Razne novice. Iz Sole. Štirirazredna ljndska Šola v Framu je povi&ana v petrazrednico. — Za definitivnega ueitelja in šolskega vodjo na ljudski Šoli v Razborju je imenovan definitivni učitelj pri Sv. Mafrtinu na Pohorju Ivan Lajh. .— Kot definitiven ueitelj je nastavljen na šoli v Cirkovcaii tamošnji provizoridni učitelj Karol Pfaner. — Kot definitivna učiteljica v Središču je nastaivliena tamošmja suplenti^ja 'C%a Serajnik. — Definjtivna učiteljica v Hočah Cecilija Trzan je dobila zafiiasen dopust. — Učiteljici ročnih del v St. Ilju v Slov. goricah in v St. Lovrencu nad Mariborom, Ana Hulsehmied in Eliza PtraCitl ste stopili v stailen pokoj. * Poroka. V Haasbergu pri Planini na Kranjskem so v feetrtek', dne 30. novembra t. 1. prevzvišeni gospod knez in Skof lavantinski v grajski kapeli sv. Antona Pad. poroftili hčerko svetl. kneza Hugona Windischgratz, Lujizo, ki jo svoj 6as v Konjicah iz Njihovih rok prejela tudi zalcrament sv. birme, s ces. ia kr. koraornim grolora Ivanom Ceschi iz Udrolsk.ega. — Med svati, katerih je bilo približno 50, je bilo opaziti predsednika gosposke zbornice, kneza Alfreda Windischgratz, in najodlignejše zastopnike knežjih in grofovskih rodovin Windischgratz, Auersperg, Cesclii, Thun in Attems. Lep natanČneji dopis o izredni slavncsti prinese prihodnja Številka. * Razmere na naših poštah, Zadnji 6as nam pogosto dohajajo poročila, da se naS list naročnikom zelo neredno dostavlja. Po nekod dobijo ,,Slov. Gospodarja" Še-le fez teden dni, drugod manjka zopet notranja pola lista, ali pa je list raztrgan ali umazan, predno pride naroSniku v roke. Prosimo naše somišljenike, da se za vsak posamezni slučaj takoj pritožijo na poŠti, in če to ne pomaga, naj nam naznanijo zadevo, da bomo proti dotifinim osebam, ki so krive tega nereda, nastopili tako, kakor taki ljudje zaslužijo. Od nas se list vedno redno odpošilja. ,,Sloga" je zopet zapela svojo staro, neskladno pesem: hvalisanje nekdanjih slogaškoliberalnih poslancev, pred vsem seveda svojega krušnega oCeta, v politifinem penzionu živeftega hofrata Ploja. Ne maramo kratiti nobenemu poŠtenemu delavcu za narodni blagor njegovih resnifinih zaslug, toda menimo, da je vsako izmišljevanje in pretiravanje odveč, ker se tiste namišljene zasluge takoj razblinijo v ni<5, 6e se na nje posveti z lufijo resnice. ,,Velikanske uspehe" »nekdanjih deželnih poslancev dokazujejo med drugim slovenske meščanske šole, ki ]ih ni, slovenske gospodarske in strokovne šoLe, ki jih ni, lokalne železnice, ki jih ni, regulirane reke, ki jih ni; neregulirana Drava, samo v nemškut. delu regulirana Pesnica, neregulirana Ložnica, neregulirana Sotla itd. Kako so bili poslanci sami zadovoijni z ,,uspehi", ki so jih dosegli od nestrpne in skrajno nestrpne nemške veSine, so saini najbolje pokazali s tem, da so kraju svojih ,,uspehov", to_je Gradcu, obrnili Jirbet ter se dolgo 8asa niso hoteli več vrniti v graŠko deželno zbornico. Tako smOi Casthnredni ,,|Slogiu dali zopet nekaj tvarine za spev, ki pa ne bo ve8 — slavospev. Sta^ jerskim Slovencem še sploh ni prišel 6as za politiČne slavospeve, in zato je ,,Slogino" hvalisanje gotovili oseb sama in ostudna politiSna hinavŠSina. * Pametno! Na kratkem potovanju po Dravski dolini sem naletel v eni fari na pogreb. Med žalujočg spremljevalce rajnega se je delil listek s slovensko prestavljenimi psalmi, ki se pojejo pri pogrebih, ter pogrebjiih molitvah. Ker poneso ljudje ta listek s seboj na dom, se pofiasi udomafii in spozna vsebina pomenljivih obredov in mrtvaških opravil, pa tudi našim ljubeznjivim ,,Pro6-od-Romovcem" vzame taka prestava ofiitanje zoper tuj (Jatinski) jezik pri cerkvenih opravilih, * Vlaseh so si prav hudo nemški na-cionalci na Stajerskem. Liberalni učitelji, glavna opora svobodomiselne nemške stranke po mestih in trgih, se puntajo zoper svobodomiselno nemško deželno gospodarstvo ter burno zahtevajo zviSanje plaSe. PreteSeno nedeljo so imeli neraški spodnještajerski uSitelji v Mariboru svoje zborovanje, na katerem so voditeljem nemške deželne politike pravili tako gorke, da je predsednik nemškega Volksrata, dr. Delpin, ki je temu zborovanju predsedoval, bil prisiljen, odložiti vodstvo shoda. Torej sam predsednik Volksrata, pred katerim sicer kaj pogosto trepeSe marsikateri avstrijski minister ali viŠji uradnik, ni mogel ukrotiti besnečih nemških duhov. NemSko-liberalnim mogotcera so se začele tresti nacionalne hlačic« ob misli, ali bodo učitelji izvedli svojo grožnjo, ki jo je izjavil učitelj Schie- fer iz Cmureka, da bodo namreft vsi nemSki svolK)domiselni učitelji krenili v socialno-demokratičen tabor, be ne dobe večje plače. Da, celo gosp. Wastian, ki se ga kaj rado proslavlja za rešitelja spodnještajerskega nemštva, z vsemi svojimi zveneSimi neraškimi frazami ni našel milosti v očeli svojih jiemških bratcev, temveS se je odmev, ki so ga njegove besede izzvale izined učiteljstva, glasil: Profi z Wastianovim predlogom! To je namreč tisti predlog, kj je nameraval deželni Šolski svet celotno spraviti v nemSl-e svobodomiselne roke ter je bil neposredni razlog za slovensko obstrukcijo. To je torej slika nemškega gospodarstva