AKTUALNO VPRAŠANJE Problem otroških vrtcev postaja v Kranju —in nič manj v vseh krajih Gorenjske — izredno pereč. Kratko-malo, primanjkuje jih in še tam, kjer so (v Kranju sta le dva), so tako obremenjeni in prenatrpani, da je vzgoja otrok že močno otežkočena in nastaja vprašanje, kako uresničiti pedagoški program, ki je predviden. To so tako-imenovane objektivne težave. Vendar, tudi vzgojiteljsko osebje zavoljo tega preveč trpi, da ne upoštevamo pri tem še ncravnomeren sistem nagrajevanja tega kadra. Pri taki preobremenjenosti vrtcev pa so še nerednosti, ki težave samo še povečujejo. Toda — ali je mogoče odkloniti otroka, če se je mati sredi leta odločila za službo in nima komu prepustiti otrok? — Prav gotovo ne! Nekateri otroci tudi neredno hodijo v vrtec. Tudi temu botrujejo določene objektivne težave. Zato otrok ne more slediti rednemu programu in tako nastaja vsestranska nejevolja. Zato so sedaj sklenili v vrtcu *Tugo Vidmar« v Kranju i— čeprav do sedaj niso imeli podobne prakse — objaviti razpis. Starši naj bi že 14. in 15. junija vpisali svoje otroke, ki bi potem vse leto redno hodili v vrtec. Od tega si obetajo večje možnosti rednega dela z otroci pa tudi več odgovornosti s strani staršev. Razen tega bodo imeli tako tudi možnost odločati, koga bodo sprejeli spričo premajhne kapacitete vrtca, kdo je bolj potreben itd. Čeprav je to le droben, a nujen organizacijski ukrep, ostane vprašanje vrtcev v Kranju in seveda na Gorenjskem, še kako aktualno in terja takojšnjega ukrepanja. — Kajti možnost, da zaposleni starši dajo otroke v vrtec, pomeni življenjski standardi A. AKTUALNO VPRAŠANJE KRANJSKA RAZGLEDNICA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO *-ETO XI., ŠT. 38 — CENA DIN 10.— KRANJ, 19. MAJA 1958 Vintgar pri Bledu? Ne! Kanjon rek e Kokre v Kranju, kjer je urejeno vabljivo sprehajališče Posvet pri OLO o stanovanjski problematiki Ekonomlčnefša gradnja stanovanj naj omogoči več ljudem streha nad glavo Z občnega zbora Trgovinske zbornice za okraj Kranj SKRB ZA TRGOVINO LEŽI TUDI NA LJUDSKIH ODBORIH V petek je bil pri OLO posvet Predstavnikov Okrajnega in obč. Mudskih odborov, gradbenih pod-JetiJ, projektantov in drugih, ki se u^varjajo z gradnjo stanovanj. Na Posvetu so razpravljali o usmerjanju gradnje stanovanj in o odgovornejši ter ekonomičnejši uporabi družbenih sredstev v te namene- Občinski ljudski odbori morajo — v zvezi s predpisi — v najkrajšem času izdati tudi ustrezne odloke. Predsednik Sveta za urbanizem P" OLO ing. Jože Kranjčič je uvo-doma nanizal problematiko doseda-°ie gradnje stanovanj, ki — iz objektivnih pa tudi subjektivnih "^rokov — ni ustrezala. Poudaril le, da je treba preiti na gradnjo *akih stanovanj, ki ustrezajo našim potrebam in zmogljivostim. Po Planu je v prihodnjih 5 letih na Področju našega okraja 50% vseh Negospodarskih investicij v naših °bčinah v znesku okrog 5 milijard dinarjev predvidenih za gradnjo stanovanj. Po dosedanji praksi bi *a ta denar zgradili okrog 2000 stanovanj v okraju, upoštevajoč nove smernice pa bi bilo moč zgraditi celo kakih 3000 stanovanj. O ekonomiziranju stanovanjske gradnje je podrobnejše govoril tudi direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Kranju tov. Hujs. V debato so posegli še drugi, med njimi tudi predsednik OLO tovariš Vinko Hafner, ki jo poudaril potrebo po ekonomičnejši in odgovornejši uporabi družbenih sredstev v te namene. Doslej je bilo v stanovanjski gradnji precej anarhičnosti, ki je posledica objektivnih pa tudi subjektivnih pogojev. Odslej bo treba z večjo odgovornostjo graditi stanovanja takšnega tipa, ki ustrezajo našim potrebam in možnostim. Od dose-daj prevladujočega tipa polluksuz-nih, večjih stanovanj, je treba preiti večidel na skromnejša stanovanja, da bi z uporabljenimi družbenimi sredstvi omogočili streho nad glavo čim večjemu številu ljudi. Za takšno politiko v stanovanjski gradnji so odgovorni ljudski odbori, podjetja, projektanti in vsi, ki se ukvarjajo s to nalogo. Z. BLAGOVNI PROMET V TRGOVI IZVOZ PORASEL ZA 30% — VS Z ZAKONOM O GOSPODARSK PREDSEDNIK TRGOVINSKE ZBO Kranj, 17. maja. Danes je imela Trgovinska zbornica za okraj Kranj svoj redni letni občni zbor, na katerem so mimo poročil zborničnih organov sprejeli tudi nov statut zbornice, ki ga je bilo potrebno vzkladiti z zakonom o gospodarskem združevanju. Razen tega so sprejeli tudi nov poslovnik za delo občnega zbora, poslovnik za delo častnega sodišča in pravilnik o volitvah. Po razpravi, ki je bila zelo skromna, čeprav je v trgovini precej problemov, vrednih temeljite javne razprave, so izvolili nove zbornične organe. Za predsednika zbornice Sezona kopanja se je začela Tako je bilo prejšnjo sredo na Bledu Radovljica za Dan mladosti Da bi kar najdostojneje počastili Dan mladosti je bil pri Občinskem odboru SZDL v Radovljici ustanovljen poseben odbor za pripravo tega dne. Prireditve so se pričele že včeraj in bodo trajale ves teden ter se zaključile 25. maja z veliko Parado mladosti. Številna športna tekmovanja v občinskem merilu obsegajo vse discipline od tekmovanja v mnogoboju, odbojki, nogometu, streljanju in celo kegljanju prav tja do tekmovanja s skiroji. Poleg teh prireditev bo na letališču v Lescah tudi tekmovanje z letalskimi modj veži je več mesecev tlonio-delavec Jože Lovrek. Stano-njska stiska zares ne pozna šale! Kalvarija v Kranju. — Prav na tem mestu je nekoč visela nzbita tabla gledala. Stavba je prav takšna, kot je bila pred meseci: zares pravcati kamen spotike, ki ni Lescam, kot turističnemu kraju v poseben okras. Pri priči sva s Francetom staknila glave in jela tuhtati, kje bi izpulila tiste božjake za apno in čopič, ki bi pričarala poslopju dostojno podobo. Morda pa nalašč odlašajo s popravilom bajte, ker upajo, da se bo zdaj-zdaj sesula, pa bodo potlej postavili novo. Nekaj je povsem jasno: Leščani se požvižgajo na rubriko »Kamen spotike«. Pa nikar ne mislite, da je ta ugotovitev zrasla pod mojim lasiščem. To mi je mimogrede zalučala v zobe neka < ni.,i Takole mi je zaloputnila v usta: »Hja, kaj pa mislite, da ste! .Pofajfamo' se mi na tisti vaš »Kamen spotike«, pa na tiste .Rodice'1« Zdajci je ženska čudno zinila, si z laktjo pokrila obraz in se spretno pognala čez cesto. Urnejša je bila od Franceta, ki jo je hotel Ujeti a i hlmski trak. In še ena zapreka! Prav takrat se je namreč zaprosil okrog vogla avtomobil in... Praočetu naravnost pod nos. Ubogi France! Še potem ni mogel pozabiti svojega neuspeha, ko sva stala pred poslopjem Kmetijske zadruge Lesce (hiša št. 121), kjer sem se zaman oziral po avtobusnem voznem redu. Pa utegnete vprašati: kakšno zvezo ima zadruga z voznim redom? Pravzaprav nobene, le pred zadružnim poslopjem ji' avtobusna postaja. ko sva prišla na Bled, žejna kot Sahara. Zavila sva v restavracijo »Lovec« in naročila pivo. »Nimamo!« se je glasil odgovor. »Nasvidenje!« in odpravila sva se v drugo restavracijo. Tudi tu so naju »odžejali« z istim odgovorom: »Nimamo!« V tretjem gostišču je bila natakarica bolj zgovorna. Takole je komentirala pomanjkanje piva: »Danes je že drugi dan, da smo brez piva. Naročili smo, pa ga niso dostavili. Pravijo, da so pivovarniške zaloge tudi pošle. Zato ga tudi na Bledu ne boste dobili.« »Vraga — Bled pa brez piva!« mi je ušlo. Izza sosednje mize se je oglasil možakar. »Veste, vročina je pritisnila, pa so ljudje planili po pivu. Vso proizvodnjo, ki tako in tako ni velika, sproti pospravijo. No, jutri bo pa že bolje.« »Torej, potem takem se nadejate, da bo krize s pivom jutri konec?