74. štev.
V Ljubljani, nedelja 23. marca 1919.
SS. leto.
Velja v Ljubljani:
Mio leto ,	.	.	K	56 —
pol leta .	.	.	„	28-—
ietrt leta............14-—
«n mesec.	.	.	„	g-_
Velja po pošti:
w celo leto naprej	K	60-
pol leta	„	„	30--
11 če*rt let*	„	„35*-
en mesec	„	„ 5.50
Na pismene n aro tke bre* pošiijalTO denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino no nakaznici. ‘NU|
'----------------------
a	r	majo	pa po-
ru in sl-
cer 1 nitu .	63 mm
širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust
Uredništvo Je na Starem trgu štev. 19. Telefon __CT« 360. Upravništvo je na Marijinem trgn
štev, 8. Telefon Štor. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede Inserator i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirsjo. — Rokopisi se ne vračajo.
Wilson proti italijanskim zahtevam. — Odkrita nemška zarota v Mariboru. — Politična katastrofa na Madžarskem. — Jugoslovansko-italijanski spor.
Jugoslovani in Italija*
Konferenca italijanske socialistične delegacije z jugoslovanskimi emigranti v Petrogradu.-- Uspeli konference in njene praktične posledice v sedanjem jugoslov.-italijanskem sporu.
Konec.
Že 30. maja se je nadaljevala konferenca in sicer v prisotnosti profesorja Masaryka. Razven Labriole so bilj navzoči vsi prejšnji zastopniki.
Zakaj se Arturio Labriola ni udeležil drugega dela konference?
Labriola je že na prvi seji iztrošil vse argumente in dobil potrebno lekcijo. Sicer pa je že na prvi seji zginil za nekoliko časa z izgovorom, da ga kliče neki ruski minister, vendar se je ob koncu seje zopet pojavil. Iz referata je natančno razvidna psihologična iz-Prememba v argumentaciji italijanskih zastopnikov. Iz nadaljnjega referata pa se razvidi karakteristično ponašanje Masaryka.
Konferenca, ki se je vršila 30. maja 1917 od 5—7 ure 30 minut v stanovanju prof. Ma-saryka, Morskaja ulica 13.
Prisotni:
1. Italijani: Raimondo, Cappa.
2. Jugoslovani: Petrovič, Stefančič, Nežič.
3. T. G. Masaryk.
4. L. Lig in.
Predmet: Nadaljevanje razprave.
Raimondo: Ravnokar smo se udeležili konference „izpolnitelnega ko-niiteta soveta rabočih (delavskih) in soldatskih deputatov11. Tam smo se Prepričali, da je Rusija izpadla iz te 'vojne kot aktivna sila in da se bo z Avstrijo vojevala le potom pogajanj a Uikakor ne več z orožjem. To prepri-pnje smo dobili na temelju izrečne ^feve, ki nam je bila podana v orae-"feaem komitetu.
Mas ary k: Avstrija je naš skupni in direktni sovražnik. Ž ozirom na to bodi predmet razprave, ali je mogoče priti do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Raimondo ponavlja na kratko zahteve Italije glede Trsta itd., katere je bil na zadnji seji predložil Labriola, in jih argumentira istotako kot Labriola, saino nekoliko bolj ublaženo.
Stefančič: (predloži zemljevid dr. Zupaniča). Ne gre tu samo za vprašanje o Trstu nego tudi o zaledju, katero zahteva Italija. Tu gre sploh o sistemu italijanske politike, o sistemu zavojevanja Balkana in pri takem stanju stvari je vsak sporazum nemogoč. Ako dobi Italija teritorij, katerega zahteva, bi dobila s te r i tor itori j e m slovensko irre-dento, kot zaledje pa sovraštvo vseh Jugoslovanov. To bi bila nesreča tako za nas kakor tudi za vas.
Nežič: Strategični razlogi ne vzdržijo najmanjše resne kritike. Naj-jačja in najbolj osigurana bo italijanska meja tedaj, ako ne bo šla po naši zemlji, ampak ako ostane tam, kjer je sedaj. S tern ne bo Italija ničesar izgubila razven, da bo par deset tisoč Italijanov živelo v Jugoslaviji. Toda tudi to de facto ne bo nikaka izguba ker bodo italijanske oaze v Jugoslaviji imele svojo avtonomijo. Italija bo s tem pridobila prijateljstvo Jugoslavije in dobre odnošaje z vsemi prednostmi, ki izvirajo iz takih odnošajev, in katerih je na stotine, počenši od sklepanja trgovskih, obrtniških dogo-
vorov, izpeljave raznih finančnih operacij in celo do dogovora o zvezi.
Raimondo: Protestiram proti izraženemu mišljenju, da si hoče Italija osvojiti Balkan. Italija je hote’a celo zvezo z balkanskimi državami proti Avsto- Ogrski. V ostalem moramo računati z dejstvom, da Avstrija še obstoji. Ako Velika Srbija že danes zahteva toliko, kaj bo šele zahtevala tedaj, ko ne bo več Avstrije. Očividno moramo računati z jugoslovansko nevarnostjo. Radi tega se porajajo v Italiji misli, da bi bilo treba okupirati vse ozemlje do Dinarskih Alp.
Ligi n (ki drugače fungira kot tolmač, doda potem, ko je prevel Rajmondove besede na ruski jezik, sledeče) : Z ozirom na to, kako se stvari v Rusiji razvijajo, Jugoslovani najbrž ne bodo imeli od Rusije nikake koristi in pomoči.
Stefančič: K tej opazki gospoda urednika bi si dovolifohnenlti samo to, da ima naš narod v sebi eno posebno in karakteristično črto, namreč, da se bori za svojo svobodo in samostojnost tudi takrat, ko od nikake strani ne vidi pomoči.
Realnosti, kakor si jo predstavlja g. Raimondo z ozirom na to, da Avstrija še obstoji, nikakor ne moremo sprejeti, ker bi nas to dovedlo do absurdnosti. Na ta način mi ne bi bili predstaviielji Jugoslovanov, s katerimi konferirajo italijanski delegati, nego bili i>i Avstrijci, s kojimi bi bita taka konferenca izključena. Kar se tiče nevarnosti takozvane „Ve!ike Srbije",
o	kateri je govoril g. Raimondo, je to prosta domišljija, ker Jugoslavija bo potrebovala 100 let, da se konsolidira na znotraj v nacijonalnem, ekonomskem in finančnem oziru. Konečno pa nas izjava g. Raimonda v smislu, da Italija nima nikakih zavojevalnih stremljenj na Balkanu, veseli, toda izjava je žal v protislovju s fakti. Vsaj je, ne
glede na vse ostalo, ravno najnovejši akt italijanske vlade o proglašenju protektorata nad Albanijo najbolj očividni kazalec za to, kam meri zunanja italijanska politika.
Raimondo in Cappa (enoglasno). Prosim vas, gospodje, ne spominjajte Albanije 1 — V Italiji je radi tega ministrska kriza, ker sta dva ministra socijalista in en republikanec podala ostavko ravno vsled tega akta.
Stefančič nadaljuje: Kakor sem bil že omenil, Italijani, ki živijo na naši zemlji, niso avtohtoni element, nego priseljeni, kolonizirani. Kako se je ta proces vršil že od srednjega veka dalje na jugu, vidimo jasno po najnovejši kolonizaciji na severu, ki je namerjena na Beljak kot najsevernejši centrum. Toda čas uspešnega naseljevanja je minul, kajti danes naša mlada trgovina potiska i Nemce i Italijane iz naše zemlje.
Nežič: Meni se zdi, da je gQ&._>-Raimondo z neko posebno tendenco omeni! „Veliko Srbijo". On ie hotel reči: Glej, ona mala Srbija, kakšen apetit je dobila. Medtem pa danes ni več upanja „Velike Srbije" nego gre za vsivaritev Jugoslavije, novega državnega telesa, za katero bo Srbija isto, kar je bi Pijemont ze Italijo.
Raimondo: Minimum zahtev, s katerimi moremo stopiti pred naše stranke, je — Trst.
Cappa: Da, minimum je Trst.
Petrovič: Jaz, gospodje, smatram za najvažnejšo nalogo bodoče jugoslovanske države v področju mednarodnih odnošajev, pravično ureditev meje in vseh drugih odnošajev s sosedno Italijo. Radi tega smo z veseljem sprejeli misel, da se vrši konferenca tukajšnjih predstaviteljev jugoslovanskega javnega mnenja s pred-stavitelji italijanske demokracije vsvrho ventiliranja najvažnejših vprašanj , ki se tičejo interesov obeh nacij. Na
LEVSTIK
■ ¥
53. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
*	Kaj ju je zadržalo ?« je ponavljal zamolklo. »Pa e da bi — grom in strela! Jacques je bil vendar merom oprezen fant, in tudi Hasan je vse prej ko neunen...«
. Pre<fen je dogovoril, so se začuli koraki po opnicah ; trenotek nato je zapel vratni zvonec tri-kvftifna^°i zaP°.redoma. Grof se je zdrznil ter planil kom-u’ , or bi ga pičila osa. V temni predsobi je in drutrc?2 ° Postavi dveh mož, obloženih s kovčegi stvu in i^Potno robo; toda spoznal ju je po čuv-po glasu prvih besed, ti rj^Uesi* je vzkliknil z globokim olajšanjem. Stonita dSan[ Dobrodošla; bal sem se že za vaju... in nK aemkaj, da odložita.« Pokazal jima je kabinet
°brn,l električni gumb.
breme1Sta '°'*a °^v‘dno upehana od hoje in
•	na’ “O sta postavila vsak svoje reči na tla, se Je zdelo, kakor bi .........
rožljalo v kovčegih železje.
nae1n*0Inata vse s seb°j ?«je vprašal grof s pomembnim glasom ; govorili so po francosko.
