r— N«jv«2ji v ZdruleniK državah i Ve*>a za *ae leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zrn Ne« York ceio leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i □ i GLAS NARODA list : slovenskih idelavcerv Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 #"" "TJiirr '"- - ■ "-ar—^ sss __ - — —----- - j HO. 41. — fiTEV. 41. Entered a« Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Ocngrui of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEB RUARY 18, 1933. — SOBOTA, 18. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL LIGA NARODOV JE OSTRO OBSODILA JAPONSKO Avstrija mora uničiti orožje ODBOR DEVETNAJSTIH V ŽENEVI JE OZNAČIL DRŽAVO MANČUKUO KOT NAVADNO POLITIČNO IGRAČO Odbor Lige narodov je po radio sporočil vsemu svetu svoje sUtlišče glede nove mandžurske države. Mandžurija je kitajaka last in zato je potrebno, da Japonska odpokliče svoje vojaštvo. — Predno bo Japonska izstopila iz Lige, se morajo ministri posvetovati s cesarjem. 2E.NEVA. S vica, 17. Ub ruarja. — Liga narodov je obsodila Japonsko, ker ni predložila mandžurske-ga spora svetu Društva narodov in je odločila, da japonskega vojaškega nastopa v Mandžuriji ne more smatrati za samoobrambo. Ligino stališče je bilo pojasnjeno v poročilu li-ginega odbora, ki je proučeval spor med Kitajsko in Japonsko. Odbor je predložil svetu Lige narodov svoje poročilo, ki je bilo takoj objavljeno in tudi naznanjeno po radiju celemu svetu. Poročilo označuje Mančukuo "politično igračo" Japonske. "Vse vladne in politične moči države Mančukuo se nahajajo v rokah japonskih uradnikov in svetovalcev/* se glasi v poročilu. "Velika množina prebivalstva ne podpira vlade ter jo smatra za orodje Japonske." Poročilo dalje zatrjuje, da ste bili obe stranki krivi napetosti pred 18. septembrom, 1931, ko so Japonci zavzeli Mukden, toda Kitajska nikakor nij odgovorna za dogodke po 1 8. septembru, 1931. Liga narodov prizna Kitajski pravico, da je bila opravičena po japonskem vpadu v Mandžurijo boj kotirati japonsko blago. Za poravnavo tega spora priporoča Liga narodov med drugim sledeče: Vst anovo vlade v Mandžuriji pod pokroviteljstvom Kitajske. Odpoklic japonskih čet iz železniškega okrožja, kakor bi določila pogodba. Liga narodov priporoča vsem svojim članicam in nečlanfeam, da ne priznajo Mančukuo države. Pogodba Lige se mora strogo držati, kakor tudi protivojna Briand-Kelloggova pogodba in pogodba devetih držav, kakor tudi sklep sveta Lipe narodov z dne I 1. marca, 1 932. V prvem delu svojega poročila zahteva Liga, da morajo v poravnavi biti vsebovane mirovne pogodbe in se morajo strinjati z desetimi načeli, ki so vsebovana v devetem členu Lyttonovega poročila glede Mandžurije. Liga narodov priznava Mandžurijo Kitajski in zahteva, da Japonska umakne svoje čete iz Mandžurije. Po zahtevi Lige jiaj bo vstanovljena avtonomna država pod pokroviteljstvom Kitajske z zajamčeno pravico za japonsko prebivalstvo. Ako Kitajska in Japonska sprejmeta ligino poročilo, bo takoj sestavljen odbor, ki bo vodil pogajanja med obema državama. Povabljene bodo Združene države in Rusija da sprejmete sedež v tem odboru. 7X)KIO, Japonska, 1 7. februarja. —Japonski ka-bi net na svoji včerajšnji seji še ni odločil, ako vsled-poročila Lige narodov Japonska izstopi iz Lige. Seja je trajala tri ure za zaprtimi vrati. Zunanji minister grof Učida je rekel, da se hoče še enkrat posvetovati s cesarjem Hirohito, predno sklene kabinet konečno odločitev glede Lige narodov. Vojni minister general Sadao Araki je rekel, da za Japonsko ne preostane nič drugega, kot da izstopi iz Lige narodov. "Naše odločitve, da se polastimo BANKE BODO MORALE POSLOVATI Nekatere banke so nasprotne moratoriju. — Zagrozile so, da po prazniku ne bodo poslovale. Lansing, Mich., 17. februarju. hil poslan v poslansko zbornico, ki bo o tem sklepala v pondeljek. Moratorij bo končan febr. in .je bil razglašen zaradi tega, da se reši Detroit I'nion (iiiardiau Trust Company, ker je bila nevarnost, da z njenim propadom pade ves finaieni sistem države Michigan. ZANGARA JE DUŠEVNO ZDRAV ___________________* Atentatorja bodo zagovarjali trije zagovorniki. Franklin D. Roosevelt v New Yorku. — Cermak se bolje počuti. Včeraj je dospel v Xew York bodoči pretlsednik Franklin D. Roosevelt. Stražilo ga je nad tiso«" policistov in detekti vov. Da si ni bila ura yjegovega prihoda | vnaprej naznanjena, se ie zbrala na postaji ogromna množica I j ud i j ki so .ga navdušeno pozdravljali. Iz Miami poročajo, da se je ra-iijencem obrnilo n:» bolje, ("ikaški župan Cermak pravi, da čuti bolečine edinole. če globoko zasope. Atentalor Zangara je bil včeraj priveden pred kriminalno sodišče. Sodni.;ska dvorana je bila polila občinstva; ljudje so s<» niir-j no zadržali. Sodišče je dalo obtožencu na j.razpolago tri odlične odvetnike. ! Kden med njimi, Alfred A. Raia. govori tudi italijansko. Odvetniki izjavljajo. 7 mrtvih bolivijskih vojakov. Paragvajci imajo samo dva mrtva in pet ranjenih. liolivijska artilerija je tudi pričela s streljanjem pri trdnjavi Saavedra in okoli trdnjav Cora les in Ilerrera. ROPARSKI VODITELJ USTRELJEN Mexico City, Mehika, 17. febr. Vojaki so aretirali banditskega voditelja Antonia iialinda. ki je že več mesecev strahova! vso o-kolico. Ko je skušal pobegniti, so ga ustrelili. SMRT LONDONSKEGA ŽURNALISTA London, Anglija, 17. febr. — Tukaj je umrl znani žurnalist in izdajatelj časopisov Sir Robert Donald. Star je bil dvainsedemde-set let. TEDEN DNI POD RAZVALINAMI Nenkirchen, Porenje, 17. febr. Moštvo, ki preiskuje razvaline, nastale vsled eksplozije velikega plinskega tanka, je našlo v neki "kleti težko poškodovano žensko. Bila je tako oslabela, da ni mogla govoriti. Berlin, Nemčija, 17. februarja. ,Xemški monarhisti. 24 prejšnjih nemških knezov in vsi oni. ki še žele imeti nemško cesarstvo, čakajo in iposlušajo. Njihova ušesa so odprta na glasove iz volit vene kampanje v nestrpnem upanju, tla bodo pri volitvah odnesli zmago Hitlerjevi fašisti. lIu:»enber«rovi naetjonn list i in Seldte-jevi "jekleri čelada rji". Novi državni /.bor pod vodstvom t«' zveze ho razveselil nasprotnike nemške republiki*. Republika, ki j«* bila posta vije- ' na v Weimarjti ni v štirinajstih letih svojega obstoja imela mno-J go sreče. Zašla je v veliko finanč-j no kri/A), vsled eesar so tudi 11 j**- ^ ni prijatelji sanjali o boljših časih pod cesarsko vlado. Poznani zagovornik monarhije dr. Friedrieh Kverling je na neko tozadevno vprašanje pred krat-1 kim odgovoril : — Ako bi bile .splošne tajne vo litve ibi bila velika večina za ce sarstvo. Tn Filip St-heidemanti, ki je le- ; ta 1018 razglasil nemško republiko. je na vprašanje nekega francoskega časnikarja, ako bi mnogo \e111cev zastavilo svoje življe-1 nje. da bi preprečili obnovitev cesarstva, odgovoril: — Zelo dvomim. Iz Doorna stalno prihajajo za-gotovila bivšega kajzerja, da se ne vrne prej v Nemčijo, dokler ga narod ne pokliče. Nemški bivši prestolonaslednik prine Friedrieh Wilhelm je vedno pripravljen prevzeti krmilo vlade. Bavarski prestolonaslednik prine Rupreht se vedno kaže na javnih shodili v uniformi generala in je med ljudstvom zelo priljubljen. WuerttemberSki vojvoda Albreht živi mirno na svojem velikem posestvu in čaka na "klie naroda". Saški prestolonaslednik prine Jurij je postal jezuitski duhov-nik in in* pride več v p »štev. Njegov brat princ Friedrieh Christian pa nima 11 i kak? zveze z narodom in tudi saški narod ne mara kraljeve rodovine, ker se je njegov oče -po telefonu odpovedal saškemu prestolu. Nemških prince v je dovolj, kajti vsaka nemška država'je imela kralja, vojvodo ali kneza. In vsi čakajo na "klic naroda*'. RIM. Italija. I 7. februarja. — "Giornale d' Italia" je objavil danes besedilo note, ki sta jo poslali Anglija in Francija avstrijski vladi. Nota ima značaj ultimata. Francija in Anglija zahtevata, da ee mora Avstrija v teku štirinajstih dni iznebiti o-rožja, ki je bilo vtihotapljeno iz Italije. — Dobava orožja ni v soglasju z določbami pogodbe, sklenjene v St. Germain. provinci je Džehol, še nismo opustili/* je rekel general Araki. Glavni japonski delegat Yusoke Matsuoka je brzojavko priporočal vladi, da Japonska takoj izstopi iz Lige. IZ JUGOSLAVIJE BODO IZGNALI JEZUITE Beograd, Jugoslavija, 17. febr. Danes ho vložilo v skupščini pet-in pet deset poslancev predlog, naj vlada izžene jezuite iz dežele. Ako bo predloga .sprejeta, bodo morali v teku osemništiridesetih ur v.si jezuiti zapustiti Jugoslavijo. Tisti. ki ne ho hotel prostovoljno oditi, bo interniran na nekem otoku v Jadranskem morju. Med ljudmi se vedno bolj utrjuje prepričanje, <1* so ječiiiti sestavili pastirsko pismo, ki je naperjeno proti? Jugoslovanskemu Sokolu. ADOLF HITLER BO OBISKAL MUSSOLINIJA Po nemških volitvah bo Hitler z letalom odletel v Rim. — Posvetovati se hoče z Mussolini jem. London, Anglija, 17. februarja. Nemški kancler in voditelj nemških fašistov Adolf Hitler nruue-rava obiskati voditelja italijanskih fašistov, ministrskega predsednika limito Mussolinija takoj, ko bodo končane volitve /a državni zbor .">. marca. To ho prvi sestanek med Hitlerjem in Mussolini jem. Ta sestanek ima namen pokazati neniško-itr-lijausko prijateljstvo ter skupna načela med italijanskim fašizmom in nemškimi narodnimi soeijali-sti. Odkar je Hitler postal nemški cesar, se boje evropske države, da bosta Hitler in Mussolini sklenila nemško-italijansko zvezo. To vprašanje je postalo že tolike važnosti. tla so o tem že razpravljali v francoski poslanski zbornici. Prejšnji ministrski predsednik Kdouard Ilerriot je pred kratkim v svojem govoru rekel, da bi bila Francija nespametna, ako ne bi priznala težnje za zbližanje med Nemčijo in Italijo. Mussolini je zanikal, da bi bila kaka zveza med Italijo, Nemčijo in Ogrsko. ko je svojemu kabinetu f>odal poročilo o političnem položaju. Tedaj je tudi rekel, da mu tega tudi ne bi bilo treba zanikati. ako ne bi o tem razpravljala francoska poslanska zbornica. Hitler se bo z aeroplanom odpeljal v Kim in sicer na zelo slovesen način. Londonski politični krogi so zelo zanimajo za ta sestanek med obema fašistovskima voditeljema. Ilerriot je na javnem zborovanju obdolžil Italijo, da porablja svoje moči v to. da kali evropski mir. Ilerriot je naravnost obdolžil Mussolinija, da ni hotel sprejeti njegovega zagotovila prijateljstva Francije'do Italije, ko je bil še ministrski predsednik. Glede Hitlerja- je rekel Ilerriot : — Francija bi napravila največjo napako, ako ne prizna velike važnosti razširjenosti nemškega fašizma. Ravno tako se mora tudi zavedati prijateljskega zbliževanja med italijanskim in nemškim fašizmom. Ilerriot je posebno poudarjal, da si želi Italija dobiti močno stališče 11a 1 »alkanu s pogodbo z Albanijo in je zato zahteval, da se Francija zaveda svoje dolžnosti do Jugoslavije. Časopis pravi, da vsebina note v Franeiji ni bila objavljena, ker je izredno ostra in bi jo javnost gptovo zelo kritizirala. Avstrija je dobila ob koncu prejšnjega leta iz Italije 40.00») navadnih in 200 strojnih pušk. Pošiljatev je bila namenjena na Madžarsko. Nekaj tega orožja je dospelo na končni cilj. precej g.i jo pa še vedno v Avstriji. Francija in Anglija zahtevata : 1. avstrijska vlada mora posla-to vse orožje tja. odkoder ga j«* dobila: 1?. če odpošilja tel j noče s prej ti orožja nazaj, ga mora avstrijska vlada uničiti; 3. v teku štirinajstih dni mora avstrijska vlada svečano izjaviti francoskemu in angleškemu poslaniku, da je bilo orožje poslano nazaj oziroma uničeno; 4. avstrijska vlada mora natančno sporočiti, koliko vtihotapljene-nega orožja je bilo poslanega n.-t Madžarsko. Italija pravi, da gre v tem slučaju za staro avstrijsko orožje, katero je bilo poslano neki italijanski tovarni v popravilo. BUTLEGARSKA OBRT JE STARA NAD STO LET Prvi ameriški bqtleger je skrivaj prodajal žganje Indijancem. — Nosil ga je skritega v škornjih. Fort Union, Mont., 17. febr. — Pred sto leti je imela vlada Zdr. držav mnogo opravka z butlegar-ji in protipostavno prodajo žganja. Leta 1833 je butleger imel trgovino z Indijanci. iXavadno je bil kupčevalec s kožuhovino, toda je videl, da ne more napraviti dobre kupčije, ako ni dal Indijancu najprej pajnt žganja. Kupčevalei s kožuhovino so na ta način omamljali Indijance, ki so bili v omotenem stanju takoj pripravljeni prodati vse kože, ki so jih dobili preteklo zimo. V ta namen so se trgovci s kožuhovino najrajši posluževali čistega alkohola, ker ga je bilo treba v manjših količinah in so se tudi Indijanci po zavžitju kmalu opijanili. Ti trgovci so imeli navado dati Indijancu najprej zelo močno žganje, ko pa je postal popolnoma pijan, so ga napajali s slabej-šim žganjem; in kupčija se jim je navadno posrečila. Vlada je izdala stroge odredbe proti taki kupčiji in je prepovedala ves uvoz opojnih pijač. čolnarji na reki Missouri so delali pri tem dobro kupčijo in so do vazali žganje v sodih za. moko, katere so imeli skrite pod kupi lesa. LAS VAlODi" NEW YOU, SATURDAY, FEB EUAKY 18, 1*33 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. ' BHBM-g— - Glas Naroda" i Owned and Published by PUBLISHING COMPANY (A Corporation) or 1M Street, oC the corporation and add Beroogti ef Manhattan, of above ofdceva: Now York City. N. Y. 6LAS NARODA" (Voice ef the People) Day Except Sundays and Holidays leto t«U* en Aawtko in K * ne do ...................... $4) .00 h pol leta......i..—..........13.00 le Četrt leta................$150 Za New York za celo leto......97.00 Za pol let« ....................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......|7.00 Za pol leta .................... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement -Glas Naroda" liftaja rsakl dao Ir.Tzemftl nedelj in praznikov. Poplal brea podpise in osebnosti se ne priottftijejo! Denar naj se blagovoli •eMUeti po Moaey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejšnje blrallMe naznani, da hitreje najdemo naslornlka. HiULAS NAHODA**. 21« W. IStfa Street. New York. N-Telepbone: CHelsea 3—SOTS POSKUŠEN ATENTAT Vsa dežela j«* bila z*i|>rej»aš«Vija. ko so je izvedelo, da j«1 hil vprizorjiMi afpfitat na IxMUwVga. predsednika Franklina D. Roosevelt a. Globoko sv je pa tudi o Mahnila, ko je bik poročilu dostavljena vesela vest. ostali žrtev atentatorjev, in za las je manjkalo, dani zadela i.siii ns«wla leta 1 1! tudi Theodora lioosevel ta. Posledica zadnjega zločina v Miami ho najbrže ta. da bodo uveljavljene najstrožje varno*) n- <«lredl>e za zaščito vodilnih mož te deželo. Kakor rečeno, je mogel le duševno neodgovoren človek zamisliti atentat na bcidočega predsedniku. Skrajno neverjetno je namreč, da bi imel Franklin I). Roosevelt že tedaj sovražnike, ki bi mu stregli po življenju. V moža, ki 1k> nastopil dne 4. mar« a najvišjo in najbolj odgovorno službo, ki jo za more podeliti ameriški narod, se obrača vse z velikim zaupanjem Dežela vidi v njem voditelja, ki jo bo povedel iz moč. vir j a depresije boljšim časom nasproti. Prebivalstvo ima skoro slepo zaupanje v njegovo voljo in v njegovo moč, da bo uspešno izvršil težavno nalogo, katero je obljubil izvršiti. Ako bi postal RoosevM žrtev atentatorja, bi nastala v Ameriki zmeda, kakoršne menda ne pomni njena zgodovina. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos t domovino, za stalno, ali 1» na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila sa potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potovat Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN . TRAVEL BUREAU 216 West 18th 8traet York, It t Y. i (Ob proaUvi Wftahiagtomnrega. rojstnega dne). Prvo ljudsko št-etje v Združenih > viea presbiterijanskega prebrval-(lr.za.vch je bilo izvedeno lota 1790, stva Vlstera na- Irskem .se je pri-torej le malo lei po revoluciji iti I js^lih« v Ameriko v prvi polovici tekoni prvega predsed ni kovanju 118. stoletja. Naselili so so v kolo-Washingtonvega. — Knjižica ."»2 j nijah Xe\v Englanda. Virginiji in rani. vsebujoča ve.s izid ljudske-j Caroling Svetli .so ustanovili svo-ga štetja, je visoko cenjena knji-1 jo kolonijo ob reki Delaware že ga v veejih ameriških knjižnicah.'leta H>3S in mnogo izmed njiho-Isto tvori najbolj autenticni do- J vih potomcev .se je odlikovalo v kument o ameriškem prebivalstvu in njegovi sestavi ob rojstvu Združenih držav. Tedanje ljudsko it rt je je pokazalo, olilične institucije so ded-šeina i z Anglije. Ali tndi* druge narodnosti so bile obilno zastopane le po številu, marveč tudi po uplivu". Ako to (pomislimo, razumemo laglje, zakaj tudi druga imena kot angleška .so bila odlična izmed so-delovateljev padno in centralne Evrope so bile zastopane. Francoska kri jo bila primešana prebivalstvu .s prihodom Jlugenotov. ki so se naselili v South Carolini in v Xe\v Yorku. Po prihodu prvih nemških Menonitov v Pennsylvanijo, jo sledil mogočen val nemške imi-gracije zatiranih protestantskimi Viekt. Že letai 1775 je bilo približno 100.000 Nemcev v Pennsvlva-niji in tvorili so več kot četrtino tamošnjega (prebivalstva. Tako konservativno so ohranili svoj je-z.ik in svoje običaje, da še danes eele občine njihovih potomcev govori nemški dijalekt, ki je znan pod imenom — "Pennsvlvania Dutcli". ."škotski Irci jo bil drnjr ne-an-gJeški element. Praivi se, da polo- fz Japonske poročajo, da jo umrl v mestu Ilamadera blizu živelo na izdajatelj znanega japon- skega lista "Osaka ALainiči" Mo-tojama. Pokojnikovo ime jo bilo znano ne samo na .Japonskem, temveč tudi v širokih evropskih in ameriških političnih krogih, ki z zanimanjem čitajo »zelo razširjeno izdajo japumkega lista "Osaka Mainiči" v nfigleščini. Motnjama je bil ustanovitelj političnega tiska na Japonskem. Pred njim so izhajali samo manjši listi, večinoma literarni zborniki, brezpomembni kar so tiče informacij. Moto jamo je bil rojen v mestu Mumamoto in absolviral je matematično fakulteto univerze v Ke-jo. Svojo karijero je pričel kot srednješolski profesor v Kobe. Toda pedagoško delovanje ni ustrezalo mlademu možu hrepeuečemu po večjih uspehih in višjem poletu. Za to jo odložil profesnro in se posvetiL novinarstvu. Po 20 letih vztrajnega dela je postal u-rednik lista "Osaka Mainiei". pozneje pa tudi njega izdajatelj. Pridobil si je mnogo zaslug za razširjenje lista, ki izhaja sedaj v milijonski anklndi. Pod njegovim vodstvom jo postal list na Japonskem zelo popularen, toda Motojama s tem še ni bil zadovoljen in sklenil je organizirati tudi angleško izdajo svojega lista. Tako je odprl japoniikemu tisku vrat v Evropo in Ameriko. Pozneje je ustanovil še list "Tokio Niči-Niči" ki se je kmalu rrfzširil in postal tndi važno javno glasilo. DE9ABHA NAKAZILA IZVRŠUJEMO SLHKO DT TOČVO KAKOR VAM POKAŽE NA M WM8T 18th 8TBBWT (FRAHlT aAMfiMR} Lorain, Ohio. i V torek 28. februitrja. to je in pustni torek oh 7.30 priredi dramski mlsok S. X. Doma nadvse šaljivo igro "Carlijevo ženite v". Že igralci sami nam jamčijo. Naši t Ameriki. Sopranistka Frauces Ceh in jugoslovanski violinist Vlado Ko-• itsch priredita jutri zvečer ob poldevetih koneert v International Instirutn. 341 Ka>t 17. St.. Xew York City. — Stork+ja se je oglasila pri Antonu I*roniru v Hrooklynn iu da bo igra prvovrstna. In če še! Prinesla zdntvoga^ fantka. Mali in pristavim, da. je igrovodja naš ta-j otl'ok zdrava, lentirani kulturni vodja Mr. L. j — pondeljek malo po 8. uri Seme. smo lahko prepričani, da i ^večer je bil na Pros.ser Ave. v bo to večer, ki nam bo o.stal v j Clevelandu napaden znam zastop- ; prijetnem spominu. i "Pros-veto" in "Proletarea Kdo ne pozna našega Mr. (io-renška po njegovih nastopih * Vedno n;is je zahaval in bil prvo- vrsten. Sedaj bo pa v kupletih po- ur®- Janko vi ch se nahaja doma v Anton Jai^kovich. (Napadalec mu je zadal ihude sunek na usta in na eno oko ter mu iztrgal žepno bolniški oskrbi — V torek popoldne je preminul v elevenandski bolnici rojak Frank Vičič. star 43 let. samski.! dal. kar še nismo nikoli slišali. .Viloge so v rokah najboljših moči. Igra se godi v slovenski naselbini v Ameriki. i Doma je bi! iz fare Begunje jni . , ,• . , , • i • -- . ' crknil kakor pes. d;i so gospodi« \ stopnina za odrasle v pred- j * M Kniei. kjer zapusea ve«- sorod-protlaji 20f. zvečer pri blagajn Kadarkoli vidim nagrobni nagrobni napis: "rinil jo za. domovino" — me nekam čudno presu-ne. Xehotf se tui zazdi, tla i«» v teh be.sedah izrsižena velika neresnica. Kajti čimbolj so poglablja človek v vzroke in posledice vojne, i tembolj prihaja do zaključka, da j bi na spomenikih ne smelo biti napisov: "Cmrl za domovino", j Že. vsaj približno pravilen bi hil i sledeči napis: » "Nasilno, z revolverjem za seboj in z bičem ob sjrani. je bil po-' gnan v smrtno nevarnost ; stradal je. trepetal in. se tresel, ter j»* preklinjajoč očeta, mater, državo. vlado in domovino, slednjič 25e. Vstopnina za otroke lOe. Po predstavi bo ples in razna prosta zabava. Novi direktorji za leto 1033: Predsednik John Plskin*. pod- nikov. V Clevelandu je bival 10 let. in zapušča več bratrancev in sestričen. — 15. februarja zjutraj okrog ene ure je umrla v St. Alexis bolnišnici v Clevelandu Ana Zavir- špekulant.i^ zmagujoče dežele mogli profitirati njegovo smrtjo tlsočinko procent;! . . .** mož jo dober zakonski predsednik -lolm Bnchar. tajnik rojena Roje. stara tli) let. .so- John Tomazie. blagajnik Louis! Pl'oga poznanega Franc ZaviAka. Bala nt. zapisnikar Matija Osta-nek; nadzorniki: John Bruee. .lo- ki jo že več let z;npos|en pri The , Cleveland Railwa v Co.. kot Kater mož Dober zakonski mož je tisti, ki natančno ve za rojstni dan svoje poza-hil.i rojena. zadnjo nedeljo pa je bila odpe-f Ijana v bolnišnico. Pok o j ni ca je | )tM,;,r - K^ J«' ■ bila doma »z Žužemberka ter ie1 Denar jo morje, brez dna. prišla v Ameriko lota lf>13. RJEPIN JE SLIKAL BREZ ČOPIČA terem je mogoče potopiti vest. poštenost in resnico. _ žene. dočim je pojiolnom - i. i» » , , - . . bil. katerega lota j« seph Skapin. John Strukel; stav- j ^pektor. l>o!ehala je |.