« me je zanimalo. »Tega ne mislim, Vendar ljudje jutri ne bodo tako žejni, kot te dni,« je važno besedoval možakar. »Oblačno bo, pa deževalo bo tudi.« »Dajte no,« sem se uprl zgovornemu vremenarju. »Od kod pa naj pada? Poglejte, kako je jasno!« Možakar se je zaupno nagnil naprej in pomežiknil. »Ste pozabili na Zofko?« Ime me je spravilo v zadrego. ki ležita tesno drugo ob drugi, imata na vesti vsaka svoj gradbeni problem. Razlika je le v tem, da bi morali v Predosljah graditi, Franc Martinjak; razvaline namerava podreti in postaviti novo hišo. Martinjakova mama, ki sem jo našel v hlevu pri molži krave, mi je tudi povedala, da bodo ruševine odstranjene, brž ko bodo urejene nekatere formalnosti glede lastništva. Ker bo nova stavba postavljena proč od ceste, bo iz- Tak je bil most v soteski Kokre v Kranju potem, ko so izvlekli tovornjak v Britofu pa podirati. No — oglej- ginil tudi nepregledni ovinek, ki mo si oba »kamna spotike«! ga zdaj zakrivajo ruševine. No, V Predosljah so nekako pred kar dve muhi na en muh! desetimi leti začeli graditi zadruž- ni dom, pa niso prišli dlje kot do temeljev. Plošče že niso več uspeli zabetonirati. Goli zidovi še vedno zevajo v beli dan kot nema ob- 1UDI STANOVANJSKA STISKA — KAMEN SPOTIKE! To pot sva se s Francetom pognala proti Čirčam in po cesti, ki vodi odtod nad tovarno »Inteks« LRS, ki ima menda v daljši prihodnosti v načrtu preureditev ceste, ki vodi tod mimo. Zdaj je pa obratno: odobritev za adaptacijo stavbe smo dobili, nimamo pa sredstev.« »Koliko pa bi adaptacija veljala?« »Približno 10 do 12 milijonov dinarjev.« Vsota res ni visoka, zlasti če pomislimo, da bi dobilo poslopje s preureditvijo štiri etaže, kjer bi našlo primerno bivališče lepo število delavcev iz podjetja, ki jim stanovanjska stiska ravno ne prizanaša. Da ne bi podvomili v stanovanjsko stisko, so nama pokazali nekakšno vežo z neposrednim vhodom z dvorišča. »Glejte, tu je novembra in decembra lani prenočeval naš delavec Jože Lovrek.« KER NISO UPOŠTEVALI KAMNA SPOTIKE: NESREČA Še posebno zanimiv pa utegne biti zadnji »kamen spotike«, ki sva ga imela s Francetom v načrtu! Pretekli torek dopoldne je avto kranjske »Komunale« nič hudega sluteč pridrsel s Klanca na most, ki vodi čez Kokro. Nenadoma je silovito zahreščalo in preperela nosilna ploskev mosta se je na desni strani vdrla. Prednji de) tovornjaka je še dosegel breg, medtem ko je zadnji del nevarno ob-visel v zraku. Le za las je manjkalo, in avto bi zdrknil v strugo Kokre. Čemu vam to pripovedujem' Tudi tega mostu smo se lani lotili v rubriki »Kamen spotike«. Opozarjali smo na preperelo nosilno proti tovarni usnja »Standard«. Ko pioskev, kar pa je le malo zaleglo Skotja Loka. — Razvaline so pospravili, prostor pa preuredili v ličen nasad. — Zares, zelo učinkovit ►►obračun«! sva se ustavila, je France začuden bolščal vame. »Kaj pa zijaš vame? Saj me ne vidiš prvič,« sem se obregnil. »Vraga, tako bled si! Ti je slabo?« je branil France svoje »zijalo«. »Ne, kje neki!« — Ta trenutek se mi je zazdelo, da je tudi rFan-ce bolj bled kot sicer. »Šmentana stvar, pa ne da bi naju kotanjasta cesta nad »Intek-som« tako zdelala«, sem pomislil in potegnil z roko po obrazu. Dlan je bila siva. Takoj nama je bilo jasno. Kot nalašč sva na tej cesti srečala 5 ali 6 avtomobilov, ki so dvignili tako goste oblake prahu, da sva komaj pritipala do »Standarda«. Opraševanje sva pa le preživela! Čemu sem vrinil ta dogodek v pitanje? — Pred časom smo s« Opravili so nekaj majhnih popravil, ki pa bistveno niso prispevala k večji nosilnosti mosta, tako da je prišlo do nezgode, v kateri je celo nekaj ironije. Tovornjak, ki je doživel nesrečo, je last podjetja »Komunala«, Kranj, ki bi moralo poskrbeti za pravočasno popravilo mosta! Ob koncu si pa oglejmo še »kamen spotike« ob mostu v Škofji Loki. Tu je bila včasih razvalina manjše stavbe, ki je nekoč služila za mesnico. Ruševine so pospravili, prostor pa spremenili v majhen nasad s palmo. Kako prijetna bi bila moja revizija, če bi povsod naletel na podobne korekture »kamnov spotike«. S Francetom sva torej z rešeta-njem kamnov končala. Le majhen del sva jih zajela. O ostalem pa presodite sami! S. S. 4 Glas Gorenj ake KRANJ, 19. MAJA 1958 popijene ladje ponovno plovejo v kolikem V Splitu, največji luki na srednjem Jadranu, ima svoj sedež jugoslovansko podjetje, ki je po svoji nenavadni dejavnosti znano tudi preko meja nase domovine. To je »Brodospas«, katerega reševalne ekipe bedijo nad varnostjo ladij, ki plovejo po Jadranu, .medtem Leteči moped Tako pravijo majhnemu helikopterju »Rotocvkle«, ki so ga izdelali na Fran- ko potapljači in drugi specialisti dvigajo z morskega dna davno in nedavno potopljene ladje. Do konca 1945 so ekipe pri Komandi jugoslovanske vojne mornarice (pozneje »Brodospas« dvignile na površino 360 plovnih objektov, med njimi 20 ladij, 11 remorkerjev, 8 cistern, 15 jaht, 18 vojnih ladij, 5 plovnih dvigal itd. V desetih letih obstoja, od 1947. do 1957. leta, pa je »Brodospas« dvignil iz morja 123 ladij z nad 100 BRT. 77 ladij sc pod vodo razrezali, 44 pa je bilo dvignjenih iz raznih globin. Reševalne ekipe tega podjetja so pomagale v 35 primerih okvar, a jugoslovanski industriji je podjetje dalo nad 100.000 ton starega železa in barvnih kovin, Najlepši potniški ladji »Karadjor-dje« in »Prestolonaslednik Peter-« sta tik pred napadom Nemčije na Jugoslavijo naleteli na mine v bnžini Šibenika in se hitro potopili v globino 56 metrov. Po 11 letih so ekipe »Brodospas« dvignile obe ladji in obnovljeni ploveta v sestavu jugoslovanske potniške mornarice pod imeni »Prole-terka« in »Partizanka«. Razen teh ponovno plovejo mnoge druge ladje, ki jih je dvignil »Brodospas«. Zelo pomembno vlogo je imelo to splitsko podjetje pri očiščevalnih delih v Sueškem prekopu. Domislice Tehnična doba bo dosegla svoj višek šele tedaj, ko bodo robote konstruirali roboti. — (Jean Anouilh) Samota je edino ogledalo, v katerem človek opazi, da je grd in zoprn. — Sovjetski znanstvenik M. V. Varvarov je v članku z naslovom »Sputnik bo poletel proti luni« izjavil, da bodo kmalu rešili problem, kako doseči mesec z raketo na pogon s kemijskim gorivom. Medtem ko bo zapustila zemljo — piše Varvarov — s hitrostjo 40.000 km na uro, bo raketa dosegla mesec v 115 urah, potlej bo obkrožila mesec in se bodisi vrnila na zemljo ali pa padla na luno. Da je raketa dosegla cilj, bodo ugotovili po eksploziji z močnim sijajem ali pa prek avtomatskih radijskih oddajnikov. Varvarov meni, da povratek rakete na zemljo ni možen s sedanjimi raketami, če ne bodo krožili okrog našega planeta umetni sateliti, ki bodo delovali kot relejne postaje. »To kaže, da je treba hkrati,« piše sovjetski znanstvenik, »rešiti čim- času je mogoče doseči posamezne planete? coskem. Po poletu ga lahko popolnoma Veron) zložijo in peljejo z navadnim osebnim Obraz je tihi odmev srca. - (G. avtomobilom. Pollard) NENAVADNA STATISTIKA ■v Življenjski prostor v svetu Število prebivalci na kvadratni km Kitajska G0 Framija 179 SSSR 9 Kanada 2 Monako 22.000 Holandija 334 Japonska 241 Velikanski ruski projekt v blaginjo človeštva Zajezitev Beringove morske ožine Sovjetski tehniki se ukvarjajo z uresničitvijo gigantskega projekta: v Beringovi morski ožini naj se napravi velikanski jez. Potem bi lahko toplo vodo Pacifika napeljali v Severno Ledeno morje. Po mnenju Aleksandra Markina z Akademije znanosti v Sovjetski zvezi je ta mogočni načrt izvedljiv. Posledica uresničevanja tega velikanskega projekta bi bila, da bi Severno Ledeno morje lahko ogreli in klima v severnih delih Azije, Amerike in Evrope bi postala znatno milejša. Močna električna centrala na atomsko energijo bi lahko poganjala stotine velikanskih sesalk, ki bi spravljale vodo iz Tihega morja v polarne vode. Na ta način bi ostal tamkaj nekakšen »umetni morski tok«, kot ga poznamo v Atlantskem oceanu, ki dela v Evropi milejše podnebje, in ta umetni morski tok bi klimo v arktičnem predelu in sosednih področjih znatno spremenil. »Z uresničitvijo tega projekta«, jo naglasil ruski učenjak Markin, »bi lahko odpravili zloglasne sibirske anticiklone in vrtinčaste viharje. S tem bi prenehali pogoji, ki so vzrok nastajanju velikih arktičnih ledenih zračnih plasti, ki še danes gospodarijo nad Azijo, Severno Ameriko in Severno Evropo. Področja, ki so danes zaradi mraza še pusta in nerodovitna, bi tedaj spremenili v plodno zemljo, ki bi dala bogate žetve.