Jacque^SGI...ul°-1? ^ cb,en!« je zagodrnjal tisti
8«ttimf8,KSU^a^ mo^’.c neopredeljive starosti s ko-teea rVmi ln ostr‘m’ ustnicami sredi gladko bri-arSrnd -a; .• e kar Se rabi Pri avtomobilih in
1	preklicano težko sva nosila, in preglavic je
bilo, da se niti povedati ne da. Pa kakšnih! Sedi, Hasan,« se je obrnil k črncu, »saj vidiš, da smo pri svojih ljudeh.« To rekSi je padel brez vse služabniške spoštljivosti v najlepši grofov naslanjač.
»Hasan biti jako zadovoljen,« je izjavil ogromni Senegalec s presrečnim režanjem. »On zvesto služiti svojemu gospodarju «
»Žejna sva, grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch,« je dejal Jacques, pozorno mereč domačina. »Dajte nama kaj, da si omočiva grlo, preden začneva pripovedovati.«
Zamorec se je obliznil in cmoknil z usti, dočim je grof pokimal, vstal, odklenil omarico ter postavil na mizo steklenico konjaka s tremi kozarci, kakor bi stregel sebi enakim, ne pa Šoferju in lakaju. Tudi krožnik z mrzlim prigrizkom se je našel 5 in potnika se nista dala prositi. Dobrih pet minut se ni slišalo drugega kakor mletje njunih zob, ki so ga prekinjali v odmerjenih presledkih dolgi, nasladni požirki. Gospodar je moral pač poznati svoje ljudi, da je Čakal tako potrpežljivo, čeprav se je izražala napetost v sleherni žilici njegovega obraza. Ko je bil najhujši glad utolažen, je črnec iztegnil dolge noge pod mizo, privezal dužo z ostankom žgane pijače ter navihano pomežiknil grofu:
»Hasan prestati mnogo strahu; ali zdaj vse dobro, on biti spet brez skrbi.«
»Tako?« je vznemirjeno zategnil Beaupertuis von Kiinnigsbruch ter poletel z očesom od Hasana do šoferja. »Mislil sem si nekaj takega.«
»Že v Parizu,« je rekel Jacques s svojo večno, pokojno suho besednostjo. »Pogre.šajo vas. Razni gospodje so se zanimali za smer vašega potovanja.«
»Kakšen neki ?«
»Takšni, ki jih ne vidite radi.«
»Haha!« Grof se je stresel od rezkega zaničljivega smeha. »Samo, da ni hujšega; upam da niso izvedeli mnogo.«
»Manj ko nič, je dejal šofer. »Ali najin vlak še ni bil prevozil desetih milj, ko sva zapazila zelo nevšečnega sopotnika. Stara izkušnja me uči, da pomenijo takšna obličja slabo vreme; in res sva v. Lyonu komaj ušla nevihti. Naprej ni kazalo nazaj tudi ne; po velikem ovinku sva se zmazala v Marseille iu preko Ženo ve v Trst.«
»Odtod zamuda!« je vzkliknil grof. »Nu, zahvalita Boga; v tem kraju nas ne bodo motili.«
»Meniš?« je zinil šofer zamišljeno.
Grof je poskočil na stolu in srepo zasadil oči v služabnika:
*Jacques, meni se zdi, da niste več trezni! Pomnite, s kom imate opravka.*
»Vem,« se je sključil Šofer. »Vaša milost strelja dobro in bije še bolje. Zareklo sc mi je, vaša milost ker še nisem vajen govoriti z vašo milostjo v ponižnem tonu; vaša milost naj oprosti in se zanese name kakor na samega sebe.«
(Dalje.)
Narodno predstavništvo.
(Plenarna seja 21. marca 1919.)
Enotna adresa brez manjšinskega votutna. — Zunanje politični položaj, — Podjarmljenje našega naroda — mednaroden zločin.
Bel g rad, 22. marca. (Ivz. por.) Vsied skrajno slabih telefonskih zvez, ki obenem zelo neredno funkcijonirajo, podajam danes nadaljno vsebino adrese, katero je adresni odbor predložil brez vsakega manjšinskega votuma, da tako Narodno predstavništvo tudi na zunaj dokumentira enotnost in složnost vseh političnih strank v glavnih temeljnih idejnih stremljenih vseh treh plemen.
Naše zahteve od mirovne konference.
Nikakor ne zahtevamo, da nas za to na tuj račun kdo odškoduje. N a ves glas pa kličemo, da se moramo upirati, ako naj bi se kogarkoli zahteve u d e j •• stvile na račun našega narodnega ujedinjenja. Naš celokupni narod na Goriškem, v Trstu, Istri, na Keki, v Dalmaciji in G.ni gori, v Albaniji in v delu Bolgarske, v Kanatu, Bački, Baranji, v Medji-niurju in Prekmurju, na Štajerskem in na Koroškem, na Kranjskem in v Srbiji, na Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini sledi s trepetom v duši poteku mirovne konference, kjer se rešujejo njegove zadeve. Podjarmljenje vsega naroda ali enega njegovega dela je mednaroden zločin. Za Evropo ne more pričeti nova doba življenja, ako se po invazijah z vzhoda in severa omogoči sedaj tretja invazija, pa biia s katerekoli strani. Ameriške zjediujene države, ki so se bojevale, da omogočijo novo dobo in novo družbo narodov, urejeno po načelih pravice, enake in obvezne za vse, so predložilo narodom Evrope novo pogodbo, ki je za vse v mnogo večji meri obvezna, kakor katerikoli drugi tajni dogovor, sklenjen med vladami o nas, toda brez nas. Naš narod spoštuje to visoko pogodbo in njene zahteve ter se jim uklanja.
Mi zahtevamo popolno ujedinjenje celokupnega naroda brez žrtvovanja diagocenih delov našega naroda in položaja na Jadranskem morju, kar bi postalo sicer trajen izvor nemirov in spopadov, ki bi vedno ogroževali mir.
Vojni smo dali strašen in krvav davek. Sedaj nudimo nove dokaze naše dobre volje in pričakujemo, da se to upošteva, kakor zaslužimo. Ne delamo nikomur nasilja, pa tudi ne bomo trpeli nasilja od strani drugih. Naloga sile je, da služi pravici in ne da ustvarja krivico. Mi zaupamo v moč svojih pruvic in jih bomo branili,
če bo treba, do skrajnosti; eden za vse, vsi za enega.
Zgradba države.
življenjske potrebe našega naroda nalagajo narodnemu predstavništvu dolžnost, da začne brez odlašanja z delom za najpotrebnejše v naši državni zgradbi. Narodno predstavništvo bo svoje poslanstvo v tej prehodni dobi izvrševalo na eni strani z odločnim raztrganjem okov, v katere je ukoval naš sovražnik našo narodno moč, na drugi strani z marljivim varstvom onega, ki je priboril narod v svoji prošlosti.
Končno demokratično organizacijo našega kraljestva bo določila ustava, ki jo sklene usta volvoma skupščina, izvoljena, ko se vrnejo po 7 letni straži in 7 letnem boju za narodne ideale na svoje domove naši s slavo ovenčani bojevniki. Sestavo volilnega reda za to skupščino smatra narodno predstavništvo za eno najvažnejših nalog, pri Čemur se bo dala voditi od najbolj moderne demokracije, ki naj omogoči v pravičnem razmerju sodelovanje vseh narodnih struj v državnem življenju.
Prepričani, da more samo država, urejena po načelih popolne državne svobode in pravne enakosti kulturnega in socijalnega razvoja, nuditi varnost proti zunanjim in notranjim nevarnostim, je narodno predstavništvo zadovoljno, da je bila že pred njegovim sestankom proglašena nemogočnost nadaljnega obstanka sedanjih agrarnih razmer. Končalo bo to delo pravice hitro iu povoljno z državnim zakonom, da imajo priti pri razdelitvi velikih posestev na vrsto najprej oni, ki so bili žrtve vojnih trpljenj ali katerih obiteiji so to bili, in ki zemljo potrebujejo. Narodno predstavništvo bo takoj odpravilo kmetovske razmere ter razdelitev veleposesti obdala z jamstvi in določbami, ki bodo trajno ojačile poljedelsko produkcijo. Narodno predstavništvo bo z isto prisrčnostjo delelovalo na tem, da plača naš narod s skrbjo za invalide in ne-številne mučenike za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje, ter s skrbjo za njihove rodbine sirote, — najsvetejše svoje dolgove, ki ga more kak narod imeti.
Naj živi kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Naj živi kralj Peter 1! Naj živi naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Trgovska zadruga.
Danes, ko se vsi stanovi organizirajo, je občutno pomanjkanje organizacije tistemu stanu, ki posre-dujemed producentom in konsumentom. Trgovski stan pogreša vsesplošno na celem ozemlju našega naroda stanovske in strokovne organizacije. Med vojno in v zadnjem času so se v trgovini pojavili eiementi, ki so vse drugo
zadnji konferenci so i predstavitclji j italijanskega naroda i mi priznali prin- j cip narodnosti kot izhodno točko ureditve meja in ostalih odnošajev med Italijo in bodočo jugoslavijo. Ta princip je pravilen in popularen, ker so ga v glavnem prisvojile vse demokracije zavezniških držav. Seveda dedukcije iz tega načela niso identične v očeh ene in druge skupine udeležencev konference. Samo po sebi se razume, da se pojavljajo težkoče pri apliciranju tega načela na ureditev državnih meja, ker so kraji, kjer živijo mešano Jugoslovani in Italijani. Pri stremljenju zbližanja se ne smemo ne mi ne vi opirati danes na faktično merilo fizičnih sil, s kojimi Italija vsekakor v veliki meri razpolaga, nego vodilna misel pri tem našem postopanju mora bazirati na pravici in na moralnih silah, ki igrajo danes največjo ulogo, ker so jih priznale vse demokracije sveta. Pravica in princip narodnosti zahtevata tako ureditev meja med vami in nami, da ostane isto število Italijanov v Jugoslaviji kakor Jugoslovanov v Italiji. Pri tem se mora uvaževati, da niso vsi kraji enake važnosti za državo.