v Stajerski deželi: vse polno dolgov. vedno več novih zalitev, iztegovanje rok po vefijili plačah, strah pred novimi deželnimi davki in ravsanje ter kavsanje svobodomiselnih nemških bratcev mecl seboj. Mi Slovenci pa lahko ravnodušno gledamo, kako Nemci sami dokazujejo pogubnost nemškega liberalnega gpspodarstva v deželi, in mirno fiakamo, da bomo govorili zadnjo besedo. * Slovenska liga katoliških akademikov na Dunaju si je izvolila na svojem občnem zboru dne 15. novembra t. 1. za naslednjo. poslovno dobo sledece predsedstvo: Predsednik Imbro Bolkovac, stud, med.; podpredsednik Lovro Suišnik, cand phil,; drugi podpredsednik Anton Tomaszek, stud. agr,; tajnik Frantiček Vitek, cand iur,; blagajnik Josef Musielewioz, cand. phil,; odborniki: Cyril Melicharek, cand.. phil.; Theodor Myslevec, stud. ing.; Vlado SmolčiČ, stiid. esp.; Lovro Bogataj, cand iur; Vekoslav Vrtovec, stud. iur. Zadi*užna zveza v Mariboru priredi pp božičnib praznikih dn» 27, in 28. decembira tečaj za nadzorsh^o v hotelu ,,beli vol" v Celju. Vse zadruge, pri katerih nafdzorstvo n» iieluje, se pozivajo, (|a pošljej« v ta tečaj vsaj enega clana nadzorstva. Dne 28. in 29. decembra pa se vrši tečaj za sestavo računskih zaključkov v Celju. Oni gospcfeij«, ki se fcodo udeležilj tečaja za nadzorstvo, se lahito udeležijo celega te8aja za sestavo rafiunskib aakljufekov. Vse one zadruge, katere ne sestaJvljajo same računskih zaključkov. naj pošljejo svoj« tajnik« v ta te&aj, udeležijo pa se tega tečaja tudi lahko načelnlkj posojilnic. Prijav« ra oba tečajaj naj se prav kraalu poiljejo Zadružnj zvezi v Maribor. Letošnjr Mohoriani so> vraflni velike hvale, — kajti do sedaj so nabrali za ,,Slovensko Stražo" že 1360 K. Lepa požrtvovalnost in velik napredek v primeri z lanskim letom, ko je bilo pr.a^v v tem času nabranili samd 360 K. Prisrcna jim hvala. Poznamo pa še nekaj stotin slovensTrih župnij, v katerih je tudi narodna zavednost doma, in tako upamo, da se Mohorjani tudi v teh Župnijah spomnijo JSlov. Straže." Mohorjani! Mohorjeve knjige ab znamenje kulture slovenskih domov. Plagajmo do^brote in duševno bogatstvo Mahorjevili knjig z diarovi 4,jSlov. Straži"! * NemšMm otrokom pomaga]te! Nemgki Sulferein in Siidmarka iztezata svoje prste po slovenskih otrocih, da bi jih ponemčila. Pravita, da jim je samo blagor otrok pri srcu. Na CeŠkem pa imajo stotine in stotine stradajofiih n e m Š k i h otrok, osobito \ Orlovskera gorovju (Adlergebirge), za katere pa nimata dovolj usmiljenja. Zato se dotični odbor obraca na Slovence, naj bi podpirali glajdujofie otroke velikega nemškega naroda. Tukaj pomagajte razni nem&ki Sulferajni, razne Nord- in Ost- in Siidmarke in razne zveze Nemcev, 5e vas res prevzema ljubezen do otrok!! Skrbite za nemške otroke! NemŠke otroke refeite gladu! Slovenske otroke pa pustite pri miru, za nje bodo Slovenci poskrbeli sami! Iz Gradca. Dru&tvo sv,. Marte se obrača z nuj•no prošnjo na vse one Slovence, ki iraajo kaj smisla za njeno prekoristno delovanje, da mu priskofeiio na, pomoč z denarmmi prispevki. Zima že trka na vrata; stroški se bodo zvišali vsled kurjave. A vedno veS deklet prihaja v naše prostore, ki jim nudi]o varno zavetišče pred volikomestnimi nevarnostmi. Ze sedaj jih prihaja do 10 na dair; a pozimi bo Stevilo poskoCilo, ž njim pa seveda tudi izdatki. Kdor ve, kaj pomeni za mlado dekle pošteno in varno zavetiSfte, kamor se zateSe v slučaju potrebe, ta gotovo ne bo pomišljal, poslati denarni prispevek društvu sv. Marte, kj >ako skrbi za slovenska dekleta, Razposlali smo 6ez 1500 položnic, a odzvalo se jih je komaj 200. Naj se vsaj sedaj prebudijo iz svojega spanja In pošljejo društvu svoj prispevek kot dar Miklavža. * Z« Slov. Stražo je daroval mladenič Jožef Zadravec t Vitanu 600 različnih obrabljenih znamk! Hvala! Mariborski okraj. m Maribor. (Razstava.) Preteklo nedeljo, dne 3, t. m, ob Yj12. uri so prevzviŠeni knez in škol ob obilui udeležbi duhoviščine in vernega ljudstva v prostorih stolnega župnišfea slovesno otvorili devetindvajseto razstavo raznovrstne oprave, ki je odločena za* 48 župnij lavantinske vladik.ovine, V prisrčnem govoru so priljubljeni Nadpastir pred vsem zahvalili ljubega Boga, ki je s svojim blagoslovom družbo vednega feešfeenja presvetega R^Šnjega Telesa in v podporo ubogih cerkev očividno spremljal vseli trideset let njenega obstanka, nato izrekli svojo višepastirsko za;hvalo vsem umrlim in žive5im dobrotnikom prekoristne družbe, ki je že 134.566 K 90 vin. nabrala in porabila za oleplanje cerkev naše školiie, zlasti ženskemu odboru, gospej Ani Eichler, gdS. Mariji Schmiderer in Tereziji Poschl, ki že od 27. maja 1881, torej celih trideset let, neumorno in brezplafino delajo v blagor družbe. Potem so posluišalcem z vneseno besedo pokazali pomen trte z ozirom na ljubega 'Jezusa. Trta nam daje rujno, zlato kapljico, ako se v potu svojega obraza trudirao ter jo modro in vestno gojimo. Božja trta, Tezus je za nas in nam v odrešenje <Jal svojo najsvetejšo kri pri zadnji veSerji, na Oljski gori, na križevem potu od Pilatove hiše do vrha Kalvarije Jer jo je na križu prelil do zadnje kapljice. Trta nam daje sladko