> mesec dm. \ binski odhor: John Lesnjak. Geo. Petkovsek. Louis K us. Lor. Tomazie; porotniki: Joh:», Ivancic. Joe >i"«i« »a ^uzeiuueriva ter je Jere. Frank Zgonc. Dno 25. februarja priredi di-rektorij S. N. Doma ples. ki so mu dali ime "Ples slabih časov". To bo nekaj čisto svoj«*-vrst nega. kajti kdor pride na ples s kravato okoli vratu, plača vstopnino 2«3c. kdor je brez nje. plača 15c. Ženske, ki pridejo na ples v boljši obleki, »plačajo 25e. a če pridejo v navadni priprosti domači o-fcleki plačajo 15c. Otroci sami brez spremstva sta riše v. plačajo 10c. **il mož. ki v svojem dolu ni našel Razdeljene botlo tudi tri na-! u"ru 111 zadovoljstva. Eden nje-ttrade v znesku $3. $2 in ka-1 ^ovih prijateljev je objav« zdaj tere bo razdelil odbor treh sodni-; noki,j znamenitih spominov na kov in sicer onim. ki bodo naj- davnega umetnika. V njih ome-bolj»k zastopali delavski stan. "J;1 tudi Kjepinovo metodo slika-Vljudno vabimo rojake in ro- "J'1- v nasprotju z dntgimi .slav- v kača št. Slavni ruski slikar Ilja Kjeprn. ki je preživel zadnje, dni svojega življenja na Finskem, kjer je do- NBW YORK, N. Y. jakinje v Lorainn, kakor tudi rojake izven Loraina. da nas ta dan v obilnem številu posetijo. Obeta se vsega v izobilju, zato bodo že našo kuharice skrbele. Kogar bo pa žeja 1 o. bo pa dobil dobro kapljico prav iz kota. Igrala bo fina godba, da se bodo lahko sukali mladi in .stari, da bodo imeli po Veselici mojstri čevljarji vsaj kaj dela. Na veselo svidenje! Publicijski odbor. Reading, Pa. V Reading se je smrtno ponesrečil Jernej Jakljevič. Zjutraj zgo-da>j je -vstal in hotel iti na prosto. Pri tem si je nogo zamotal v preprogo in padel iz prvega nadstropja po stopnicah tako ne-, srečno, da si je zlomil vrat. Ril je na mestu mrtev. Star je bil 51 let. doma iz vasi Gornja Lok vi ca. št. 24. fara Metlika v Boli Krajini. Zapustil je sedem otrok, v starosti od 12 do 26 let. Žena mu je u-mrla leta 1.027 za srčno kapjo. Bival jo v Ameriki 30 let. V Reading zapušča brata Johna, na Cornwall. Pa.'brata in eno sestro v Jugoslaviji. Bil je član društva sv. Jurija. ŠT. «1 J. S. TC. J. Poročevalec. t'e boš z ženo predober, ho zna-U izvrstno izraziti fvojo dobro to. če boš pa ravnal z njo slabo, te ho skušala vse življenje "pripeljati na pravo pot" s tem. da s<> ho ob vsaki priliki maščevala nad teboj na svoj način. * Pred kratkim som čital v n<- vršil še nekaj znamenitih del, je kem rom;mn ,a ,<1k »dMavek: — Robert se je kakor lev boril z lopovi. Dva je pobil na tla. lo-da trije so še ostali. Obupno je mahal na levo in na desno, slednjič so ga pa vseeno premagali. Odvzeli so mu listnico, pr.stau. uro in nož ter ga naposled slekli do nagega. Šele tedaj mu je padlo srce v hlače .. . Ce žena nima otroka, ravna čes-če z možem kot z-otrokom, če g;» pa ima. ravna z možem kot s pest orno. nimi umetniki je znal Rjepin istočasno slikati več velikih slik. Ko se niu jo utrudila desna roka. je vzel čopič v levo i t. je prav tako spretno slikal t ud? z levico. Ko mu je pa bilo 70 let in so mu zdravniki svetovali, naj privošči svojim rokam' zasluženi počitek. ' so mu prijatelji čopič skrili. Toda Rjepin jo skrivaj še vodno slikal brez čopiča. Pomagal si je zust-nikom. vžigalico ali robom vizit-. ke. Rjepinov prijatelj piše o slav-' nem ruskem slikarju, kako je neštetokrat izpreminjal kompozicijo in detajle svojih slik. Svojo znamenito sliko "Puškin na hre-gue Xebe" j.- .sliknl celih 20 let. toda .s kakšnimi izpremembami! Ne-J koč je uuslikal Puškina ob soluč-■ nem vzhodu, drugič ob solnčnein i zahodu, zdaj je gledal Puškin na ! desno, zdaj na levo. Leta 1027 je Rjepinov prijatelj zopet vodel to sliko, pa zopet jo bila drugačna. Pri zadnji kompeticiji jo Rjepin ostal in slikal je do svoje smrti. V Rjepinovi zapuščini so našli tudi album s portreti nekaterih ruskih pesnikov in satirično risbo delavca, ki pelje v sa moko! niči cesarja Viljema. Te risbo so o-stale do Rjepinove smrti neznane. Sedaj predpustom roji vsakemu dekletu ponoči in podnevi pot besed po glavi: lep. mlad. bogat, poroka. takoj. * Povprečni človek neprestano misli na tiste ljudi, ki so mu v želodcu. Na 11st e, ki bi mu morali biti pri srcu. se le redkokdaj spomni. vsebuje »lasti EiniiMonCT'^^ n-ur„ MiifiiamiMcmiM«^^ mm.. ■n.-ii:'i!iriii!!!i*!!i«! jrrtro. (i(K|Ktrli<*iu, SnieLn štej«* n;i pr-i ampak pozi.am vas. kako zaueslji 1'- torbieo in klobuk in odprla vratu. Si- •i", tak ONfanem kar tu zunaj lak m* |M).'Utun |mm* hn o dobro. — S;ij pošfc«» lahko reši jrospid Čred ii;k. da no.... no če bi kaj hilo. m lahko tclefonično obvestite. Na svi deiijr. go>po«|ična.** le- ti m ne mikiii manjkati. Ampak na Ve zunanji *tran je i»rtrdila d ru?'i strani je pa neumn'tot. da bi pen ko z naznanilom: človek ves dau .-ed*l tu. ko vendar, "Danes zaradi čiščenja zaprto!" žive duše ne ho. Utispodičua lameli. Cisto čedno napisano, -i ali ne hi hoteli vi te malenkosti o- Nato je smehljaje odšla v lepo. j praviti.' Saj me pošteno- peče ve>t > .»< u«'-no soboto. takoj na t a je x>>|M*t |n»zv oiiil ■«. Hal o, ali je tnm gnapodiena Smela ' Tukaj Čre tuik. .le vtari že tu." All, taki«, dane- o-tane '.iinaj Ha. tilt-jt*-. <_»•. jMKlk-iu« Smela, dali«-* moram obiskati ae par «Mlj--mah-ev težko h-»m vs • opravil. da I i pnVI *«• v pMuriio. Saj ODMEVI KUTJEPOVŠČINE dovit« Klianova. Sorjeti >o ji bili ha j • J zde\'nega Lep*. j« |Htveri|i važn t nabigo. toda jn>gu-| bili sta j,» ljubosumnost in maščevalnost. Pr«*d tremi leti .-»«» j«* «m1- .... 'M,Sl°! peljali sovj«*tski agetiti v Rusijo, lil. ■ sami pregb'date. i-e bi kaj lil- . ■ - , . . . ... - . . . • kjer jo eaka zasluzeno plačilo. ( e k. jim naznanjamo: da priredi Hamburg-American Tiiin dne 13. aprila poseben i>l«-i na znanem paruiku "Deutschland". Tzbttnike l>«i vodil Mr. Ar- ■ tliur I)oJm>zv. ki j«- član «lruž-binejja urada ter je dobro ix-vežban v takiJi poslih. Vožnja do Leningrada in Moskve traja le sedem dni ter stane za tretji rured $800, za. turistični razred pa $342. Turistični razred je le na par-niku. na železniei in v Rusiji pa tretji. Izlet b«» zaradi t«*ga p«».seb-n« zanimiv, ker si bodo izletniki lahko ogledali velike majske slavnosti v Sovjetski liliji. Priglasite se čimprej mogoče. Poleg tega je pa treba, tla kupi potnik sr posebej "Tow karto", ki stane najmanj $2.».rt0 za. «pot in v tem ,s.» všteti tudi stroški za hotele in pa vodnika. ki razkazuje razne kraje. S to "Tour k a rt o" se dobi šele vizej. k;ir stane še £1.25 za brzo-jav. Poleg tega še vojni davek &Y00 in za nedržavljane $S.OO g|;,-varine za povratek. Vsa pojasnila daj«-: Arthur Dtboxy METROPOLITAN TRAVEL BUREAU, 216 W. 18th Street, New York. N. Y e. da sem p \ evroj»ski jav-jvu. zadnje tVi dni Jra pa nikoli ni!t.esll iufc-ti miKKfo prahu. KutjejMiv je bil!n„^|a .loma. P.ila i«- to Marja Rli-!,„_» ,.......( • - i iiir.ii vo«|ja ruske «-nugra« ije. .Nekega die*»anova. žena sovjetskega agenia ^ je o«1šel z doma v kavarno in s«- ni j Kariiiiua. < »b;, >o ;iietirali. pa so jt; več vrnil. Si-di ParL-a j«- brez *l - i morali izou>titi. ker ni bilo proti Afera z generalom K nt jepovim neka kmetiea je kmalu spoznala j«vilo za svojo last. S tem je bila fantova preteklost razkrinkana, t Noteuberger je priš«*l v (iušt-anj s ponarejenimi listinami zavrnk«-' • ►b«-ine. o«I kruler j»- i«*.s dom;«. Kotlini je prevara dobro uspela, si- je kmalu občutil preveč varnega. V okoliei se je spoznal z nekim dekletom in tatinska strast mu iti dala miru. dokler ni ukradel pri si-stri svoje pri jate! ji«-«- štiri m«--tre svile, ki jih j«* hotel vnoVi-iti v trgu. Takoj ko >«» ^a aretirali zaradi ukradene svile. >o tudi u-g«»tovili njegov«- mnogoštevilne druge spr«'liie tatvine. ' Maksim Gaspari 50-letnik. i Nedvomno j«* pari naš iiiij-pttpularnejši umetnik, najpriljub-nejsi. k<*r pa«"- ni obrnil br-btii iui- ! še-uMi človeku, ker nam vedin« ! kazal slovenskega človeka v nje-, govi znaeilui in nepokvarjeni p«»- \ dobi. - ( >\- • CEN A- DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA1 1 Angleško-slovensko Berilc (ENGLISH SLOVENK REAOM) lune atm« Naroilte ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SIC West II t h Stre«) New York City PRAZNOVERJE ODKRILO ZLOČIN Novi grobovi. V Ljubljani na l»lei\vei>«ivi je po daljšem bolehati ju n-Pra nčiška Zemlja nova. Slov. iSisiriei je zdravnika j X'* 'tnu>t, diha i', ujiii i kol je zdrav in naraven naš kmet in kol je zdrav Oaspari >am. ki ni pozabil, da je izš«*l i/, preprostega. zdravega ljudstva. Hodil >•» je 2?». januarjri v Selit-eku pri J < Vrkniei. Po «»sm»vni j«- hotel po-»t;ii i trgovee. učil je \ Mur-nikovi trgovini na šulni pri Kam niku. (iia>pari j<- pa poki*/.al iz redno nal za risanje, / i-! to .i«- š«-l \ L.illbljiiuo li;i umetno m«»ž im»ral p«»»lvr«*i'-i op«-raeiji. ki S obrtno šolo. P«izttej,- >e je pa po < jo je prestal, vendar pa se mu ra- j cvel il >.