V	ostalem pa upam, da bodo modri državniki dovedli v sklad interese italijanske in jugoslovanske nacije.
R a i m o n d o: Gospodje, vse to, kar zahteva Italija, ji je obljubljeno že v zavezniškem dogovoru.
Nežič: Vojno so začele države računajoč izključno na svoje koristi. Danes ni več tako, danes se vojujemo za splošne humanitarne interese in ti bodo s svojo neomejenostjo provedli gotove korekture na že vstvarjenih dogovorih.’'')
Dr. Stefančič, 1. r. Dr. Nežic, 1. r.
Dr. Petrovič, 1. r.
Karakteristika konference je zelo značilna za mišljenje italijanskih so-cijalističnih voditeljev, ki tudi sedaj še propagirajo potrebo prijateljskega zbliianja med Italijo in Jugoslavijo.
Bila je huda borba med r.eofici-jelnimi zastopniki dveh nacij za naci-jonalne principe — in ta borba se danes nadaljuje med celim jugoslovanskim narodom in Italijo. Iz referata je razvidno, kakšne zahteve so stavili Italijani proti nam v začetku in kakšne sredi kon-
*) Tu je govor o londonskem paktu, katerega vsebina takrat še ni bila znana — vsaj jugoslovanskim zastopnikom ne. Mimogrede bodi omenjeno, da je stal na stališču londonskega pakta, katerega je podpisal za Rusijo 6c starorežimski Sazonov, celo P. N. Miljukov, znani socijolog in voditelj kadetske (konst\tucijonalno-demokratskc) stranke. Ko se mu je naš sobesednik kot minister zunanjih zadev predstavil in mu izjavil stremljenje osvobojenja in ujedinjenja vseh Jugoslovanov, je rekel Miljukov dobesedno: Da, Srbi že — menda i Hrvati, a Vi mislite, da tudi Slovenci?! Kakor znano, govori londonski pakt o povečanju Srbije, o italijanskem protektoratu na Hrvatskem, Slovence pa, ki niti omenjeni niso, so kratkomalo razdelili med staro Avstrijo in Italijo. Op. ur.
A. P. Čehov:
Starost.
tKonec.)
„Toda zdi se mi, da je dobila petnajst in ne deset tisoč", je rekel Uzelkov.
„Da, da ... petnajst, zmotil sem se“, je zajecljal Šapkin. „Sicer pa, to je že minilo, ni treba tajiti greha. Dal sem ji deset tisoč, a ostalo sem pri-mešetaril v lasten prid ... Oba sem bil potegnil.,. je že minilo, ni se treba sramovati. Sploh, koga naj bi tistikrat potegnil, če ne vas, Boris Petrovič; to utegnete sami priznati... Bili ste bogat, sit človek. Iz razposajenosti ste se ženili, iz razposajenosti ločili. Zaslužili sle ogromne zneske... Spominjam se, pri enem samem naročilu ste imeli dvajset tisoč dobička... Komu naj bi odiral kožo, če ne vam? In da govorim iskreno, tudi zavist me je mučila tiste čase... Ko ste vi kar grnili denar, so pred vami snemali kape, dočim so mene odpravljali z kakim lubeljčkom, a v klubu so me navsezadnje celo stepli... No, pa čemu ti spomini! Lepše je, že pozabiti !“
ference, ko so odkrito govorili o požrešnosti Jugoslovanov in še posebej o jugoslovanski nevarnosti za Italijo. Ob koncu pa zahtevajo še samo Trst, ker so jim izpodleteli vsi argumenti razven londonskega pakta.
Efektivni uspeh te konference je bil, da so Italijani po svojem povratku v Rim začeli kolosalno propagando za simpatije in sporazum z Jugoslovani. Labriola je govoril v tem smislu tudi v parlamentu, Cappa pa je izdal v imenu republikancev proklamacijo na ves italijanski narod. Vsled teh dogodkov se je prenesla jugoslovanska propaganda iz Londona v Rim in je Trutnbič sklenil neki neoficijelni sporazum s Torrijem.
Naši tedanji petrogradski protiv-niki pa se še danes borijo v Italiji za nas ln delujejo na to, da vržejo sedanjo italijansko vlado.
Molčanje in stroga nevtralnost Masaryka je torej tisto karakteristično obnašanje, katero sle omenili ? Zdi se, da je sedanja oficijelna češka politika ravno tako karakteristična.
Masaryk je pristen Čeh. Govoril sem ž njim že pred konferenco, na kateri pa smo dobili o njem vsi trije
—	Nežič, Petrovič in jaz — utis, da je naravnost proti našemu ujedinjenju. Proti meni seje izrazil: kako se boste zedinili, vi kulturni, oni pa primitivni! Češki inteligenci je šc namreč ostalo avstrijsko načelo „divfde et impera", da bi lahko preko nas prišli do Ad-rije. Značilno je tudi to, da je ime! Masaryk takoj drugi dan z Italijani še eno posebno konferenco, nas pa vkljub svoji obljubi, ni več povabil na posebno konferenco. — Iz referata se občuti tudi neka fina ali ipak opaz-ljiva omahljivost s strani našega Hrvata.
Velike so biletežave, s katerimi so se morali boriti ruski emigranti. Ruska javnost je bila popolnoma d e s-orijentirana, v ruski armadi je že učinkoval boljševiški strupin Sovetje hotel likvidirati vojno. V Jugoslovan s k i 1 e g i j i seje pojavilo desidentstvo, toda vkljub vsem težavam so neoficijelni jugoslovanski zastopniki — ruski emigranti — odločno zastopali naše zahteve proti Italijanom in to že kakor zastopniki svobodne Jugoslavije (maja 19171).
Naročite takoj: brošuro dr. Bo-gumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Razširjajte jo med ljudstvo. Narod naš dokaze hrani, spoznajmo jih, zavedajmo se svojih pravic!
„A povejte mi, prosim, kako je pozneje živela Sofja Mihajlovna?"
„S temi desetimi tisočaki ? Slabo... Bog ve, ali se je lotil te ženske takšen hazard, ali pa jo je pekla vest in lasten ponos, ker se je prodala za denar, ali pa vas je res ljubila, toda
—	veste, začela je piti... Dobila je denar in se jela vozariti z oficirji v trojkah. In piti, slepariti, izkoriščati... Prišla je z oficirji v restavracijo, pa ni vzela kaj portskega ali kaj lažjega, marveč naravnost konjak, da bi žgalo ... da bi tem hitreje opojilo“ „Da, bila je tako ekscentrična... Mnogo setn pretrpel radi nje. Večkrat je postala užaljena za eno samo malenkost in jela takoj budaliti... In kako je bilo dalje
..Pretekel je tako teden .. prvi, drugi. . . Sedim v sobi in se pečam z nečim... naenkrat sc odpro vrata... vstopi ona .. . pijana. „Vzamite“, pravi „nazaj ta prokleti denar! in hotela mi je vreči zavojček v obraz. Ni mogla vzdržati! Dvignil sem denar in ga preštel. Pet sto je manjkalo. Samo pet stotakov je zapravila!"
•	„Kaj ste storili s tem denarjem ?“ »Minilo je — čemu bi tajil?! Seveda sem ga shranil. Kaj ste me
pogledali tako? Čakajte, kaj šele sledi! Cel roman, psihijatrija! Tako enkrat, po priliki čez dva meseca, pridem v noči pijan domov, v zani-karneni stanju ... Zapalim luč, gledam — na mojem divanu sedi Sofja Mihajlovna, tudi pijana, v blaziranem stanju, nekako čudna, kakor bi bila pravkar bogve odkod ušla. »Dajte mi“, pravi »denar nazaj, premislila sem si. Če že moratn pasti, naj padem kot se spodobi, do grla. Ganite se podli človek in dajte mi moj denar!" Siten položaj.
„In vi ste ji dali?"
„Dal sem ji, kolikor se spominjam, deset rubljev."
j,Ah! No, je-li,mogoče?" se je vzmračil Uzelkov. »Če niste mogli ali niste marali dati sami, bi mi lahko pisali... Jaz nisem vedel za to. Kako? Nisem niti slutil!..."
»Golobček, čemu naj bi vam pisal, ko je vendar pisala ona sama — iz bolnišnice." »Res je, toda tistikrat sem bit tako zabavljen s svojo novo ženitvijo, toliko sem se moral opletati, da ml ni bilo do pisanja. Toda vi, človek, niste čutili ravno antipatije k Sofjf, čemu je niste priskočili na pomoč?"
„To se ne da meriti s sedanjim laktom, Boris Petrovič. Sedaj sicer mislimo kaj takega, toda takrat smo gledali na stvar docela drugače .. • Sedaj bi ji dal če treba deset tisoč rubljev, toda tistikrat tudi teh deset
—	ni bilo zastonj. Grda stvar! Treba pozabiti... No, pripeljali smo se...“
Sani so se ustavile pred vrati pokopališča. Uzelkov in Šapkin sta izstopila in se podala v dolgo, široko alejo. Golo vejevje višenj in akacij* sivi nagrobniki in križi so se lesketali v srebrnem ivju. V vsaki snežinki je odseval jasen solnčni dan. Dišalo je tu kot običajno diši na vseh pokopališčih : po kadilu in sveži zemlji...