kapljico, in Sem slajšo kapljico daje, tem bolj je ftislana, tem bolj razveseljuje srca Ijudi. Zakrament, ki ima vso sladkost vsaki Čas in za vso ljudi v sebi, je zakrament presvetega Rešnjega Telesa. Trta pa nam kaže tudi obilno in večno plačilo, ako bomo ostali zvesti Jezusu do konca Življenja! Kakor v tihi senci z zelenjem in grozdjem obloženih brajd po trdem delu Sesterih dni, boš ob koncu vseh dni mirno ter sladko zaspal, in Jezus sam bo tvoje preobilno, večno plagilo! — V znak naklonjenosti napram družbi in v znak vnetosti za najsvetejši zakrament, so podarili v društvene namene velik.odušen dar v znesku 100 K. KonČno so podelili navzoSim viSjepastirski blagoslov ter si pod vodstvom predsednice, vidno vzradoščeni nad tolikimi darovi za ljubega Izvelifiarja, ogledali razstavo. Bog povrni nedeljski trud in dar milostljivemu pokrovitelju družbe stotero in tisoSero! Maribor. Prva predstava Dramatičnega dr.uštva v nedeljo, 3. t. m., ]e dobro uspela. Ljudstva je bilo ogromno. MikJavž je imel veliko delai. m Maribor. KatoliŠko delavsko društvo je imelo v nedeljo, dne 3. t, m. društven shod, na katerem so govorili govorniki o škodljivosti kartelov,. m Maribor. Živinski sejmi v Mariboru se sedajj  Tiopet redno vrše. Na sejem zadn]o sredo je prišlo mnogo kupcev, a prignalo se je le malo živine, Svinjskii  sejmi se vrše vsako soboto in so navadno dobro obiskani. m Sp. Sv. Kungota. Dne 28. novembra t, 1, je hjl blagoslovljen nov križ, ki ga je 'dal postaviti gosp..  Anton Krol, veleposestnik v Cirknici, na mestu prejšnjega zastarelega kjiža. To je v teku dobrega letaa  že četrto javno znamenje v tukajšnji obmejni župniji,,  ki je bilo prenovljeno in cerkveno blagoslovljeno. Too  kaže, da je sv. katoliška vera )ned tukajšnjim ljudstvom mocno ukoreninjena in je pruski protestantizem ne bo mogel izpodkopati, iiaj ga Siidmarka še takoo  podpira in Siri. m Gor. Sv. Kungota. Ljubeznjivi ofte župan občine Slatinski dol, Guiseppe Pascolo, je imel zadnjee  dnj zopet veliko delo. Trudil se je na vso moS, da bii  spravil vse svoje na volitev za osebno dohodninskoo  komisijo, ki se je izvrgila v ponedeljek, dne 27. nov..  Vsak volilec je moral v Manbor, da se pomnoži prii  g. Pascoli upanje na zmago nad Slovenci. A tokratt  se je dobri mož hudo vrezal, Slovenci srao dobili, kakor sem ravnokar izvedel, nad 250 glasov za našegaa  Pišeka in Krambergarja, a posilinemci so — pogoree¦li. No, je že pa6 tako na tem božjem svetu, da posiliineracem ne gre vse po sre&i! m Sv. Jakob v Slov. gor. Zalostno so peli naaŠi zvonovi dne 2. grudna ter naznanjali žalostno noovico, da nam je vzela smrt enega izmed najboljših uu<iov tukajŠnjega Izobraževalnega druStva, namrefi 200letnega mladenifia Miroslava Klemen6i5a, Pokojnik jjee  slovel zaradi svojega lepega vedenja, posebno pa koott  edcn izmed najboljših igralcev pri tukajSnjih društtvenih veselicah; vkljub svoji holezni ]e Se igral, inn  sicer tako izvrstno, da se je vse občinstvo 5udilo njee.govemu dovrSenemu nastopu. Kmalu potem se ga ]]ee  polotilo pljufeno vnetje; mnogo ]e trpol, toda Se medd  'boloznijo ni opustil branja druStvenih knjig. Dna 300..  unovembra mu je b>ela žena 9 svojo ostrokoso presekaa--  llaa nit življenja. Dragi mladenifti naSe lare! Mladi ppokojnik naj vam bo v prelep vzglod; Cg se bodemo ttaako ravnali, bodemo pač tudi enkrat laliko dali odggovor. \Pokojnikovim starišem in trem sestricam pa nnaSe isk.reno sožalje. — Sveti mu vefena luč! Marija Snežna na Velki. Na Ploderšnici je ddna 28. novembra urarl kmet Frajic NikL Ves razggret j.e pred nekaj d'nevi Šel v klet, spil kozarec mo&&ta ter se s tem tako hudo prehladil, d;a je na nassledkih vroCinsfce bolezni umrl. m Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 29. novembrra ]e bila poroka AvguŠtina DvorSak in Elizabete KKrajnc, vdove Pesel, Vrlo narodai in kršfeanski hiši vveliko sreče in božjega blagoslova! Na gostiji se je nnabralo za Slovensko Stražo 7 K 80 vin. m Sv. Trojica v Slov. gor. Trojigki posilinemcci se držijo za nosove. PriSakovali so, da bo moral uučitelj KlemenSiČ klefieplaziti pred njimi in prav lepo pprosjačiti za stanovanje. Hoteli so že, da bi moral ravno oditi od Sv. Trojice. No, ta bi bila lepa! VaSa mogofinost je preveS dvomljiva, gospodje, da "bi vi llahko pometali z nami, — Pobrigajte se raje raalo za razmere na pošti, VpraŠamo nadalje, ali smejo pismonoše agitirati v službi "'in raznašati ,,Stajerca", pa kar bi prav ponižno opozorili državnega pravdnika. — Opozarjamo nadalje, da mora vsaka posojilnica držati uradno tajnost in da mora biti pri dajanju posojil merodajno, ali je posojilo varno, ne pa, ali bodo dotičniki nemško volili, Tako postopanje je pravo ter zasluži zaupanje ljudstva, drugo pa ne, m Iz Slov. goric. Zadnji Sas nam prihajajo vedno pritožbe, da naši naročniki v področju trojiške poSte ne dobivajo nažega lista redno v roke, V nažem uredništvu sta se zglasila pred par dnevi dva narofinika, ki sta se pritožila, da manjka pogosto notranji del lista, na katerem so dopisi* Drugi se zopet pritožujejo, da dobivajo list neredno, še-le črez — par tednov. Ker ne moremo naravnost sumiti, iz