« Izgradnja tega velikanskega jeza in stotin sesalk bi trajala seveda precej let in bi požrla velikanske denarne vsote. Na teh stroških bi morale kajpak participirati vse prizadete države oz. kontinenti. Aleksander Markin je mnenja, da bo stalno naraščanje zameljskega prebivalstva prisililo svet, da bo osvajal vedno nova in nova področja za poljedelstvo in preskrbo hrane za človeštvo. Spričo tega postaja realizacija izgradnje tega velikanskega jeza v Beringovi morski ožini z dneva v dan večja nujnost. • prej oba problema, izstrelitev rakete na luno in izdelavo umetnih satelitov, v katerih bodo živa bitja.« Z uporabo atomske energije, nadaljuje Varvarov, pa bodo možni direktni poleti, pri čemer bodo rakete dosegle planet Venero v 146 dneh, Mars pa v 258 dneh. Iz New Yorka pa poročajo, da Amerikanci, opogumljeni spričo uspeha svojega drugega satelita, močno govore o med-planetarnih poletih ljudi. Da bi pa človek dosegel druge planete, menijo Amerikanci, bo treba počakali še dve do pet let. Werner von Braun je v Dallasu v ZDA izjavil, da bo naslednja etapa osvajanja vesolja izstrelitev satelitov, ki bodo dovolj veliki, da bo v njih prostora za nekaj članov posadke. Te satelite bi bilo treba izstreliti na eliptični tir okoli zemlje, potem pa jih brez sleherne nevarnosti spraviti nazaj na zemljo. Ameriški general Schrieder pa je izjavil, da so »vojnemu letalstvu zaupali nalogo, poslati človeka v vesolje in mi« — je poudaril general — »imamo vso potrebno opremo, sredstva in pogoje za izpolnitev te naloge.« Številni znanstveniki trdijo, da bo človek stopil na tla Meseca že čez nekaj let in da bodo na Mesecu v manj ko v desetih letih ljudje postavili svoje prvo oporišče Zanimivost Stre! iz topa To je najnovejša atrakcija nekega ameriškega cirkusa. Akrobatko izstrelijo iz velikega topa, da poleti v loku na trapec, ki visi nekaj deset metrov visoko. Tam se ujame in izvede nekaj vratolomnih akrobacij, nato pa se spusti na razpeto mrežo pod seboj. PRVI BAJONET V 17. STOLETJU Bajonet je dobil ime v 17. veku po francoskem mestu Bajoni, v katerem je bil prvič narejen v sedanji obliki. 6700 JEZIKOV Na svetu poznamo okoli 6700 različnih jezikov. Od teh jih je strokovno proučenih le okoli 2700. NEKAJ O PLAVEM KITU Plavi kit, ki je največji sesalec, je lahko dolg preko 30 metrov in težak 120 ton (kot 25 slonov ali 150 volov). Kitovo srce je težko tudi do 700 kilogramov, jezik pa 4 tone. Moč kitovih mišic ]e 1700 konjskih moči, to je moč vseh motorjev dveh velikih ladij. 2000 LET STARO MESTO Pariz jt- star 2000 let. Ime je dobil po galskem plemenu Pariziji Danes imamo v svetu 28 mest i imenom Pariz. MINUS 73 STOPINJ V sovjetski medkontinentalni postaji Vostok v prostoru južnega geomagnetskega tečaja so 24. aprila zabeležili 73 stopinj pod ničlo. Tako nizke temperature niso letos zabeležili še nikjer na zemlji. Kot so sporočili iz antarktične opazovalnice Mirev, pade temperatura pozimi v sovjetskih antarktičnih postajah Komsomolskaja, Vostok in Sovjetskaja do 80 stopinj pod ničlo in še niže. ŽRTVE KOLERE V KALKUTI Pretekli teden so zabeležili v Kalkuti 640 primerov kolere, med katerimi se jih je 310 končalo s smrtjo. Teden prej pa sta bila 702 primera; umrlo je 248 ljudi. Števila dokazujejo, da epidemija kuge še ne pojenjuje. STRUP ZA INSEKTE POVZROČIL SMRT 93 OSEB Zaradi nekega strupa za insekte je v Damasku umrlo 93 oseb. Poročilo ministrstva za zdravstvo opozarja pred uporabo tega strupa. Od več kot 100 oseb, ki so se zastrupile s tem strupom, jih je samo nekaj ostalo pri življenju. FRANK OWEN: EDDIE CHAPNAN PRI POVED UJE Vrnil sem se v svojo luknjo, legel na posteljo in čakal, da bi se zmračilo. Potem sem »poslovno« obiskal urad Kazina, kjer sem mimo drugega odprl in popil steklenko šampanjca — malo junaštva in norosti. Omagal sem in moji možgani niso več delali tako hitro, kakor bi bilo treba. Morda od šampanjca; takšnega uživanja si ne bi smel privoščiti med delovnimi urami. Sklenil sem se vrniti v svojo luknjo, da bi vse to prespal. To je bila napaka — že druga — in drago sem jo plačal. Stopil sem v svojo sobo in sedel na posteljo. Iznenada so okrog dveh po polnoči vdrli vanjo policaji. »Če se ne motimo, ste vi Eddi Chapman,« mi je rekel službujoči častnik, »iri če se ne motimo, vas išče Scotland Yard.« Tokrat jih nisem mogel zmesti. Še preden sem si dodobra pomel oči, sem že imel na rokah lisice. Odpeljali so me na policijsko postajo St. Helier. Na svojo srečo sem se pregrešil zoper zakone Jerseva in zato so bili dolžni, soditi me v Jersevu. V Angliji so me seveda želeli imeti zavoljo drugih prekrškov. Med potjo do policijske postaje sem zato razmišljal, da je najbolje, če prepričam detektive, naj me kar zase obdrže. Sodna obravnava v Jersevu je bila zanimiva. Ves sodni zbor je vstal, da bi zmolil očenaš v francoščini: Notre pere qui etes aux cieux« itd. Na otokih v Rokavskem pre livu ni dovoljeno, da bi se sami zagovarjali in obvezno morate imeti advokata. Državni tožilec ima glavno besedo. Ta nažene svojim mlajšim in šibkejšim nasprotnikom strah v kosti. On vodi sodni postopek in zahteva kazni. Naložili so mi dve leti. To je najvišja kazen, ki je možna v zaporih Jerseva. IV. poglavje POGLED SKOZI REŠETKE Kaznilnica v Jersevu je staromodna; šele pred dvajsetimi leti so ukinili ječe in kar sodi zraven. Zapor je majhen, celic je samo za 60 kaznjencev, toda kaznilnica ni nikoli zasedena. Zgradbe so iz granita, in če jih gledaš od zunaj so videti zelo mogočne. Pozimi pa tiste, ki sede v njej, vražje zebe. Osebje kaznilnice je štelo kak ducat čuvajev, enega poveljnika le-teh in upravitelja. Izvečine je bilo več osebja kot kaznjencev. Upravne posle je vodil kaznilniški urad, v katerem je delalo pet ljudi. Vera je bila v rokah kaplana, ki mu je pomagal organist. Ko sem bil tam, niso kaznjenci počeli nič drugega kot tolkli kamen, kar je posel z omejeno privlačnostjo. Dali so mi kladivce in moral sem drobiti velike kose kamna na koščke. Te so kasneje uporabljali za poslopja v Jersevu. Nobenih duhovnih vaj nismo imeli in molčečnost je bila pravilo. Moji tovariši v kaznilnici so bili malone vsi obsojeni na manjše kazni. Bili so to irski kopači krompirja ali prebivalci iz Jerseva, kaznovani zavoljo pijanosti ali pretepanja svojih žen. Slednje razvedrilo je bilo, kot je vse kazalo, na otoku zelo priljubljeno. Ko sem bil tam, so se nekateri domačini vrnili v zapor že desetič, dvanajstič in celo šestnajstič. Toda samo za nekaj dni ali največ za en mesec. Na splošno je bilo puščobno. Branje je bilo zame edino razvedrilo. V knjižnici je bilo okrog 200 knjig, In