VsOffe ^ Sjab^uil S« £K* pCMftttl
, i . g 84'—
*®J feis , , ,	. 42 —
š*US žste . . , B a!<—
s* K*&sa j . . * ?—
fes ^©satmatvo;
S* t&ia Sate sur.rij	K8S—
?«( &ta	»	.	»•—
Kf šsfct t?ig	,	,
*a ®ts:e	„	,	©»«•
Ljubljani, sobota 27. septembra 1818«
?av$alni fr&nko /
H leto.
Lioijalnft knjižnica
oll( Drn rf» 18 ut
drsti,
pošiljajo 10
••gSJT ?o nalraMlol.-^g
Uglasi s« računajo p« pe-rabljsacas prostor« in si-tsr i an visok tsr 45 na širok prostor s* onkrat iO visu, m vočkrat popust.
SJseSsSi*?* Je as Gostim tej« Btw, \9» Selefo* šl8v0 8*9. ™ Opifsvaižtvo j« su-Kaipni trg« Sšsv. C« — 'Mstoa jftev. Sil*
lashaja vsak dan asjutraj*
Fosamefa« številk® velja 40 vi&asrjsv.
?jpn$ssrr«sis gloso Latatatov i, dr. so »aj pri-teii « »Bgfifrs Sofisaita »vi snsnia. — Dopis! «*l 3* fts»^kfeji|o, — Ssktj^ii se no mišjo«
Slovenska politika v Primorju.
Po politični dedSčini prošlega Jasa in pa Iz strankarske ambicije In želje po političnem vodstvu v obliki mandatov, je narod zasedenega ozemlja razdeljen v dve politični skupini. Prvotno zastopa politično družtvo »Edinost«, ki sl išče izraza tudi potom tiska, In Izdaja dnevnik z društvenim imenom. Elementi druge politične sodbe se družijo okolu slovensko-nivatske (prej jugoslovanske) socija-Hsticne skupine. Postopanja teh dveh političnih struj se ravnajo povečini po programu normalnega Časa; politično društvo »Edinost« zastopa — vsaj dokler ni vprašanje, zasedenega o-temlja rešeno z definitivnim sklepom tokovne konference — konservativno in je v svojem vztrajanju trdovratno ; socialisti pa mislijo, da mora najti nova doba novih mož, ki bodo z novo politično taktiko podprli stranko in, če ostane od mandatov še kaj idealizma, tssdi narod.
Kakšne pa so korteti našega naroda v okupiranih krajih, ki mu jih prinaša borba med tema dvema strankama? Kaj in kako misli narod o Prvi in drugi politični skupini?
»Edinost« je res še vedno glasilo tiBtega društva, ki se mu da radi dejanj v preteklosti marsikaj očitati. Toda konservativni pravec, ki ga političen odbor tega društva ubira, je danes pod italijansko strahovlado, popolnoma upravičen, in vsako dejanje, ki je storjeno pod prepričanjem nepopustljivosti, je dejanje poguma, Vi je pod okupacijskimi oblastmi ti-*t»Čkrat potrebnejši od taktike, ki jo nastopa osebni ambijent. Če nam je “daj bilo potrebno politično društvo ‘Edinost« in Trst in Primorsko je danes njega obstoj prepotreben ne le Trst in Primorsko, pač pa za celo ozemlje, po katerem je zadnje čase društvo razširilo svoj delokrog. Načelo, da ne sme nihče kišitl pravic narodnih manjšin, ne sedaj In tudi ne potem
ko bodo naši zasedeni kraji z ofici-jelnim sklepom mirovne konference politično in gospodarsko definitivno odrezani od pravega telesa in prisojeni Italiji, nam je danes in ostane zanaprej tako sveto in nedotakljivo, da mora med nami veljati za zločinca in izdajalca vsakdo, ki bi od trga principa krenil na stranpot tudi samo za las.
Ali ne le politične, temveč tudi kulturno šolsko vprašanje, ki je za nas usužnjeni narod tako zelo važno, da ga ne morejo rešiti ne delegacija, poslana k Nittiju v Rim, ne odposlanstva, zgiasuječa se pri šoisklh referentih generalnega civilnega komi-sarijata za Julijsko Benečijo, in enotno ni nadstrankarskega kova. Za ta problem, ki bo v prihodnosti za nas odločilnega pomena, se bije vsaka stranka posebej, in posebno socijaiisti hočejo ž njim prodreti v ospredje. Zato je zelo sumljive narave Imenovanje drja Tume v deželni šolski svet, v katerem sedijo po večini nestrokovnjaki in osebno-pcriltični dobičkarji, italijanski liberalni advokati. Pri drju Tumi namreč ne smemo pozabiti, da vpisuje lastne otroke — kajpada lz prepričanja, da je Italija z zajedenim ozemljem vred geografska, gospodarska in po njegovem principu kmalu tudi narodnostna enota — na italijanske univerze. Ne vem sicer, kaj pravijo k takemu početju drugi slovensko hr-vatski (prej jugoslovanski) tržaški socijaiisti, toda sklepati bi se dalo, da je vsled takega postopanja ali dr. Tuma za stranko, ali pa stranka za dr. Tumo. Če ni resnica niti prvo, niti drugo, bi morali pošteni elementi v tržaški slovensko-hrvaški socijalistlčni stranki drja Tumo iz stranke izključiti, kajti početje dr. Tume ie pojav nevarne politične epidemije, če pa bodo tržaški slovensko-hrvaški oficijelni socijaiisti po teh dejanjih trpeli drja Tumo še nadalje v stranki, je znamenje, da je ta politična skupina b<ez kritičnih elementov v svoji sredi. In kjer ni vetra, ni zdravja. Če pa ima ta stranka
med sabo kritične elemente, In jim ne da priti do besede, je zopet znamenje, da je taka politična skupina brez ventilatorjev, in zato nepotrebna. In če je tako, ni treba dalje govoriti, da je stranka s takimi elementi kot je dr. Tuma svojo politično vlogo doigrala, kia-verno doigrala, še predno je prišel njen čas, da si na dobri podlagi gospodarske organizacije v bližnjih krajih Trsta vstvari ugodna tla za dobro politično delo.
Narodu, v narodnostnih borbah izvežbanemu, v politični intuiciji nadarjenemu, zdravemu, krepkemu narodu pa ne bodo pisali sodbe ne strankarski Interesi, ne osebne ambicije, najmanj pa dr. Tuma.
Vsa društva prosimo, da z ozirom na naš tabor ta dan ne prirejajo veselic, nego da prihite polnoštevilno k nam. Narodni odbor v Ločah.
Veliki ljudski tabor v Ločah ob Baškem jezeru.
Tabor se viši ob vsakem vremenu v nedeljo, 28. sept. 1.1. s temle sporedom: Med pol 9. in 9. uro sprejem udeležencev in gostov na kolodvoru v Bačah. Ob 9. uri slavnostna sv. maša na prostem. Po mašj veliko ljudsko zborovanje na prostem. Govorijo odlični govorniki vseh struj, med njimi gg gen. Maister, preds. dr. Brejc, dr. Ravnihar, posl. Grafenauer, in dr. Po taboru velika ljudska veselica na igrišču ljudske Šole v Ločah. Sodeluje mariborska vojaška godba, narodno ženstvo, Sokol, in razna pevska društva. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošta itd.
Iz Ljubljane vozita dva, iz Borovelj eden poseben vlak ob polovični vozni ceni. Za prehrano, pijačo, kadivo in prenočišča je preskrbljeno.
Slovenci, prihitite v veličastnem številu na drugi slovenski Bled, kjer so doma one večno lepe koroške narodne: »Mau čriez iiaro, mau čriez bmajnco« in »Kaj ti je dekhca« in nešteto drugih; prihitite sem, 5 minut pred demarkacijsko črto, da manifestiramo za neokrnjeno, veliko domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Boj za jadransko obalo.
D’Annunzio hotel zasesti celo dalmatinsko obaio.
Bern, 26. sept. Listi poročajo, da je nameraval d’Annunzlo zasesti vso dalmatinsko obalo, kar izhaja iz oklica, ki ga je izdal dalmatinskim bratom in v katerem obljublja Zadru, Splitu, Šibeniku in drugim bratskim mestom svojo pomoč.
D’ Anmtnzljev apetit.
Ldu. Lugano, 26. septembra. D’ Annunzlo je izjavil zastopniku »Seccola«, da zahteva ne samo mesto Reka, temveč tudi pristanišče in o-zemlje, ki veže Reko z italijanskim ozemljem. Dalje je izjavil, da bo brezpogojno zahtevsl, da Nitti odstopi.
Ldu. Lugano, 25. septembra. D’ Annunzlo je izjavil uredniku »Pic-ccla«, da Reke r.ikdar ne bo zapustil, niti dovolil, da se pristanišče internacionalizira in izročJ zvezi narodov, ki je samo grd inpotenten mitus. Njegov reškl prevrat se je izvršil v prav zadnjem momentu. Dve url pozneje bi se bila izkrcala angleška policija, šeit ur pozneje pa bi bili vkorakali Jugoslovani. D’ Annunzlo Izjavlja, da ima za te svoje trditve dokaze. K D’ Annunziu prihajajo neprestano nove čete in prostovoljci.
Laška blamaža v Dalmaciji.
Ldu. Split, 25. sept. Tukajšni mestni italijanaši so se predvčerajnim ob italijanskem izpadu v Trogir zatekli na italijansko št? cijsko ladjo »PugMa«, kjer so ostali vso noč. Doznavamo, da je italijanski poveljnik javil v Zader in R<m, da so bile italijanske čete okupirale Trogir, toda da so se na poziv svojih višjih častnikov v Imenu discipline in reda popolnoma mirno odstranile brez kake Izgube na ljudeh
Nadaljevale.
ViADiMiS LEVSTIK.
Višnjeva repatica.