kakšnega vzroka se dogajajo te nerednosti, bomo o tem vpraSali pri vi&ji poštni oblasti. MogoSe, da bo pomagalo. Omenimo, da upravništvo list vedno redno pošilja vsem naročnikom. m Sv. Anton v Slov. gor, ,,Sta]erc" dobi redkokrat kak dopis od Sv, Antona, pa Še takrat ne zna nic drugega, kot obrekovati ljudi in trositi laži. Tako /ned drugim tudi laže o Roisu, kmetu v Brengovi. Da bi se bil kedaj Rois silil za podna^elnika troiiške dosojilnice, dalje, da bi se bil Rois v Ptu]u hvalil, da ima naložen denar, je tudi laž, Kar se pa denarja samega tice, ga ima ,,8tajer6ev" dopisnik gotovo manj ko Rois. Nadalje piše dopisnik, da nima niti vinarja vloženega. Kako neumen je ta možicelj, se vidi iz tega, ker ne ve, da mora imeti tisti, ki ima volilno pravico, vsaj delež vložen. Kar se tiče posofila na tisoSake, se dosedaj posojila na tisočake niso dajala in tudi Rois tak.o velikega posojila ni potreboval. ,,Stajerc" naposled tudi laže, da se je Roisu s tovarišem na potu slabo godilo. Res pa je, da se jima ni nifi žalega zgodilo^ in obadva ostaneta, kakoršna sta bila, pa naj umazani ptujski list piše o njih, kar hoče. Pameten človek se tako za ,,Štajerca" ni6 ne zmeni. m Sv. Anton v Slov, gor, Kaj pa naSe Bralno društvo? Ob zadnjem obfenem zboru nam je obljubilo, da nas bo lahko sedaj vjšolskih prostorib. vefikrat razveselilo s kiako predstavo. No, zdaj pa zopet prihaja dolg zimski čas in gotovo bodo imeli naši mladeniSi in dekleta priiožnost, nastopiti. Antonjevčani smo ]& radi veseli. Torej na svidenje o Božifeu, m Iz St. Lovrenca nad Mariborom, iOkrajna cesta se že popravlja! Škarpa je tuintam že stesana, znižana, da bi se voda takoj iz ceste cedila. Še enkrat opozarjamo na tri cestne nedostatke: 1, škarpa je na mnogih krajih previsoka, je kakor jez, ki zadržuje vodo na cesti; 2. janie ob kolomijah so polne vode in blata; naj se veftkrat s trdira kamenjem zasujejo; 3. drevje ob cesti dela prevefi sence, zato povzrofia vlago in mužo; naj se poseka in spravi za drva. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Karl Baumgartner, mesar in k.rcmar, bi rad postal tržki župan..  Mogoče bode šlo, a za trg koristno ne bo. Ima predrage naftrte: popolnoma nemško Šolo, dragocen vodovod, politiftno zatiranje Slovencev. Samo nemška Šola je za naše kraje nepotrebna, ker imamo dvojezifino slovensko Šolo. Vodovod stane veliko denarja, kii  pa splošno primanikuje. Zatiranje Slovencev pa je nemogoče, ker so Slovenci feuječi in močni. Gospodaa  Michelitsch in Loschnig, ki vaju vsi spoStujemo kott  moža pravice, ne dajte se vjeti \i pol. zanjke Baumgartnerja in njegovih pomofinikov. m Iz Lehna pri Ribnici. Pozor! Tukaj iinainoo  slovensko Šolo. Nedavno jo pometal šolske peM šentlovrenški dimnikar Poglifi, V njegovih izkaznih bukvicah se navadno podpiše lastnik ali oskrbnik hiše,,  v kateri se ometa. Med raznimi podpisi LehnCanovv  se pa blišči velik pečat naše šole s to-le vsebino::  ,,Schulleitung Lehen". Kdo pa je naroGil samo-nemŠki pečat? Ali naj iz tega sklepamo, da so morda tudi Šolski zapiski vsi nemški. pospod SolsKi vodja najj  nam da odgovor pri prihodnjl seji krajnega Solskegaa  sveta. To zahteviamo mi lehenški, kmetje, dimnikarr  Poglifi pa naj pošlje svojo knjigo! m Izpod Velko. V narofije katoliške cerkve, katero je zapustil pred tremi leti, se je povrnil z ženoo  in otroci vred Ignac "VVeiland v Lonfiu, bivši tukajšnji prožni mojster. Cast mu! m St. Lenart v Slov. gor. Posojilnioa pri Sy..  Lenartu v Slov. gor. bo letos radi sestavljanja letnihh  računov prekiuila uradovanje že dne 17. decembraa  11911 ter bo iraela po Novem letu svo} prvi tiradni ddan Še-!o v petek, dne 5. januarja 1912, 1248. m Št. lij v *lov. gnr. V nedeljo dne 17. dec. po Tečernicab boddoo naša vrla dekleta t Slov. Domu" predstavljale igro: nNa Marijinem • ssrrcu". D-mačini ia soged:e, pridite tsi'! m S*lr.ica ob Muri. V nedeljo, dne 10. dec. prule k nam nai ddrržaTni in deželni poslanee Ivan Roškar, da nam poroča o svojem delovvaanju Shod so bo vršil ob pol 3. uri pnp. y gostilni g. 8. Schmida. PPridito vsi pelničani, Cirberžani, ter bhžnji m daljni sosedje. Ptnjski okraj. p Ptuj. V ptujskem okraju je kuga-slinovka poppolnoma prenehala. Radi tega je dovoljen zopet prost ppromet z živino. Cakali smo itak dovolj dolgo. Sedaj ppa pazimo, da se slinovka zopet na novo ne zanese vi nnaše kraje.^^ p PtuJ. Bil sem navzo5 na marsikaterem Mikllavževem večeru, a kaj tako mičnega, kak.or dne 2. ddecembra, pa že dolgo nisem videl, Nastop otrofii&ev jje bil res lep, Cestitamo lahko v imenu vsega navzoččega občinstva malira umetnikom in umetnicam, p Sv. Tomaž pri Ormožii. Žalostno vest je naznanil zvon v savski kapelici dne 27, novembra ob 3. uri popoldne ter vabil občane za rešitev Toplakove hiše, ki je bila v plamenu. Ogenj, o katerem se ne ve, kako se je zanetil, se je tako naglo Siril, da ni bilo mogoSe 6esa rešiti. Razun pluga, s katerim je bil gospodar na njivi, je pogorelo vse z gospodarskjm orodjem vred. Predno je bilo polnoSi, , ni imel ubogi, zadolženi nesrečnež drugega, J^.kor kup žarefiega pepela. Zavarovalnina ]e zelo majllna. Za svinjske hleve