«r umet no-»t iieiun šmdi ' • Uit ni bolela zaeeliti. Poslediee ni- j na Dunaju, kjer j«- n«"-il n«*ka.i j >«» iz«Kslab*. Trp«-r- .xiln«- mu«* v gla- ' let. v Monakov«-m j«* pa štmliral e. Ludviku M*m natiire«- prte it i. • lali lane* j roNto.... ii. tiiko kar zo-j «■! grem. Na .svid«-nje. mala!" Trh'fon k I i«-e. "To s-m jaz. .laka llotel .s<-»n samo reči. d;4 s«"tii prehlaj«in. in iw>t«in so tudi iiaš;i mati bolni. In tako bi imel rad danes prosto.... L* po /ahvabm. go>»fXMlična.** , - - -, r» • 'i i-- " proga Lotka. Ilila i«- iz uirJeduo «lu izginil. Pojavile >« s*, najrazlu- ,pilila nobenih dokazov. Odpotovala j ollflolJll. Zagonetna smrt. I*žirija je vilo temeljito preiska- brez sle«lu izginila. ste Vi? VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933. PKsipi. _ KOLEDARSKI DEL. — LET OUEOOK1JANSKK-poečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE 0 ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahko izve kaj zanimivega o sebi.) — PRIZORI IZ BO DOTE VOJNE. (Kdor prečita ta opis, dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPANG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-Ij**pj«pih bodočega predsednika Združenih držav.) — IX ŠE CELA VRSTA ČLANKOV, P K S ill IN SLIK. TA KNJIGA JE za AMER: SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI 4 , l|... 41.. . • > - Naročite tu.... Si'ajno Tak t«»rej. s« j p« t«-ni ste |cm namree nn^iti. da bi m. v P.ru^lj- kjer se je Ha,-min se- ku^k 11 m »neveri I mnogo «lenar.'a m po- /minil z neko damo. na katero j*jj(M i beguil. da j> prijadral k holj&cvi- bila Elianova zelo IjulKisumna. če-. Ikoni, da je bil ugrablj«n in ubit j prav je mož trdil. «» >e priče, ki so \ ide- na ljubavuo razmerje ,z njo. Ne- I«. kako >!a ga eljaii I sovjetski ag'-nti in |M»sle«iH;a je bi-juliei \ Novem meetu in .>e j«. Inn-\ Versailles, ki.-r so ga v zapitšče-lla. da -so Elianovo internirali v u-|V'io seznanila / nekim '20-let-ui vili ustrelili in zakopali v kleti.} mobiIniei. od koder je «Vz dva dni fantom, ki ji je obljubil .za- j kon. češ. da bo nasledil lepo po-isestvo. ko poslali«* polnolelen. Spričo takih obljub j«. Slakova fanta vsestransko podpirala in ga /.alalia I a tudi .: »lenarjem. Njuno razmerje ni o-talo berz posledie r\ in Slakova je bila že šesti mesee nose«-a. To pa je naenkrat ohladil« ► fantovo ljubezen. Začel je izostajati in se naza ni v«1"-yi prikazal. Slakova je razočarana sklenila, da gre v smrt. Napisala je ve,'- piM-m za svojega ljub«~-k.i in jih pustila v stanovanju, nato pa je brez sledu izginila. 7. februarja popoldne pa je bilo po preteku 32 dni najdeno truplo v Krki. Šestošolee Stanko Not je opa-zil pod Turkoivm kozolcem ' v vodi žensko truplo in o t«*m obvestil orožuištvo in p«»lieijo. Truplo so potegnili iz vode iu ugotovili, da gre za pogrešano SUakovo. Xa truplu je več znakov, ki vzbujajo sum. da je morda sto- i rila nasilno smrt. Zaradi t«'ira b« izvršeaa obdukcija. Zlasti jasni Ko znaki udarcev na sredini čela in ob desnem sencu. je ž«' op«-tovatio poskušal skrajšati -»i življenj«*, a s«» mu do- ■ mači to vselej preprečili. | «lružiiie .J u h ar t ve. Za- V torek. 2. februarja pa je Ive- ' io srečo j«> delila š«'b- nekaj j rin takoj po zajtrku odšel i/. >obe ! j in .>.«• napotil v komaj "><> korakov f oddalj«-no zidani,o. Ž«'na. ki je slutil.-i zlo iu ki je vselej hitela ' dv ! i. 21 LET GA JE VARALA I >;i -«• bn-itii živ;i zakon,a t p«-s»*hii«*ga. |>ii tudi ločitve iu m.-zakona za možem. poznavaj«», njegov««! tako bob-zen. je tudi t«. p«.t ««lhi- lM> ",arti ' p '.'osi,, Uiiu za njim. a j«> žal prišla pre-iTj,ko l»Hpetilo tudi na Ma- kasno. Iverin se je že dvignil m,d ^džarsk -m. «Ia je neki kmet vložil tem časoui v pot 1strešje zidani-[ I11*' v s'*J-'«*dinu T«.žbo z ža- ri*. ovil vrv okrog "grediec", «•«!-ilaljene komaj poldrugi m,t«-r «»»l tal in se sunkoma pognal v zanko. htev«». na.i razveljavi njegov zjik<»n z z,no. ki jf ž«' pred te«b»i umrla. Zahteval je tudi. naj se odstrani / ž-iiinega nagrobnega spomenika njeffovo iui«-. ki gii je pre poved«1 i ti'>siti tudi njenima dvema že r;i-liina otrokoliiii. Žeuii ga je našla v takem po-ložaju. ko je kazal vse znake živ-ljeuja in je pričela klieati na po-moč. Sosetl. ki je slišjil j«»k in kli- ! ee. je pribite!, toda Kerina ni hi-! l>'«'l«*vim kruto in brezsrčm« polo mogoče ve, r«*šiti. Vso t rage- ' čet je TJ letu-ga hI area, ki j«- živel dijo je pripisati zgolj stalnim mii-!^1'1' -- v ^^ ' ^linijo priležnieo. \ ide«-. da poroko kam. ki jih je trpel pokojni. Za-!in otrokoma, ka-ije v .->«>bi pušča vdovo in dva nedorasla o- i IraBwlij.t razočaranega in ziipo.tav-t roka. Italijiini zelo tuivdušeni za svojii državno l«»ieri.i«». ki s«» imetij«. "Iiiiiii-it !"it«r. To n> popularna ilsi-lijaii->ka loterija iu vsak Te-d» ri izžrebajo po glavnih me>rih iz /hr. katerih je po '•<» št«*vilk. šte- vrlke. ki zadenejo. Italijani -o pri t,iti zelo prazuoverni ii p«>zuaj«> «-«-Io vrsto zuamen.;. ki baj«- v zvezi <.re«-uiini številkami državne loterij«'. Ce vidi Itidijan na n-liei t nmvaj>k«» ».slivo, ."-e ir;m-vaj lilija p«»v«»zi. bili takoj v na.-blijžo l«»terijsk«» pihalno in >.la\i na številk, 1."» iu 4'J. o je številka za tramvaj. 1"» /.a p,-ea. 42 pa za .-smart. Za vsak važneiši ilo- J '^tulek ima lalikoyrni Italijan p«»-sebn«> številk««. na kater«« lakoj •»lavi. «-iiu kaj zg«««li. Poseben primer lahk«»veruosti .>o pa imeli nedavno v tirolski v.-i->i«-i Pairra. Tu .i«- živela delavka j Angela .\-eiii»-r v >kupn,m gospo- diiijstvu \ z tlelaveem Stiulner-jem. P«»vi!a .i«- n«-zak«>n^.keg:i •»-t roka. ki p:i —-1; i se hotela o«l-križati. Studner ga j- zadavil, trupeb-e je zi\il v rui«» in vrgel v reko T«> -e je /'jr«'dil». lani 12. sv-gusta. Po zlo«"-»nn .ie otlšej m«»rile, v mesto iu je stavil Umi Ur na št 12. s. 1!» i.t :{2. To .-».i številke iz datuma, ko je storil zbx'-in. In čudno, možje \ loteriji za«lel Uit v.»e šliri št«-vilke prav eedn«» v.noIo Toda «lu«-ar ir:i je tak«> o-lliiimil. da •»«• ni h«»tel oženiti s svo- Dober plen guštanjskih orožnikov. Huda nesreča na železnici. Na Svečnieo je prišel na postaji na Zidanem mostu nad ."»Oletni vojno zaradi železničar Ferdinand Švent pod vlak. Kolesa so mu 'znieeabi nogo. Sventa so pre|»eljali- v eeljsk«« b««l-nico. odtod pa na njegovo željo v ljubljansko bnlnieo. — Na Svečnieo je padel v Savinjskem dvoru v Celju stanujoči mizar Ivan Kaumgartner tak«> nes-reeno tla si j«* zlomil rebro. Tudi njega so prepeljali v holnieo. Pri mostu «-ez Mežo stoji na samem «>b eesl i hiša lržki>gii trgov-e:t lirumlule. v kati'ri pa že nekaj mesecev niče ne stanuje. .'