»Lepo pokopališče imate", je dejal Uzelkov. »Začaran vrti"
»Da, škoda je le, da tatovi kradejo spomenike ... Tam le, za onim spomenikom iz zlitine, tam na desno* leži Sofja Mihajlovna. Želite videti?. Prijatelja sta krenila na desno in Intela po visokem snegu k spomeniki iz zlitine.
„Tukaj-le je“, je rekel Šapk'0.^ pokazal na majhen spomenik jz “ lega marmorja. »Neki praporščak j J postavd ta spomenik na grob."
kot trgovci in kot taki naravno razvoju solidne trgovine zelo škodljivi.
V	Ljubljani se je ustanovil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, temu nedostatku odpomoči s tem, da osnuje obsežno organizacijo na zadružni podlagi. Snuje se registrovana zadruga z omejeno zavezo pod imenom „Tr-govska zadruga v Ljubljani11. To podjetje namerama združiti v svojem okrilju vse panoge trgovskega stanu, in sicer nele samostojne trgovce, ampak tudi trgovske potnike in trgovske nastav-jjence vseh kategorij. Namen podjetja oo pospeševati z organizacijo koristi trgovskega stanu strokovno ter pospeševati gospodarske koristi svojih članov. Zadruga bo prevzela zase in za svoje člane trgovska zastopstva in trgovska podjetja na slovenskem ozem-‘>u, kakor tudi ustanovila lastni informacijski in inkasso oddelek. Pečaia se bo zadruga tudi s podeljevanjem predita svojim članom ter vidi eno svojih najvišjih nalog v tem, preskrbi zmožnim, podjetnim in zau-P nJa vrednim pripadnikom trgovskega n_a*ni! .cenen kredit, katerega pri današnjih kreditnih razmerah zlasti malemu trgovstvu skoro ni mogoče dobiti. Da se bo bavilo podjetje tudi z eskomptiranjem mcnjic in trgovskih računov potom cesije ter sprejemalo hranilne vloge, je samoobsebi umevno. Zadruga se bo' osnovala na temelju omejene- zaveze svojih članov. Vsak zadružnik jamči s šeenkratno višino podpisanih oz. vplačanih deležev. Zadružni delež je določen na 300 K in je vsakemu zadružniku prosto dano, podpisati poljubno število deležev. Poleg tega plača vsak zadružnik pri sprejemu 100 K vstopnine. Prijave za sprejem v zadrugo sprejema začasno pripravljalni odbor, kateremu načeluje g. Valentin Sajovic, trgovec v Ljubljani. Ustanovni občni zbor vršil se bode tekom meseca aprila t. 1.
Tem potoni vabimo pripadnike trgovskega stanu vseh kategorij, da se združijo čim številnejše okrog snuječe se stanovske organizacije ter vpošte-vajoč lastno korist prijavijo svoj pristop k trgovski zadrugi, ki posluje začasno v hotelu „Slon“, (dvorišče, levo) kjer so interesentom pravila v ogled. Uradne ure za stranke od 9 do 12 dop.
Edinstvo v učiteljski organizaciji.
S Koroškega nam piše slovenski učitelj k temu pogiavlju: V 64. številki Vašega cenjenega lista ste prinesli pod napisom „Slov. učiteljstvu v pomislek in odločit v“ kratek članek, v katerem vabi „učitelj“ k slogi v skupno organizacijo, k združitvi „Za-veze“ in »Slomškove zveze“. Jaz se strinjam s tem. In ravno ker se strinjam s tem, smatram za potrebno, da poiščemo vzrok, ki je needinosti naj večkrat kriv, to posebno, ker previa duje danes mnenje, da ni pravih vzro kov (principijelnih), ki bi' združitev omenjenih organizacij zabranjevali Naj se mi zato ic zaradi dobrega na-
mena samega oprosti, da povem, kaj e pri organizacijah vobče, toraj vobče, ne giede na učiteljstvo, needinosti vzrok in naj se mi ne zameri, če rečem, da je to — pomanjkanje poštenosti, individualne poštenosti. Ljudje,	ki	često nimajo	dosti srca	za
narod,	za	bližnjega, za	tovariša,	za
brata,	se vrinejo na ta	ali oni način
na čelo; ljudje, ki po naravi niso prebogato obdarjeni, hočejo vladati druge, bolj zmožne in hočejo, sami nepošteni strahovati potem morda druge katerih se bojijo, na ta način, da jim predbacivajo stanovsko ali drugo nepoštenost ali karsižebodi. Na vsak način pa skušajo te omalovaževati, njih zmožnr sti, zasluge itd. zmanjšati itd. Toraj na vsak način proti njim intrigirajo. (Kamor tak človek pride, tam je navadno tudi intriga!) So to ljudje,	ki	se znajo dotlej, dokler	je
nevarnost, dobro prikrivati, se priklanjati (če treba tudi na dve strani); znajo lizati pete celo stanovskim sovražnikom, ki pa nastopijo ob merodajnem trenutku in hočejo odločevati potem o usodi onih tovarišev, ki so se žrtvovali, storili, če ne več, pa vsaj toliko, kakor ti-le. Navadno sc znajde in sporazumi par takih ljudi. Ti se tajno med seboj posvetujejo, si porazdelijo med seboj sarže te se domenijo, kako bodo postopali, poslužujoč se celo intrig, da pomagajo eden drugemu do stolca ter da odženejo vse one, ki so nad njimi, ki pa niso tako podli. Ti ljudje znajo narediti, da je na zunaj res vse lakirano, da dobi vse nekako legitimacijo. Vendar pa vsi niso tako neumni, da bi vsega tega ne spregledali. Zadnji so prepošteni, da bi nastopili proti „tova-rišem" (kar prvi posebno povdarjajo; že s tem uganjajo lumparijo). V njih srcih pa se pojavi vendar inržnja, da
—	naravnost stud. In ta stud je potem vsega kriv. Kjer zavladajo take razmere, tam ni pričakovati dobrega. S težkim srcem pa moram konstati-rati, da so zavladale take razmere v tužnem Korotanu takoj, ko je bila zanj prva ura svobode. Če bi bilo treba povedati še bolj natanko, sc bo povedalo!
Madžarska pred polomom!
Mirovna konferenca tajno določila meje! - Močne ententne čete zbrale Ogrsko za bazo operacij proti ruski anniji!
Vsebina ententne note.
LDU. Budimpešta, 21. marca. (DKU.) OKU. javlja: Včeraj predpoldne je obiskal načelnik v Budimpešti delujoče zavezniške vojaške misije, podpolkovnik Vix začasnega predsednika ogrske republike Mihaela Karolya in mu izročil noto s pripombo, da nova demarkacijska črta, ki je označena v tej noti, ne pomenja demarkacijske črte premirja, ampak politično mojo. Spomenica je podpisana od interimističnega poveljnika na Ogrskem se nahajajoče armade generala D. Lobi ta v Belgradu dne 19. marca in
Uzelkov je snel polagoma kapo i1 razgalil na solncu svojo plešo.
odE in’ ozrv®' se na njega, se ie tudi akril in druga pleša je zablestela na tijjjncU-. Kroginkrog je vladala grobna Prihftoi-	or bi bil mrtev tudi zrak.
nik in	?*ta Se zamaknila v spome-
molčala, zatopljena v spomine.
moli/’IU'!e. SP‘>“ ie končno pretrgal vze 5 Č’apl?n- ”Ni J* Prehudo, da je p* a krivdo na sebe in pila konjak, znajte, Boris Petrovič.1*
belicoemU?* *e vPra^a* surovo
*	. "No, zato... Če je preteklost to le!“ Z0Prna’ ie vendar lepša kakor
In Šapkin je pokazal na osivele Stanke las. „Bili so časi, ko se ni-' em spomnil na smrtno uro. .. Toda oanes ... No, pa naj ...“
Uzelkova je obvladala žalost. Naenkrat se mu je zahotelo, da se raz-l°u strastno, kot se mu je nekoč zahotelo ljubezni... In čutil je, da bi lo* uplival dobro, osvežujoče, V očeh
mu je postalo vlažno m že je prv vzklik zaprl grlo, toda — poleg njega je stal Šapkin in Uzelkov se je sramoval' pokazati svojo slabost pred pričo. Obrnil se je surovo in šel proti cerkvi.
Še le čez dve uri, ko se je pogovoril z županom in si ogledal cerkev, je vlovil trenutek, ko se je Sap-kin pogovarjal z duhovnikom in odhitel se razjokat... Prikradel se je skrivoma k spomeniku oziraje se kakor tat krog sebe. Majhen, beli spomenik ga je gledal zamišljen, žalostno in tako nedolžno, kakor da bi ležala pod njim deklica in ne ločena, padla žena.
„Jokati, jokati 1“ je govoril v duhu Uzelkov. Toda pravega razpoloženja za jok še ni bilo. Starec je žmirkal z očmi in se silil na vse načine, pa solz ni bilo in ihtenje ni šlo iz grla.
Čez deset minut je mahnil z roko in šel iskat Šapkina ...
Prevel B. Borko.
ugotavlja predvsam mejo nevtralne zone, ki jo zasedejo čete zaveznikov, kakor sledi: Vzhodna meja teče od Arada v Nagy Szalonto, železniško progo Nagy Szalonte-Vcliki Varadin-Nagv Karoly-Szatmar Nemety; severna meja: reki Szamos in Tisa do točke, ki leži pet kilometrov severozahodno Vasaros Namany-a. Zahodna meja zapusti Tiso pet kilometrov severoza-padno Vasaros Namany-a in se ukrivi pet kilometrov zapadno Debrecina, tri kilometre zahodno Devabanja, zapadno Gyoma-Cros Ilaca, Hot MeaO-Vasar-heiy in pet kilometrov zapadno Sege-dina. Južna meja je reka Maros, mesti Arad in Segedin, katere zasedejo zavezniške čete izključno vseh madžarskih in romunskih čet. Umik ogrskih čet za zapadno mejo nevtralne zone se pričenja dne 23. marca ter se ima končati v teku največ desetih dni.