stesan les so rau tesarji par dni preje zložili v uto; tudi to je zdaj pepel. Žalostno je bilo videti, ko so prinesli z božjo pomofijo, na blazini iz plamena že dolgo 6asa bolno gospodinjo, Toplakovo pridno ženo, Kdor čuti žalost in grozno nesrego s svojim b.ližnjim, naj stegne svojo darežljivo roko nad ponesrečenim Antonom Toplak, posestnikom v Savcifr, pošta Sv.Tomaž pri Ormožu. Za vsak dar se že naprej izreka:. Bog plati! p Obrež pri Središ<5u. Shod S. K. Z., ki se je vršil v nedeljo, dne 3, decembra, v gostilni g. Mar5ec v Obrežu, se je kljub vsem liberalnim spletkarijam in nepoštenostira, s katerimi se je hotelo preprečiti shod, izborno obnesel. Udeležilo se je shoda nad 200 zborovalcev iz Obreža, Salovec, Sv, Bolfenka in SredišŽa, Predsedoval je shodu kmet M, Kuinst iz Salovec. Prvi je govoril naš rojak, vlfi. gospod I.. Ozmec. Najprej je omenil, kako je žalostno, da je njemu kot domaSinu v njegovi rojstni vasi gostilnifear g.: Rakuša zadnji hip odpovedal svoje prostore in hotel tako zabraniti shod, Potera je obširno govoril o jezikovnih in gospodarskih krivicah, ki nam jih zadaja nemSka večina v štajerskem deželnem zboril in dokazal s številkami, da imamo Slovenci pravico pla>6evati deželne doklade, koristi od dežele pa dobivajo le Nemci, Za meščansk.e šole izcla dežela letno 106.000 kron, od katerih nimamo Slovenci nobenih koristi.. Zahteva se delitev deželnega Solskega sveta. Nova deželna bolnišnica se zida že 10 let, proraSunjena je bila na 5 do 8 nailijonov kron, stala pa bo gotovo do 30 milijonov. Zopet nam pretijo novi davki, Nemci bo do delali dolgove, in mi Slovenci naj bi jih mirna plaeevali?! Nato nastopi naŠ državni poslanec gosp, M. BrenčiČ. Spominja se volilnega boja, zahvaljuje se volilcem, ki so v tako hudem boju, kakor je bil ravno pri nas, stali zvesto in pogumno na strani S, K. Z. in jih bodri naprej v boj zoper naše verske in kmečke sovražnike, Potem poroSa obširno o svojem delovanju v državnem zboru, oziroma odsekih, našteva razne nujne predloge, ki jih je stavil s svojimi tovariši v korist svojih volilcev. Razprava o draginji je vzela mnogo Sasa v državnera zboru, vendar se pa ni odpravila, ker iščejo socialni demokratje vzrok draginje tam, kjer ga ni, namreč pri kmetih. Nadalje govori o slabih razmerah pri sodnijah; nam Slovencem naj se dajt slovenski sodniki. Stevilo uradnikov naj se zniža. Dovoli naj se davek na Šampanjec ia avtomobile.. Končno priporoča boj slabemu časopisju, posebno hinavski ,,Slogi", ker do sloge bomo prišli le takrat, ko ne bo več liberalnih listov med našim ljudstvom. Predno zaključi shod, predlaga predsednik zaupnico poslancem S. K. Z., ki je bila enoglasno sprejeta. Shod se je vršil v popolnem redu in konfini uspeh shoda je bil ta, da se ie osnoval krajevni odbor S, K. Z. ,,Slov. Narod" se posmiha posl, Ozniecu in BrenčiSu, češ, da nista Imela shoda v narodni gostilni. Kako narodna je Venigerholčeva hiša, kjer so zborovali liberalci, dokazuje dr, Venigerholz, ki je vodja Nemcev in nemškutarjev v St,. Ilju. Torej le pametni bodite, središki liberalci! p Središfie. Naši središki liberalci so bili pretekli teden kakor obsedeni. Napovedan Brenfiičev shod pri Venigerholcu jim ni Sel v glavo. Ve6 dni se )& trudila neka znana oseba, ld je dobila pri volitvah v deželni zbor brco, da je dobila podpis g. Venigerholca na svojo, slcer s spremenjeno pisavo spisano odpovedno pismo. Gospodje, s tem, da ste onemogočili shod pri g. Venigerholcu, ste jasno pokazali, da se bojite resnico in pravice. Ljudstvu ste hoteli zamag.iti ugesa in zavezati oči, tako zaslepljene reveže vlečete & silo s seboj v liberalno mlakužo, Potem si pa Še upate govoriti o ,,klerikalniH backih". Za danes dovolj, ako bo potrebno, se &e vidimo. Zdravi! p Velik« Nedeljt. Okrožni zadražni shod se »rfi t nedeljo, ds17. t. m. ob S. nri popoldne t posf jilniških progtorih pri Veliki N» delji. Predara g. nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Vabijo b« vsi sar drugarji, da se ihoda adeležijo. Slovenjgraški okraj s Slov. Gi-adec. V Slov. Gra«Jcu sta dve šoli, dekliška in mestna, ki se kaj rada imenuje ,,nemška", i« ne zastonj, saj je tu u6ni jezik nemSki. Mi bi ne iraeli nifi proti temu, če so si slovenjegraški Neinci za svojo deco sezidali nemško šolo, čudno je le to, da obiskuje to šolo nad polovieo slovenskib otrok iz okolice. Le pojdi pred šolo proti Št. Martinu, Starem trgu ali Pamečam, pa boS srečal celo procesijo otrok, ki te ali ni6 ali pa nemško pozdravijo, takoj jih spoznaS, da hodijo v nemško Šolo. Kdo pa Je temu kriv? Seveda v prvi vrsti nespametni in brezvestni stariši, ki prodajo svoje otroke za par cunj, ki jih le-ti ¦dobijo o Božiču za darila v nemški šoli; so zopet stariši, ki so tako nespametni, pa mislijo, če se otrok nauči blebetati par nemških. besed, da ga bo že to edino osrecilo, da mu bo že radi tega ves svet odprt, če ostane drugače tudi največji butec. Ker pa manjka tera starišem navadno pravega spoznanja, naj bi drugi za to skrbeli, da jih poučijo. V prvi vrsti iraajo dušni pastirji itd. dolžnost, saj so te izgubljene ovce iudi niim v varstvo izrocene. Kaj bo iz teh otrok brez