V0*Ja v “jem je naraščala. Živahno je nnilvU , 8Paln>ci, žvižgal in sc brundaje domišljal koncev sveta, kakor bi se odpravljal Tako .J8-6’ u*f	tako	gladko	izpod	rok	1
*-i	^	1	ob*?kel’ počesal, obril ter od-
počil pri dišeči egiptovski cigareti
»Dno se že vidi v škatlici; 'zadnja je, nobene več m v predalu... in nove ne bom potreboval « Je mislil brez žalosti v srcu, pobožno izpuščaje obročke višnjevkastega dima in sledeč jim z očmi Proti stropu. »Nikoli nisem pušil s tolikšno slastjo .. . Eh, dobra je čaša življenja' na dnul«
Toda ni mu bilo hudo, nikakor ne; čudno vesel Pokoj ga je obhajal. Ravno je hotel sleči fini do-^ači suknjič z Židanimi vrvicami, da bi se napravil *a ven in pošetal še enkrat urico v jutranjem vonju letnih nasadov, ko je zapel zvonec v pritličju. Grof se je zdrznil, čeprav ne od strahu; nekaj mu J® reklo, da niso tisti, ki jih pričakuje.
»Kdo me išče tako zgodaj ?« se je okrenil črncu oaproti. »Vrag naj vzame te neetiketne ljudi!« £amorčevo lice se je razklalo od uhlja do uhlja v oisernobelem režanju:
. »Lepa dama čakati spodaj in hoteti takoj govoriti z vaša milost,« je oznanil s hudomušno pomembnim glasom. »Lepa dama, zelo ošabna; Hasana 8‘edati preko rame« — pri tem je smešno ponaredil
in
njeno gesto — »in cepetati z nogo.«
»Da bi jo tudi 1 Katera je? Nemara gospodična, ki večkrat prihaja k meni?« Grof je mislil Doro Grabnučevo.
»Ne tista; druga. Ona biti bolj majhna i drobna; govoriti po francosko, lepo kakor Hasan
»Hudimanal Tak pripelji jo, v božjem imenu.«
Nenapovedani ženski obisk ga ni mogel iznena-diti po tolikih in tako izvirnih dokazih naklonjenosti, s katerimi ga je obsipavalo naše večnozaljubljeno damstvo malodane že od prvih hipov njegovega bivanja. Prepričan, da je vsiljivka spet kaka drstljiva in histerična doktorica, »i mu je katerikrat kje razodela, »da so Slovenci barbarski narod z odurnim kmetskim jezikom«, in prihaja zdaj po svojo meseno nagrado, se niti ni vrgel v dostojno toaleto. Polu-gotov, kakor je bil, in s skoraj prizirnim nasmehom na ustnicah je stopil v salon.
Toda varal se je; dama ni bila izmed tistih dveh, treh, na katere se je bil pripravil po bogve kakšnem čudnem stiku idej, marveč baronica Thurmb-hauffnova. Grof je v prvem hipu zdvojil nad zanesljivostjo svojih slutenj.
»Vi, baronica? je vzkliknil s privajeno ljubeznivostjo, poljubil ji roko ter jo posadil tako, da je videl njene rasovite Črte v ostri, jasni luči. »Kako dražestno presenečenje.«
Elegantna ženica je zvila svoje gibko telesce v zapeljivo pozo, ki bi bila morala spraviti grofa v drugačnem razpoloženju ob ves duševni mir. Poznala ga je z večerov pri ekscelenci, divizijonarju in
drugod ter vedela iž njegovih lastnih, zmerom laskavih ust natanko, kr kšna obleka dela vrline njenih okroglih pršec in prožnih stegen še izzivalnejše. Črnolaska, z bledo, v sencah rahlo zlatkasto poltjo, se je bila napravila v rafinirano pesnitev od črno žide in nekakšne temnoknrmazinaste pajčevine, skozi katere so vabile pikantne čipke kroginkrog nalašč poglobljenega izrezka na temeljitejšo preiskavo. Nadvojvoda Ernst Karl Franz Albrecht Otto je bil vse kako vreden zavidanja, in komisarju von Thurmb* hau fftnu se je cbetala na podlagi takšnih zakladov še lepa pot navzgor.
»Vedno ljubeznivi,« je dejala z dobrikajočo muziko v glasu, »vedno tisti, neprekosljivi, viteški kavalir; grof Kunnigsbrucb, z eno besedo. Dražestno presenečenje — kakor bi bilo za vas še kai dražestnih presenečenj; veselje je v tem slučaju povsem na strani dražestnega spola. »Prešerno se je zasmejala in prekrižala noge.
Grof je protestiral.
»Ne, ne,« je vzkliknila, »dovolite, da govorim odkrito. Mari menite, da ne vem, za kam Bte se napravljali?«
»Stavim, da ne.«
»Na sestanek s katero tistih srečnih, ki — ah, passeos kdessus! Recite, če ni rea?_Nu, vidite; saj ni čudo. .. Vi ste izjemen človek,jn vaši grehi so vaše kreposti, ljubi grof; zagledati se v vas je 6koraj malevredno delo.«
___________________ (Delta	ikR,}
s.
in vojnem gradivu. Medtem dokazujejo zaplenjeni avtomobil, kolesa, strojnice, puške, granate, čelade in drugo vojno orodje ter živež istlnitost naših vesti. V Šibeniku in Zadru so pripravljali Italijani velike manifestacije v proslavo osvobojenja Trogira, toda vest o prisilnem sramotnem umiku in divjem begu jim je prekinila kratkotrajno veselje. Italijanska okupacijska oblast v Zadru je izdala strogo naredbo za vse okupirano ozemlje, da vojaki italijanske vojske ne smejo občevati s civilnim prebivalstvom, bodisi italijanske ali jugoslovanske narodnosti.
Nervoznost v Italiji.
Ldu. L u g a n o, 25. sept. Kakor piše »Messaggero«, se trdi v Rimu v političnih krogih, da je nenadni sklep, skicati izredni kronski svet, pripisati Wilsonovemu odgovoru glede reškega vprašanja. Kakor pravi »Secolo«, sta se Orlando in Sohnino izjavila proti Nittijevemu odstopu. Orlando se je sinoči daije časa razgovarjai z Nittijem.
Ldu. Milan, 25.sept. »Avanti« objavlja različne okiice, ki se ostro obračajo proti morebitni vojni z Jugoslovani, ki bi biia znak za izbruh italijanske revolucije. Glasom »Cor-riere delta Sera« se govori, da se je šest oddelkov italijanskih čet pod d’Annunzlevim poveljstvom polastilo Šibenika in da korakajo proti Splitu. Jugoslovanske čete čakajo nanje ob premimi črti. Ta list trdi, da gre v resnici samo za nepomembno akcijo prostovoljcev.
Laška vlada prosi pomoči proti rebelom.
Ldu. Haag, 25. sept, »Nieuvve Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona, da je italijanska vlada prosila aliirance, da pošljejo na Reko Čete, ki naj prepodijo d’Annunzla.
Jugoslavija.
Regent še ne pojde na pot?
| Beograd, 26. sept. Radi nejasnega političnega položaja v državi, je potovanje regenta Aleksandra od-godeno, ker situacija zahteva regentovo prisotnost v Beogradu. Odgo-dltev bo le kratka. Takoj, ko bo sestavljena nova vlada, bo nanovo določen termin potovanja. Zato se bodo že zapričete priprave za potovanje nadaljevale. Splošno mnenje je, da nastopi regent kljub začasni oviri svoje potovanje še tekom prihodnjega meseca.
Beogradska kriza.
j Beograd, 26, sept. Kriza še tudi danes ni prišla z mrtve točke. Pogajanja med strankami so se sicer začela, a kar ne morejo napredovati, kakor da bi bile vse stranke zaklete./ Dr. Smodiaka jc porabil ves svoj vpliv, ki ga je imel še izza bojev v v dunajskem parlamentu, da bi pripravil Narodni klub do pameti, a vse zaman. Tudi radikalci se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bo treba oblast, ki so jo imeli desedaj sami v rokah, vendarle deliti. Vče-rajšna seja ujihovega kluba, ki ji je - prisostvoval tudi Pašič, je potekla brezplodno.
j Beograd, 26. sept. (Izvirno poročilo.) Iz krogov naših mirovnih delegatov je izšel nov načrt, ki naj bi omogočil sporazum strank za sestavo koncentracijske vlade. Načrt predlaga, naj sl postavi nova vlada za program samo dve točki: proračunski provizorlj in pa volilni red za kousti-tuanto. Delegati se nadejajo, da bodo na ta program pristale vse stranke In da se sestavi vlada v prvih dneh prihodnjega tedna.
Volilni zakon, j Ldu Beograd, 25. sept. V ministrstvu za konslituanto so izgotovili dodatek in motivacijo za volilni zakon.
Naši poslanci na mirovni konferenci.
j Ldu Beograd, 25. sept. Tekom prihodnjih dni odpotuje večja deputaclja naših poslancev v Pariz v svrho posredovanja na mirovni kon-
ferenci glede raznih yprašanj, ki se tičejo naše države.
Kralj N t kita podkupljen od Dunaja.
j Ldu Kopenhagen, 25. sept. Znani ameriški časnikar Karl Wigand naznanja glasom londonske brzojavke nova odkritja iz tajnega arhiva dunajskega zunanjega ministrstva. Med drugimi bo objavil spise, iz katerih izhaja, da je črnogorski kralj že dalje časa pred vojno in tudi med vojno prejemal denar, tako kratko pred na povedjo vojne 5 milijonov kron, da bi oviral veliko ruski načrt, ki je bil za Crnogoro ra/notako opasen, kakor za Avstrijo.