Odgovor Jn demisija madžarske vlade.
LDU. Budimpešta, 21. marca. (DKU.) Snoči je prinesel legacijski svetnik baron Tiber Podmanicsky šefu vojaške misije aliiranccv, podpolkovniku Vixu odgovor ogrske ljudske republike na spomenico, v katerem se izreka, da ogrska vlada ni v stanu sprejeti v vednost odlok mirovne konference in da ne more sodelovati pri njegovi izvršitvi. Ta odlok je v popolnem nesoglasju s premirjem, ki je bil sklenjen dne 13. novembra 1918 in ker se ne ozira na eksistenčne interese dežele, ovira razvoj dežele in zakrivlja kršenje miru. Ker ogrska vlada ni v stanu prevzeti odgovornost za izvršitev tega odloka, ker ni bila povabljena na mirovne konference in ker ni mogla sodelovati pri izvršitvi tega odloka, je primorana demisijoni-rati še danes. Podpisan: Karoly.
Prekl&macija na narod!
LDU. Budimpešta, 21. marca. (DKU) OKU. Provizorični predsednik ogrske ljudske republike Mihael Ka-roly je izdal nastopno prokhmaciio: Ogrskemu narodu! Vlada jedemis jo-nirala. Oni, ki so vas dosedaj na podstavi ljudske volje in s podpiranjem ogrskega proletarijata vladali, so iz-prevideli, da zahteva sila odnošajev začetek novega kurza. Red se more samo vzdrževati, ako prevzame pro-letarijat oblast v svojo roko. Razen preteče anarhije v produkciji je kritičen tudi zunanji položaj Ogrske.
Pariška mirovna konferenca je sklenila tajno, da zasede skorajda vse ogrsko ozemlje, Ententna komisija je izjavila, da smatra demarkacijsko črto kot politično mejo. Nadaljna zasedba dežele ima očividno namen, da se porabi Ogrska kot operacijsko ozemlje proti ruski sovjetski armadi, ki se bojuje na romunski meji. Dežela pa, ki so jo nam odvzeli, bi bila plačilo onih romunskih in čeških čet, s katerih pomočjo hočejo pievladati ruske sovjetske čete. — Jaz kot provizorični predsednik ogrske republike se obračam proti pariški mirovni konferenci do svetovnega proletarijata za pravico in podporo. Jaz se poslavljam in oddajam oblast proletarijatu ogrskega ljudstva. Podpisan: Karoly.
Vlado prevzamejo ljudski komisarji.
LDU Budimpešta, 22. marca. (DKU) Vsled odstopa vlade je delavski svet budimpeštanski prevzei vso oblast v svoje roke in imenoval začasni revolucionarni vladni svet. Uradi vladnega sveta se bodo poslej imenovali Jjudski kornisarjatiu in člani vladnega sveta Jjudski komisarji".
Razglas ogrskih komunistov.
LDU. Budimpešta. 22. marca. (DKU) Dosedanji organ komunistov, „V5rtts Ujsag11 objavlja nastopni oglas:
V	nedeljo ob treh popoldne bo na trgu pred parlamentom veliko javno zborovanje ogrske soci alistične stranke. Imamo revolucionarno proletarsko vlado! Naj bo torej revolucijonarni proletarski red! Razlastitev posestev je naloga proletarske vlade. V proletarski državi ne more biti individualne razlastitve!
Ogrski proletarijat solidaren z ruskim.
LDU. Budimpešta, 22. marca. (DKU) Vodstvi ogrske socijaiistične stranke in ogrske komunistične stranke sta imeli sinoči skupno sejo, kjer se je sklenila popolna združitev obeh strank. Dokler se revolucijonajna in-ternacijonala ne odloči glede končnega imena nove stranke, se bo nazivala „ogrska socijalistična stranka". Zedinjenje se je izvršilo na ta način, da se udeležujejo strankinega vodstva in izvrževanja vladne oblasti tudi zastopniki stranke ogrskih komunistov. V imenu proletarijata prevzame nova stranka takoj vso oblast. Diktaturo proletarijata bodo izvrševali delavski, kmetski in vojaški sveti. Vsled tega novega položaja odpadejo začasne volitve v ustavodajno skupščino. Proletarijat vzame vso oblast v svoje roke. Da se proletarijat v boju proti imperi-jalizmu ententnih držav vzdrži na krmilu, mora nemudoma skleniti trdno zvezo z vlado ruskih sovjetov. Ta predlog vodstva stranke je delavski in vojaški svet na sinočnji seji sprejel soglasno. Zastopnik delavskega sveta Josip Pogany je sporočil, da je delavski svet sprejel ta sklep.
Zmaga komunistov.
Dunaj, 22. marca. (Pos. por.)
V	poznih nočnih urah je prišla na Dunaj vest, da so v Budimpešti zavladali uporniki. Komunisti so vrgli vlado grofa Karolyja, ki je zbežal iz Budimpešte. Vsi javni uradi so v rokah komunistov. Vršili so se krvavi poulični boji, v katerih so bile vladne čete poražene.
Budimpešta prosi Ljenina za vojaško pomoč.
Zagreb, 22. marca. (Izv. por.) Tukajšnja radiotelegrafična postaja je ujela brzojavko iz Budimpešte v Moskvo. V brzojavki prosi predsednik komunistične vlade Ljenina za takojšnjo vojaško pomoč.
Naše severne meje.
Koroška fronta.
n Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 22. t. m. iz uradnega vira: Nemci so dne 20. t. m. ob devetih dopoldne streljali ria našo posadko pri Hutni vasi, zapadno od Velikovca, ob pol petih pa iz Svete Marjete na našo posadko pri Hohenrainu. Dne 21. t. m. ob 4. uri 20 minut popoldne so streljali na našo stražo pri koti 470, severozahodno od Mrzle vode. — Straža na omurškem mostu so dne 21. t. m. ob deseti uri zvečer napadli civilisti, nh katere je straža nekolikokrat ustrelila. Drugače je na fronti mir.
p Stroge italijanske odredbe proti pisemski pošti. Trst, 22. maica. (P. P.) Uradni „Osservatore Tiiestino" priobčuje naredbo, s katero prepoveduje \ihovno poveljništvo italijanske vojske prenos ali poizkus prenosa pisem, listov, revij, risb ali tiskovin preko demarkacijske črte v obeh smeieh ter brzojavno ali telefonsko oddajo zasebnih vesti, kakor tudi pospeševanje takih oddaj. Prestopek te naredbe se v zasedenem ozemlju kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali globo do 1000 K. Kazen se zvišuje do zapora enega leta ali globe do 2000 K, če bi dopisi vsebovali vesti vojaškega značaja ali take. ki bi mogle škodovati koristi države. Če je krivec javni uslužbenec, se kazen zviša za treijino. Kdor brez oblastvenega dovoljenja v zasedenem ozemlju prodaja, ima v prod ji ali sploh hrani v sovražnih deželah izhajajoče liste, revije, risbe ali tiskovine, zapade globi do 1000 K. Za vse te prestopke je pristojno vojno sodišče.
p Zanimivo brzojavko iz Ljubljane priobčuje zagrebški Novinski odsek z ozirom na zadnje alarmantne vesti o končni odločbi naših meja proti Italiji. Te vesti so bile mistifi-kacija italijanskega propagandnega urada, ki je samo za to vest potrošil 20.000 frankov. Namen teh vesti je
bil,“da se pojavijo vsled njih v Jugoslaviji nemiri, nakar bi bila potrebna italijanska intervencija. Cela stvar Je bila že vnaprej dobro pripravljena, kar »pričuje ugotovljeno dejstvo, da se je general Segre že tri dni pred razširjenjem teli vesti pripravil na oboroženo Intervencijo.
p Plebiscit v Zadru. Reka, 21. marca. (P. P.) ..Agenzia Volta" poroča, da so nekateri francoski listi objavili vest iz jugoslovanskega vira, po kateri se je izvršil v Zadru med italijansko okupacijo plebiscit z rezultatom, da je več kot 70 odst. prebivalstva glasovalo za priklopitev k Jugoslaviji. — italijanska agencija seveda odločno dementira to vest in trdi, da plebiscita v Zadru sploh ni bilo ir. da zadrski meščan je vztrajajo pri svojem sklepu združitve z Italijo.
p »Tribuna" o izjavah Paši-čevih o jugoslovansko-itaiijanskem sporu. Izjava Pašičeva v „Jourrialu“, v kateri povdarja potrebo, da se razveljavi krivični londonski pakt ter ugodi upravičenim jugoslovanskim zahtevam, je dala »Tribuni" nov povod k zavijanjem in surovim napadom na Jugoslovane. PaŠičev protest proti uveljavljenju londonske pogodbe označuje ta list kot predrznost in nesramnost. Pogodba nikakor ni naperjena proti Srbiji, pravi „ Tribuna", ampak proti „takozvanim“ balkanskim narodom, slovenskemu in hrvatskemu, ki sta sc bojevala do zadnjega trenutka proti Italiji, svoji odrešiteljici (! ?)’ Pogodba tudi nikakor ni tajna, ker izraža vendar voljo narodov, katerih zastopniki so jo sklenili.
p Italijanske šole v čisto slovenskih krajih. Italijani skušajo po sili poitalijančiti Jugoslovane v zasedenem ozemlju in ustanavljajo v ta namen v krajih, kjer bi zaman iskali kakega Italijana ali pa vsaj odpadnike, italijanske šole. Tako poroča goriška „La Voce deli’ Isonzo", da je bila ustanovljena v Kojskem pri Gorici, tedaj v čisto slovenskem kraju, italijanska šola, seveda z velikim pompom, z vojaško godbo v prisotnosti italijanskih generalov in vojaštva, z namenom, da razširja ,,visoko italijansko kulturo", v resnici pa, da iztrebi Slovane do zadnjega. Tako si predstavljajo Italijani svobodo, katero hočejo dati »barbarskim" Jugoslovanom v zasedenem ozemlju!