{I>. jan. okrog pil j«* bila opažena v hiši luč. mi katero ji* postala orož-uiškii patrulja trik«»j pozonm. Ko so orožniki prišli do hiše. so na-, šli -N p redu je vrata zaklenjena, zatl-! nja pa vlomljena. <>rožniki so .se j podali v hišo in tam našli dva ue-' I vama možaka, ki si gotovo nista j mislila, da bosta tako nenadoma I padla, v roke pravice. Eden o«l | sumljivih gostov neobljudeue bi-| še j«* hil neki Hodnik. dt>nia iz Vuzt'iiiee. ilrugi pa jieki Pole iz Hitiija pri Kranju, ki je bil pred Tragedija vojnega invalida. V bližnji Brezovski gori kraj Lesko v ea pri Krškem je šel prostovoljno v smrt posestnik in družinski «K-e — vojni invalid -Tože Kerin. ki je obupal nad težavami življenja, posebno še zato. ker so ae poslediee rane. dobljene v svetovni vojni, čedalje boj kazale, so izo&tale. Trpeč silne muke v glavo in je od takrat dalje stalno bolehal. Vsemu se je pridružila v preteklem letu še kila. in se je IŠČEJO SE SIVALKE — NA "ZIG-ZAG" IN G: STROJE. OGLASITE SE TAKOJ WEAR WELL HAT COMPANY 13-15 Waahington Place N«w York City umora obsojen na smrt. potem pomiloščen v «b»smrt-iio je«"o. m«*«l vojn«> pa amnesti-ran. Oba sta imela natlačen«* p«»l-ne žepe. okrog po tleh pa vsakovrstno vlomilsko orodje. Vlomilca sta. kakor se je takoj videlo, svoj plen ž«' izbrala, našla pa sta preti odhodom v svoje veliko veselje, ki se je nepričakovano spremenilo v njuno veliko nesrečo, v hiši še precejšnjo steklenico likerja. Tega sta pila in pri tem pozabila na vso nevarnost. Ko st> ju zasačili orožniki, sta bila pijana, da sta komaj stala na nogah. Ravno tako po naključju .so zajeli orožniki tudi tretjega nevarnega človeka, ki se je mudil vir gu. To je bil hlapee Notenberger. ki se je preti tedni vdinjal pri posestniku in gostilničarju Cvitani-ču." Delavske knjižice sicer ni imel. izkazal j»a se je z nekimi dokumenti občine Zavr«"- v ptujskem srezy. Pri delu je kazal veliko vnemo in se zaradi tega nihče ni dosti brigal za njegovo preteklost. Pred nekaj dnevi pa je fant po trgu prodajal večjo kolu-ino svile, zato ko postali tržaui nanj pozorni. Za čudno trprovanje ko se izačeli zanimati tudi orožniki in I jen-ga starega panja. Ko je mož pregledoval ženin«« zapuseino. j, namreč naletel na velik, s trakom skrbno prevezau sveženj Ijubavnih pisem. V njih je našel jasen «lo-kiiz. da gii je žiMm celih 21 b*t neprestan«« Vii m bi. «la otroka ni,-ta njegova, teiuveč «bi ju je imela z ljnl«čkom. Zato s«* j«- mlbn iI za ein-rgiči*n k«»rak iu hoče zavreči tudi m*dolžna otroka, ki ju je ves čas zakona ljubil kakor svoja. -— Čudna j«* ta očetovska ljubezen, ki se lahko izprcineui zaradi krivde drugih v si p . sovraštvo. nalašč zavlačuje, in >lute«'-j «la jo kiini zapusiiti. lsi j«* priležniea končno ovadila in tako j«, prišel zločin na dan. Ali ste uničeni x --li-it klubih /.iv i i-v—pua-ulilr >>.s|;dOt-ii->.vl Nuža-Tone Jv line TONLKK. ki j., j.- alravuik «»»•-cij;ili>t, |o it»r.« vil in s«- |ir.«l;il.i \ l»kurna!i. N'I'i:a-Ti»XK j.- zm.-:* touik.-in nadi'ine.^til. ki ".j.nuj" •■itf.oie. |.ieiui\- J j." vlj«-iij.- in « »u-rciji.. \"i I.tšJ. .i.-ste— L»«>1 j ,-i'it«'. .M->ki in /.. n.-.k»- tiMHini je bili. 1M.IIUIK lin-. Ih>\>>lj zli «rjil^>«-l - >1 |>r.U"i'Ka — j;one« II««. 1 Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri jj 2-16 >k 18thStreet New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN . L ... -o L A 0 NARODA" KEWYOML, SATURDAY, FEBRUARY 18,1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. 8. A. / JUDITINA PRISEGA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. G. 'J (Nadaljevanj**.) Kako lUkbra f«*ta. Tako'/.« lt» .*>krbi» zji iiieiif in kar in* vem. zakaj se in v.-.e to /a^hcžila- iu kako bi ti tvojo skrb ]X>j»!a<"-yJa. — Samo s svojo ljubeznijo, .hidita. Siij veš. tla si mi luuloiae-•slila mojega edinega otroka iu tndi strie te je ljubil kot lastnega it roka. Vem. teta. nikdar nisem občutila, da sem .sirota, četudi seju izgubila svttje m a riše. ko sem bila stara komaj tri leta — Toda sedaj se moramo pobrigati zu delavce, ki že prihajajo. Tedaj pa se je pričelo v .stanovanju živahno vrvenje. l)el pohištva so odnesli v voz. po drugi del pa so polagoma prihajali kupci, ki so vse kupiti, kar je mogla gospa Heinova pogrešiti. V svoje novo. majhno stanovanje ni mogla vzeti vsega pohištva, kar ga .-e imela v dosedanjem velikem stanovanju. Doktor liein, ki je pred nekaj tedni umrl. je bil zelo uplivna f«seba pri upravi državnega gledališča. Skozi njegove roke ni še; samo ves denar, temveč je imel tudi velik upliv na umetniški razvoj gledališča. Kol mnogi drugi, je tudi dr. Hein izgubil svoje precejšnje premoženje ter prem<«ženje svoje žene. ki ga je prinesla v zakon. Ni pa obupal, temveč je delal neumorno dalje in upal. da ho s svojim delom dobil nazaj saj del svojega nekdanjega premoženja. Toda stnrt ga je prezgodaj zalotila in tako je mogel svoji /eni zapustiti le pokoniuo in lepo stanovanje, njen nakit in samo majhno prihranjeno vsoto, ki ni zadostovala, da bi vdova mogla živeti po prejšnjem načinu. flospa Hein in .hidita sta morali takoj pričeti at edit i in -1 tulita. ki je bila v hiši kol pravi otrok .se je pričela posluževati svojih nmetniških ziiK>/.iio*li. da je mogla kaj 'zaslužiti. Za neko tvrdko ra preproge je izdelovala razne okraske in slike. Toda bili so slabi časi in ljudje ni-o nn»gli kupovati dragih preprog. Zato 71:1 jt» -ludi-ta tudi morala napraviti po več okraskov. predno so izbirčni kupei kaj kupili. Pri vseni tem }>a je bila vesela, da si je .s tem delom prislužila toliko, da je mogla sama plačevati /;i >voje potrelw-ine. < Mu« pa sla i/.previde|e. da st mora 1.1 omejiti svoje življenjske 11a-vade iti tudi v Iter I i 1111 .ima ni več posebno ugajalo, ker so prej uživali velik utrle*!. -daj pa so jih vsi po/ahili. odkar .j«4 umrl dr. Jlein. Iti iak«» sta >-* k«»nčtu> odločili, da se preselita v idilični Schwar-zenberg. Kakšni nagibi >0 g«*spo lleinovo" pri tej izbiri vodili, je deloma povedala .lihlili. Poglavitni nagib pa je obdržala /.a seli«'. Zanj na i bi .hidita izvedela pozneje. Najboljše pohištvo .sia vzeli s sel»oj in prodali samo to. kar se jima ,;e /deh» ndv«s' in nepotrebno. Iu tako .sla mogli svoje novo stnnovan.:<•. ki je obstojalo iz treh velikih sob. velike kuhinje in s<* «-ne manjše .sobe, lepo opremiti. Kun sobo sta si izbrali za skupno spalnieo. > redu jo veliko sobo z izhodom na balkon za obednieo, tretjo so pa /a sprejemni salon. Malo sobo >i je .Judita uredila za svojo delavnim in je bila vesela, da s svojim delom ni spravljala v nered ostalih sob. iN jena soba je imela veliko okno proti severu in ta-uo imela dovolj svetlobe za slikanje z raznimi barvami. < >be dami sta uilobno uredili svoje stanovanje. Toda v veliko /.ilost trospe liein<»ve ji gr«»fiea Krlau ni poslala za sprejeni nobenih evellie in tudi pisala ji ni. •hidita je tudi to pričakoval«, 1«h1.i teta je bila vsled tega zelo potrta. Da bi jo potolažila, .ii je Judita prigovarjala, da mogoče lrofiee ni doma iti a. teta. ti,ko dobro se še spominjam, kajti več let zaporedoma smo bili poleti lam. — Prav. Hiša je bila tik ob jezeru in izhod je vodil naravnost ua veliko cesto. Vem. lam nisem nikdar smela ven. ker si bila v skrbeh, da hi me mogoče povozil kak avtomobil. - Ali Še tudi to veš? Že sedem let nismo bili več tam. ker ie bila hiša prodana in sedaj lastnik sam stanuje v njej. Torej — bilo je prva leta. ko .smo neko poletje bili tam. od tedaj je že šestnajst let. ko se je nekega dne avtomobil ravno pred našo hišo za- etel v drevo s tako silo. da se je prevrnil. Še sedaj se mi včasih do-zdeva. koi da slišim t« strašni ropot. Prestrašeni vsi hitimo i/, hi-Stne. jaz. neki drugi gospod, ki na* je ravno obiskal iu služkinje. Iu tedaj smo videli grozen prizor, katerega ti ne maram popisali, ser kaj takega vedno ostane pre«l očmi. Kratko, rzpod avtomobila mu«. ,/.vlekli grofic Krlau iu njenega Šoferja. Šofer je bil mrtev grofico pa je hvala Itog',, še kazala nekoliko življenja; zdihovala e. pa bil« .v* ne/a vodna, (i <*pod. ki je bil pri nas na obisku, je naglo se! po /dr«Vinku, ki je bil od nas oddaljen samo nekaj minut Si" '" -ono nesli grofico, ki je bila tedaj mlada in /.. fo lepa. v I11Š0 M.10 jo položili na mojo posteljo. Nismo se je Upali * - ,J. ker nismo \ edeli. kakšne „„ njene poškodbe. K sreči je Zdravnik tako.; prišel j„ j,. dognal, da si je grofica zlomila levo roko iti de„,.o nogo K sreči pri vsem tem poškodbe niso bile velik " pralno ... ,|e -ror.ea /ave,IIH. je zdravnik že kosti zopet uraVlial. Iv«. *e je /budila, j.