmo 180 do 200, drobni otrobi po 140 do 150, in debeli po 200 dinarjev.
(Svinjski sejmi) so v Celju vsled nalezljivih bolezni prepovedani.
(Zagrebški živinski trg z dne 7. 7.) Mesnate svinje po 22.5, nemške in vojvodinske debele po 22.5 do 23.5, mlada goveja živina (bosanska) po 11-25 do 12, teleta po 15, krave po 10 do 8 dinarjev za kilogram žive teže.
(Tržne cene v Gorici.) Česen 1.60 do 2 liri kg; čebula 80 cent. do 1 liro kg; navaden fižol 1.50 do 2.30 lir kg; fižol koks 2.80 do 3.20 lir kg; krompir 40 do 60 cent. kg; paradižniki 2 do 2.40 lir kg; svež grah 1.20 do 1.40 kg; špinača 80 cent. do 1 liro, surovo maslo 12 do 14 lir kg; kuhano 18 do 19 lir kg; mleko 1.20 do 1.40 lir liter; med, oči-
ščen 8 do 10 lir kg; jajca 45 do 50 cent.
kos.
(Trg z jajci.) Kupčija je še vedno
slaba. Cene jajcem so ostale neizpre-menjene. V Švici je preobilica jugoslovanskih jajc. Enako tudi na Angleškem.
(Število bankovcev) je v naši državi naraslo za 87 milijonov na 5560 milijonov, kovinska podloga pa za 3 milijone na 356.500.000 dinarjev.
(Vrednost denarja.) Amer. dol. velja od 94.25 do 95, angleški funt od 435 do 436, francoski frank od 5.52 do 5.57, laška lira od 4.00 do 4.01 in češka krona od 2.92 do 5.94 dinarja; madžarska krona nekaj nad 1 paro, sto avstrijskih kron 13 par in sto nemških mark 3.7 pare.
(Švicarski frank) pada v zadnjem času stalno. Čisto napačno pripominja »Jutro« k temu, da izgublja švicarski frank svojo avtoriteto in da prihaja na njegovo mesto dolar. To se je že davno zgodilo, samo v Ljubljani so tako zaspani, da so zapazili to šele sedaj, ko to vidijo že slepci.
(Slavenska banka d. d., podružnica v Novem Sadu.) Slavenska banka d. d. v Zagrebu je prevzela vsa aktiva in pasiva podružnice Slovenske banke v Novem Sadu ter bo isto vodila pričenši s 1. julijem 1923, pod imenom: Slavenska banka d. d., podružnica Novi Sad.
»INDUSTRIJSKO - OBRTNO VZORČNA IZLOŽBA« V MARIBORU,
združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško ln gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923).
Rok za prijave ie podaljšan do 20. julija 1923. Onim, ki se še niso prijavili, sporočamo, da se je posrečilo razstavnemu odboru pridobiti še nekaj prostora, tako, da zamore v polni meri upoštevati tudi še prijave, ki dospejo po prijavnem roku, toda najkasneje do 20. julija 1923. Po tem roku došle prijave se ne bodo več upoštevale razen, če bo na razpolago še kaj prostora. Odbor si prizadeva, da omogoči vsakomur udeležbo na razstavi in upa, da bo našel pri industrijcih in obrtnikih popolno razumevanje in podporo.
Gradbena razstava bo obsegala vse v gradbeno stroko spadajoča dela. Odbor polaga posebno važnost na to, da se razstave udeleže predvsem domača podjetja ter poziva vse stavbenike in stavbena podjetja, da se činipreje prijavijo. Za ta oddelek vlada zlasti v inozemstvu veliko zanimanje in bi bil odbor prisiljen, da v slučaju nezadostnih prijav domačih tvrdk sprejme tudi inozemske ponudbe.
Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih in podružnicah špedicije »Balkan«, ter stanejo dinarjev 20.—. Te legitimacije veljajo za vse zunanje obskovalce obenem kot permanentne vstopnice in ni treba plačati nobene vstopnine. Zato priporočamo, da si vsakdo pravočasno nabavi tako legitimacijo.