S takimi neumnostmi se noben kulturen narod ne more ukvariati, kvečjem tak bananski narod, kakor so Jugoslovani. Tako psuje in zavija po stari navadi rimski list-hujskač, ki nima pojma o kaki logiki. S praznimi frazami in z zavijanjem hočejo Italijani zakriti krivičnost svojih imperija-lističnih zahtev.
p Etnografične - zgodovinske -politične opazke o Dalmaciji (Ce-nni etnografico-storico - politici sulia Datmacia). Dr. Hugo Werk, odvetnik v Zadru je spisal pod gornjim naslovom brošurico v italijanskem jeziku, ki jo je izdal Odsek za zasedeno ozemlje Narodnega vieča v Zagrebu.
V	tej brošurici dokazuje pisatelj, da je Dalmacija že od 6. stoletja slovanska dežela, do katere nimajo Italijani ni-kake pravice. Brošurica je zanimiva. Vsebuje nebroj citatov iz znanstvenih knjig, revij, dokumentov itd. Vzlic temu pa mislimo, da je to bilo delo Sisifovo, v kolikor jej je namen, da prepriča italijanske državnike, da nimajo pravice do te naše zemlje. Za sedaj nam more pomagati le pritisk Amerike in njenih zaveznic na Italijo, a pozneje bodo mogle le naše batine Italijane prepričati, da nimajo prav. Drugih argumentov tu ni. Zato škoda vsakega ti uda. Taki dokazi, kakor jih nudi omenjena brošura, nam bi mogli koristiti, ako bi bili izdani v angleškem ali francoskem jeziku, v italijanskem jeziku pa je škoda časa in denarja.
Dnevne vesti.
dn Deptitacija svojcev vojnih ujetnikov. Članom deputacije se naznani, da bo v ti stvari mogoče dati natančna poročila šele v teku osmih dni. —
Mariborski večer — srbskim in hrvatskim oficirjem. Maribor, 22. marca. (izv. por) V ,,Narodnem domu“ je bil danes zvečer pozdravni večer srbskim in hrvatskim oficirjem v Mariboru. Večer je priredilo mariborsko slovensko občinstvo in slovenski oficirji mariborske posadke in je nad vse sijajno uspel. Maribor ostane jugoslovanski, kljub vsem naporom in intrigam onemoglih nemških nacijonalcev. — V vznešenem govoru je pozdavil jugoslovanske brate in junake dr. .Rozina. Imenom ženstva je pozdravila goste gdč. Stogerjeva in slednjič je napil navdušeno uje-dinjeni kraljevini SHS general Maister. Čuvstveno je izvajalo pevsko društvo več jugoslovanskis pesmi. Med presledki je igrala mariborska vojaška godba.
dn Kaj počne grof Attems?
Prosluli nemški grof Attems še vedno neovirano straši po Ljubljani. Radovedni smo, kakšni važni državni posii so poverjeni temu človeku, kajti iz zanesljivega vira znamo, da po Ljubljani v zadnjem času pridno fifotajo črnožolte višnjeve repatice, ki imajo nekje svoje tajne konventiklne in goje blazne nade, da se še povrnejo časi pijanega Habsburžana Karola, kateri še vedno tajno ruje in katerega je prisiljena Nemška Avstrija izgnati v inozemstvo. Čuvajmo, da nam zopet ne zavlada črni Eckartsau! Po mestu neke nevidne sile že širijo črnožolte letake, ki zasledujejo nam sovražne tendence.
dn Otvoritev telefonske govorilnice v Središču. Pri poštnem uradu Središče (Štajersko) se je otvoiila dne 14. marca telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 4237. za krajevni in medkrajevni (interuibani) telefonski promet.
dn Še vedno jih ne poženejo, odkoder so prišli. Po Štajerskem se klati še vedno vse polno galiških in bukovinskih Židov, ki dobivajo od naše vlade begunsko podporo, zraven pa se bavijo s prekupčevanjem in na ta način dražijo blago. Seveda, ker se jim izborno godi, se jim pač ne mudi domov — toda čas bi že bil, da jim vlada pokaže pot odkoder so prišii.
dn Zglase naj se! Begunske družine Frančiške Drufovka, Franca Ušaj in Ivana Ušaj, ki so bivale v ljutomerskem okraju, naj čimpreje naznanijo svoje naslove „ Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani".
—	Terezija Lesjak iz Grahovega ob Bači. Enako se naj zglase pri gori-omenjenem uradu vse one osebe, ki poznajo Terezijo vd. Lesjak.
dn Prometna pisarna za inse-rate. S 1. prosincem 1.1. se je ustanovila pod imenom »Prometna pisarna v Mariboru", I. strokovnjaška pisarna za inserate in reklame v državi SHS. Kako velikega pomena je to za našo še nerazvito mlado državo, se razvidi lahko iz tega, da so tozadevni strokovnjaški zavodi in pisarne ogledalo omike in razvoja vseh velikih industrijskih držav. Na Angleškem, Francoskem, Nemškem in v Združenih državah Amerike se izdajo milijoni in milijoni za inserate in reklamo. Zatorej poslužujte se prav pridno trgovci, obrtniki i. dr. te pisarne, da pokažemo svetu voljo za razvoj v prospeh naši mladi državi SHS. Nadaljna pojasnila za odgovor se dobe proti znamki za odgovor od Piometrie pisarne v Ma-liboru, Uibanska ulica 19 Dopisuje se lahko v slovenskem, hrvaškem, češkem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.
Društvene vesti.
dr Nnpredno polit. In gospodarsko društvo za kolodv. In šentpeterskl okraj vabi vhe odbornike in namestnike k seji, ki se vrši v pondeljek, 23. fmarca, ob 7. uri zvečer v gostilni g. Bončarja. Prosi se zanesljive udeležbe.
Društvo slov. državnih uslužbencev kraljestva SHS ima nujno odborovo sejo v torek, 25 marca, ob pol 8. uri zvečer, v posvetovalnici Mestnega magistrata. Seja bo ob vsakem številu članov sklepčna.
dr Hmeljarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu, priredi na praznik, 25. marca, obJ3. url pop., v gostilni gosp. Fr. Robleku v /aleu, svojo 39. glavno skupščino z običajnim dnevnim redom.
Najnovejše vesti.
Spor med italijanskimi in ameriškimi delegati. — Italija ogrožava s svojimi zahtevami sklep končnega miru. — Italija hoče prekiniti diplomatieue odilošaje z Jugoslavijo. — Obupne razmere v Trstu. — General Maister proti nemškim zarotnikom. — Slovenski renegat — izdajalec.
WiIson zahteva, da Italija sprejme vseh 14 njegovih točk. Spor i ed italijansko in ameriško delegacijo.
Poincare posreduje.
C u r i h, 22. marca. (Pos. poročilo). Iz Pariza javljajo, da je prišlo med italijanskimi in ameriškimi delegati do preloma ter je prekinjeno med njimi že dva dni vsako občevanje. Orlando je uauireč pozval v Pariz italijanskega ministra za prehrano, da izprosi pri Wilsonu pomoč za Italijo, kjer je vedno večje pomanjkanje živil. \VHkoh je konteriral z Or.andom in zahteval, da Italija odneha od svojih imperijalističuih zahtev. Amerika ho le tedaj poslala Italiji živila, ako sprejmeta Orlando in Sonnino vseh 14 Vt ilsanovih točk. Ker je nevarnost, da se vsled držanja ltal je onemogoči mirovna konferenca, je prevzel Poincare ulogo posredovalca med Ameriko in Italijo.
Jugoslovanski-italijanski spor.
C u r i h, 22. marca. (Pos. poročilo) »Popolo d’ltalia“ piše, da se bodo v kratkem prekinili vsi dlplomatični od noša ji med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski poslanik v Rimu je že odpotoval. Kot vzrok se navaja dejstvo, da vlada v Belgradu ni sprejela italijanskega poslanika, kateiega je poslala tja Italija kot poslanika pri srbski in in ne pri jugoslovanski vladi in ker so jugoslovanske čete baje opustošile stanovanje italijanskega poslanika na Cetinju!
Objestnost Italijanov. —■ Italijani
zahtevajo našo razorožitev.
LDU. Curih, 21. marca. (ČTU) Od italijanske meje javljajo: Z ozirom na odkrite pretnje beigrajske vlade, da je vojska proti Italiji neizogibna, Če Italija ne odneha 0(1 svojih zahtev glede priklopitve jugoslovanskiii pokrajin, izjavljajo listi, da je zahteva Italije po razoro žitvi Jugoslovanov popolnoma opravičena. Zveza narodov ne srne samo preprečiti, da bo Nemčija pričela maščevalno vojno, preprečiti mora tudi, da ne bodo druge države tega storile in ogrožale mir v bodočnosti, kakor na primer Jugoslovani.
Prihod »evolucije v Italiji.
LDU. Oriasso, 22. marca. (ČTU.) Kar je osrednji komite socijalistične stranke Italije včeraj sklenil, v protest proti kapitalističnemu miru proglasiti generalno stavko, koje začetek bo določilo vodstvo stranke, je kakor poroča „Bureau Europa Expresse“ po listu „Avanti“, vodstvo italijanske so-cijalnodemokratične stranke sprejelo dnevni red, da izstopi iialijanska soci-jalnodemokratična stranka iz socijalistične internacijonale in da prstopi k revolucionarni socijalistični internacionali ua podlagi načel komunističnih ruskih koljševikov.
Slabe prahrarijevalne razmere v Trstu. — Trije brezmesni dnevi v tednu.