še preden sem odsedel pol svoje kazni, sem jih že vse prebral. V tej zbirki sta bila tudi eden ali dva drayulja, tako na primer Tennvsonove pesmi; mnoge izmed njih sem se naučil na izust. Močan vtis je napravila name »Svetovna zgodovina« izpod peresa H. G. VVellsa. Zdel se mi je izredno simpatičen, ker je zagovarjal Darvvina in obsojal slepoto duhovščine. Po treh mesecih, prebitih v kaznilnici, sem se odločil za pobeg. Ker je bila moja kazen za Jersev dolgoročna, se je moje delo spremenilo. Poslej je bila moja naloga paziti in čistiti pisarno. Nekega dne sem, ko sem čistil vrtno stezico, našel star letalski vozni red. Ko sem ga proučil, sem izračunal, da bi lahko čez dve uri neovirano ujel v Anglijo namenjeno letalo. Za svoj dan sem izbral sredo. Na ta dan je vzletelo ustrezno letalo, mim° tega pa je bil tedaj kaznilniški upravnik prost — kar je bila važna podrobnost v mojem načrtu. Moja dolžnost je tudi bila obiskovati upraviteljevo hišo. Upravnik je bil s svojo ženo in vso družino včasih po cele dneve zdoma. Stražar mi je odredil delo. Zatem je sedel in kadil ali pil čaj ter se kdaj pa kdaj ozrl name-Tisto sredo popoldne je dremal. Zmuznil sem se mimo njega v hišo. Že prej sem opazil, da je upraviteljev sin, fant osemnajstih let, moje postave. Šel sem v spalnic0 in si izbral obleko, ki je ležala na postelji. Preoblekel sem se. Nato sem odšel v upraviteljevo delovno sobo in vze' za trinajst funtov drobiža, ki je ležal v njegovi nezaklenjeni miznici. In nato sem splezal na streho. Tam so me opazile bolniške sestre v sosednji bolnišnici-Začudeno so me gledale in kazale s prstom name. Iz žepa sem izvlekel kos vrvice in začel meriti opeko, da bi me imele za krovca. Ko so se oddaljile, sem zlezel po odtočni cevi na dvorišče. Stopil sem v najbližjo telefonsko govorilnico in telefoniral uradu za letalski promet, naj mi rezervirajo mesto v letalu, ki gre ob 3.30. »Oprostite,« s° mi odgovorili, »letalo je vzletelo ob 3.10. Bržčas ste imeh v rokah stari vozni red. Škoda. Letalo je bilo malone prazno.« . KRANJ, 19. MAJA 1958 Glas G«*renj*ne 5 Prvi pionirski hišni svet na Gorenjskem ..MALI OGLAS! Potrebujem večjo količino lesenih okvirjev za posteljne mreže. Mlakar Vilko, izdelovalnica posteljnih mrež, Kranj, Jezersko 6. 893 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem takoj. — Plača dobra. — Levičnik Ivan, zlatar, Huje 39, Kranj. 843 2-sobno stanovanje v Kopru zamenjam za enako v Kranju. Naslov v upravi lista. 826 Trgovina »Koloniale« Kranj, Prešernova št. 1 sprejme takoj ali po dogovoru trgovsko pomočnico Špecerijske stroke. 851 Prodam popolnoma novo, nerabljeno kuhinjsko pohištvo. Naslov ▼ oglasnem oddelku. 862 Prodam dobro ohranjeno dvose-dežno motorno kolo NSU ali zamenjam za moped. — Stražišče 73, Kranj. 863 RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik «b 19.30 uri ob nedeljah pa ob '•05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 19. MAJA 8.05 Orkestralna matineja '•00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — IX. 9.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča 10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Zvonko Bajsič: Rdeče kolo (zgodba brez konca) 12.00 Tri rapsodije 12.30 Za kmečke žene: Kako spravljamo zimsko obleko 14.05 Radijska šola za višjo stop-■ njo: Uklenjeni orkan 15.40 Listi iz domače književnosti — Čedo Priča: Nekoga moraš imeti rad 16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev: altistka Marijana Radev 17.10 Popevka tega tedna 17-15 Srečno vožnjo (šoferjem na poti) 18.00 Družinski pogovori 20-00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.15 Les Brown v Harlemu (Posnetki z javnega koncerta) 8.05 8.35 9.30 10.30 11.00 U.30 12.00 12.30 13.15 13.40 14.20 15.40 16.00 17.10 18.00 '8.45 20.30 22.15 8.05 9.00 9.45 H.35 12.05 12.30 13.15 14.05 '6.00 17.K) 18.00 TOREK, 20. MAJA Naši zbori pojo Danilo Bučar: Belokranjske pisanice Slavni pevci in vrtituozi vam pojo in igrajo Od popevke do popevke Lucijan Marija Škerjanc: III. simfonija Za dom in žene Pisano zaporedje slovenskih narodnih in domačih viž Kmetijski nasveti — ing. Slavica Šinkovec: Zeleno gnojenje v vinogradih Ritmi Latinske Amerike (Poje trio Los Paraguavos) Pester spored opernih melo-dij Za otroke — France Bevk: Deček s petelinjim peresom Potopisi in spomini — Pierre Clostermann: Lovci nad Renom Za ljubitelje in poznavalec Glasbena čajanka Športni tednik Domače aktualnosti Radijska igra — Dieter Wellershof: Tajnica Za prijatelje jazza SREDA, 22. MAJA Pisana paleta Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. Pet pevcev — pet popevk Radijska šola za višjo stopnjo: Uklenjeni orkan Mali solistični koncert Kmetijski nasveti — ing. Marjan Munda: Izločajmo s'abe nesnice Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Radijska šola /a srednjo stopnjo: Zvonko Bajsič: Rdeče kolo Koncert po željah Sestanek ob petih Kulturni pregled VEČ SNAŽILK sprejme Srednja tehn. tekstilna šola Kranj, Primsko-vo. Javijo naj se le zdrave, poštene, marljive ženske srednjih let, ki so pripravljene prijeti za vsako delo, v sredo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj v šolski pisarni, II. nadstropje nove stavbe. 860 Prodam »Singer« šivalni stroj. -Polajnar, Savska 20 a, Kranj. 864 Motorno kolo NSU 500 cem s prikolico ali brez, dobro ohranjeno, prodam. Habjan Stane, Kokri-ca 138, Kranj. 865 Iščem službo v Kranju kot knji-govodkinja. Naslov v oglasnem oddelku. 866 Dam hrano in stanovanje dvema dekletoma, ki bi po službi pomagali na kmetiji. — Kimovec Franc, Zalog 38, Cerklje. 867 Iščem mizarskega pomočnika in vajenca. — Erzar Janez, mizar, Zg. Brniki 4. 868 Potrebujem dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Naslov v »Delikatesi« pri Zakot-nikovi. 869 Stanovanje dobi dekle, ki bi pomagala v gospodinjstvu. V po- 18.30 »Glasba narodov sveta«: Narodne pesmi litovske manjšine v Ameriki. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Friedrich Flotow: Marta, opera v 4 dejanjih 22.15 »Glasba iz studia 14« ČETRTEK, 22. MAJA 8.05 »Slovenski utrinki« 9.00 Odprimo glasbeni atlas 11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov 11.30 Cicibanom — dober dan! 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Vlasta Stergar: Najpogojstej- še bolezni žita 12.40 Slovenske narodni pojeta Janez Lipušček in Marija Bitenc 13.40 Popularne orkestralne melodije 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 Humoreska tega tedna — Arkadij Averčenko: Lakasti čevlji 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji 17.30 Naša gostja . . . 