Oglase za razstavni katalog sprejema pisarna razstavnega odbora in pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 16. Katalog izide v 100.000 izvodih
Raznoterosti.
(Politični cilji Stambolijskega.) Po smrti Stambolijskega so našli sledeč njegov načrt o političnih ciljih Bolgarske. Med Jugoslavijo in Bolgarsko naj se osnuje personalna unija. To se pravi: Jugoslavija in Bolgarska naj imata istega kralja, toda dva parlamenta, nekako tako, kakor je bila zvezana Avstrija z Ogrsko. Kralj naj bo naš kralj Aleksander, toda samo za dobo 15 let. Po preteku te dobe pa naj ljudstvo samo odloči, če naj bo v bodoče država, republika ali monarhija. Tako skupno urejevana država pa bi potem rešila ma-cedonsko vprašanje. Stambolijski je torej hotel močno in velkio Jugoslavijo. Taka pa je bila in bo trn v peti velesilam, ki pač morejo izrabljati Jugoslovane sprte med seboj, nikakor pa ne složnih. Saj bi dala od Stambolijskega nameravana Jugoslavija najmanj 2 milijona prvovrstnih vojakov. Sedaj je lasno, zakaj je tuji kapital Stambolijskega vrgel, zakaj je moral dati kmetski junak svojo glavo! Kmetje, ne pozabite to.
(Albanija.) Te dni je bilo zopet mnogo govora o Albaniji, ko so bili poročali o vstaji katoliških Albancev, ki so jih vodili Italijani. Vstaja pa je bila, kakor smo predvideli, v kratkem času popolnoma udušena. Ker se je dalje v zadnjem času tudi govorilo, da pristopi Albanija k mali antanti, zato ne bo odveč, če sporočimo našim bralcem par podatkov o Albaniji, ki jih je podal te dni albanski pravoslavni arhimandrit Visar o Albaniji. Albanija šteje okroglo 1 milijon prebivalcev. Od teh je 200 tisoč katolikov, 300 tisoč pravoslavnih in 500 tisoč moha-medancev. Pravoslavni so dosedaj spadali v verskem oziru pod Carigrad. V zadnjem času pa so se proglasili za versko neodvisne in arhimandrit je naglasil, da pričakujejo Albanci, da bo srbska pravoslavna kot pt-va pripoznala neodvisno albansko pravoslavno cerkev. Vsi Albanci, brez ozira na vero so dobri nacionalisti in vseskozi versko strpni. Zanimivo je, da ne nosi noben Albanec več turškega fesa, temveč vsi samo albansko narodno čepico. (Naši Bosanci bodo menda kmalu zadnji, ki nosijo še fes.) Osrednja vlada se nahaja v Tirani. Vlada je parlamentarna in republikanska. Predsednik republike je Ahmet Zogu, ki uživa v vsej Albaniji, kljub svoji mladosti, velik ugled. Parlament šteje 75 poslancev, od katerih je 61 za vlado. Ostali so razdeljeni v manjše opozicijonalne skupine, ki so proti vladi ali iz načelnih ali pa, kar je po večini, Iz osebnih razlogov. Albanska vlada ima torej zelo trdno stališče. Nad vse zanimivo je dalje, da ne nosijo Albanci, ki včasih brez orožja sploh na ulico niso šli, danes nobenega orožja več. V zunanji politiki so Albanci odločno proti Italijanom in za popolno neodvisnost Albanije. Arhimandrit je povdaril, da se odnošaji do naše države stalno boljšajo, za kar si je pridobil posebnih zaslug minister Nešlč. Albanija je edina srečna država na svetu, ki nima nobenega državnega dolga. V Albaniji se plačuje edinole z zlatom in samo v Albaniji
je mogoče, da odkloni kmet ameriški dolar,, ker da ni toliko vreden kot zlat denar. Albanija je po naravi, kljub svoji poljedelski zaostalosti zelo bogata dežela in sicer zaradi rud in vodnih sil. Arhimandrit je obžaloval, da ne pridejo naši kapitalisti izko-riščevat naravne zaklade Albanije, ki je vsled tega popolnoma prepuščena drugim, kapitalistom.