Razna poročila.
r Madžari brez listov. Ldu. Budimpešta, 25 sept. Na podlagi dogovora med Izdajatelji časopisov, vlado in stavci bodo od jutri dalje vsi dosedanji listi ustavili izdajanje. Vlada sama se je odrekla nadaljnjemu izhajanju svojega lista.
r Proti draginji — na Nemškem. Berlin, 26. sept. Socljalisti v nemški narodni skupščini so vložili na vlado nujen predlog, v katerem zahtevajo takojšne radikalne odredbe proti vedno naraščajoči draginji, zlasti pa tudi proti veriženju in navijanju cen.
r Protlžidovski izgredi na Dunaju. Dunaj, 25. sept. Na Dunaju so se v zadnjem času vršili veliki izgredi proti zidom, zlasti proti gališkim. Ker so tudi iz drugih krajev prihajale slične vesti, je zastopnik Zed. drž. Halsten interveniral pri drž. kanclerju dr. Ren-nerju, nakar je Renner podal pomirljivo pojasnilo in dejal, da je vse odrejeno, da se v bodoče kaj tacega prepreči.
r Pred velikimi stavkami v Parizu. Pariz, 25. sept. V Parizu se vrši veliko stanovsko gibanje radi mezdnega vprašanja. Stanovske organizacije so stavile rok do 1. oktobra. Ako se do takrat ne ugodi njihovim zahtevam, bodo skoro gotovo izbruhnile veiike stavke.
Politične beležke.
p Kdo dela hrvats.-slovenske spore ? Na zagrebških kolodvorih je nakupičenih več sto vagonov, ki jih ne morejo raztovoriti, ker še niso za-carinjeni, skladišč za blago na kolodvoru pa ni. Zaradi tega zastaja ves promet in občutno trpi trgovina. Da se zlu vsaj malo odpomore, so predlagali slovenski železniški uradniki, naj se zacarinja blago že v Mariboru, kjer so na razpolago vsa potrebna skladišča in je že vsled svojega obmejnega položaja za to najprikladnejši. Ta gotovo pošteno in dobro mišljeni predlog je vzbudil v nekaterih zagrebških listih pravo gonjo, češ, brača Slovenci zopet drabijo za sebe. Inter-esirali smo se za stvar in dognali to-le zanimivost: Štirje zagrebški Židje so prišli na idejo, da bi se dal iz počasnosti carinskih oblasti narediti dober »kšdt«, pa so sklenili, da postavijo v bližini kolodvorov skladišča, v katera bi se blago raztovorilo, dokler ne bode zacarinjeno. Udejstvitev predloga glede mariborske carinarne bi zato njihove račune občutno prekrižala. S pravo barvo seveda niso smeli na dan, pa so prav spretno porabili bolestno ljubosumnost Zagrebčanov do Sloveucev. Nekateri listi so jim res nasedli in zopet enkrat za tuje interese napadli svoje brače. In podobni egoistični, nenarodni motivi bodo tičali najbrž tudi za večino drugih hrvatsko-slovenskih sporov, ki so razburjali v zadnjem času javnost to-in onstran Sotle.
Duhovnik zoper duhovnika.
Iz Slovenjegradca nam pišejo: Pred seboj imamo Izjavo, ki jo je podal sodišču dne 14 avgusta 1919 gosp. Alojzij Cižck, mestni župnik v blov?.njem Gradcu, v pravdni zadevi gg. kaplanov: Vrečko in Krušič zoper g. polkovnika Raktelja. Kakor je iz
Izjava razvidetf, je g Clžek dal vo- j jaški oblasti meseca maja 1.1. nasvet, da naj navedena kaplana, k! sta ob kritičnem času nemške invazije v slovenjegraškem okraju zelo veliko storila v obrambo slovenskega prebivalstva, kar je javno priznalo 7 občin, kot hujskača naznani mariborskemu knezoškofijskemu ordinarijatu, kar se je tudi zgodilo. Gosp. župnik Cižek, ki je vedel, da namerava storiti vojaška oblast korake zoper narodno-delujoča kaplana, bi bil lahko dal stvari popolnoma drugo lice, ako bi bil količkaj kolegljalen. Toda g. Čižek ni samo svetoval vojaški oblasti, kako 1 naj odstrani kaplana h okraja, marveč je tudi pred sodiščem izrekel o njima svoje privatno mnenje, za katero ga ni nikdo vprašal. To njegovo osebno mnenje se glasi doslovr.o tako-!e: »Slednjič še pripomnim, da sta oba k. pisna po mojem mnenju se preveč umešavala v vojaški delokrog in da bi oba kaplana seveda boljše storila, če bi na ljudstvo pomirjevalno vplivala, kar jima je bilo kot duhovnikoma tem bolj mogoče, kakor pa da sta ljudi razburjala in tako prilivala olje k ognju. To je bila tembolj njihova dolžnost, ker je bil takrat razglašen preki sod za celi okraj.«
Ko je bil g. Cižek dne 17. sept. 1919 pred vojnim sodiščem v Velikovcu vprašan, od pravdnega zastopnika obeh kaplanov, na katere konkretne razloge opira to svoje privatno mnenje, ni mogel navesti prav nobenega. Vsi navzoči so pač lahko dobili utls, da je hotel s tem svojim privatnim mnenjem g. Cižek škodovati obema kaplanoma, katerima je nenaklonjen, ker se mu nočeta klanjati in dobrikati, kakor si žele v svojem silnem ponosu in ošabnosti. Ako povemo zavedni slovenski javnost?, da ae je g. Cižck leta 1915. prostovoljno javil v vojno flužbo bivše Avstrije in da se je na dopustih gizdavo ponašal s cesarskimi odlikovanji, potem ne bo teško presoditi, koliko jugoslovanskega duha tiči v njem. Čudno pa se mora zdeti vsakemu, da ga slovenski Mlslin-čanji še trpe kot načelnika okrajnega zastopal ' _____________
Dnevne vesti
dn Šušteršičev« gospodarstvo.
»Naprej« poroča: šušteršičeva »Zadružna centrala« toži deželo Kranjsko za plačilo 2 milijonov kron, katere je po naročilu umrlega dež. odbornika dr. Lampeta, založila za deželo Kranjsko pri nakupu perila za dež. dobrodelne zavode. Pri kupčiji je posredoval znani prebrisani agent F. Gruška, neomejen zaupnik dr. Šušteršiča, kateremu je spravil tudi njegovo premoženje v Švico na varno. Zadružna centrala je plačala v gotovini 2 mil. kron, ne da bi poprej prejela le en komad perila. Prišel je preobrat, in sedaj ni ne denarja, ne perila, in od posredovalca F. G ruške ni ničesar dobiti. Da tiči za vso to akcijo umazana kupčija, je brezdvomno, ker bolnica ni nikdar potrebovala tolike množine perila, In noben pameten trgovec ne plača nobene vsote, najmanj pa 2,000 000 K naprej, ne da bt videl poprej uzorce ali pa dobil blago. Sodnijska obravava bo pokazala, kaka špekulacija leži tu zadaj.
dn Ali je res teko? Nekdo nas je opozoril, da nameravajo tukajšnje oblasti izdati nove naredbe glede potovanja iz zasedenega ozemlja v državo SHS. Vsakdo, ki bo hotel potovati Čez italijansko demarkacijsko črto v Jugoslavijo, bo moral imeti italijanski potni list, potrjen od srbskega konzulata v Turinu ali Milanu. Naredba bo seveda veljala za vse potnike, bodisi Italijane, bodisi Jugoslovane iz zasedenih krajev. Razumemo, da so te odredbe naperjene v prvi vrati proti Italijanom - verlžnlkom, toda pozabiti ne smemo, v koliki meri bo taka naredba škodovala našim ljudem, ki potujejo po resnih, nekupčijskih opravkih čez demarkacijsko črto. Najbolj bo prizadet po njej pošteni, proletarski sloj, ki ima radi potnega lista sitnosti že itak z italijanskimi oblastmi, a naj sedaj potuje še najprej v Turin
ali Milan. Pomislite samo, koliko taka pot danes stane! Naše oblasti naj toraj poskusijo zavarovati mejo proti neljubim gostom na drug način, morda z ustanovitvijo informativnih in kontrolnih uradov, ki naj bi gledali na prste verlžnlkom in tihotapcem, nikakor pa ne na račun poštenih elementov, ki z nami mislijo in čutijo in se za na3 žrtvujejo.
dn Nova slovenska opera. Poroča se, da je naš komponist Viktor Parma, stanujoč sedaj na Dunaju, skomponiral novo delo nZlatorog1*, opero s predigro v 3 dejanjih.
da Zaplenjeni bankovci. Petini
osebam, ki so včeraj prispele iz Nemške Avstrije, so zaplenili v Mariboru za cela dva milijona bankovcev po 1000 kron, poleg no/e štamplilje, ki je bila namenjena za- žigosanje denarja.
dn Padanje lire. Kurzni brzojav južne železnice z dne 26. t. m. beleži: Lira (100) 598—. Potniki Iz Trsta potrjujejo, da je lira znatne padla tudi na tržaški borzi. Za d’Annunzijevega puča na Reki je na tržaški borzi zadnje dni samo 2 url bila ponudba 1 lira 10 dunajskih in 8 jugoslovanskih kron. Včeraj so nekateri prinesli iz Trsta velike množine lir.
du Ne smešite sel Mariborska slovenska tvrdka Kopač je iriserirala poleg slovenskih tudi v nemškem listu »Maiburger Zeitung«. To bi ne bilo nič hudega. Nenarodno in smešno pa je, da se je v tem listu pustila tvrdka označiti kot »Kepatsch«. Ne moremo si misliti, da bi šlo za tiskovno »na' pako«, ker tako predrzna tiskarna f>e bo danes pač več. Krivda zadene g* Kopača samega.	*
dn Poročila se je dne 24. t. m. hčerka gosp. kr. davčnega nadupravi* telja Maksa Lilieg a v Ljubljani gdč. Valeska Lilieg z gosp. Tonijem Vet-tcrjeni, ravnateljem tvornJce jugoalov. industrije motorjev v Zagrebu.