povoljne verske izobrazbe? V šoli, kjer se vse nemški uče, se ne bodo nikoli naučili dosti kršftanskega nauka. Otroci, ki bodo izšli iz te šole, bodo enkrat njiiiovi najslabši farani, štajercijanci bodo, ki so pa navadno najslabši kristjani. Tudi gg. učitelji naj bi kratkovidne stariše pouftili, kako pogubno je za njih otroke, če zahajajo v nemSko Solo, Bilo bi pač žalostno, naravnost izdajalsko, kobigosp, uftitelj rekel: Naj gredo le otroci v nemško šolo, pa se meni ni treba ž njimi jeziti. Pa tudi drugi vplivni možje v občini naj pri svojih sosedih in znancih zastavijo pametno besodo, da odvrnejo to sramoto od svoje občino. Vsem »arodnjakom pa, zlasti premožnejšim, bi to-le tiho povodali na uho: Ne imejte narodnosti le na jeziku, ampak jo tudi v dejanju pokažite. Darujte kaj za uboge oiroke v svoji občini, da ne bo treba njiti stariSem jih prodajati za Šulferajnske groše. Ob priliki pOroSamo o tem še nekaj ve8. MogoSe izvemo do tedaj tudi imena tistih starišev, katerim so nemški groSi ljubši, kot blagor njihovih otrok. — Okoliški kmet. s V Vuzenici so otvorili minoli ponedeljek nepotrebno ponemčevalnico z 39 otroci. Ze prvi dan so pokazali ti otroci zapeljanih starišev,' ko so se drli mimo stare šole, ki jim je izkazala že toliko' dobrot, kaj da se bodo v novi naučili. Slavno c. kr.ookrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu opozarjamo, da se vrši pouk nemške Me v gostilni, Kedaj se je vršila kolavdacija za te prostore? Nam ni znano, morda bode o tem kaj veft vedelo c. kr. okrajno glavarstvo. Brezno. ObSinski most 6ez Dravo .(dolg približno 120 metrov, stane okoli 140.000 K; delo tovarn Kiippers in "VVagner v Gradcu) je dogotovljen, oblastveno preskuSan in prometu otvorjen. Zadnji zanet na mostu je pritrdil posestnik Andrej Vezovnik, po domače Rižnik, ki je bil med delom velik dobrotnik delavcev. ,,Spo<JnjiK brod je prenehal, ,,zgornji" Še ostane. Državna cesta med vasjo in postajo je na dveh krajih že popravljena, a na tretiem se bo uravnala prihodnje leto. Pri obojnem delu je bilo par nesrefe, pa le manjŠih, smrtnih ne. s Dravska dolina. Železniški uradniki na postajah koroške železnice se še vedno sklicujejo na nek svoj višji odlok, da mora le nemško biti zapisai) kraj, kamor kdo pošlje blago, fie§, da uradniki ne morojo vedeti slovenskih imen (ubogi Poborec pa naj jiji ve!). Lepo prosimo, v tej zadevi dobro izvežbanega g. dr. Benkovifia, naj dožene, 6e res obstoji za k.oroško progo taka določba, in 6e jo imajo, naj jo, kakor druge železniške določbe, prilepijo javno na svoje stene po kolodvorih, da se bbmo ne plačani, ampak le plačujoči hribovci, mesto plačanih gospodov začeli učiti nemških skovank, s Kemšnlk. Se ni ravno dolgo, kar smo premišljevali na vernih duš dan usodo naših dragih' rajnih, pa že zopet se je oglasila v naši sredini neusmiljena bela žena in nam ugrabila mladeniča Simona Hebl ravno v cvetu njegovega življenja. Bil je naš rajni Sima v vsakem oziru vz^leden mladenič, vee let zvest ud Marijine družbe in res vreden, da ga tudi po srarti ne pozabimo. Že več let ga je mučila želodčna bolozen, katero se je mislil na ta način iznebiti, da je šel v Gradec v bolnišnico, pa žalibog prepozno, kmalu po operaciji je uinrl. Nismo ga mogli sicer spremIjati k zadnjemu pocitku, ker je bil pokopan v Gradcu; zatorej smo napravili v domači cerlaici malo slovcsnost v spomin in v pomoČ blagemu Simonu. Prav k obilnemu številu so se zbrali fantje in dekleta naSo Marijine družbe okrog Črno ovite Marijine zastave pretefceni fietrtek, dne 23. t. m. k službi božji, Res ganljivo in Hvale vredno je bilo tudi to, da so skorai vsi_ udjo Marijine družbe pristopili k svetemu obhajilu in ga darovali duši rajnGga. Po odpetem ,,libera" so imcli pri tumbi tudi 6. g. župnik ganljiv nagovor na Marijino družbo, v katerGm so v prisrčnih bGscdah povdarjali, kako jo ravno raini Simon zvcsto izpolnJGval dolžnosti do Boga, do bližnjega in do samega sebc. Stavili so ga za vzgled vscm družbcnikora in jih opominjali, kako morajo slediti stopinjam Simona, ako UočGJO enkrat postati kršfianski gospod-.irji in gospodinje. Posebno pa so Sg povdarjali na rajnem Simonu njegovo zvesto izpolnjGvanje f-etrtG božje zapovedi: Spoštuj očeta in mator! Ta zapoved jg bila rajuemu nad vse sveta, ni sicer projel plafiila za zvcsto izpoljiJGvanjG te zapovedi na tom svetu: da bodc dolgo živel in da mu bode dobro na zGmlji! Gotovo pa ljubi Bog ni pozabil na placTilo na onGm svetu. Ginliive besede, pri katerih so bile ofii vseh rosne, so pa- dale gotovo tudi na rodovitoa tla in bodo> efvrodile obflen sad pri na^ mladini. S to raalo sloves-nostjo sopa pokazali naši vrli mladeniči in deklcta, da jim je bil rajni Simon blag sotovariš, zato mu boeti zemljica lahka, feprav ne domafia! s Na Muti prirode dne '0. t. m. ob pol troh popaldne v poslopju slov. šole otroSko veselico, katere čisti dohiček je namenj?o sloveDskim šolarjem. Otroci pojejo, deftlamujejo in uprizore zanimiTo otr ško igricn. Nazadnje nastp sv. Miklavža, ki obdaruje otroke Sta riši in vsi prijfiMji sluvenske mladine, ne zamudite te p?ireditve! s Muts. V nedeljo, dne 17 dfecembra po