(Iz predzgodovine vojne.) Pred krat-j kim je bil obsojen na Nemškem bavarski; časnikar Fechenbach na 20 let ječe, ker je, izročil francoskemu poslaniku na Bavar-j skem pismo, ki ga je poslal vatikanski bavarski poslanik baron Ritter tik pred iz-1 bruhom svetovne vojne bavarski vladi. V.j tem pismu poroča namreč baron Ritter, da Vatikan popolnoma odobrava stališče Av-; strije, ki hoče pričeti vojno proti Srbiji. Tu-j di to si naj dobro zapomnijo naši tovariši,' kadar bodo skušali klerikalci tudi v tem. oziru potvoriti zgodovino, kar se bo seveda gotovo zgodilo.	i
(Lingua Glossa) se imenuje okoli 25.000 prebivalcev broječe mesto ob vznožju Etne, ki je bilo ob zadnjem izbruhu sicilskegu ognjenika resno ogroženo. Lingua Glossa; je staro grško mesto in je nastalo še tedaj, ko je bila vsa Sicilija grška kolonila torej še davno pred Kristusovim rojstvom. To se vidi tudi iz imena mesta. Prvi del Lingua je latinsko ime in pomeni jezik, drug del Glossa pa je grško ln pomeni tudi jezik. Po našem bi se torej reklo mesto v dobesednem prevodu Jezik-Jezik.	u
Odgovori pristašem insomišljenikom.
Iz listnice poslančeve.
J. P. Iz B. p. G. P- — Javil sem vam bil, da je pritožba odšla na direkcijo v. Ljubljano in da se čez tamkajšnji odlok morete pritožiti na ministrstvo. Prosim javite, če je druga instanca že rešila in ka-ko!?
Tov. Ureku. — Zopet sem povprašal po aktu K. in D.; še vedno ni doli. Ali si kaj pisal v Lj.? Stvar mi le neprijetna. —; Druga zadeva (agr.) še vedno čaka in bo — kakor izgleda, ugodno rešena. Ce ne prej, pa po novem zakonu.
Tajništvu v Mariboru. — Poslano stvar prejel. Državni Savet razsoja samo po obstoječih zakonih In po materijalu, ki ga stranka predloži. Vsaka intervencija izklju-. čena odnosno kaznjiva. Pač pa mora stranka naknadno k tožbi še doposlati nadaljna dokazila, ako je to prvotno storila pomanjkljivo.	. ^
M. F. v P. — Predmet odšel pod Br. 3814 še 31. maja prosvetnemu inšpektorju, a se ne javlja, kakor bi umrl. Podrezaj tamkaj!
F. L. v R. — Tu sem vaša milostna prošnja ni dospela. In če bi, bi bilo brez pomena, ker so pri financah — kakor sami pravijo — čisto brez srca. Pač pa imate pravico pritožbe na upravno sodišče in sicer 30 dni po dostavitvi, kar bo menda; 17. julija. V to svrho vam pošljem poslane razsodbe po pošti nazaj.
F.	Sch. v R. pri B. — Zoper odlok prve instance ste imeli pravico pritožbe na drugo instanco v Lj. tekom 8 dni. Ako ste to zamudili, prosite za obnovo postopanja, zlasti če imate tako lak razlog kot je ta, da ste dosedaj lahko imeli v najemu drugo hišo, zdaj pa vam ta udobnost odpade. Ce vam druga instanca ne dovoli te obnovitve postopanja, potem poskusite z revizijskim rekurzom na ministrstvo. Prej pa bi bilo dobro, da se še osebno pogovoriva y tajništvu v Ljubljani.
Z. M. v D. v. — Pisal priporočilna pismo 2. julija.
J. R. v Z. — Stvar je popolnoma nedosegljiva. Redko se posreči kakšna Izjema zlasti v slučajih kakor Je tvoj. Pridi o priliki osebno k meni v Lašče ali pa v. Ljubljano v tajništvo o parlamentarnih počitnicah, da se ustmeno pogovoriva.