18.00 Radijska univerza — Jože Friedl: Upor 97. pešpolka v Radgoni 18.45 Četrtkova reportaža 19.50 Tedenski notranje-politični pregled 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Matej Bor: Sel je popotnik skozi atomski vek 22.15 »Po svetu jazza« — pianist Erroll Garner štev pride delavka, ki dela na 2 izmeni. Zglasite se od 4. do 6. ure popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 870 Iščem enosobno afi dvosobno stanovanje s pritiklinami na Bledu ali bližnji okolici pod šifro »Visoka nagrada«. Od Medvod do Praš sem izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj vrne samo dokumente na naslov v osebni izkaznici,- denar pa lahko obdrži. RAZPIS Na podlagi 33. in 37. čl. Zakona o javnih uslužbencih RAZPISNA KOMISIJA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ — RAZPISUJE II. NATEČAJ za 1 prosto delovno mesto — pokojninski referent — pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Pogoj: popolna srednja šola in praksa v pokojninski službi. Kandidat mo*a obvezno izpolnjevati pogoje po 31. čl. Zakona o javnih uslužbencih. Ponudbe poslati v roku 15 dni od dneva objave. Temeljna in položajna plača po predpisih Zakona o javnih uslužbencih. Prošnje kolkovati z 30 din državne in občinska taksa. V ponedeljek so imeli pionirji iz poslopja Pokojninskega zavoda v Kranju poseben praznik. — Okrasili so dvorišče, sestavili kandidatno listo in izvolili svoj pionirski hišni svet, ali kot ga oni imenujejo — mladi hišni svet. Za predsednika sveta so izvolili malega Janeza Pogačnika, za tajnico Aljošo Baldermanovo in za blagajnika Vladimira Pirca; vsi člani hišnega sveta so stari od 10 do 12 let. Mladi pionirji imajo toliko volje in veselja do dela, v njihovih srcih je toliko navdušenja In tudi ponos, da je težko povedati. Zatrjujejo, da to ni samo trenutno navdušenje. »Skrbeli bomo za red in čistočo, urejevali dvorišče, stopnišče, pa tudi sklepali in predlagali. Radi bi imeli asfaltno dvorišče in še in še. Treba pa bo delati, sicer nas bodo še pred enim letom, ko poteče naša mandatna doba, zamenjali,« pravijo mladi člani hišnega sveta. Tega se zelo bojijo. Starši so zadovoljni z otroki kot že dolgo ne, saj jim delajo tako mnogo manj skrbi. V prostem času za razvedrilo delajo, se tako učijo in tako bodo znali ceniti tudi delo starejših. Pa še nekaj. Tem mladim ljudem prav gotovo nikoli ne bo tuje delavsko in družbeno upravljanje, saj že danes vedo, kaj je vloga organov družbenega upravljanja in s tem v zvezi njihova naloga in dolžnost do ljudi, ki so jih izvolili. Lj. OBJAVA ventarja ter razna sobna in ku hinjska oprema. Razprodaja se prične ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu Komunalno podjetje Vodovod Podvin. Kranj obvešča prebivalstvo na področju vodovodnega omrežja o OBRTNA ZBORNICA OKRAJA naslednjem: KRANJ obvešča vse one obrtne Zaradi nastopajočega sušnega pomočnike, ki nameravajo polaga-obdobja bo potrebno varčevanje, ti izpit za obrtnega mojstra, da oz. racionalna izraba razpoložlji- priredi v juniju dvodnevni semi-vih vodnih količin. — Da zagotovi- nar iz teoretičnega dela mojstr-mo enakomerno porazdelitev, bo- skega izpita. Prijave je poslati mo na določenih področjih zapi- pismeno do 31. maja. rali vodo od 22. do 5. ure. poljskega orodja in drobnega in- RADOVLJICA, 20. in 21. maja francoski film »NEPOMEMBNI LJUDJE«. V ponedeljek ob 20. uri. V torek ob 18. in 20. uri. SORA« ŠKOFJA LOKA, od 20. Sah Šahovski moštveni brzoturnir v počastitev Dneva mladosti MOŠTVO OLO KRANJ SPET NAJBOLJŠE Prisiljeni smo in strogo prepovedujemo uporabo vode v tele namene: 1. Škropljenje cest in vrtov. 2. Uporaba za izredne potrebe industrije. GLEDALIŠČE „ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V KRANJuU Na kranjskem živilskem trgu smo v petek zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka, koruzni zdrob in koruza ter proso 40, kaša 70 do 80, ješprenj in fižol 70, krma za kokoši 30 do 40, oves 25, šalotka 40 do 50, če-bulček 280, orehi 90, krhlji 40 do VPIS V I. LETNIK EKONOM- uri: »BALETNI VEČER«. Gostuje 8.05 9.00 9.40 10.10 11.30 12.00 12.30 13.15 14.05 15.40 16.00 18.00 18.30 18.45 20.15 21.15 PETEK, 23. MAJA Glasbeni album Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc X. nadaljevanje Havajski zvoki Dopoldanski spored solističnih skladb Za dom in žene Živalske slike iz glasbenega sveta Kmetijski nasveti — ing. Matko Žemljic: Kako dosežemo velik in zanesljiv pridelek sladkorne pese Od arije do arije Radijska šola za nižjo stopnjo: Bilo je takrat . . . Iz svetovne književnosti — Henry Kuttner: Nikar ne glej Koncert ob štirih Iz naših kolektivov Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja Turistična oddaja Tedenski zunanje-politični pregled Oddaja o morju in pomorščakih SKE SREDNJE SOLE V KRANJU Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik bodo od 5. do 8. junija 1958. Sprejemni izpit lahko opravijo dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili 4. razred nižje gimnazije ali popolno osemletko iz: slovenskega jezika, tujega jezika in matematike. Prošnji za polaganje sprejemnega izpita je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in 50 din za koleke. Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 3. junija 1958. Pričetek izpita bo 5. junija 1958 ob 7. uri zjutraj po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski. Ravnateljstvo OBVESTILO Sladkorno bolne (diabetike) obveščamo, da namerava pekarna do 22. maja slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«. V četrtek popoldne je bilo v prostorih Restavracije Kranj nadvse živahno. Občinski sindikalni svet je tudi letos z uspehom priredil tradicionalni moštveni šahovski turnir v počastitev Dneva mladosti za prehodni pokal obč. komiteja LMS Kranj. Za šahovskimi deskami se je borilo 20 štiričlanskih ekip in kdo bo zmagovalec, je ostalo nejasno prav do zadnje partije. Kljub tolikšni udeležbi, ki je vsekakor zadovoljiva, pa lahko upravičeno grajamo, da P°nld! Skh19^958 ; S m ?er;,SOlait6° 1° 12,°*krr- « sindlkalne Podružnice kot so v ostuje Piriodo 12, redkev 30, rdeče ko- Tiskan-nii Inteksu< Savi in še ne- Izven, renje 100, navadno korenje 15 do fcaterih večjih podjetjih niso ude. 20, čebula 80 do 120, kislo zelje ]eži,e tega \urnirja. Vsekakor bi 35 do 40, zelje v glavah in radič 80 din kg; regrat in špinača 20, solata berivka 20 do 25 din merico ca; peteršilj 10 din šopek, česen 21. maja amer. film »PROTI 5 do 8 din kom- koleraba 10 do PRIČAM«. Vsak dan ob 18. in 15 dm kom- Por 5 do 1° din kom„ 20.15 uri. 22. maja sovjetski skuta 90 do 100> surovo maslo 480 barvni film »SKRIVNOST dinarJev kilogram, mleko 30, sme- pohvaliti »Gorenjsko oblačilnico«. DVEH OCEANOV« ob 18. in tana 250 din hteri Jaica ie do 17 20.15 uri. dm kom- kok°ši 400 do 500 din »PARTIZAN« KRANJ, 19. in 20. komad- zaJci 150 do 200 din kom. maja sovj. barv. film »SKRIV- m»*^imim»mm>mm*mim*mimtm NOST DVEH OCEANOV«. 21. NAS NAROČNIK PREJEL ZA-in 22. maja amer. barv. vista- VAROVALNINO vision film »GORA«. Predsta- ......zavod DPD »Svoboda« Kranj. »STORZlC«, KRANJ, od 19. bila dolžnost vseh sindikalnih podružnic, da se udeleže prireditev, ki so pred vsem namenjena njim in zato sploh ni izgovora. To zlasti še, ker za takšne prireditve niso potrebna nikakršna denarna sredstva. Nasprotno pa moramo »Roleto« in kranjske gasilce, pa tudi »Svobodo« iz Šenčurja, ki so poslala na turnir svoja moštva in pokazala zanj veliko zanimanje. Moštva so bila v predtekmova-nju razdeljena v štiri skupine, iz vsake skupine pa sta se prvi dve plasirali v finalno tekmovanje, kjer so posamezpa moštva dosegla Državni zavarovalni ve vsak dan ob 20. uri. -SVOBODA« STRAŽIŠČE, 21. P«"*""!"