drugem opravilu ima g. drž. in dež. posisaec dr. K. VerstoTŠek zbor vanje v »1'ivenski šoli. Kmetje iz colega marnhertkega okraja udeležite se tega sfioda, da slišite enkrat poiMČilo o slclovanju svojs^a poslani-a. Konjiški okraj. k Konjice.. Našokraj vedno napredujie- v narodnera oziru. Skoraj vse obžine so v rokah slovenskih kmetov. Posebno pa veseli konjiSke rodoliube, da so Žiče zopet naše. Živio! k Spitalič. Na potu k poroki jg bil dne 27. nov. zadGt od kapi ženin Jakob Kukovič. Lg s težavo so ga z drganjem spravili k sebi, Nevesta se ni lofeila od njega, dokler ni okreval. k Spitalič. Spitalčani se veselimo in cestitamo bojevitim sosednjim ZiCanora na krasni zmagi pri občinskih volitvah. Cim hujša je bila borba, tom sijajncj§a je zmaga. Ob tlch leži torej poražena Cufikova liberalno-Štaiercijanska stranka. Naj poSiva v miru! Želimo le Še, da v kratkem izginejo vst sledovi nGmŠkutarijG. V sotcski zelo pafiijo narodno lice Zifi napisi, kakor I. M. Stein Preher. Ali ni lepši drugi: I. K., kamenar? k Spitallč. Naša Sola je ena najlepših v celem konjiškem okraju. Toda manjka ji pitne vodc, Voda iz šolskGga studenca ni vžitna, Je sinrdljiva. Otroci morajo leto in zimo nositi in piti od drugod vodo, ki tudi ne odgovarja zdravstvenim naredbam. Soli zdravo pitno vodo! Celjski okraj. c Celje. NGzaupnica nemSkih državnih uradnikov poslancu dr. Benkovifiu. Dne 1. t. ni. so zborovali ncmški državni uradniki v Celju; kakor se b«ro v fcasopisih, ropotali so zoper poslanca dr. Benkoviča in Siovenski klub v državnem zboru sploh ter končno sklenili, izrcči svoje ogorčenje poslancu dr. Bcnkoviču, ker v državnera zboru drži s strankp, ki ne ustrcže kar mcni nič tebi ni6 prGtiranim zahtevam nemškega državnega uradništva. Zborovanje so priredili iako, da dr. Bonkovifiu ni bilo mogo&e, sg ga udelGŽiti, Privo&čimo nemškim uradnikom njihovo veselje, izrGkati nezaupanje našim poslancem; tem ne Skoduje, c St. JurijS ob južni železnici, OkoliŠka požarna bramba se jg v nGdGljo, dne 3, dGcembra na občnera zboru ojačila ter sg obeta lcp naprodek tGga potrebnega društva. Odbor \e sestavljen iz zanesljivih in požtvovalnih1 mož, vodstvo je v spretnih rokah, moŠtvo obstoji iz čilih mladenifiev. Upamo, da se obfeina scdaj brizgalnG usmili, katera je postala, kakor smo že povedali in vsakdo ve, vsled zanikernosti nckaterih, ki se pa zdaj delajo lope, nerabna, — Župana Pisaneca napadajo radi slabe cestG in razsvGtljave v trgu. Dopisnik ,,,Nar. Lista", primi za laso ono, ki so ti bližje, ki noSejo denarne skupnosti trga z Bezovjem. G. župan vam iz obfeinske blagajne ne smc pokjivati vseh teh stroSkov, |doklGr imatG vi svojo tržko blagajno, v to ne privolimo davkoplačevalci.. Ali ste g. župana kaj vprašali tedaj, ko ste pobrali po trgu svetilkG in jih spravljali k Cestnemu Jožeku na Ciril-MGtodovo slavnost? Tja sg že spravijo, ali nazaj jih počasi devljetc. Kolikor jih je pa žg našlo zopct svoje niGsto, se držc nekatere žg tako klavcrno nagnjonG v stran, kak.or bi hotelG povedati, da tudi liberalci tisto no5 s\"ojih težkih glav niso bili kos dolgo po konci držati. c Gradlše. Naš somišljenik Miha Bikovgck je dne 2. dccGmbra naŠGl prl svojein vinogradu v Stražaji pri Dramljah popolnoma zrele jagode. PaS redka prikazen v pozni jeseni. c Sv. Ema. Letina pri Sv. Emi je bila letos izvanredno slaba; kar sg tiGe travnikov in njiv, pa tudi v vinogradih sg je polovico manj natrgalo, kakor je poprej kazalo. Dobrota vina jg p.aS nenavadna,. kakoršno že dolgo ni bilo. PričakujGmo torej lctos vinskih kupcev iz tujih krajev, katerim še ni znana dobrota vina, katero rastc okoli Sv. Eme in Sv. Urbana. Ccravno so bližnji vinotržci jemali žc od nckdaj vrcdnost domačega vina zavoljo svojega trgovanja, da ne bi prišli drugi kupci in jim vino prevzeli, ali ceno podražili njim na škodo,. Pridite torej kupci iz raznih krr.jev ter se sami DreprifiajtG o dobroti Šentemskoga vina. Ako se Gnkrat prepriBate, ostanete gotovo vedno naSi odjemalci. c Polzela. NaSe srborite liberalce, katerih edini bog je ,,Narodni List", vprašamo za danes samo sledGče: Koliko poštnega denarja je pa smcla neka h6i zmakniti, da so ji prisodili 15 meseccv riCeta? Zakaj hocetG ,,duhovit" sad Gne izmed vaSih obesiti naši obfiini jia vrat? Kaj pripoveduje ŠeneŠki gozd od ene vaše lepotice in n.|eno izgubljcno pismo? Zakaj pravi Gna izmed vaših, da se je nalezla od svojcga gospodarja nekc posebne bolezni? V kakšncm sprcmstvu pa jg vandral na Tarolsko neki naŠ lant, ki si jo pridobil nekje blizu v Savinjski dolini svojo slavo? Na kak nafiin si ,,pridobijo" vaSi sinovi kot trgovski ucenci lepe tolarje, zakaj pisarijo domov: ,,Pi- Šite mi, da st© mi poslali denar ža obleko", zakaj izginjajo zlate uro itd. — Mi n© pripomnimo za, da^ nes k temu nič vgŁ, progovor pa pravi: ^Gliha vkup Strilia"r in JCakŠea les, takšen klin", c Iz Kota. Pred kratkim sgdi se vozil po savinjski železnici skupaj s človGkom, ki je zabavljal čez vse, kar misli in 6uti katoliško. Ko je nanesel pogovor na dr. Koro&ca, sg jg zopet začel jeziti, zakaj je on naŠ poslanec. Jaz sem mu rokel, da prGjšnji naš poslanec ni nič storil za nasT pa mi