G.	A. v V. L. in K. K. v Lj. - Oboje priporočil v Zagrebu. Odgovore pričakujem prihodnje dni.
F.	A. na V. P. — V naprošenl zadevi naročil tvojo željo. Upam, da bo pomagalo. Zahvalo zaradi fanta že davno prejel. Prošnjo za dopust ponovi za jesensko košnjo in se sklicuj na ministrovo rešenje.
Pokojninski zavod LJ. — Gospod vojni minister je dovolil nadaljevanje z zgradbami, pod pogoji seveda, na katere ste pristali sami. Obljubil ie tudi poskrbeti, da pride rešenie čimprej v vaše roke, da ne izgubite sedanjega ugodnega časa.
Tov. Ažmanu. — Ne lani ne letos nI prispela v ministarstvo za šume In rude taka pogodba za Mežakljo in Pokluko, kakor si pripovedoval. Poizvedi o priliki v Lj. ter mi dal datum in številko vloge. Tukajšnji referent je mišljenja, da tam navedene osebe niso Me upravičene sklepati take pogodbe.
A. Š. na G. — Vlogo prevzel In oddal v kabinetu ministra saobračaja. Reševalo pa bo komercijelno odelenje ministrstva. Ce dolgo ne bo odgovora, pišite mi ponovno!
Sokol Konjice. — Odobrenje odšlo iz ministrstva že 22. junija. Upam, da je prišlo pravočasno v roke.
Sokol, Bohinj. — Prošnja še nI prispela do danes (4. jul.).
G.	S. v R. S. — Pismo prejel. Načelnika ni bilo doma, zato sem naprosil referenta za Slovenijo, da govori z njim v mojem imenu. On vam tudi direktno odgovori. O. načelnik res namerava za delj časa priti v vaše kraje na lečenje.
N. M. v N. m. — Zaradi prve stvari ml je obljubljeno priporočilo. Rekurza pa nI v finančnem ministrstvu in je najbrže ostal kje v Lj. Kje pa si ga vložil? Povprašaj ln poišči in če bi bilo res odposlano doli, pošlji datum in številko!
Ognjegasno društvo v Kamniku. — Rešenje Gen. direkcije carine odšlo 25. jun. pod Br. 36.613 v Ljubljano in ' ga imate med tem časom že gotovo v rokah. Ce ne, vprašajte v Lj.
Onim, ki iščejo potnih pravic v Ameriko. — Komisija, ki pregleduje prošnje za v Ameriko, je do sedaj (4. jul.) oddala nad 2000 dovoljenj in je končala z vsemi starimi prošnjami. Kolikor jih ni prišlo na vrsto sedaj, bodo odložene do prihodnjega leta. Ostanek kontingenta, nekaj nad 3000 uporabi za prošnje od letošnjega leta.
Ali si poravnal naročnino za „Kmetijski list".
T
Pravi borec ga	je samo
lastne interese skupni stvari.
ki?. iitj
Sf
r*
Turški Paviiha.
Bolezen Nasradina-hodže.
Bilo ie v mesecu ramazanu. Neki člo-irek vidi Nasradina-hodžo, da ič ob zapo-jralanem postu In ga vpraša: ■ »Zakaj se ne postiš?«	. ?
f,: »Imam poseben vzrok, da se ne po-•ttai,« odvrne Nasradin-hodža. i »Kakšen vzrok?« 1 »Bolan sem,« odgovori Nasradin-hodža.

»KakSno bolezen Imaš?«
»Trebušno praznoto,« odvrne Nasradin-
J ^ ■ _ jr.;	« : ~s> • i C-' S
Masratiia-hodža se hoče naučiti plavanja.
Nasradin-hodža se hoče kopati In gre k neki vodi, kjer so se kopali 2e drugI Skoči v vodo in se začne potapljati. Ko ga navzoč! Izvlečejo Iz vode, ga jezno vpra-fajo:
»Čemu, vraga, skačeš v vodo, če ue znaš plavati?«
»A kako naj se naučim plavati, če ne skočim x vodo?« odvrne Nasradin-hodža.
Nasradin-hodža In njegov upnik.