dn Državna himna fn veselice. Svojčas smo čitaii, da je na Češkem prepovedano Igrati in peti na veselicah državno himno. Taka prepoved bi bila tudi pri nas nujno potrebna. Državna himna' mora biti vsakemu državljanu nekaj visokega, svetega. Ravno vsled tega se mora pri takih prilikah vstati. Če pa se himna Igra in poje na vsaki veselici ob vsakem času — tudi ob 3 uri uri zjutraj, — ko so duhovi že razgreti — je to ni' vadna profanacija, ki je absolutno ne' dopustna. Če se že igra državfl* himna, naj se z njo otvori slavnost ali oficijelni del prireditve, da se ne bodo ponavljali slučaji, ki so se Že ponovno dogodili, da ljudje pri igra nju himne niso niti vstali. Naše himna nikakor ne gre omalovaževati, kakor bi bila navadna ulična popevka.
dn Ljubljansko vseučilišče. Veliko se je že govorilo o univerzi, toda kdaj ravno se prične In se H prične zimski semester tudi na ju-rldični in filozofski fakulteti, še ni znano. Govori se, da se bo predavalo na filozofski fakulteti samo one predmete, za katere se bo prijavilo zadostno število 8lušaieljev. Kaj pa bo z onimi slušatelji, katerih ne bo zadostno število? Tu bi bilo potreba izjave vseučlliščne komisije, posebno še, ko traja upisovanje na drugih univerzah t. 1. Giede akad. doma in menze je storilo na novo ustanovljeno Jug. »kad. podporno društvo v Ljubljani tudi potrebne korake. Akad. dom se misli nastaviti v hotel »Tivoli«.
dn Minister za promet javlja, da je naročil podrejeulm organom, naj odvzamejo potnikom potne liste za brezplačno vožnjo, ki jih policijske oblasti vzllc odredbi ministra, da je brezplačno potovanjb- po železnicah obsolutno zabranjeno, izdajajo posameznim osebam. Izdajatelji takih dokumentov bodo vnaprej za tako p0' stopanje kaznovan?, potniki pa bodo morali — plačati celo voznino in kazefl.
dn Shod ZJŽ je vzel poročil0 predsedstva o kongresu v Beogradu z zadovoljstvom na znanje ter zahteval, da se ta službena pragmatik* uveljavi čimpreje. ZJŽ vztraja ne' omajno pri svojih že opetovano p0-
danih resolucijah glede enkratnega nabavnega prispevka m uračunanja vojnih let. Železničarji so vzeli poro-čilo predsestva glecie odgovora ministra saobračanja o naših zahtevah z ogorčenlem na znanje. Obsojajo najostreje strankarski boj, ki se iz osebnih in sebičnih strankarskih namenov vodi zadnje mesece v narodnem predstavništvu in kateri zavlačuje prepotrebno kensolidacijo ministrstva saobračanja, ker je tudi ovira da se zahteve celokupnega želesničarstva vsled neodgovornosti prehodnih ministrov še do danes niso uveljavile. K 8klepu resoiucije pozivajo železničarji predsedstvo ZJŽ, naj zastavi vse sile, da se vendar enkrat napravi na železnicah na Hrvatskem prepotrebni ted, in opozarjajo železniško upravo, da utegnejo nastati za njo v dogled-hera času katastrofalne posledice, ako ne ugodi v na i Krajšem času ponovnim zahtevam in prošnjam celokupnega železšnikega osobja po nabavi službenih cblek.
dn Ali Je to mogoče? Govori se, da je poverjeništvo za socijalno skrb3t?o v Ljubljani preskrbelo nekemu Ferfolja v Trstu izvoznice za velikanske množine živi! v Italijo. Ne zanima nas sedaj to, da je Ferfolja bil pred vojno pisar v nekem denarnem zavodu, da je postal med vojno avstrijski vojni liferant in si je z do-, bavo vina pridobil veliko promoženje, ne zanima nas, iz kakšnega nagiba se je poverjenik Piepeluh trudil za te Izvoznice, povdarjati moramo le to, da je sramota za slovenski državni 'Urad, da ravno sedaj hoče preskrbeti Italijane z živili, ko nam na tako giumaški način hočejo ugrabiti Reko. Svet nas mora smatrati za klaverne figure, če zalagamo z živili tistega, ki prav nesramno pritiska na naše brate v zasedenem ozemlju, če zalagamo z živili hinavce, ki so z belo zastavo, tipajoč kot polži prilezli v naše ozemlje. Vzgojeni smo bili za hlapce, suženjstva je navajena naša narava, ali to sramote pa nismo vajeni in je nismo ‘ pričakovali od javnega urada. Ne blatite nas pred svetom tisti, ki nas hočete vladati, ne izpostavljajte na« zasmehovanju sveta! Maetre Italia naj prehrani svoje otroke, pokazati bi morali, da „terre irredente" ne morejo živeti brez naših živil. Od zasebnih špekulantov bi ne mogli pričakovati narodnega čuvslvovanja, ali državni urad pa ne bi smel pljuvati na naše zusušnjcne brate v zasedenem ozemlju. *Tega zasramovanja ne smemo trpeti, ne smemo dovoliti, da bi z našimi živili skoz Slovenijo zalagali tiste ježke glumače, katerim niti hrvaški Židje nočejo dajati živil. Zasebnik v Sloveniji bi ne bil taka umazan, zato se je lotil tega posla državni urad.
du Klub rezervnih častnikov. V Beogradu se je že davno sestavil klub jugosi. rezervnih častnikov. Stara Avstrija jih je bila polna in marsikateri sedanji jugosi. rezervni častnik je bil takrat tudi član. — Ustanovimo vend;;r tudi v Ljubljani tak klub. Ko-*lstl nam v marslkatersm oziru. Prvič ^Poznamo nekoliko bolje in drugič skupnost vedno uspešnejše deluje za skupnost, ali. posameznega, nego vsak za£e'j •*	*	Rezervist. .
dn Za trgovsko pogodbo z Nemčijo. Minister trgovine je pozval Industrijske in trgovske komore, da določijo svoje delegate, ki bi odšli v Berlin, kadar se bo sklepala trgovska Pogodba z Nemčijo.
dn Računske Hstke ima »Družba sv. Cfrlla in Metoda« vedno v *alogi. cenjene goste-rcdoljube prosimo, da zahtevajo po vseh gostilnah kavarnah in restavracijah račune na družbenih listkih, da na ta način pripomorejo družbenim dohodkom. Računski listki stanejo komad 4. v, goseničarji dobe 10 od sto popusta.
dn Nižje finančno uredništvo 8e pritožuje, da ga finančno ravnateljstvo sistematično omalovažuje, dočim zelo skrbi za gospode 5, in 6. čin. Nereda. Med uradništvom -vlada zato splošna nezadovoljnost, posebno še, *er vidijo, da imajo uradniki, ki so 9'rokratizirali pod nemškim režimom, 2>1 danes zopet glavno besedo. Skrajni
čas je, da ravnateljstvo temeljito revidira svojo politiko.
dn Dreglnjske doklade pošto h odpravnikov. Pišejo nam: Nadpo-štarjem, poštarjem, oficija ltora in aspirantom so se že izplačale draginjake doklade, samo odpravnikom še ne, ako ravno imajo na Kranjskem že z malimi izjemami vsi odpravniki ofici-jantsko skušnjo, in jim je radi tega Še celo stara Avstrija pripoznala iste pravice kakor oficijantom.
V spomladi je prišel od poštnega ravnateljstva ukaz, da naj poštni uradi javijo, koliko premoga rabijo za kurjavo pisarne v bodoči zimi. Pred nekaj dnevi pa smo dobili obvestilo, da se jim premog ne more preskrbeti, ker manjka vagonov za prevaženje in da je baje na deželi zadosti drv. A kako naj urad iste kupi, ko dobi kot pavšal za vzdrževanje pisarne mesečno 16 K 66 vinanjev, dočim stane seženj drv i20 kroni
d<i Na izrednem občnem zboru »Društva državnih računskih uradnikov za Slovenijo" v Ljubljani se je izvolil nov odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh državnih računskih oddelkov. Na občnem zboru se je obširno razpravljalo o položaju državnega računskega urad,liživa z ozirom na znana načrta nove službene pragmatike. Organizirano državno računsko uradnistvo je z največjim ogorčenjem odbilo ta načrta službene pragmatike in sprejelo resolucije: 1. Določbe v osnutku službene pragmatike, da uradniki novih.akupin 3 in C nikakor ne morejo napredovati višje od VII (VIII) razreda so krivične in nedemokratične; zato jih organizacija odklanja. 2. Število dosedanjih kategorij v službeni pragmatiki odgovarja faktični potrebi, zato nžj iudi v novi pragmatiki ostane. 3. Dnevnice oziroma družinske draginjske doklade naj se z ozirom na tržne cene živil revidirajo vsaka tri leta. Glede aktiviietoih doklad pa se mora vršiti revizija vsakih pet let. 4. Nova ; službena pragmatika naj velja za vse državne nastavljence brez izjeme. 5, Na vseučilšču, ki se jo osnovalo v Ljubljani, .naj.se uvede kurz iz državnega računovodstva. 6 Z* računsko uradništvo naj ostane prepisana gimnazija ali realka z maturo.
dn Sprejemni izpiti za konservatorij za vse one učence, ki zadnjič niso prišli, ali so sc pozneje vpisali, bodo v ponedeljek dne 29 t. m. pop. ob 3. url v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7.
dn Spretne in zanesljive kolporterje (prodajalce Časopisov) sprejmejo podružnice uprave Jugoslavije" v Celju in Mariboru in v Ljubljani. Prijave v upravništvih.
1 Na Gradu so včeraj opustili zbirališče vojnih ujetnikov. Vsi vojni ujetniki so se povrnili domov, 3amo enega so izročili ljubljanskim garnizijskim zaporom, ker je v sodni preiskavi. Na Gradu so sedaj še garnizijski zapori in ječe.