™ Radovljica, nas je maja sovj. barv. film »SKRIV- obvestil, da je nakazal tovarišu naslednje rezultate: OLO Kranj NOST DVEH OCEANOV«. Janezu Florjančiču iz Rečice 59, 21,5 to$ke, »Svoboda« Stražišče 21, ►RADIO« JESENICE, M- in 20. »Iskra«* I 20, I. drž. gimnazija Kranj maja ameriški film »DOBRA * 14,5, »Iskra« II 11,5, Planika ZEMLJA«. Od 21. do 23. maja skodmo za 20 %trajno invalid- Kranj n> Gumarska šola Kranj 10 italijanski film »ALI SMO nost. in Pleskarska šola Kranj 2,5 točke. LJUDJE ALI KAPLARJI«. Vse naročnike »Glasa Gorenj- Moštvo OLO Kranj je s tem ob- »Delikatesa« peči poseben dietični -PLAVŽ« JESENICE, 19. in 20. ske<< opozarjamo> da so zavaro_ držalo tudi to leto prehodni pokal, kruh, ako bi se bolni v zadostnem številu priglasili. Interesenti za maja ameriški barvni film -ZGODBA O GLENNU MIL- vani- če im»Jo vplačano mesečno ki ga je osvojilo že lani. ni »Delikatese«! dietični kruh, Javite se pri pekar- LERJU«. Od 21. do 23. maja naročnino (50 dinarjev) vnaprej: za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev; za primer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev. I-aBo RAZPRODAJA ameriški film »DOBRA ZEMLJA«. ŽIROVNICA, 21. maja ameriški film »DOBRA ZEMLJA«. Zaradi združitve Kmetijskih po sestev Podvin - Poljče Obč. LO DOVJE MOJSTRANA, 21. maja Radovljica bo dne 26. maja 1958 amer. barvni film »ZGODBA razprodaja poljedelskih strojev O GLENU MILLERJU«. kakor: vsedeli (filfageret) vprežna BLED, 19. maja amer. barvni kosilnica, kultivatorji, razne bra- glasbeni film »NOCOJ BOMO ne, plugi, okopalniki, sejalnica, elektromotorji, gnojne črpalke, slamoreznice, in slično. Nadalje razni poljski vozovi in vseh vrst PRAVILNA REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE 22. maja KRIŽANKE amer. film drama »ONKRAJ Vodoravno: Tiskanina, to V GOZDU«. Predstave vsak vorim, izenačiti, epilog, re, sin dan ob 18. in 20.30 uri. SOBOTA, 24. MAJA 8.35 Mladina poje. 10.10 Simfonični koncert 12.00 Opoldanski operni spored 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Lado Simončič: Drva za kurjavo 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 S knjižnega trga !().()() Glasbene uganke 18.00 Okno v svet: Vojak ZN piše 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori 20.00 »Otroci — Titu« 22.15 Oddaja za naše izseljence RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Cerklje na podlagi 33. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje naslednja delovna mesta v upravi Obč. LO Cerklje na Gorenjskem: 1. Referenta za gospodarstvo in komunalne zadeve — višja ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse. 2. Šefa Uprave za dohodke — srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse v finančni stroki. 3. Davčnega izterjevalca — nižja strokovna izobrazba z 2 leti prakse. 4. Administrativno moč — nižja strokovna izobrazba z administrativno šolo in nekaj prakse, ali z 2 leti prakse in znanjem strojepisja. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o strokovnosti in življenjepisom je dostaviti najkasneje do 5. junija 1958 na Tajništvo Občinskega LO Cerklje na Gorenjskem. Komisija za uslužbenske zadeve 25. MAJA BRZOPTOTEZNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV GORENJSKE Šahovsko društvo iz Kranja bo priredilo v počastitev Dneva mladosti 25. maja ob 8. uri v prostorih menze »Iskre« (Restavracija Kranj) šahovsko brzopotezno prvenstvo posameznikov Gorenjske. Turnirja se lahko udeleže vsi šahisti vseh kategorij z Gorenjske, ki so člani društev ali sekcij, včlanjenih pri Okrajni šahovski zvezi Radovljica, Irak, avla, že, kiha, vneta, gazolin, natakar, lev, rep, ere, asi, air, zor, prakse, asi, čut, STŠ, turi, Neapelj, no, jer, apel, Krani' Sahisti bodo iaTali za na" re, izba, SN, jokam, zakaj, to, slove P™akov Gorenjske, razde-ep, Nil, enovito senice, lansiran, 1Jeni P° moči v tren skuPinah. in ej, cin, potep, JG, napaki, av, sicer: v Prvi moistn- mojstrski coda, Andi, raz, Mate, cian, Ed- kandidati in I-kategorniki, v drugi vard, Eris, enteritis, Runo, Ok, 11 in I"-kategomiki, v tretji pa mel, ura, Ilok, mešalec, E(mile) IV in brezkategorniki. Za zmago-V(erhaeren), konj. valce skupin je ŠD Kranj pripra-Navpično: Železarna Jese- vil° tudi na3rade v skupnem zne-nice, Eros, epopeja, in, gverila, sku 25 000 dinarJev- medtem ko *tom, Erika, Planica, neke, Pa- stroške za udeležence turnirja no-riz, Micika, Idaho, LR, Lenin. siJ° društva, sekcije ali posamez-ima, lokav, jez, detel, OV, Iva niki samil Vsi' ki se imaJ° namen (Ida), idile, Triglav, sputnik, VS, udeležiti te9a turnirja, se morajo JVN, virtuoza, para, sterilen' PriJaviti vodstvu turnirja eno uro Bjelovar, ri, konec, ataraksija! Pred Početkom. Želeti je, da bi bil nat, zdrav, Avala. ateist, Esto- ta turnir Prava manifestacija goneč, noč, Prešernov spomenik, renjskih šahistov v počastitev iris, II, darilo, niti, trajati, on, Dneva mladosti in da se ga ude-amin, VII. kongres ZKJ leži čim večJe števil° tekmovalcev. FaBo 4 Glav Gorenjske j KRANJ, 19. MAJA 1958 | šport - šport - šport - šport - šport PRVENSTVO KRANJSKIH ŠOL V ATLETIKI ODLIČNI REZULTATI IN VELIKA UDELEŽBA Kranj, 18. maja. — Včeraj popoldne se je zbralo na nogometnem igrišču »Triglav« v Kranju nad sto mladih atletov in atletinj, Po dveh hladnejših dnevih, od katerih je zlasti kmetovalce in vr-tičkarje v petek razveselila do-kajšnja merica dežja, je že včeraj vse kazalo, da bo nedelja spet lepa. Številni ljubitelji izletov, ki so sami sebi sugerirali vremensko napoved, češ da bo lepo in toplo sončno vreme, se torej niso zmotili. V KANJONU KOKRE Se nekaj dni in Turističen teden, ki ga prireja v okviru 80-let-nice obstoja Turistično in olepševalno društvo, Kranj, bo spet za nami. Prireditve, ki so v okviru tega tedna, pa se vrste z dneva v dan, druga za drugo, kot po tekočem traku. In tudi današnja nedelja je imela bogat spored. Med visokima skalnatima stenama, kjer si je izbrala svojo strugo žuboreča Kokra, je odmevala danes dopoldne prijetna muzika godbe na pihala kranjske »Svobode«. Številni Kranjčani, od najmlajših do najstarejših so pohiteli na otvoritev sprehajalne poti ob Kokri. Mnogi pa so to slovesnost zamudili, kajti otvoritev je bila že ob 10. uri. Le kako je to moqoče? Razvajeni Kranjčani, ki menijo, da mora vsaka prireditev začeti z zamudo, so to pot nasedli. Slovesna otvoritev se je začela . . . »Ob udarcu na gong, bo ura točno deset,« je v tistem času marsikomu zazvenel v ušesih glas radijske napovedovalke. Ko je predsednik Turističnega olepševalnega društva Kranj končal s svojim govorom, je godba na pihala začela s svojim promenad-nim koncertom. Za posebno zanimivost pa so poskrbeli člani gorske reševalne skupine iz Kranja, ki so pokazali svoje »vratolomno-sti« v pečinah Kokre. V SAVSKEM LOGU SPET INDIJANCI Pot me je peljala skozi Savski log v Kranju. V hladni senci med drevjem sem zagledal pet precej velikih šotorov, ob strani pa je velika skupina ljudi, v sredini pa so nekateri v rjavih oblekah na vso moč hiteli nekaj delati. Da je bil pogled še bolj mikaven, sem jih nekaj videl tudi z loki, v ozadju pa se je valil gost dim. Tako se mi je zdelo, kot bi bral Karel Maveve knjige. Nekaj Indijancev pleše obredni ples, nekateri gledajo te plesalce, ostali pa kurijo ogenj, kjer bo vaški »čarodej« opravil svoje obredne molitve Velikemu Manituu. Toda . . . Temeljito sem se zmotil. Ko sem zbral dovolj poguma in prišel bliže, sem videl, da so to le taborniki, in sicer iz rodu »Stražnih ognjev« iz Kranja. Imeli so svoj taborni dan in tudi to pot zbrali za svoj logar prikupni Savski log. V krogu stoječi gledalci so občudovali izurjenost mladih tabornikov pri postavljanju in pospravljanju šotorov, v čemer so tekmovale družine med seboj; kadilo se je izpod kotla, v katerem je »restal« njihov kuhar meso za golaž, kuhal makarone in čaj; loke pa so nosili s seboj, ker so imeli potem tekmovanje v lokostrelstvu. Vse jim je šlo od rok kot po maslu, le v lokostrelstvu ni bilo čutiti »indijanskih sposobnosti«, čeprav so bile puščice zelo podobne indijanskim. MAJSKO RAZPOLOŽENJE NA IGRIŠČIH Na športnih igriščih je bilo v Kranju že v soboto nadvse živahno. Na nogometnem igrišču »Triglava« so pomerili svoje znanje in moči atleti kranjskih šol, medtem ko so se zvečer borili na nasprotni