Pride upnik Nasradina-hodže In potrka na vrata. Nasradin-hodža pomoli glavo skoz okno. da vidi, .kdo je prišel. Ko zagleda upnika, se hitro skrije in pošlje ženo k vratom.
Žena odpre vrata In vpraša:
»Kaj hočeš?«
»Hodžo Iščem-«
»Ni ga doma«
»A kje je?«
>Nekam je odšel«
Nato reče upnik:
»Povej hodžl, naj gre, kampr hoče, a kadar gre od doma, naj ne pozabi glave za oknom.
Nasradlu-hodia Izplača sodnika.
Nekega dne sedi Nasradin-hodža pred kavarno in se nekam zamisli. Pa se prikrade skrivaj za njegovim hrbtom neki znanec in mu pripelje od zadaj krepko zaušnico. Nasradin-hodža poskoči, ga zgrabi in ga tira pred sodnika na tožbo. A sodnik je bil z onim človekom v sorodstvu In mu je hotel pomagati.
Sodnik vzame knjigo In Išče, dokler ne najde ono nesto, katero je iskal in ga pokaže Nasradinu-hodži:
»Praviš, da te je ta človek udaril; evo, tu poglej, tu stoji napisano: Za eno zaupnico en groš globe.«
Nato se obrne sodnik k obtožencu In mu reče:
»Ne morem drugače, takoj moraš plačati hodžl en groš globe.«
Oni pa Išče ln Išče po žepih, a ne najde niti flcka ln zaprosi sodnika, naj ga pa-
sti 2a trenotek domov, da prinese zlobo. Sodnik mu dovoli in oni odide.
Nasradin-hodža in sodnik ostaneta sama in čakata. Že sta se naveličala in obema se dremlje.
Tedaj se Nasradin-hodža polagoma dvigne, se tiho približa sodniku, ki je zadremal In mu nenadoma z vso močjo pripelje zaušnico.
Sodnik pa poskoči, zdivja in zakriči na Nasradina-hodžo:
»Kaj, vraga, delaš?!« "" 1 ' A Nasradin-hodža mu odvrne povsem
mirno:......
»Kaj naj bi delal, gospod sodnik?! Zaposlen človek sem, tu pa sedim zastonj In brez delal Zato te prosim, kadar prinese oni človek globo, vzemi Jo ti in Bog naj ti Jo blagoslovi, laz pa grem, res mi nI, da bi čakal.«
Nato se obrne in odide iz sodišča.
LJUDJE, KATERI MISLIJO, vedo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Feller: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev); najmočnejša Elza-kolcmska voda 15 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-li-lijno mleko 6 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
trava t teletom
a pit zgornja ia I
t
Oiffl flrafil Pozor!
Masilske diplome in razglednice ifoa v zalogi H. ZUPAN, knjigovez, Ljubljana, Tržaška c. 24.
ObCini Zabukouje
v Št Lenartu nad Sevnico so vsled odredbe ministrstva trgovine ln industrije oddelek v Ljub-Hani z dne 20. aprila 1923 štev. 8239 dovoljeni štirje letni živin« sklsemnjl. Prvi sejem bo v sredo dne 18. julija t. L v Št. Lenartu.
Prodajalci ia kopel se uijorioa raliijo. Ostali sejmi bodo: na dan 3. aprila, 20. septembra in 6. novembra.
Perutnino
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto L Slamič, Glince štev. 213,
zelo lepa semenska ajda se dopi po najnlžnih cenah pri
»Ekonomu",
osrednji gosp. zadrugi v Ljubljani,
Kolodvorska ulica St. 7.
Kostanjev les
za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe z ceno franko vagon v Sloveniji in množino na RUDOLF ZOR& « Komp., LJubljana, Gledališka ulica štev. 7/11.
Najboljši materijai za pokrivanje streh. Prevzamem tudi trno-pokrivaška dela, strehe te lesnega cementa In strešne lepenke.