1 Galerija ljubljanske opere. Pri predzadnji uprizoritvi »Pikove dame" se mi je posrečilo izvojevati v zadnjem trenotku zadnji sedež na galeriji. Ni prijeten občutek, sedeti tri ure v atmosferi, ki vlada v teh »višavah", toda česa vsega človek ne prestoji, da lahko uživa umetnost glasbe. in naša opera je danes edini kulturni zavod v Ljubljani, ki ti more nuditi višji užitek te umetnosti. Toda motiš se, ako misliš, da se tega zaveda tudi tvoja okolica na galeriji. So ljudje, ki res ne vedo, po kaj hodijo v gledališče. Med najlepšimi scenami tretjega dejanja se ti hehljajo in reže in to tako glasno, da motijo s svojim nedostojnim obnašanjem ne le svoje sesede, ampak se jih sliši gotovo doli do odra. Kaj si more o nas misliti tujec, ako opaža tako obnašanje v našem prvem kulturnem zavodu, kaj more čutUi umetnik na odru, ako vidi, kako nekateri ljudje „razumevajo“ njegovo umetnost ? Po vseh večjih gle-gaiiščlh se take elemente kralkomalo
odstrani iz zavoda, le pri nas jih moramo poslušati in jih pustimo mirno uganjati njihove brezokusnostl. Kdor nima smisla za gledališče, naj gre v kino ail pa v cirkus, kjer bo našel primerne hrane. Upravo gledališča pa prosimo, da posveti malo pozornosti izvrševanju naredb glede prepozno prihajajočih, ki pokvarijo s svojim Šumom in ropotom vso uverturo in celo prvo dejanje. — Kdor ne more priti v gledališče pravočasno, naj ostane doma.
i Vstopnice za koncert g. Cirila Ličarja, slovenskega umetnika m Vilme pl. Thierry, se od danes naprej prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se vrši definitivno, dne 3. oktobra. Upamo, da bode slavno občinstvo upoštevalo slovenskega umetnika Ličarja in pevko umetnico hrvatikega naroda.
i Slabe klobase. Pod tem naslovom objavilo se je v Vašem cenjenim listu, dne 24. septemkra 1919, da je bil tržni nadzornik od mesarskih pomočnikov pred kratkim opozorjen na slabe zdravju škodljive klobase, ki jih baje mi izdelujemo in prodajamo v naši prodajalni. Kos slabe klobase so glasom istega članka mesarski pomočniki izročili g. tržnemu nadzorniku s prošnjo, da pošlje komisijo v našo prekajevalnico. Z ozirom na navedeni Članek, prosili smo g. nadzornika, da naj blagovoli pregledati naše klobasne izdelke. Ta pa je konštatiral, da take vrste klobas, kakor je ona, ki so mu izročili mesarski pomočniki, mi »ploh ne izdelujemo. Kakovost naših kiobas-nih izdelkov pa hvali dejstvo, da je naša trgovina cel dan polna občinstva. — Vnočevalntca za žtvino in mast v Ljubljani.
i Garnizijska godba priredi danes ob 17. uri promenadni koncert v »Zvezdi".
I Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one svoje člane, ki imajo ; vajence, na današnji inserat greralja glede vpisovanja vajencev v gremijalno solo.
1 Gojenci solupetja g. ravnatelja Hubada naj pridejo v torek in soboto od 4—6 ure v učno sobo k razdelitvi ur in določitvi obligatnih pomožnih predmetov. Vsi dosedaj sprejeti gojenci konservatorija pa v nedeljo od 10. uri k razdelitvi obligatnih pomožnih pred- j metov v pisarni Glasbene Matice.
i Nogometna tekma. Predvče-rajšnem objavljena tekma „Illrija“ in „Concoidia“ Zagreb se je začasno preložila. — V nede jo 28. t. m. se vrši tekma med domačima rivallma JUrija" in „Slovanom“. Začetek tekme ob 16. tri. Blagajna se otvori ob 15. uri.
1 Filatelija. Ustanovni občni zbor Jugoslovanske Filatelistične zveze, sekcija Ljubljana se vrši v ponedeljek, dne 29 t. m. ob 8 uri zvečer v vrtnem salonu gostilne „Češnovar“ v Kolodvorski ulici (vis a vis hotela Ilirija).
1 V angleške tečaje se vrši vpisovanje.v ponedeljek in torek 29. in 30. septembra od 5—6 popoldne In v sredo 1. oktobra ob pričetku, na Možkem učiteljišču, I. nadstr., III. letnik, Resljeva cesta. Pričetek 1. oktobra ob 6. zvečer.
1 českA obec pofAdi dne 27. t. tu. o »/221 hod. v maiž dvoranž Narod, domu »Českč posviceni*'. — Cleny uveden hosti vltonl.
l Osrednje društvo oblačilne stroke podružnica v Ljubljani, sklicuje shod vseh šivilj, modlstinj itd. na nedeljo dne 28, t. m. v prostorih bivše Mahrove šole nasproti Mestnega doma I. nadstropje. Razpravljalo se bode o gmotnem položaju.
1 Glas !z občinstva. Prejeli smo dopis, v katerem nas prijatelj naproša, naj še enkrat javno opozorimo potrebne faktorje na veliko množino vojnega materljala, ki leži v Ljubljani in njeni okolici. Topovi, avtomobili in druga dragocena in potrebna vozila ležijo na planem, in so izpostavljena vremenskim nezgodam v takšni meri, da posamezne njihove dele razjeda rja, ki jih bo sčasoma tako pokvarila, da postanejo nerabni. Tudi so zbog slabe pazljivosti pokradli gumije z avtomobilov, stekla s svetilk, medene dole s topov Itd. In
vse to je reci in piši zastraženo 1 Merodajni čhiltelji naj že enkrat poskrbe, da bo teh nesramnosti, ki so v škodo le last lim državljanom, čim-prej konec l
1 Obiskovalcem petja v Narodnem domu. Občinstvo, šetajoče v sredo zvečer med 9. In 10. uro po Bleiwelsovi cesti je imelo prav poseben umetniški užitek. Iz prvega nadstropja »Narodnega doma« se je zlegata v tiho noč »ganljiva« pesem: »Wien, Wien, nur du allcin ...« katero je pel mešani zbor ob spremljc-vanju klavirja, nato pa še ostenta-tivao kljub žvižgom in klicam »Her-kulesvvalzcr«. Pribiti moramo, da je to početje naravnost nesramno izzivanje. Ker v društvene prostore »Najj rodnega doma« nima nikdo drugi dostopa kot člani društev, prosimo merodajne činltelje. da jih poduče, kako se imajo obnašati. Če se nas misli izzivati iz našega »Naiodnega doma« z nemškimi »Gassenhauerji« bomo drugič napravili kratek proces z izzivalci na ta. način, da jih bomo pometali skozi okna. Šetalec.
1 Po ljubljanskih ulicah In cestah se vedno bolj šopiri nemška govorica in tudi Lahf in Lahinje vzdigujejo 3vo]o glavo ter govorijo in pojejo samo italijansko. Ako so v resnici tako zagrizeni Nemci in Italijani, naj zapustijo našo državo in se izselijo v blaženo Italijo in Nemško Avstrijo. Ako ne bomo Ljubljane kmalu očistili, bodo naši nikdar siti sosedje proklamiraii Ljubljano za svojo in jo zasedli, kakor so zasedli hrvaško Reko.
1 Čiščenje. Pišejo nam: V tu-kajšnl garnizijski bolnici se nahajajo tri sestre, katere izzivajo celo bolnico s svojo blaženo nemščino. Sestre Slovenke se odpuščajo, a tujke se ob-držujejo. Napravimo že enkrat red v naši domovini, drugače se nam bodo še Nemci smejati v obraz.
1 Sokol H priredi v nedeljo javni nastop v Ssofeljci ob priliki ustanovitve telovadnega odseka na-; šega društva. Zanimanje za nastop je po celi Dolenjski veliko. Bratje naša dolžnost je, da v največjem številu podkrepimo tamošnje sokolske delavce. Člani bratskih društev y kroju dobrodošli. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi, da se nam pridruži. Zbiramo se točno ob pol eni uri pred šolo na Grabnu točno ob eni odhod. Bratje na dan!
1 Pevski zbor »Ljubij. Zvona“ ima danes ob 19. uri 30 mm. skupno vajo, nato važen pogovor. Pridite brez izjeme vse in vsi! Odbor.
1 Naped. V sredo zvečer so našli na tiru dolenjske železnice ob Dolenjski cesti nezavestnega g. prof dr. J. Šilca. Očividno gre za roparski napad. Nesrečneža so prepeljali v deželno bolnico. Napadelcev še niso izsledili.
1 Gospodje, ki se zanimajo, da se ustanovi v Ljubljani konjsko dirkaško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti z dopisnico polkovniku Ravniharju v žrebčarni na Selu.
1 Koncert v Narodnem domu se vrši danes in vsaki dan. Svira salonski orkester »Jadran". Vstop prost.
1 Izgubila se je v noči od 25. ,na 26. t. m. temnomodra listnica s srednjo vsoto denarja, hišno legitimacijo glasečo se na ime F. A. in važnimi listinami. Odda se naj na naslov legitimacije proti dobri nagradi.
Narodna soc. stranka.
Narodna socialistična stranka priredi jutri 28. t. m. sledeče shode:
V Bohinjski Beli ob 3. pop. v šolskih prostorih. Poročevalec: tov. Koder. —
V Z«gorju ob Savi ob 2. pop. v Sokolskem dom j. Poročevalec: tov. Tavčar. — V Trbovljah ob 3. pop. pri g. Forte jna Vodah. Poročevalec: tov. Rupnik. — V Reihenburgu ob 9. dopoldne v gostilni Seli weiger. Poročevalec: tov. Juvan. — V Krškem pop. Poročevalec: tov. Juvan. — Na Bledu ob 10. dopoldne v gostilni Potočnik. Poročevalec: tov. Koder.