- z«.-t|(!e,io jrlrdala okoli «ebe in dolgo je trajalo. pr. .lilo je sj,omilila, kaj .se je ž njo dogodilo. Zdravnik je tu
  • hm« i^eileii za njeno ime iu smo tudi slišali, da je n mož isti .'as hil v Ameriki, kamor ni mogla iti ž njim. ker je pričakovala Otroka in da je imela štirinajst let starega Kina. ki se je nahajal v nekem sa metanskem zavodu iu ga je hotelao biskati. ker jo je nenadoma prijelo hrepenenje, da bi ga videla NV-ieiiiii možu smo mogli po brzojavn le površno sporočiti 1 nezgodo 111 atrie se je sam peljal v samostan, da je mlademu grofu llansti Krlau priz«tu*ljrvo povedal, da mati ne more priti. Orofiea nam jf m vw z ukreni mi besedami zahvalila za v««, kar ubo aan jo atorili. Samo ob aebi je bilo razumljivo, da bo 1 i morala nekaj časa ostati pri nas in odstopila sem ji svojo sobo. In Štir ileta zlomile samoazvest ter stregla sem ji /. veliko skrbjo, to si pač moreš misliti, Judita. ga duševno uničile, se niso ure.sni- [ Judita j m »ljubi telo. . | r.ile R^.s Se je Adolf Hitler neko- — n. ti zlata duša. to si pač morem misliti, tiotovo si .sr muo- lio umaknil Iz ospredja in se ža go žrtvovala in spominjam se še. da sem l>ila zelo žit bust na. ker za j pri vase. toda že leta 1!»2?» se je 1 mene ni-i imela nobenega časa. ker si vedno bila pri bolni gospej. { pokazalo, da je v navideznem miki je potrebovala tvoje pomoči. Kele potem sem bila nekoliko poto- ru /gradil veliko organizacijo, ki lažena. ko je naeiQcrat prišlo v našo hišo majhno dekletce, kot bi padlo iz neba. To je bila mala hčerka grofice, kaj ne? — Da. Judita. grofica je dala življenje krasni punčki, še predno je popolnoma ozdravela. Ta oskrba je bila zares zelo naporna, morale smo biti tako zelo previdne, da se ji zlomljene kosti ne bi na kak način pokvarile, llili so težki dnevi in žalostne noči. in grofica mi je bila tako hvaležna, ker ji za svojo skrb in delo nisem nič war računala. Za njo je to bilo veliko trpljenje, da je v takem stanju postala mati. Toda hvala Bogu je šlo vse dobro iu one dni mi je pogo&to rekla, da sem ji rešila življenje iu vedno se mi je iskreno zah val je vala. In vsa ta leta mi je vedno pisala, kako mi je hvaležna in kako .si želi. da bi me mogla poplaeati. Zadnjih pet let je naše dopisovanje zaspalo, toda to ni v nikaki zvezi z njeno hvaležnostjo. Mala kouitesa Keliee. ki je bila rojena v naši hiši. bo sedaj stara nekako šestnajst let: In sin grofice, grot* Hans, ki jo je tedaj obiskal, ko mu je bila rojena majhna sestrica, mi je tako prisrčno poljubil roko in mi rekel, da ve. da sem njegovi materi rešila življenje, in da se iuia samo meni zahvaliti, tla je dobil majhno sestrico, ki je zdrava in živahna. (Dalje prihodnjič.) IZ ŽIVLJENJA ADOLFA HITLERJA Život opis novega nemškega kanclerja -se čita kakor napet roman človeka, ki iz najskromnej-Šili razmer hrepeni po n velja vi je-nju. ki želi svoj narod prepričati o spasonosnem evangeliju svoje ideje iu ki mu je politična kon-stelaeija re.s toliko ugodna, da brez posebnih duševnih /možnosti samo zaradi svoje železne vztrajnosti in fanatične vere doseže svoj cilj, daleko prej nego se je nadejal s vel. Kancler Hitler je po rodu Avstrijec Ln izhaja iz zelo skromn*' uradniške obitelji. Rodil .se je aprila 1KS9 v Drauuavi na < i orli jeav.stri>sk cm Zgodaj že je izgubil svoje roditelje in .se je moral vzdrževati navezan samo na podporo uradniške .sirote. Mladostna želja, da postane slaven slikar.se 11111 ni uresničila, ker je iq»it na dunajski timet 11 ost ni akademiji n-gotovil pač velik risarski dar. ne pa izrazite umet niškosslikarske nadarjenosti. Hitler je postal nato risar pri raznih stavbnih podjetjih in je kot zelo podrejen .so-triulnik okit»il vse bridkosti predvojnega delavca, vendar je ravno ta doba zelo pomembna za njegovo kasnejše politično delovanje; saj je pri tem dobil vpogled v potrebe širših proletarskih slojev, spoznal njihove težnje in se tudi naučil, kako je treba govoriti v teh slojih naroda. Svetovna vojna ga je zatekla v Monakovem. Petindvajsetletni mladenič ie bil notranje nemški naeijonnlist z lahno socija listič no primesjo. Avstrije zaradi njene mnogojezičnosti ni smatral za svojo domovino in se je zato priglasil kol dobrovoljec v 16. bavarski rezervni polk. Oktobra leta 1?H4 je odšel na zapadno fronto, kjer se je izkazal .za hrabrega in samostojnega vojaka. Štiri leta je služil vedno na fronti; bil je sicer odlikovan z železnim križem I. razreda, vendar ga kot inozemea Nemci ii'so smatrali vrednega, da postane vsaj podčastnik. Njegov idealizem je gotovo vreden vsega priznanja, da je pod takimi razmerami ostal vedno zvest in požrtvovalen vojak. Po štirih letih bojevanja, ga je tik pred koncem vojne izadela nesreča, da bi bil od sovražnih plinov kmalu izgubil j vi»l. Poslali so ga ckoro slepega v j bolnico; njegovo stanje .se je ne- ! ; pričakovano /.boljšajo iu doživel , Ije vso veličino nemškega poraza ! ter težo prvih let revolucije. I Niti vojni napori, niti obup za- j radi izgubljenega vitla iu žalost nad nemškim porazom pa niso; mogli zlomiti Hitlerjeve notranje 'sile in borbenosti. Marca meseca 1 1!»1?> je že zopet v Monakovem. da j se bojuje proti kratkotrajnemu boljševiškemu režimu. Ko je bil j komunistični prevratni poskus v 'Monakovem zatrt, ga je minister Kjsner imenoval /i "prosvetnega •oficirja" v enem izmed bavarskih ■ polkov. S tem je napočila nova doba v njegovem razvoju, doba ki mu je kasneje prine.sla častni pridevek ljudskega tribuna in bobnarja nemškega naroda. Za-j smeh je rodil ta pridevek, nopri- t čakovani uspehi pa so potisnili ironijo v ozadje in izprevrgli '/lob-! ni sarkazem v občudovanje. V Monakovem je prišel Hitler 'v ožje stike z generalom l.uden-j dorffoui. ki je tedaj užival še ne-osporno si.