Trst, 22. marca. (P. P.) Po ukazu guvernerja je stopila ta teden v veljavo naredba vrhovnega poveljstva, ki prepoveduje prodajo svežega in konserviranega govejega, konjskega, oslovskega in svinjskega mesa ob sredah, četrtkih in petkih. Vse mesnice morajo biti zaprte od torka ob 1. uri popoldne do vštetega petka. Te tri dni se ne sme streči v gostilnah, penzijah, hotelih, kavarnah itd. z govedino ter konjskim, oslovskim ali svinjskim mesom. V vseh lokalih mora biti javno izobešen izvleček iz teh določb. Kazni za prestopnike so zelo ostre in se bodo porabljale brezobzirno.
Spomenik ,,Zmage".
G o r i c a, 22. marca. (P. P.) Prošlo nedeljo so Italjani odkrili na cesti iz
Gorice v Ločnik spomenik, posvečen „Zmagi“, z malo kapelico Matere božje. General Paolini je imel navdušen govor in slavil v njem zmage italijanskega orožja na Kalvariji, preko katere so udrli italijani v Gorico meseca avgusta 1916, le radi izdajstva madžarskih polkov, ki so zamenjali Dalmatince. Slednji so poldrugo leto z največjimi žrtvami vzdrževali premočne laške napade, dobro vedoč, da branijo z Gorico ne Avstrijo, pač pa jugoslovansko ozemlje.
Črnogorska Helena in gorlški otročiči.
Gorica, 22. marca. PP. Na bivšem ekspertnem trgu v Gorici so postavili barake „Otroško zavetišče kraljice Helene". Otvorili so ga svečano ob prisotnosti oficirjev in meščanov. Vsa naprava ima edini namen, razna-roditi slovensko goriško deco. Poleg tega pa so te barake na nekoč najbolj živahnem trgu v Gorici, kjer so razpošiljali zgodnje južno sadje, zelenjavo in druge deželne produkte Goriške na vse strani Srednje Evrope.
Odstranitev Habsburžanov s prestola.
LDU. Dunaj, 21. marca. (ČTU.)
V	političnih krogih se govori, da po državnem kancelarju dr. Rennerju napovedani zakonski načrti vsebujejo izjavo, po kateri se člani habsburške vladarske hiše odstranijo s prestola. Ti načrti so baje že izdelani. Habsburžani pa ne bodo izgnani iz države, kakor je to svojčas storila francoska narodna skupščina v francoski revo-uciji.
Maribor ua braniku.
Nemška zarota odkrita. — Proti-
„Schulvereinu“. — General Maister proti zarotnikom. — Italijani podpirajo Nemce. — Poročilo o za-rotni propagandi.
LDU Maribor, 22. marca. Ugotovljeno je, da je nemška zarotna propaganda, zlasti glede usode Maribora na široko in daleč razpletena. Ima svojo poslovalnico tudi v Švici, (graški vseučiliški orofesor Uhde). Zelo razširjena je propaganda na Dunaju, kjer našim tamkaj se mudečim državljanom pripovedujejo, da bodo kmalu izgnani iz Maribora. Glavno gnezdo pa je v Gradcu, in sicer ne le iz na-cijonalno-političnih ozirov, ampak ker hočejo v Gradcu s to propagando zadržati komunistično anarhijo in pozornost komunistov obrniti na Maribor.
'Propagando podpirajo tudi laški pokrovitelji. V Mariboru samem je dobila propaganda nova tla šele potem, ko so se tu pojavili italijanski elementi, ki se sestajajo pri bivšem poslancu Wastianu ter pri znanem veleindustrija! Stherbaumu. Velko zaslombo pa imajo tukajšnji Nemci pri neki neakreditirani vnanji komisiji, ki upliva na Nemce. Očitna zveza ž njimi sega že tako daleč, da se večinoma vsi od naših oblasti izgnani obračajo na to konnsijo v svrho intervencije. Zadnja dva dni se opaža, da skuša propaganda vplivati tudi na naše vojaštvo na ta način, da se po javnih lokalih vsiljujejo Nemci s stavami, da da bo do 1. aprila nele Maribor, ampak tudi vsa okolica okrog Drave preko Pohorja prešla v nemško-avstrijsko last. Proti tej propagandi v mestu samem so sc izdale najstrožje odiedbe.
Oklic generala Majstra.
LDU. Maribor, 2 . marca. V nocojšnji izdaji „Marburger Zedung" je objavi! general Majster nastopni oklic: Na prebivalstvo Maribora! Vnovič in namenoma se razširjajo v mestu vznemirljive in izmišljene vesti, da bo Maribor zasedla Nemška Avstrija. Opozarjam prebivalstvo na to, da so vse te vesti popolnoma brez podlage.
Vsakdo, ki take vesti z zlobnim namenom razširja, se bo najstrožje zasledoval kazensko-pravnim potom. — General Majster.
Radikalen nastop.
LDU Maribor, 22, marca. Podpredsedniško dež. vlade za Slovenijo je _ postavilo vsa gospodarska podjetja in zemljišča Schulvereina in Siid-marke v mariboiskem okraju pod državno nadzorstvo, da se ne odtegnejo obdavčenju v tuzemstvu. Za nadzornika je imenovan odvetnik dr. Leskovar. Zoper to naredbv ni pritožbe.
Izdajalec in podkupljenec.
LDU. Maribor, 22. marca. Iz obmejnih krajev prihajajo tušem poročila, da v tamošnjih okrajih pohaja Alojzij Irgel, bivši zadnji urednik prostega ,,Štajerca", ki zbira propagandni materija! za priklopitev zasedela ozemlja k Nemški Avstriji.
Ogrski proletarijat razorožil fran-
LDU Budimpešta, 22. marca, uau. Ogrska sovjetska vlada je poslala tovarišu Ljeninu kot vodji mednarodnega proletai ijata brezžično »fzojavko, v kateri izjavljajo priklo-P>tev k 3. mednarodnemu kongresu, tntentne misije so zapustile Budimpešto. Francoske čete so razorožili.— " nekaterih francoskih polkih so se uprli oficirji.
Podkupljenec.
Gorica, 22. marca. (P.P.) Ivan Androvič bo izdal te dni v goriški »Tipografia Sociale“ italijansko pisano brošuro: „ltaliani e Jugoslavi". Za ,,dobre" odnošaje med obema narodoma. Publicistično delovanje sicer nadarjenega Androviča je tako diskreditirano (znana je njegova avstrofilska brošura: „Die Triester Frage“), da se Čudimo, kako mu italijanske oblasti v Gorici dovoljujejo izdajo. Proč z njim!
Nov dnevnik v Sarajevu.
Zagreb, 21. marca. (Izv. por.) »Jutarnji list'' javlja iz Sarajeva, da začne v nekaj dneh izhajati nov dnevnik kot glasilo Jugoslovanske demokratske stranke. Glavni urednik je Vasil Grgič.
Aprovizacija.
a Meso na rdeče Izkaznice B se deli v cerkvi sv. Jožefa: v pondetjek, 24. t. m. dop. od pol 8. do 8. štev. 1 do ‘200, od 8. do pol 9- štev. 201 do 400, od pol 9. do 9. št. 401 do 600, od 9. do pol 10. štev. 601 do 800' od pol 10. do 10. štev. 801 do 1000, od
10. do pol 11. štev. 1001 do 1200, od pol
11. do 11. štev. 1201 do 1400, popoldne od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1000, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev: 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
a Meso za zavode. Mestna aprov. bo oddajala meso za zavode, v pondeljek, 24. n'arca od 1. do 2. pop. v cerkvi sv. Jožefa.
Prodajalci moke se naj v pondeljek,
marca, ob 9. uri dop., zanesljivo zglase mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
fedajatcli in odgovorni urednik: Anton Pesek.
»Zvezna tiskarna” v Ljubljani.
iilnu čtflfiilniif iz Klinastih modlov z belo IIU* OluUillim) glazuro, jc naprodaj in se lahko ogleda vsak dan, od 3. ure pop. nadalje pri Iv. Florjančiču, Trnovska ul. ‘2£>.
Vsem ženinom in nevestam s? «o£aP”
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	19
Uič“S n Polili z gospodarskim poslopjem niod V UCIJU in lepim vrtom, tik mesta je naprodaj za 38.000 kron. Natančnejši podatki v podružnici,Jugoslavije1, Celje, Nova ul. 14.
Sokolski kroj
Drnrta 00 1 zlata 2ePna ura> kaže tudi rIUUd *>0 dneve in mesece. Povpraša se
na Opekarski cesti 6. Trnovo.	70.
Proda scdve p°pol.n<?",a n?vj.man-
v upravništvu.
dolini po nizki ceni. Naslov 67 2-1
Proda se več zajce«
Justin, klepar, Glince, Vič lo. 67 2—1
Razno: ^
Mlada, inteligentna gospica, US”;
srca, ter veselega značaja, želi korespondi-rati z isto takim gospodom, pod šifro „Šmarnica“, na upravo »Jugoslavije-. 64
Inteligenten mladenič,
s pošteno inteleg. gospodično od 16.-18. let, prodajalka prednost. Ponudbe pod šifro wSvidenje“ na upravo „Jugoslavije". 58 a-1
Mlad trgovec, 1&,tl?
želi v svrhu ženitve seznaniti z izobraženo gosp. katera bi imela premoženje 30.000 K in veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko, na upravništvo »Jugoslavije11 pod šifro »Trgovec*. ___________________________61
Popravila ur in zlatnine ar!£
Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59 l
! illhiiantan prisiljen stanovati v Hotelu LjUUIjflUuflllj radi stanovanjske mizerije, išče meblovano sobo. Naslov pove upravništvo Jugoslavija".	72
Dve mladi Jugoslovanki korespondence z dvema mladima inteligentnima gospodoma pod šifro „Idealna ljubezen št. 777J in „Ljuben v maju". Ljubljana, poštno ležeče. ___ _	71
Edino slovensko agenturno in ko-
micikkn podjetje ZAGORSKI, Maribor lilldlJvnU Išče zvezo z veletrgovci. 69
Ženitna ponudba.