Mesarski pomočniki imajo danes ob 8. zvečer v gostilni „pri Pepi" blizu klavnice volilni sestanek.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Tedenski repertoar:
Drama.
27. sept., sobota, »Striček Vanja<, za B-abon.
28. sept., nedelja, ob 3. uri pop. »Snegulčica in Škratje«, izven abon. — Ob 7. uri zvečer »Striček Vanja«, izven abon.
29. sept., ponedeljek, »Dnevi našega življenj«!«, za A-sbon.
30. sept, torek, »Striček Vanja«, za D-abon.
1. okt. sreda, »Dnevi našega življenj:«, za B abon.
Opera
27. sept., sobota, »Madame But-teifly«, za C abon.
28. sept., nedelja, »Pikova dams«, izven abon.
29. sept., ponedeljek, zaprto.
30. sept,, torek, »Postil jo n iz Lonjumeau«, za B abcn,
1. okt., sreda, »Madame Butterflv«, za E-abon.
Osip Sest:
Striček Vanja.
(K premieri v dramskem gledališču.)
V soboto ds e 27. tj m. bo premiera Čehove drame »Striček Vanja« za abonemertt B. Prva repriza tega znamenitega ruskega dela bo v nedeljo zvečer Izven abonemeuta. Ker bo igral naslovno vlogo gospod Osipovič-Šuvalov po rusko navajamo kratko vsebino drame. Gospod Osipovič-Šuvalov vodi tudi režijo.
Drama »Striček Vanja« (Djadja Vanja), — to so scene iz življenja na kmetih. Vpokojcni profesor Sere-briskof dopotuje s svojo mlado ženo na posestvo svoje pokojne prve žene. Posestvo upravlja striček Vanja, brat pokojnice; kraj njega živi mati Marija Vasiljevna, vdova tajnega svetnika in Sonja, profesorjeva hči iz prvega zakona. Dokler je bil profesor še aktiven v Petri gradu, so vsi videli v njem rek višji tip človeka, nekaj nenavadnega, toda sedaj, ko je vpokojen in vedno pred očmi, poraža vse njegova plitvost in neznatne st. Zlasti stric Vanja ga prezira, tembolj, ker se zaljubi v njegovo ženo, prelepo in pametno Jeleno Andre-jevno. — Profesor je bolan. Ves dom je v neredu, že tretjo noč nihče ne spf. Stric Vanja se brez vspeha trudi okoli Jelene Andrejevne, katera se instinktivno zaljubi v doktorja Astorova. — Doktor A st o rov, povabljen k Sonji, začne slutiti, da mu je prelestna Jelena Andrejev na naklonjena. V njenem objemu ga zasači stric Vanja. Profesorju postaja na deželi vse bolj in bolj dolgčas. On izpove, da tu dalje ne mere živeti in predlaga, naj se posestvo preda. V pogovoru s profesorjem se Vanja silno razburi in strelja nanj. — Profesor in njegova žena zapuščata posestvo ; staro življenje se naseli zepet v samoto, življenje dela in trpljenja strička Vanja.
Cehov-pisatelj je pri ras vsaj nekoliko poznan, o Čehovu- dramatiku vemo prav malo, edino njegova enodejanka »Medved« se ie menda z uspehom igrala. Tudi v Rusiji ga kot dramatika spočetka »iao cenili. „Utva« (Čajka) je v Petrogradu popolnoma propadla in Cehov je prisegel, da ne bo pisal več dram. Šele par let pred njegovo smrtjo, je »Moskovsko umetniško gledališče« pod režijo Stanislavskega »Utve« na novo uprizorilo, sedaj z ogromnim uspehom. Stanislavski je zaslovel kot režišer-psiholog, njegovo gledališče kot edino, ki zna podajati občinstvu notranje nastajanje dramatičnih del, Za »Uivo* je vprizorilo »Umetniško gledališče« vsa ostala dela Celiova. Gledališče je postalo nekako »Čehovo gledališče«, med njim in pisateljem so se spletle tesne prijateljske vezi. — »Strička Vanjo« je Stanislavski 1905.leta gostoval po zapadni Evropi in vzbujal vsepovsod zanimanje in občudovanje.
Izpred porote.
Znati se moral
Franc Kralj, čevljar po poklicu iz Tržiča, se je bavll z verižnimi posli in tihotapstvom v Nemško Avstrijo. Tihotapil je živila, zlasti maslo, mast, slanino in tudi toka Sr. Prodajal je dalje komisijskim potom usnje in razno zlatnino. Posredoval je razne tihotapske posle med Ljubljano, Zagrebom in Nemško Avstrijo. Imel je smolo. Včeraj se je moral pred poroto zagovarjati zaradi goljufije, ker je razne osebe oškodoval in sicer Antonijo Kadivec za 4620 K, Henrika Suttnerja za 8650 K in Ferdinanda Jelenca za 14800 K, tedaj skupaj za 28070 K, Kralj je koncem januarja prevzel od Antonije Kadivec usnja za 4620 K v svrho prodaje. Usnje je prodal, a Kadivčtvi ni odštel zneska. V Gradcu je 8. II. 1919 prevzel od tvrdke Henrik Suttner zlatnine za 8650 K, za komisijsko prodalo. Zlatnino je v Zagrebu prodal za 8800 K, za kateri znesek je kupil mast in tobak, kar je nameraval vtihotapiti na Dunaj. Zagrebška policija pa mu je oboje zaplenila. Iz teh denarnih zadreg se obtoženec zlepa ni izmotal. Pozneje je od Ferdinanda Jelenca v Ljubljani prevzel za 14800 K zlatnine. Ta posel mu tudi ni iztekel ugodno.
Porotniki so potrdili vprašanje krivde le v slučaju Kadivec z osmimi proti štirimi glasovi, toda soglasno zanikali krivdo v drugih dveh slučajih. Sodišče je Kralja na to obsodilo na pet mesecev težke ječe zaradi goljufije. Med poslušalstvom mnogo ve-rižnikov. _____________
Pokrajinske vesti.
kr Borovlje. Tako potrebna in željno pričakovana uradniška kuhinja se otvori s 1. oktobrom. Tu bo glavna točka, kjer se bomo zbirali vsi in vsak dan, tu se bo tudi razvila ona potrebna zaupnost In spoznanje. Zaslugo za to kuhinjo ima predvsem naš najboljši organizator, g. davčni upravitelj Deihunija, ki ne govori mnogo, pač pa dela tiho in stopa t. izvršenimi dejstvi na dan. Vsa časi mul
kr Iz Koroške. Svetovna vojna Nemcev še vedno ni izpametovafa. Na Gosposvetskem polju so Nemci nabili nekemu slovenskemu župniku na hišna vrata seznam vseh Sloveneev s pozivom, da se morajo takoj odstraniti iz svojih domačij, sicer da bodo vsi ustreljeni.
kr Labod na Koroškem. V nedeljo, dne 12. oktobra bo velik ljudski shod in veselica v Labodu. Nastopili bodo znani najboljšj koroški rodoljubi. Svirala bo polnoštevilna vojaška godba iz Maribora. Vsi ta dan v Labod! Naša labodska dolina Je ena najlepših na Koroškem; zveza z vlaki zelo ugodna. Vsa društva naj bodo zastopana z zastavami.
kr Na naslov generalnega vl-karljat« v Dobrlivasi. V, neki župniji tik ob demarkacijski črti pase ovčice župnik, id ima tako nesrečno naravo, da vedno vznemirja prebivalstvo. Zdaj se spusti v tožbo s tem, zdaj z onim, čeprav vedno propade. Umljivo je, da dela tako postopanje hudo kri In zato nevarno ogroža našo narodno stvar v tem izpostavljenem kraju. Generalni vikarljat naj bojevitega gospoda malo pomiri ali pa ga prestavi v kraj, kjer ne bo mogel narodno škodovati.
kr Žihpolje na Koroškem. V našem lepemu kraju se je priredila 14. t. m. veselica z igro »Tri sestre«, ki je zvabila mnogo občinstva iz vseh krajev. Povabilu se je odzval tudi general Majster in dr. Plskernlkova, katera je pozdravila zbrano občinstvo z daljšim govorom. Igra se je prav izborno obnesla. Tako da prireditelji igre, učiteljstvo, poštno osobje častnlstvo in moštvo 46 pp., prav, posebno zahvalo. Žihopoljski pevci in pevke so nam zapeli lepe koroške, pesmi.
kr Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Velenju ima letos 25 letnico svojega obstoja. Povodom te proslave prirede Sokol in šaleška
Čitalnica v Šoštanju v nedeljo 28. t. m. izlet v Velenje, kjer se vrši po prihodu popaldanskega vlaka javni nastop- Sokola ter ljudska veselica s pevskimi točkami. Cisti dobiček je namenjen za 'nameravano božičnico naši mladini.
kr »Senzacionalna razkritja v Rajhenburgu*. K notici, ki smo jo priobčili 16. t. m. pod tem naslovom, se očita med drugim g. okrajnemu sodniku v Sevnici dr. Fischin-gerju, da je dajal pravne nasvete trgovcu Preskerju, ki se nahaja v preiskavi zaradi veriženja. Kakor se nam sedaj poroča, ta tr iitev ne odgovarja istinl. Trgovec Preskar je bil 27. avgusta 1919 zadnjič pri sodišču kot priča in se pozneje niti v uradu niti izven istega ni več pomenkoval z okrajnim sodnikom dr. Fischlngerjem, posebno pa ne o tekoči zadevi radi veriženja. To lojalno ugotovino.