je dejal: Nič r.i naredil, pa hmGljar je bil. Kor sGm jaz trdil, da bmelj žg itak znamo obdclovati broz g, Roblcka in dr. K ro§ca, nii j'e zopet. rekel, da. le na hmeljske cene misli, Na vpraSanjG, 5e so nmeljske cene s savinjskim poslancem kaj v zvezi, je odgovoril, da je to vse od poslanca odvisno. Jaz sicer tega nikdar niscm vcrjGl tor nG bom verjel in tudi scdaj iig vGrjaracm, toda iz stališča liberalne modrosti in v smislu liboralcGv kličem: H\ala Bogu, da Imamo di\ KoroŠca za poslanca! Zakaj ko jg bil dr. KoroŠec izvoljen, je bil limelj po 8 kron, ko pa je bil Roblek izbran za poslanca, jg bil hmelj po 8 grošev. c Braslovče. Nekemu možu iz Topovelj svGtujGmo, naj posvari svojega sinftka, da ne bo izzival ljudi s svojira ,,H6il"; saj se mu ne ozdravi niti na njegov ,rGuten Tag", kakor se je zgodilo eno minolili nedelj, Mi namrcfi vemo, da je ta lant eden najslabših učoncev, kar jih obiskuje in hodi v nekdanji Jclenov ilev, oziroma v sedanjo Sullerajnsko šolo, toda za izzivanje pošienih ljudi jg takSna stvarca najbolj pripravna. Ob drugi priložnosti bomo natanfineje govorili. c Smartno na Paki. Občinski odbor v Smartnem na Paki jg Imenoval vlS, g. Jožefa Musija, kap-^lana v Sraartnem, ter g. Martina Pirtošeka, 161etne-ga župana te obfeine, Castnim obfianom. Dne 11. nov. je polno'šte\ilni oMinski odbor imGnovaaiima podGliL1 tozadevne diplome. Pri tej priložnostl je vl6. g. Josip. Musi daroval občini 100 K za razne blago naraene^ c Gornjegi'ajskl okraj. Zaradi dolgov okrajnega zastopa se nekdo v nNar. Listu" izgovarja, če&,. da jg cesta klerikalnih občin Ljubno, Luče, Soleava kriva, da se Je okrajni zastop zadolžil in napravil toliko dolga. No, to je stari, obrabljeni ,,flašter'., ki; pa ne vlcče več! V pojasnilo to-le: Ccsta Ljubno;. Lu6g, Solčava je bila prora&unjena na 108.000, refiem na ensto osem tisoč kron. Ce bi se bilo to dela,- \t~ročilo kakšnemu podjetniku, bi se šlo za to svoto ali k veSjGmu za 1000 kfon ve6, NaSi naprednjaki so pa hoteli delati cesto v lastni režiji, akoravno so imeli v tem oziru žg slabe skušnje, in so to progo v lastnii režiji res srGčno ali nesrečno dodelali za svoto 260 tiso5 kron, reci dvestošestdeset tisoe kron. Kako-se w mogel proračun za tako ogromno svoto prekoraSiti,. nc bomo prGiskovali. Omeni naj se le, da je dobil nek gornjegrajski odbornik 7000 K za les za priranče, ko1g itd., ki ga je vozil z Gornjega Grada na lo progo; tedaj les je vozil v kraj, kjcr jg dosti dobrega in cg^ nejšega lesa! Torej ni ccsta Ljubno, Lučg, Solčava kriva lega ogromnega dolga po 300.000 K, ampak liberalno gospodarstvo. Cesta je stala 200.000 K, nekaj podporG jg okraj žg dobil! Tedaj od kod ta ogromiii dolg 300,000 K ? G, TurnŠeka ml, dotifeni liberalni dcv pisnik opozarja na 4, božjo zapoved? Mi bi pjsiporočali libGralcem neko drugo božjo zapoved. c Luče. Tukaj se je obesil 14 let star lant Fr. Sinica. Služil jg za pastirja pri kmGtu Simonu Petck, p. d. Sadol&ak. Iz Sale si ]e napravil na nek, g.e no en meter visok drog pas, in sg je obojsil. Zravcn sta bila 7 let staro dckle in 3 lGta star fant, ki; ski ga zelo prosila, naj tega ne stori. Starjgi, dajt& ve5 nauka svojim otrokora, da se no bodo dogajale take nesreSG. c Solčava. Letošnjo jesen smo zag&li staAiti šolo in delo pod vodstvom gosp. Grcgorja Plesnika dobro naprcdujG. Žalostno }e le dejstvo, da bodo morali stroške iz veftine trpeti kmotJG, posGbno, ker so največji davkoplaČGvalci najbolj oddaljeni od vasi, zažoljene koristi pa ne bodo vlckli od nje radi slabih potov, oddaljcnosti in snežnih plazov, Rabili jo bodo najbolj vaMani, ki bi sg pa tuintam nad marsicein radi izpodtikali. Pa, četudi ni bilo doscdaj Šole, ni treba misliti, da smo vsi anallabeti, ampak v vcfiiih občinah nimajo naročGnih toliko političnih in gospodarskih časnikov, Mohorjevih knjig in drugega b&rU la, kakor pri nas. Letošnjo leto so tudi merili pre-potrebno cesto v Logarsko dolino. Pa Bog vg, kedaj bo Še prišlo do dela? Cesta bi se izplaSala že zaradi turistov in tujcGV, Kaj bi pa koristila domačinom, posebno, 6e bi bila zveza s Koroško, vg le ta, ki pozna razmerG. — Volika škoda je hikajSnjim živmorejoem zaprtje sejmov, posebno na KoroSkem, dasi v fari še ni slinovkG. c Iliraske toplice. V torek, dne 28. novembra ob 4. uri popoldno se je pri skladanju železniških tračnic zgodila tukaj velika nesrefia, Zlomila se jg namreč podlaga, na kateri so bile naložone traftnice. Na njili so pa stali Stirje delavci, ki jib ie potegnilo s seboj. Bila sta dva brata Repina in dva Cepuša. Edcn odi teli ima zmeCkano nogo. Drugi so manj pc>škodovani. To je žg letos druga nesreča tukaj. Krive nesroč so pa slabe p-odlage. c Jurldošter. NaŠa velika politifina oboina se je razdelila; iz nje se je porodila nova obftina Sv. Lenart nart Laškim, in v naSi stari občini je ostalo ge 2400 duS, Težka jg Io8itev, Dolgo smo delali sk.iipno po geslu svitloga vladaria: Virihus unitis — z združenimi mofimi. Naj bi se izvajalo to lopo geslo tudi v novi občini, kar ji bo le v korist. Naša pbMrm je v dobrem stanju, zakaj ob loftitvi jo bila v stnmi, znižati občinske doklado z.a 20%, ])rihodnio leto };a