Gospod, samostojen, inteligenten in lepe postave, v državni službi s premoženjem več tisoč kron, bivši v Nemčiji in tam sodnij sko ločen in brez nikake obveznosti proti bivši ženi — ona je v inozemstvu poročena — se želi seznaniti s prijetno žensko, s kako trgovino ali premoženjem, v svrho skupnega gospodinjstva ali zakona. Ponudbo pod „l)ober sad" na upravništvo ,Jugoslaviji.	805
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	76i
PILE
ŽAGE	728
ORODJE
za vse svrhe v najboljši kakovosti priporoča Odon Koutny, špecljalna trgovina jekle-nine In tehničnih potrebščin, Ljubljana,
Kolodvorska ulica 37.
jOSIP
stavb, in pohištveni pleskar in ličar
v Ljubljani, Rimska cesta 16
izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
D/*'*/*** t Milo »DOB“ v zabojčkih ^ 10 kg rUAUl • se razpošilja ž K30—, pri odjemu 6 zabojčkov a K 28 — prosto poštnine ali prosto postaja. — Daljenudi 200—250 litrov
slivovke
a K 16 - ter približno 10 hektov vermuta ali več ter večjo množino cikorije. A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.	762
TOVARNA
ZAMAŠKOV
JELAČIN& KS LJUBLJANA
NAJSOLIDNEJŠAm NAJCENEJŠA
POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT.
direktni' uvoz probkovine \z Španije in portugalske.
ZAHTEVAJTE VZORCE!
Službe: ^
e;__________________
VlflOalkO !Lie vajena oskrbovati skla-tiskarna- v’Ljibifa£iapirja sPreime "Zve^na
13
BriVSsCGCI3 VftiPnPS sprejme Hinko Dolenc,
domobranske voj Ljubljana, nasproti
,Zani,',”0nudb *fcanesliiw<*
22 let star voja-
len manufattrv,"uul,IIV kov Prost> izur' menjtj p'akt, 'n specerist želi službo pre-
nesljiv"11 na uPravišlvo Jugosl. pod
Proda se: ^
Bszlično Dohištvose r,?di DseIlt,.e talfoj
sta Cf t „ rul,l0,'U proda. Reselieva ce-1, II. nadstr.
62 2—1
Malo nosfistvn cena G*°°K biizu teija
Kralnr r x \U’ ob državni cesti. Martin Vojnik latečc Stev-18> Novacerkev, pošta
•	    66 2—1
družni ,stroi (Žuck u, p«1*««*). nvv
ključavnico i 11 ',nm do,8> železen, za
Proda Vnri«’ *eparJ| »alj pasarje se ceno uua. Vpraša se pri Žužek, Bled.	6
' ;v*rr.-	•>:	•*.
Najžalostnega srca javimo vsem soiodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubeči oče, ozir. brat, stric itd., gospod
Anton Bole
trgovec in hišni posestnik
dne 20. t. m. po dolgi, mučni bolezni, preminul, in bil dne 22. sušca 1919 ob ll. dopoldne v Postojni (zasedenem ozemlju) pokopan.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 22. sušca 1919.
Romuald,	Božena,
dijak,	stud. konservatorja,
sin.	hči.
Jernej, Josip, Jakob,	Marija, Johana,
bratje,	sestri.	^
Sorodniki in sorodnice.
,'j. ' -	"•	",	.■
trda In mehka, meterska in žagana.
Jabolčna in hruškova drevesca
žlahtnih vrst, 3 m visoka, se ceno dobijo
v Kolodvorski ulici štev. 31
(gostilna Lampei-t) 800 3—1
Wolf- ali Lanz-Fabrikat 15-30 HP se kupi. Ponudbe pod nLolcomobila“ na
I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice* In edini strok. dež. sodišča
Ljubljana, Kongresni trg 15
167 (nasproti nunske cerkve). 24—6
Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov In harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikali}.
Velikonočni pravniki niso več daleč, pa bi prosil gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za „Adrin“
pecilni prašek in vaniljin sladkor
da zamorem naročila izvršiti pravočasno in vsem udovoljiti.	800	1
Nadalje priporočam:
pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd.
Naročila sc izvršujejo takoj in točno !
„Adria“-izdelki
F. ŠIBENIK
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
Ne naročajte tujih znamk, ko imate dobro in po ceni blago doma; domači izdelki naj zavzemajo vedno prvo mesto.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. I lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
zraven rotovža.	680
oženjen, z ekonomičnim znanjem, eventuelno ncifrhnil/	v sadjereji in vrtnarstvu
UotVl Ulil SV; izvežbati se takoj sprejme. Nemščina pogoj. Nemške vloge naj se pošljejo na „Augus.Inerhof“ pri Velikovcu.
Več
zidarjem
proti dobri plači in ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v	81J
Državni posredovalnici za delo Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 3.
Vsakovrstne slamnike
za gospe, deklice, dečke in gospode,
od priprostih do najfinejših, priporoča
gospodom trgovcem in slav. občinstvu
za obila naročila
C1 <* tovarna slamnikov 1 Idil vCrtll j vStobu,p.Domžale
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna. 103 t
Prsteno jessio
kakor: rastne sklede, latvice, kolače, modle, (tornivalnc sklede, lončke /a cvetlice ter lonce priporoča tvrdka	807	5—1
Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta št 15.
Naznanilo.
Podpisani uljudiio naznanja, da je svojo
čevljarsko obrt preselil iz Spod. Šiške v Kolodvorsko ulico hotel »Južni kolodvor"
ter se priporoča nadaljni naklonjenosti. 806
Josip Smerkolj
Ljubljana.
Polgranitni
kamni
za sadne mline 23/28 cm, 240 parov kupi po primerni ceni	797
MATIJA KOZINA
ključavničarski mojster v Sevnici ob Savi št. 69.
GOSTILNA „Pri zamorcu" v Ptuju ,98
' u u
= isce —"• =
natakarico.
Mesečno
sobo
išče soliden trgovec, če mogoče v sredini mesia. Ponudbe pod „Soba“ na 808 2—1 I. Jugoslo'nnskfi anotcčul in In-formavni zavod Beseljak Sc Rožanc, Fraučevo nabrežje štev. 5.
druci
t. j. odpadki od žag, žamanje, krajniki itd., 8e kupijo za takojšno dobavo.	809
Ponudbe pod „Odpadki“ na
I. Jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje štev. 5.
II
Prodajam kremo za Revije
v kovinastih dozah, pol doze K 15*—, cela doza K 28-— za tucat, čfcvlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
iB
Zahvala.
Za izkazano mi sočutje povodom prebridke izgube moje sestre
Jožice
se vsem najprisrčnejše zahvaljujem.	810
Franc Selan.
(jpilampilje
. |jj\ Hoten Černe
1	jBsraTeor	in	izdolovatelj
kavfcuk-štumpilij
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
Proda se:
Bilard „Seyfert“
malo rabljen, doda se novo zeleno sukno za preprogo;
2 kolesa
1
eno za gospoda, eno za damo, na obeh 1 dober pravi gumi;
elegicitre j
koncertne, skoraj nove, z notami in šolo. j Vprašanja na upravništvo pod „J. K. Celje11, j
Mestna hranilnica
v Kranju
obrestuj« hranilne vloge po
3°|0	102 14-4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30 junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem sc zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijoni kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam : nad 2 milijona 700.000 kron.
TOALETNO MILO
fiBO dišeče 100 g komad 4‘40 K, pri odjemu 10 komadov 5% popusta, pri odjemu 20 komadov 10% popusta, prodaja in razpošilja
Janko Stupica, Ljubljana, Sodna ulica.
Priporoča se tvrdka;
JOS. PETELING
Ljubljana, S*. Petra nasip st.7
ob Ljubljanici.
Zaloga šivalnih strojev In njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotain se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X*84, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90X162.	13
JvCfihnliri urn&fa imaj0 °&Iasi v .Jugoslaviji", ker je
/v ujuuLj^i užp<sn ydo 7 .
razširjena in jo vsakdo rad cita j
razpošilja na nagone
po najnižji ceni, takoj
Dragotin 1’ertinač, Sisak. (Telefon int, 105.)
V	pi ašaj (e za ceno takoj brzojavno ali pismeno in ga naročite, ker —■  .....................- — ~ eene naraščajo. —-■»	— . -	—.
Krompir
Pisemski papir najfinejše vrste
priporoča	102	13
Marija Tičar, Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
:	tehtnice	:
lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka
Karol Usar, Maribor n. D.
Grajska ulica štev. 28.
:: Tovarna vsakovrstnih tehtnic. ::
Cene zmerne. —Popravila točno in ceno.	504
set—- Modni salon
Siuchly=nl3sclikB, murnu j
Židovska ulica 3	Dvorski	trg 1
priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila
po zmernih cenah.	ei»
opravila JH
618 'M
Proda se:
”1»
Rakija, slivovka itd., približno 130 hi.
Svinje, 130 do 150 kg teže. p&enica, koruza, večje množine.
PIT Kupi se:
Cementa, 2 vagona.
Živega apna, 2 vagona
Ponudbe pod naslovnimi šiframi na
!• Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
----------------------------------------------------    Jt
801 3-1
Prodajalno čeuljeu
v Ge!ju v iiiši »Narodnega doma“ 0^T je otvorila
mirenska »Čevljarska zadruga", t.č. Mozirje
Čevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo. v 737	Oglejte	si	osebno!