kr Glasbena Matica v Mariboru naznanja, da se vpisovanje učencev v glasbeno šolo nadaljuje v soboto dne 27. t. m. od 3. do 6. ure popoldne, vpisovanje pevcev v zbor pa v torek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer — vse to v Meščanski šoli, I. nadstropje, cesarska cesta št. 1. Berite lepake 1 kr Organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje, je priredila invalidne shode v Brežičah, ob Savi v Rogatcu in na Vranskem. Govorniki so želi povsod mnogo odobravanja. V nedeljo dne 28. t. m. priredi organizacija shode v Zagorju ob Savi in Trbovljah.
kr Letuš v Sav. Dolini. Tukaj-šno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 28 t. m. igri »Vse naše« in »Eno uro doktor«.
kr Šmartno ob Paki. Veselica tukajšnje ženske Ciril- Metodove podružnice se je obnesla navzlic izredno slabemu vremenu nad vse pričakovanje dobro. Igralci in deklamovalci so čiatuo rešili svoje uloge in želi obilo pohvalnega priznanja; odlikovala se ;je tudi godba na lok. Dobiček, ki je presegal vsoto &oO K, se ie nakazal na^l CM družbi in stanovski zvezi
slovenskih akademikov, j kr Telovadno društvo »Sokol, v Škofji Loki priredi dne 28. t. m. popoldne pol 3. uri na Krennerjevem travniku javno telovadbo. Po telovadbi je v prostorih g. Albine dr. Jeralove ljudska veselica. Sodelovali bosta vojaška godba iz Ljubljane in domač sokolski orkester. Vabijo se vsi prijatelji sokolstva, da se v mnogobroj-nem številu udeleže te prireditve. Vsa okoliška društva se naprošajo, naj v slučaju kake nameravane prireditve blagovolijo upoštevati ta dan. Bratska društva se obenem vabijo, da v svrho ureditve vsporeda prijavijo pravočasno nameravano udeležbo z natančnimi navedbami telovadcev in telovadk kakor tudi naraščaja odboru.
kr Gas. društvo v Stobu ima vrtno veselico v nedeljo dne 28. t. m.
/Zadnje vesti
Izvirna telefonska in brzojavna
poročila Jugoslaviji*
Sporazum med tipografi In časnikarji.
Zagreb, 26. septembra. Na povabilo vrhovnega sindikalnega sveta so se vršila danes pogajanja za poravnavo spora, ki je nastal med stavci in časnikarji, glede cenzure časopisja po stavcih. Pogajanja so dovedla do popolnega uspeha, ker se je sindikalni svet pridružil stališču novinarskega društva, da se ne strinja s svobodo tiska, da bi stavci korigirali ati popravljali rokopise, ki jih stavijo. Ta sklep bo' predložen jutri »a eni strani tiskamarjem, na drugi pa plenarnemu zborovanju čikosiavcev. Ako ga obe skupini odobrita, bo štrajk že jutri končan, tako da bodo v nedeljo listi zopet izšii.
Zagreb brez listov.
Zagreb, 26.sept. Razun uradnih »Narodnih novine* in komunističnega glasila »Nova Istina" ni izšel danes noben zagrebški list. Ako še jutri
štrajk ne bo končan, bodo začele izdajati zagrebške tiskarne skupno glasilo »Novi list* z najvažnejšimi poročili vsakega dne.
Bančna stavka.
Z a greb, 26. sept. Štrajk bančnih uradnikov traja dalje, danes že lO.dsn. Posredovanje ministra Bukšega je ostalo brezuspešno, pa sta sa minister in njegov tovariš načelnik Jovanovi vrnila danes nazaj v Beograd. Včeraj ■in danes so začeli stavkati bančni nameščenci po čelen Hrvatskem. Iz solidarnosti so stopili v štrajk tudf bančni uradniki v Beogradu in Sarajevu.
Hrvatski socijalistl proti d' An-nunztu.
Zagreb, 26. sept. Z;grebški so-cijailsti sklicujejo za nedeljo veliko protestno skupščino proti a’ Annun-zijevi pustolovščini ra Reki, katero smatrajo za izbruh laškega imperi-jalizma.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urad«, Rečani v strahu.
Reka, 26. septembra, Preteki« noči je bil r.a Reki alarm. Po mesto se je namreč raznesla yest, da so jugoslovanske Čete prekoračile demarkacijsko črto in da se bližajo Reki Arditi so se z vso naglico v oklop* nih avtomobilih odpeljali na demarkacijsko črto, pa so se kmalu vrnili n* Reko, ker so se prepričali, da vest n* bila resnična.
Bolezen vojvode Mišiča«,
Beograd, 26, septembra. Voj^‘ da Zivoje Mišič je dar.es cb pol **' dopoldne odpotoval v Pariz, da t*11}' kaj konsultira zdravnike radi «v°ic bolezni.
PaŠIč konferira z demokrati«
Beograd, 26. sept. Nikola PaSič je danes popoldne posetll najprej Narodni klub, nakar je razpravljal z demokratsko zajednico.
Regent Aleksander pride v Z*greb
Sele na obletnico revolucije.
. Beograd, 25. sept.
krogih računajo, da bo prestolonaslednik Aleksander mogel potovati v Zagreb fn Ljubljano šele koncem oktobra. Prestolonaslednik: bo na vsak način prišel v Zagreb 29. oktobra, na dan progiašenja narodnega ujedlnjenja-Poleg dvornega spremstva ga booo spremljali na tem potovanju ministrski predsednik, hrvatski in slovenski »Istri.
Clemenceau o mirovni pogodbi*
Ldu. Pariz, 26.sept. demence**1 je včeraj v zbornici govoril o mirovB* pogodbi. Francija, je dejal, bi bil* med vojno rada. sprejela mir, ki bi P zagotovil Alzactjo-Lorcnc. Mirovno pogodbo je treba sprejeti v celot1-Omenil je tudi jadransko vprašanje* ob katerem se zavezniki ne gledaj0 baš s prijaznimi očmi.
Predvsem gre zato, je dejal, se sklene mir med četvorlco, poten* pa med vsem človeštvom. Francija j« s svojimi zmagami na Marni in f Verdunu rešila svet. Za demence***' jem je izjavil socijalist Renaudel, d» z govorom ni zadovoljen.
Nov« vlada in volitve.
Beograd, 26. septembra. Nov*
vlada se bo lofla najprvo nastopnega
dela: dvanajstin do konca tega let*
in volilnega zakona. Potem se h°
Narodno predstavništvo razpustilo lrt
odrejene bodo nove velitve za koB'
stituanto. Z gotovostjo se pričakuj«
da se bodo volit ;e vršile počeikoi*
leta 1920. zato so zanje vse priprav*
že v teku.
 ____________________________________
Listnica uredništva.
Št. IIj. Dopisov hrez podpisa ne fl>°' remo priobčevati. 'Uredništvo mora ved®” vedeti kdo mu piše. — Slov. Grad®/.' Kakor vidite, smo oriobčili že pred Vaš'*: drugim dopisom. Priporočamo se Vam * nadalje za kratke, stvarne dopise. — 9®h rovlje. Hvala lepa. Priobčimo vse. Tak dopisov smo bolj veseli, kakor s»mlh to* in zabavljanj. — »Prizadeta". O Isti t* devi smo prejeli že drug dopis, ki ga P občimo kakor hitro bo mogoče.	 ■
izdajatelj in odgovorni urednik* JPeaefc.	.
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljublj**
Proda se:
. Kredenco novo prodani, »iška, Kmetiška ulica 234/1.
Moško kolo se proda. Zaloška cesta 13.	1446
Proda se nov vojaški wantel in en Keilriemen za motocikel 1-95 dolg. Ogleda se od 12.—l. ure pop. v Slomškovi ulici 13, pritličje, desno, Legat.	4445
Vinograd se iz Pro.st® toke proda. Obsežen l joh in eu četrt. Oddaljen tO minut ed kolodvora Mirna. Kupec lahko v kratkem trga. Obeta biti prav dobra letina. Zraven ie lep sadili vrt, velik 1 joh; rodi že v polni meri. V vinogradu je nova zidanica na Prijaznem prostoru. Kupci naj Je ogiase pri lastniku Ivanu Bulc, gostilničar, mesar in posestnik v Mirni, Dol. (1444
Haložana 60 hi. se takoj Po zmerni ceni proda. Ponudbe pod »Haložan" na npravništvo „jugoslavije v Ptuju.
Kupi se:
Kupsjeas smreko? les, jelki;, hrastov in bukov bodi
8i okrogel ali rezan. Cene zs les naložen v vagon sa naj naznanijo aa V. SCA.QNF.Tf, p&rns žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	4t9
Kositecue posode od ameriškega petroleja kupuje Sever 4 Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.	J	1436
Klobuki
v popravilo
se zopet sprejemajo.
V KETTE, Ljubljana. Poziv!
| Gospa Georgina, vdova * Ivana S. Simiča, odvet-| nika v Beogradu, rojena j Lavrič, se poziva da se i javi gdu. Mihajlu Petko-! viču zlatarju v Beogradu radi nasledstva.
Zahvala in priporočilo.
Za povsem kulantno izplačano odškodnino za škodo, povzročeno povodom vioma v mojo trgovino se tem potom zavarovalni delniški družbi  z
„žra nco-Jfongrroise"
najlepše zahvaljujem in priporočam imenovano zavarovalnico vsakemu kar naj-
toplejše, ffauc Kfjj^ krojaški mojster,
Ljubljana, na Bregu.
j Hiša
j na prodaj v lepem trgu j | na Koroškem. Pripravna j j za vsako obrt. Naslov ! se izve pri upravništvu
■ lista.
Kupim orodje za mesar-obrt ter tehtnice. Anton Jaljavec, gostilničar, Spodnja s'Ška 87.	1449
Kupim lahek koleselj ali '»alo kočijo, prodam ali zamujam nov zapravljivček,
vPoraben za brek. Naslov Pove Anor.Cni zavod Drago feseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6.	1448
Službe:
, Viničar, izvežban v sadje-JJ vinoreii se išče takoj. Vtedstaviti K. Ussar, Zavrč Prt Ptuju.