strani ceste kranjski in trboveljski košarkarji in košarkarice, komu bo večkrat uspelo vreči veliko usnjeno žogo v nasprotnikov koš. Več športnih prireditev pa je bilo tudi danes. Na igrišču »Mladosti« v Stražišču so skušali domačini nadoknaditi v borbi za naslov prvaka Corenjske podzveze gol prednosti, ki si ga je zagotovila »Planika« že prejšnjo nedeljo. Toda »sreča se jim ni hotela nasmehniti in »žogobrci« »Planike« iz Kranja so kot zmagovalci zapustili igrišče. Tudi na igrišču v Kranju se je popoldne zbralo precej gledalcev, ko so se nogometaši »Triglava« srečali z Iliri jani iz Ljubljane. Vse podrobnosti o športnih prireditvah, pa si preberite med športnimi vestmi. Tu naj omenim le še žalostno dejstvo. Dopoldne bi moralo biti prvenstvo kranj- Aleksander Tirnanič (levo) kapetan državne reprezentance Sekularac je preigral prvega igralca, drugega, pa tretjega, in če bi se mu hotelo, bi lahko preigral tudi ostalih sedem in končno še vratarja in se sam z žogo pod nogami znašel v mreži Jeseničanov. Toda »Seki« ne dela več tako, saj je trening tekma za vseh enajst reprezentantov. Zato je raje z milimetrsko natančnostjo podal Milutinoviču. Trije ali štirje Jeseničani so se vsuli kot ose za žogo, toda . . . Milutinovič je kot baletka privzdignil nogo in pod kopačko se je žoga odkotrkljala skih sindikalnih podružnic v atletiki, toda za tekmovanje sta se prijavila le dva tekmovalca! Prireditev je organiziral občinski sindikalni svet, tehnično izvedbo prireditve pa bi moral izpeljati atletski klub »Triglav«. Vse je bilo pripravljeno, le tekmovalcev nič. Odnos, ki so ga s tem pokazale sindikalne podružnice podjetij in ustanov v Kranju do te prireditve, ki je v okviru počastitve Dneva mladosti, lahko upravičeno najstrožje grajamo. 9 NAGRAJENCEV V PG »Večer slovenskih narodnih pesmi — s sodelovanjem Radio-tele-vizije Ljubljana«, je bil naslov večerne prireditve v Kranju. Številni gledalci, ki so se to pot zbrali v dvorani Prešernovega gledališča, so bili veselo presenečeni. Iznenadilo jih je spet »Turistično in olepševalno društvo Kranj, ki je bilo prireditelj prireditve. Devet poslušalcev je bilo izžrebanih, ki so tako razen uživanja ob uspešni prireditvi, nesli domov še praktično darilo. »KDAJ ODPELJE VLAK...« Najprej sem sedel k telefonu, ker sta mi kazalca na uri začela sabotirati. Hotel sem zvedeti točen čas. Zavrtel sem telefonsko številko — 08. Prijazen ženski glas mi je hitro odgovoril: »9 in 37 minut!« Uradnico na pošti, za katero sem kasneje zvedel, da ji je ime Cilka, sem takoj nato tudi sam obiskal. »Ali vas ob nedeljah ljudje kaj prida nadlegujejo?« »Kar precej dela imam. Nič koliko ljudi me je že danes spraševalo, kdaj odpelje avtobus ali vlak v to ali ono smer. Kaže, da so ljudje že zgodaj zjutraj hoteli zvedeti za najprimernejše zveze za nedeljski izlet.« Kar mi je tov. Cilka povedala, me ni začudilo. Lepo vreme, nedelja in kdo bi si ne privoščil lepega dne. Da je bilo po vsej Gorenjski danes precej izletnikov, dokazujejo tudi Številna motorna vozila, ki so že v zgodnjih jutranjih urah hitela skozi Kranj proti gorenjskemu kotu in se šele, ko je že legel mrak, spet vračala. FaBo Košarka TRIGLAV : RUDAR (Trbovlje) 58:49 (20:25) Kranj, 18. maja. — Sinoči je bila na košarkarskem igrišču Triglava na Golniški cesti odigrana prvenstvena tekma ženskih košarkarskih ekip domačega »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj. Medtem ko so bile gostje v prvem polčasu boljše, so Kranjčanke r drugem delu igre z lepo, hitro in borbeno igro kmalu izenačile in prešle v vodstvo. To je vznemirilo nasprotnice, ki so morale zaradi petih osebnih napak, druga za drugo zapuščati igrišče. V deseti minuti drugega polčasa so Trboveljčanke igrale le še s štirimi igralkami, kmalu nato s tremi, zadnjo minuto pa sta na igrišču ostali le še dve igralki. Za domačinke so bile uspešne Znidarjeva 27, Čolnar 12, Djurkin 17 in Mrkun I 2 točki, za Trboveljčanke pa Baloh 24, Lav-rini 16 in Šešler 9 točk. FaBo TRIGLAV : RUDAR 80:86 (36:53) — člani Kranj, 18. maja. — V tekmovanju za republiško prvenstvo sta se sinoči srečali tudi moški ekipi košarkarjev »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj. Po dokaj zanimivi in dramatični igri so zasluženo zmagali gostje s tesnim rezultatom 86:80. V prvem delu igre so domačini igrali dokaj raztrgano, kar so gostje izkoristili in odločili ta del igre s 15 točkami v svojo korist. — V drugem polčasu so bili Kranjčani boljši od gostov, vendar pa razlike v koših niso mogli več nadoknaditi. Za domačine sta dosegla največ košev Petrič II 26 in Bele-har 19, za goste pa Jelen 18 in Tanzel 29. FaBo JESENICE : DOMŽALE 53:50 (20,20 ) Jesenice, 18. maja. — Danes dopoldne je bila na Jesenicah mladinska prvenstvena košarkarska tekma med moštvom iz Domžal in Jeseničani. Zmagali so domačini z 53:50. P. U. JESENICE : MARIBOR 66:47 (32:22) Jesenice, 18. maja. — Tu je bilo danes dopoldne prvenstveno srečanje košarkaric »Maribora« z Jesenicami. Domačinke so pokazale boljšo kondicijo in vigranost in tako zasluženo zmagale. Z obiska pri državnih nogometnih reprezentantih do Veselinoviča. Jeseničani spet v največjem diru za žogo in ko so prišli do Veselinoviča, jim je že zmanjkalo sape. Prav takrat pa je Veselinovič lahkotno »frcnil« okroglo usnje do Petakoviča, ki je ostal sam in ni ga bilo več Jeseničana, ki bi mu še lahko sledil. Gib v levo, nato v desno . . . vratar je obstal nemočen in . . . gool! Dva tisoč gledalcev je navdušeno ploskalo, toda ne zato, ker je naša reprezentanca dosegla gol. Saj to ni bilo vprašanje. Toda spontani aplavz je bil posledica čudovito kombinacije in skratka virtuoznosti reprezentantov . Tako je potekala vseskozi trening tekma, ki je bila v petek popoldne na lepem travnatem igrišču na Bledu. Navdušenja gledalcev ni motil niti dež niti hud naliv, ki ga tudi dežniki niso mogli zadržati, kot ni mogel vratar Jeseničanov državnih reprezentantov. Državna reprezentanca je proti kompletnemu moštvu z Jesenic nastopila v svoji najmočnejši postavi, ki nas bo verjetno v nespremenjeni obliki zastopala na svetovnem prvenstvu v Stockhol-mu že junija. Številni gledalci so tako lahko videli nogometne virtuoze: Krivokučo, Šijakoviča, Crn-koviča, Krstića, Zebeca, Boškovn, Petakoviča, Veselinoviča, Miluti-noviča, Sekularca in Pašića. V eni uri (dvakrat po 30 minut) so kar 15-krat potresli mrežo Jeseničanov. V predtekmi pa so igrali ostali reprezentanti proti Planiki iz Kranja, ki se je mnogo bolje upirala nogometnim asom in zgubila le z 0:6. »Seki« — mojster nogometa Dve uri sta prehitro minili. — Kljub deževnemu vremenu bi vsi še radi gledali in se čudili mojstrom, ki delajo z nogometno žogo skratka vse, kar se jim zahoče. Po treningu sem naše reprezen-tante obiskal v hotelu Toplice, kjer so nastanjeni. »Kako se kaj počutite na Bledu?« sem vprašal srednjega napadalca Miloša Milutinoviča. »Čudovito je na Bledu. Tako čist zrak, lepa priroda in mir, ki nam tako dobro dene« Boškov pa je dodal: »Pred srečanjem z Anglijo smo bili na skupnem treningu v Tuzli. Teh dveh krajev sploh ne morem primerjati. Trening vedno človeka precej utrudi in potem mora imeti miren počitek, kakršnega imamo tu na Bledu. V Tuzli pa smo se često po treningu še bolj utrudili. Tamkajšnji prebivalci so nas stalno nadlegovali z najrazličnejšimi vprašanji ali pa so nas preprosto hoteli vsaj gledati. Nikdar ni bilo miru pred njimi.« »Seki«, tako kličejo Sekularca, ki je vedno razpoložen za humor, je tudi priskočil k našemu razgovoru: »Deklet pa ni nič na Bledu.