Skladišče s
Maribor Gregorčičeva ul. St. 17
-1—.....-M".. .,, .,
Hamburg
Amerika
ia »a
linij
m
United Mmm llnes m
Filljalka
Simon Kmefio« Ljubljana,
Oahoa k LJubljane vsaki teste««
^i-T]. G. Draškovič, Zagreb,
„BM eesta pri državnem kolodvoru,
podružnice: Beograd: Balkanska ulica £6. Susak: joto Gj. Ivoševič, Karolinška eesta 160. Split: AnteBuič, Dioklecijanova obala 13. Grui: Ivo lovrlčevič. Bitolj: Gjorgje J. Dimitrijevič & Koinp., Bulevard Kralja Aleksandra lS7. Vel. Bežkerek; Dušan Lj. Mihajlovid, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremila družbeni uradnik.
K. ftR. JEŽEK, MARIBOR
mm® št@vs io3
lžvreujesao vse vrste poljedelskih, strojev,
• •
Dmstno ln naravno
silne stroje, miatilnice za ročne, vitelai ia motorni pogon, motorje aa bencin in sesalni plin, parne lo-Komobfie, slamoreznice, reporez= aice, drobllne mline, koruzne rob-kar je, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, sesalke, kotle, parilnike i. t d.
armature za krožne peči ln sploh vse dele transmisij za tovarne.
astna modema livarna železa Id kovin, [enemenie! ••••••
u
in francosko mlinsko Kamenje
Priznano najboljše
.peklenske kose' (Hollensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo,
tvrtfka f. i lil flia m
Preprodajalce!!! usodne cene!
Humno, janež, rdečo deteljo, semenjsko ajdo, lipom roetje, suhe pk i. t. i
plačuje najbolje
SEVER & KOMP. Ljubljana, Wolfova ul. štev. 12.
Podpirajte »lugoslovanslio Muf ico" I
Najboljši dalmatinski
portland cement
Iz splitske tovarne oddaja
mnmm osrednja gospo* L H UII Ulll, darska zadruga
v Ljubljani Kolodvorska ulica it 7.
Kupu) domače milo, ne tuje, importirano! Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejšel
Kupuj W V9 GAZELA-mllo":
MiMMMIMMi
i i i I i 11 i M11 i I i M
iimmM tanki a Beogr
Dionička glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000.
Potlri&Siilee
9 ©
tlleo
Cavtac
Celje
Dubrovnik Empoii
oieisa. »Jesenice KoFčula Motor
«£jpaiaj LSraiHjasa Maribor Metkovlč
r-i-evaljfe Sarajevo Split SŠibenik
— MiaFlMansid ©al©« —
Ma»i©v mm. &r*©javec JMIBAftSKA..
v -	Mllllraiil savosili	\
JADRANSKA BANKA? Trsi, ©patffa, Wie% Eadar, FRANK SAKSER STATE BANK, Coitlaiidt Street 82» Mew=York City.
Ve*& za julM Amei-iku i BAMC© YU60§L4V0 ©E lBII Er Valparal^o« Aat©fagast% Pisma Areaa% Paert© Biatale% Porvenlr*

11 i 11111
!!!!!!!!!!
LJUBLJANSKA EREDITMA BANKA
Delniška glavnica Din 25,000.000 g Centrala: Ljuhijana-Dunajska cesta | Brzojavni naslov: Banka Skupne rezerve: nad Din 20,000.000
ftlrittitfnire* »resice, C«Q«. €ortea» Kranj. Harlbor, Met-I UUriUlIlliE. aevie, Novi Sad. Ptul, Saralevo. Split Trst.
Tel, št. 261, 413, 502, 503 in 504. Izvršuje vse bančne posle najknlantnefe«
ilHIlMnirtlit^^
TRGOVSKA BANKA
| PODRUŽNICI; |
Ba»—j—««—<1. lil III i	......i-.
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenisradec Slovenska Risfrica
S@l@nburgova ulica štev. 1
mm SLOVENSKA ESKOMPTNA &ANKA) KAPITAL In RiZERVi Din 17,500.000.-*
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in naikulantneje.
Brzojavit Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
O., LJUBLJANA
[JBKSPOZITUREs I
flConllee
Heia-Dravosrad Uubllagia Cme-niaiiilca v Kolo* dvorski »ličil
IjsedaLt; Jtvaii Puct^
^atisoUa >2yesaa. tsltaraa*je