Časopis 3 podobami sa slorensko mladiso.
Štev. (I.
V Iijubljaiii 1. novembra 1877.
Leto VII.
Pesence po nemških
Kako se zaspi?
lad vedel bi, kitko zaspim?
J^V bl!ur.iiio vem da sft ti&im, Ter mielira: ntreba je paziti zdiij!" A predno spet odptfem o<5i, Di« ua viliodn se diini — S^n bil je tu, & sel je v kraj.
Ljudij sein vpra&al drugih vii. Molč&ii so o teai Jjurfje! ZatOrej menim, da na bv^U Prtjmnozili nij atTarjj umfiti, Ker jaz fio zdaj ne vom. ue zmim Ni iega, Itar jjDfi^Jijani sim!
Veverica in nevihta.
Huhii! kako neTihia mi Brepo Itazgrajiiš! — Vratca ta zaprvm akrbnfi, Tcr dmga odmašlm na onej atrani; Kdo tauikaj mi uiti brini? Kaj res? — Zaprimo tudi ta Ukoj; A ti nevihta boroa, zunaj st6j!
BeviBta rjove in buCi, A rererca se ne boji, Lopd so stiska v tnah zavit*, Deaju in to«i dobro OniU. Nevibta zuuaj je divjiUa, A ona oreh jo glodaln.
Otrok vpraša:
^Povžj mi, o jitičiva! kaj bez niiru Prel^tujcž uilmo drevt-s in zidu ? Zaknj li obročaš nejuirna oci ? Kaj t srci te drolmem teii in skrbi?" B]lVe3^1a Sdin, nijsem otožna žival, A lacni mladlSi so, gola drhdl, Zat&rej ne vpri^aj, ue Tstavljaj mo ti; Hl(uULem za južiuo uše se mtidi.'u"
Lujiza Pesjakova