« Boškov ml je na vprašanje, s kakšnimi nadami gredo na Švedsko, odgovoril takole: »Pred seboj imamo vsi samo en cilj — igrati kar najbolje in se boriti x vsemi silami. — Vsekakor pa bo pri naši ni rezultatu precej odločal tudi žreb, s kom bomo igrali. Prepričan ki so se v okviru številnih prireditev v počastitev Dneva mladosti borili za naslove moštvenih prvakov kranjskih šol. Prvenstvo je potekalo v štirih skupinah: moški - višja gimnazija in strokovne šole, moški - osemletke, ženske višja gimnazija in strokovne šole ter ženske osemletke. Borbe v posameznih disciplinah, kakor tudi tekmovanje moštev za končni plasman so vseskozi potekale dokaj zanimivo, kar je precejšnje število gledalcev zadržalo na igrišču vse do večera, ko je bila prireditev končana. Organizacijo tega prvenstva je uspešno izvedel atletski klub »Triglav«, Kranj s pomočjo telesno-vzgojnih učiteljev kranjskih šol. To je bila hkrati prva atletska prireditev v Kranju z ozvočenjem, saj so bili gledalci in tekmovalci sproti obveščeni o rezultatih, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci, kakor tudi o številu točk, ki so jih že zbrala posamezna moštva. Med tekmovalci je bilo nekaj zelo nadarjenih atletov. To pričajo rezultati, ki so bili doseženi na igrišču, ki za atletsko prireditev skoraj ni primerno. Tekmovalna steza, kakor tudi naprave za skoke, so najprimitivnejše, medtem ko je mete skorajda nemogoče izvesti. Včerajšnje tekmovanje je pokazalo, da so v Kranju vse možnosti za uspešen razvoj atletike. Pri tem mislim na zanimanje mladine in na rezultate, ki so jih tekmovalci dosegli tudi brez sistematičnih treningov in brez načrtnega udejstvo-vanja v atletiki. Večina tekmovalcev je dobila osnove atletike že v šoli, kar pa spričo nezadostnega števila telesnovzgojnih ur ne zadostuje za dober razvoj in napredek atleta. Ostali tekmovalci so bili člani atletskega kluba »Triglav«. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se mladina, ki je pokazala včeraj svoj smisel za atletiko, vključila med atlete »Triglava«, saj ji bo šele potem odprta ustrezna pot na atletsko prizorišče. REZULTATI — moški, višja gimnazija in strokovne šole — 100 m: Velikonja 11,9, Juvan (oba STTSK) 12,0; krogla (5 kg): Brglez 16,16, Hafner (oba STTŠK) 15,23; 1000 m: Grašič IŠK 2:48,0, izven konkurence Florjančič 2:47,7; višina: Gre-gorič (Vajenska šola za razne stroke) in Juvan (STTŠK) 150, izven konkurence Vidovič in Pavlin 155; daljina: Mažar IGS 576 ,Arh IKS 559; 4X100 m: STTŠK 49,1, IŠK 50,9; ekipno: 1. STTŠK 6890, 2. sem, če bomo v predtekmovanju prvo tekmo dobili, da se bomo prav gotovo plasirali med prvo osmorico na svetu.« »Za koga menite, da vam je v predtekmovanju lahko najbolj nevaren: Paragvaj, Francija ali Škotska?« »Nihče od njih,« je hitro odgovoril krilec Boškov. »Kot sem že rekel, če dobimo prvo tekmo, potem bo šlo . . .« »Ni še dolgo tega, ko so vas precej kritizirali zaradi pretiranega pre . . .« .... Slutil je, na koga je naperjeno to vprašanje in Sekularac me je že prekinil: »Nič več ne preigravam po nepotrebnem. Tako sem igral, ko sem bil še mlajši in sem užival v tem, če sem s proigravanjem »osmešil« nekaj nasprotnikov. Sedaj se tudi zavedam, da s takšno igro lahko le škodujem svojemu moštvu, česar se nekdaj nisem. Dober nogometaš ne sme »dribljati«! To mu je dovoljeno le v primeru, če drugega izhoda sploh ni, , kar pa se utegne med dobro enajstorico le poredko pripetiti.« 19 reprezentantov, ki so že določeni za pot na Švedsko, bo ostalo na Bledu do dne 25. maja. Včeraj so igrali v Ljubljani trening tekmo, v torek ali sredo bodo imeli srečanje na »Avtocesti«, v petek ali soboto pa se bodo spet pomerili na Bledu, vendar za to srečanje moštvo, ki jim bo nasprotnik, še ni znano. V nedeljo zjutraj pa se bodo poslovili od Blejčanov in odpotovali v Italijo, kjer bodo igrali trening tekmo z italijanskim prvakom Juventusom in nato nadaljevali pot za švedsko. Ze danes pa jim želimo na svetovnem prvenstvu čimvečji uspeh. FaBo IKS 6217, 3. IGŠ 5720, 4. Mlekarska šola 5296, 5. I. gimnazija 5196 in 6. Vajenska šola za razne stroke 3292. — Moški osemletke —• 60 m: Križnar (S.Jenko) 8,0, Jenko (Iv. Cankar) in Šinkovec (Simon Jenko) 8,3; krogla (3 kg): Matlavieber (S. Jenko) 12,67, Križnar (Iv. Cankar) 12,29; 200 m: Pa-gon 27,5, Hafner in Jenko (vsi Iv. Cankar) 27,8; daljina: Šinkovec 4,99, Strblaj (oba S. Jenko) 4,88; 4X60 m: Fr. Prešeren 32,2, Ivam Cankar 33,3; ekipno: 1. S. Jenko Kranj 4115, 2. Iv. Cankar Stražišče 3931 in 3. Fr. Prešeren Kranj 3296. Ženske višja gimnazija in strokovne šole — 60 m: Prvast 8,7, Jam-nik (obe I. gimn.) 8,8; 200 m: Prvast 30,1, Tacar (obe I. gimn.) 30,5; krogla (3 kg): Koder STTŠK 9,47, Ankele (Ekonomska) 9,37; višina: Poličar 130, Zontar (obe I. gimn.) 128; daljina: Poličar 4,59, Rakovec (obe I. gimn.) 4,33,- 4 X 60 m: STTŠK 36,5, Ekonomska 37,8; ekipno: 1.1. gimn. 5863, 2. STTŠK 5508, 3. Ekonomska 4984 in 4. Mlekarska šola 3763. Ženske osemletka — 60 metrov: Udovč 8,9, Podgoršek (obe Iv. Cankar) 9,0; višina: Udovč 131!, Kolman (obe Iv. Cankar) 123; krogla (2,5 kg): Rehberger (S. Jenko) 10,02, Kušar (Iv. Cankar) 8,90; daljina: Cadež 4,13, Kalan (obe Iv. Cankar) 4,03; 4X60» Iv. Cankar 36,7, Fr. Prešeren 37,5» ekipno: 1. Iv. Cankar Stražišče, 2. S. Jenko Kranj 3997 in 3. Fr. Prešeren 3398. Uradna razglasitev rezultatov i« zmagovalcev bo 25. maja na Dan mladosti. FaBo Hali rokomet MLADOST IZ STRAZlSCA REPUBLIŠKI PIONIRSKI PRVAK LJubljana, 18. maja. — Danes je bilo na igrišču Krima v Ljubljani finalno pionirsko prvenstvo v malem rokometu, na katerem so sodelovali moštva Rudarja iz Trbovelj, Krima iz Ljubljane in Mladosti iz Stražišča. Proti pričakovanju je postala prvak Mladost, m katerem moštvu sta se najbolj odlikovala Bregar in Cebulj. Mladost 2 2 0 0 15:10 4 Krim 2(01 10:11 2 Rudar 2 0 0 2 5:9 0 STTSK : MLADOST (Stražišče) 6:1 (2:1) — članice Strelstvo TEKMOVANJE KRANJSKIH SOI Primskovo, 18. maja. — Pred zadružnim domom na Primskovem je bilo danes dopoldne občinski in hkrati tudi okrajno ter republiško tekmovanje srednjih in vajeniških šol z zračno puško. Tekmovanje je bilo ekipno (vsaka ekipa po 10 članov) v stoječi disciplini, od 200 možnih krogov. Mladinci: 1. IKS Iskra 1288 krogov; 2. Gimnazija Kranj 1283 krogov 3. STTŠ Primskovo 1251 krogov,- mladinke: 1. Vajenska šola oblačilne stroke 1158 krogov; *• Ekonomska srednja šola 867 krogov; 3. STTŠ Primskovo 794 krogov; pionirji: osemletka Stražišče 609 krogov. Posamezniki-mladincl: Fajon 169 krogov; mladinke: Groz-dana Draksler 160 krogov; Hildi Lahnič 152 kroga. -an SAVA : ISKRA 777:752 V petek je bilo v Iskri v Kranju prijateljsko srečanje strelcev Iskre in Save iz Kranja. Tekmovali so z zračnimi puškami. —- P° izenačeni borbi so zasluženo zmagali strelci iz Save. Nogomet Jesenice, 18. maja. — Danes p°* poldne je bila odigrana na Jesenicah prvenstvena tekma med domačimi Jesenicami in Grafičarje» iz Ljubljane. Zmagali so domačin* s 3:1 (2:1). Kran|, 18. maja. V nezanimivi igri je danes domači »TriglaV* premagal Ilirijo iz Ljubljane z visokim rezultatom 5:0 (3:0). SLOVAN : IZOLA 4:0 KRIM : RUDAR 9:1 NOVA GORICA : TRZIC 3:0 PLANIKA PRVAK C.NP Stražišče, 18. maja. — V povratnem odločilnem srečanju za naslov nogometnega prvaka Gorenj ske nogometne podzveze, je da nea Planika ponovno premagaJ »Mladost« iz Stražišča na njene"1 igrišču z rezultatom 2:0 (2:0). Z* zmagovalce sta bila uspešna "° lipnik in Goste. ^ PARTIZAN (Sk. Loka) : TRIGLAV I (Kranj) 2:0