Razno:
Italijanščina, konverzacija, literatura, gramatika
Po najnovejši metodi se poučuje na Sv. Jakoba trgu 7/11, Čez dvorišče v3ak dan od 2.-5. ure.
Sprejmemo
vestnih in pridnih
kolporterjev
Uprava ..Jugoslaviji",
Marijin trg štev. 8. Ljubljana.
.'žvejna tiskoma" v ljubljani, Stari trg
iiurs jjt llsJ-cvlne vseh vrst, k&
cVJt	knjige, braSurt,
w w;r, l*pak'' lsta).g! vtportrf<(
•obe,o, račune, kuverte In tilsetr,-tki papir s ftrmo, vljttke, r.a-tlavnlcSi računske sakUutk* h ■ v iP stroko spadajoča dele
okusno In ceno.
I Karikaturisti { pozor! j
> Potrebujem glavo za novi I politički humoristično - sati-! rlčni tednik pod hrvatskim imenom »VRAG" (slovenski:
; hudič, vrag ali škrat). —
! Glava, katera mora biti 20 cm i široka, naj bi bila umetniški i izdelana. — Karikature z na-i vedbo cene je poslati na: j ZLATKO PLANINC, žurualist, j MOSTAR (Hercegovina).
URECE
i vsake vrste In v v »akt : množini kupuje vedno Is j plačuje najbolje trg. tlrm
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Električni motor
; z najmanj 30 konjskih j sil in en polni jarm (Voll-\ gatter) od 50 — 55 cm j premera, vse v dobrem ! stanju, se kupi. Ponudbe | na vila „Ana“, Bled II.
Vreče
|	i	,
i nove, kakor tudi rabljene i v vsaki množini in veli-! kosti, izvzemši papirnate,
■ kupuje kemična tovarna I	v	Mostah.
11
GM2DO".
Spisc/ Vlad. Levstik- J'da!a tiskarna v Ljubljani.
S H, vejarto 10 H CUSSO je najlepia po-kar jih je b$i'v sadnja leta
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, j uniči pri človeku in živini i maziio zoper srbečico, j Brez duha in ne maže ; perila. I lonček za eno ; osebo 4 K. Po pošti 7 K j poštnine prosto. Prodaja ! in razpošilja lekarna i Trnk6ozy v Ljub. ijaai, zraven rotovža.
lokal skladišče
v mestu za takoj. Ponudbe pod „Skladišče“ na upravo »Jugoslavije".
Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd.,
prodaja na debelo po ugodnih cenah
Franc Majdič, Kranj,
trgovina z dež. pridelki. Sladkorja
je treba manj ako se vporablja
,u surogat kava
praženo, zmleto, meSano s pravo kavo. Originalni 63 kg zaboj, sortirano, okusno v 1/5, 1/10, 1/20 kg paketirano franko zaboj K 756-—. Poštna pošiljatev 15 kg sortirano franko K 200. — Odpošilja samo, ako so pošlje denar naprej ali po povzetju LANG & Cemp., Osijek. 'Brzojavi: LANGCOMP.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolin“ — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radcslch, nasl., Kamnik,
Prali so razpošilja tudi v celih vagonih.
Kamnoseki in brusači
za granit se sprejmejo pri Kamnoseški družbi! v Celju. Plača po dogovoru.
Opetuik in dekorater
M. ZOR
Blelvslsova essta poleg dež. vlad«
ae priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil..
KJJnhart, urar
Marije Terezija c. I
Velka zaloga zlatih, srebrnih in nlklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas In se solidno izvrše. 990
loišljška trpine
Pillp Pečenko, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
manufakturaega blaga: cefirja, tiskovine, parhents, klota, hlačevlne, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, prltiskačev, rlnčic za čevlje In drugih izdelkov čeških tvornlc, katere zastopa.
Roman cement
se odda po zaključku na 1000 vagonov. Re-flektantje naj vpošljejo svoje naslove pod „ Cement" na upravništyo lista, nakar se lahko vpeljejo razprave.
—Modni salon
Z. GORJAK &
Mestni trg št. 3. Ljubljana, Zraven rolatža.
priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših zimskih klobukov ter baržunastih in svilnatih čepic vseh vrst za dame in deklice. Sprejema tudi vse stare klobuke za prekrojcnje in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se točno izvršijo. Cene zmerne.
USB
Proda
se gostilna z mesarijo, gospodarsko poslopje, 7 oralov zemljišča, okoli 600 sadnih dreves, v letu 1918 se stočilo okoli 15.000 I vina in toliko piva. Gostilna je v industrijskem kraju pri Celju. — Bližnje podatke pri Jbžefu Gračnerju, Celje, Gosposka ulica 6
n
Mannfakturna In konfekcijska trgovina Albert Kopač in drug v Mariboru, Glavni trg št. 17 naznanja cenjenemu občinstvu svojo otvoritev. Postrežba točna.
Albert Kopač in drug.
O:
Prvovrstna
Staro
železo
hto in kovano kupuje
Fr. STUPICA
t. v Ljubijimi Atrije Terezije cesta 1
in vsa zraven spadajoča dela priporoča
IGN.VOK
specijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7
Slikarska
In pleskarska delavnica
Jenko & Šetina Celovška cesta št. 89 Ljubljana VIL, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno dekoracijs>ce slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
Kupim več vagonov raznega sortiranega
sadja.
Ponudbe za vagonsko oddajo, Iranko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na
Fr. Sire, Kranj.
Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.
i
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o, z,
v Ijubljant, Marijin trg 8, Wolfova ulica i
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
pr- 4°|0
Čistih brez odbitka.	j
Inkaso faktur in trgovske informacije, izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa \ tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na j vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
z— Trgoiski krediti pod najugodnejšimi pogoji, mz
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom, P=-	■-	''	 ===
T‘’rt*a % KiRlauc
$c je pre$eli!a
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
-Ss pred	Š*«1*-	S ^
Lingerjeva — Medarska ulica tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina
„PRI ŠKOFU"
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. S spoštovanjem R. Miklauo,
6
'.imosi&mM* to 27. Msptsiiibr* m%
Naznanilo! '‘fPS
Naznanjam p. n. občinstvu, da šeni zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na r&zpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter biljeZim ; z odličnim spoštovanjem Pavel Stele.
se dobi v vsaki množini po najnižji ceni Jeranova ulica št. 11, Ljubljana.
Danes dne 27. septembra i. L in vsaki večer od 20.—23. ure se vrši v restavraciji „ZLATOROG“, zraven Narodne kavarne, v Gosposki ulici 3, na kojem svira umetniški ciganski orkester.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča *
Juan in J/ejjika Jfočevar.
L J U B L J A N A
Fino frecosko olje pilmlssima
učitelj .Glasbene Matice11 W g	pslni strok. dele), soditi*
I	Ljubljana, Kongresni trg St. U
r	(nasproti nunske cerkva)*
Naj večja in najaposobnejS* tvrdka in izposojevalnic* ^ , 4 klavirjev, pianinov la haf' "j monijev. Velikanska zaleg* vseh glasbenih instrumentov strun in muziksllj.
Čofco)»d» in kakao Sardin« najboljše vrsto J Konti, mleko s sladkorjem V Fino desertno kino M * la g a /
\	1	liter	K	24’—	/
(I A_ -f	I	Pristen, domač bo-
li Al flPmlrovničar je naj_
1111 i V I I /i 1 1 boljše sredstvo MV S Pii iljil proti griži. Dobise V/	pri	veležganjarni
sadja Robert Diehl, Celje. Oddaja samo trgovčem v sodčkih od 30 1 dalje.
Likerji
Marmelada
Keksi
DmhimRin Spalne, jedilne in gosposke sobe, i Ulil JlHO kuhinjska oprava, podložki-mo-droci, otomane, spalni in deko-racijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvšitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS Maribor
Svoboden ogled! Stolni trg 6. Ceniki zastonj!
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. — Cene nizke. — Na debelo
kjer dobite vedno fiuo in navadno moSko snkno, iiiaeevino. parhent, plavino, ceflrje, moške in ženske nogavice, rnte, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo zaželjcno blago preskrbim v 4 dneh.
popust. — Ceniki se sedaj ne razpošiljajo
Prva celjska barvarija in kem, čistilnica
Martin Taček, Celje,
= Gosposka ulica 21.  ____________________________
^"1 Priporočam sc za takojšnje umetno snaženje ma- Y~//
| dežev, damskih in moških oblek, kakor za čiščenje f V in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih H
I > komadih. Žalne obleko na zahtevo v teku 24 ur. , l | [ Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. itd. v j I
II II mn—n - kemično čiščenje in shrambo. -11 II
Na Dunaju osebno izbrani modeli in velour-klobuki v veliki izberi.
V zalogi so tudi lični klobuki
od 50 kron dalje, žalni klobuki ter športne in krznaste čepice, kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine.
se prodajajo po ugodni ceni v vrečah po 50 kg v skladišču bivše predilnice, Kolodvorska ulica, skladišče št. 1 in sicer samo dopoldne. Ravnotam se sprejema od trgovcev in obrtnikov blago vsake vrste v komisijsko prodajo. — DRAGOTIN SELIŠKAR, trgovina z deželnimi pridelki in mlinskimi izdeiki in komisijska trgovina v Ljubljani.
naznanja svojim članom, da se bo vršilo
vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo
za one vajence, ki še niso obiskovali šole v pondeijek in torek, to je 29. in 30. septembra 1.1., oba dneva od. 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne v gremijalni pisarni, Gradišče 17./I.
Potrebne tiskovine se dobe v gremijalni pisarni.
V četrtek, dne 2. oktobra t. 1. se zbero vsi vajenci, ki so šoloobvezni, v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini.
Načelnik:
Ivan Jelačin.
Važno za vse moške!
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 25,
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino In obrt ? Ijubljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.	m
i
i