-i vo genijalnega v«>jsko-I vodje in narodnega junaka. Pri-j stopil je k nemški delavski stran-1 ki iu začel neutrudno propagando pod treslo ni: "Nemčija, prebudi se"! že leta lf>21 je postal pred-'sednik stranke, toda njegova ne-' učakanost bi bila postala zap.i kiualu usodna. Z Lmlendorffoni! sta S. novembar leta 10215 posku-' šala znani -prevrat v meščanski pivnici, ki pa je hil še premalo pripravljen in ga je oblast že na-- slednji dan zatrla. Na čelu upor-' nikov je moško korakal Adolf J j Hitler z I.udendorffom in vsa kas-nejša obrekovanja mu niso mogla do živega, da si bi bili nasprotniki kaj radi zapisali, da se je Hitler: pri spopadu z bavarsko deželno policijo ni vedel kot možak in hraber bojevnik. Po ponesrečenem uporu je vse kazalo, da je karijera smelega Avstrijca zapečatena za vse večne čase. < fbsojen je bil na pet let ječe, pa je prestal le eno leto kazni, ker mu je bil ostanek spremenjen v pogojno kazen. Toda tudi ta 11-daree Hitlerja ni potrl in uapo-1 vedi. da so 11111 ječa in naslednja DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fita samo nk članstvo, p^ptvd Slovwd v vkU olmUd. CENE ZA OGLASE SO ZMERNF je v kasnejših letih obvladala vse nemško življenje. Prvi svoj parlamentarni uspeh je dosegla Hitlerjeva stranka v letu 1931). ko je njen pristaš in sedanji notranji minister Frick vstopil v t urinsko vlado. Sretli leta so saške volitve prinesle hitler-jevcem novo ziuago. septembra meseca pa so liitrejevci v itnpo-zantnem številu 1P7 poslancev stopili na tla tlržčtvuega zbt»ra, kjer so bili dotlej zastopani le z 1"2 mandati. 'Nadaljuje etape pohoda narodnih soeijalistov so: Dgrom-ni -porast glasov pri deželnozbor- j škili in občinskih volitvah leta 1931. v Hamburgu. Ttraunscliwei- j gu. Oldeuburgu. llessenu in Wiirttembergu, avdijenca pri. predsedniku H'ndenburgu. njegov nastop proti kanclerju liruenin-gu. ko je na svoje ime združil tri-naj-st in pol milijonov glasov nemških volilcev. Pomembna je tudi zmaga pri volitvah v pruski deželni zbor a pri I a, meseca 1932. ko so si hitlerjevci priborili 1(»2 mandatov. Naj-več.ji uspeli pa so bile državnozborske volitve. kt> j:1 na svoje ime združil trinjast i 11 jvol milijonov glasov nemških volilcev. Ponismbna je tudi zmaga pri volitvah v pruski deželni zbor aprila meseca 1932. ko so si hitlerjevci priborili 1 lil! • mandatov. Največji uspeli pa so bile držav-nozborske volitve, ko je prišlo v državni zbor 230 hitlerjeveev. da-si je lanskega novembra t«> število pa mandatov. Tik prtsl kandidaturo za predsednika republike je bil Adolf Hitler še brez državljanstva. Avstrija mil je odrekla državljanstvo. ker se v svetovni vojni ni boril poti njenimi prapori, v Nem-čiji pa ga vkljuh Ieiuu niso priznavali za -Nemca. Toda Hitler je ta smešni formalizem preziral in se ni pogajal za nemško državljanstvo. ki si ga je pridobil s štiriletnim izpostavljanjem svoje-•ra življenja v oč«h vseh ]>oštenih Nemcev ua edinem mestu, kjer se da pridobiti državljanstvo, ua "bojnem polju". Da pa je mogel kandidirati, se je končno le vdal prigovarjanju svojih prijatelj in dovolil. d«i ga je brunšviški minister Klagge imenoval za državnega svetnika, s čimer je združeno tudi nemško državljanstvo. Znane so Hitlerjeve borbe zoper prezidialni vladi von Papena in Schleicherja ter njegova dosledna 'zahteva, da se narodna socija-listična, stranka kol .najmočnejša stranka pripusti k oblasti. Še lani avgusta se je .zdelo kaj takega izključeno, kasnejši razvoj pa je zahteval, da je treba poizkusiti tudi ta način, ki so ga v ostalem že dolgo priporočali uvidevni politiki. Adolf Hitlerje dosegel kan-clersko mesto, kjer bo lahko pokazal. kaj zinoreta 011 in njegova stranka. niiimiinfintiTnnmiinftmimninmim»yid»imiiim METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ^ ( F Ii. 1X K 8AKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE nsrz ZFVZ V JUGOSLAVIJO Pr«ko Havra Na Hitrem Ekspresnem Parnikn PARIS 4. MMH \ ~/. Mami — /tS. Aprila CHAMPLAIN //. Marca — /. Aprilu LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L C* OS LAVI JE Za pojtsiila in potna liste vpra-ftajt« naš* pooblaščene agent« tireaeh. J&ie >» STATE STREKT. NEW YORK SHIPPING NEWS LJUDJE PO NARAVI LJUDO-ŽRCI? PRETRESLJIVA TRAGEDIJA Te dni se je odigrala v Londonu pretresljiva tragedija ruske emigrantske rodbine. Iz Rusije sta zbežala in se nastanila v London«1 že priletna zakonca Iterova. 1'osre čilo se jima je rešiti, del svojega premoženja in tako je l»er v Londonu otvoril skromno trgovinico. Zašilo sta se zakonca preživljala mi bila sta zadovoljna. Toda prišla j«' kriza in vsa marljivost, vsa varčnost in sol id n ost ruskima emigrantoma ni nič pomagala. Prišlo je tako daleč, da se je obetal njuni "trgovini konkurz. Že to je vplivalo na moža in ženo porazno, poleg te-tra je pa mučila 72 letnega moža še arterioskleroza, a njegova žena je imela težko očesno bolezen iu zdravniki so izjavili, da bo oslepela. Pod težo strašnih udarcev usode sta uboga zakonca sklenila sknn-no umreti. Svoj sklep sta izpolnila ,z neverjetno odločnostjo. Preti, samomorom, je odšel mož v pogreb-! ni zavod, kjer se je domenil glede J vseli -podrobnosti skirpnega pogreba-in ko so mu povedali, koliko j do znašali stroški, je podpisal ček i na dotieni znesek in ga izročil u- ( j radniku. Potem je odšel domov. 11-r*dil vse pot rebno in se skupaj v ženo zastrupi!. Naili so ju ie mrt- Kilo bi napačno misliti, da s i Jjudožrci izumrli. Znan je nedavni primer nemškega ins|K*kt o r j a Kamna, ki ga .j«* na N"<>vi (iuim-ji v spremstvu IS domačinu/ napadlo in požrlo Ijiuložrno pleme Kuka-• Kuka. /. njim vred so p,i divjaki pob metali tudi domačinov. P:-b.t. ki >e je moral spustiti v ti»t -m kraju na tla in je šH i>kat v bližnjo naselbino brane. j»* k »maj uš«-l enaki us« tli. Podobni primeri so s,-pri|M'tili 1 m I i Kelgij>k'in Kongu. Kaum j»' l il zelo-krepak in ljudo žn-e je ii.-jbi/ mikalo praznoverje, tla postanejo tudi sami zelo močni, .če ga po/10. I Znani ► tudi primeri mornarjev, ki so zablodili in začeli |>ohija-! ti drug ilritu'* ira v strahu ju-ed smrtjo od lakote. Pred leti >o jirodajali v m k iterih kitaj>kih pokrajinah, kjer je vladala silna lakota, na |>o sehen način ]>ripravlj^no jed :/ mesa ukradenih otrok. Xa Kitajskem je itak razširjeno prazn »ve:-, j je. dii postane pogumen in krepak, kdor poj" srce nsmrčeneira tolovaja. Šrt-e si pa navadno izgovor1 krvnik in njegovi pomočniki. ki ust režejo gledalcem s tem. >la jim prodajajo v tolo.ajevo kri namočene kose kruha. Pa tudi v Angliji so itnel.i «>b koncu vladanja Stuar-toveev primere ljndožrstva. Xeki Siiunv Bean se je naselil blizu J O al way a v podzemni votlini. 11 a-| padal je ljudi in se hranil s človeškim me uin v ll.it i,. Ki v v 1 .'fuiiu t-4. marca: I-1.-111ii v Itrnmrn 15. marca: Ifc-uiN, h In iitl v I lainliurg 17. marca: .\i|tii(atita v I'lirrUxii^ 18. marca: l-.l.ivetl,- v 11 .i\ i> i-i.i.i. iti s.j\,.ia % «;tii..u 22. marca: Kur.-!■:» v i:r**n-.en .Manhattan v IL.w,. •>'«'" V..1K v llaiiiliurs 24. marca 1'ars v 1 lav re .Maje^tio v Cherbourg 25. marca 11K s 1 «11 ^ v <:»-ii..u 29. marca: Albert 1 •allin v llamburK 30. marca Itreiiit-it v Kremen 31. marca < 'Ivillplt- v C*:erbourg 1. aprila: i lev V t lenoa «'h.imnl on v Havre \ «.!«-inI.oit v liMiih-trie 5. apr.la: A'|iiit.uiia v eiicrlMiiir^-llaml.urg v llaml.uiK 7. aprila: Kur. t«.i v i:renien 8 aprila: lie >1,- 1'r.itHf v ! Iti vre »'.mi.- tli S;t\«iia v Urmvt 12. ap"rila: m-uls<-ltUiitd v ll;iml.i,ie 14.aprila: Sl.lti-lnl.un V ItollIftgTtM Salurnia v Trst 15. aprila: Hr.-m.-n y (trenien 18- aprila: ■Majfstit- v CherlMuirg l*ari.«t v llavre 19. aprila: Al ttiliu I lan v lla\r« N«-\v V 01 k v Hamburg 21. aprila: olyiiifi.- v eherluiuaig Maurt-iiiiiia v Clierbi.urg 22. apr>la: riuiitin'aln v Havre Uotiia v Oeiioa 25. aprila: via I han v Cherbourg Kuiopa v Hrenoeii 26. apri'a: Oivngaria v Oh*-rb>»urir Albert ItaMin v llumM.ig Veemlatn v Uoulo^ne 29. aprila: lte ile Krame v llavre AukusIiis V Ct-llna POZOR Naša zaloga Blaznikovili Pratik je pošla. — V zalogi imamo še Slovensko~Ameri~ kanski Koledar, ki stane sa. mo centov. Oprava Glas Naroda iiauii Vi/JUGOSLAVIJO Prijetno je potovati na llstmlitirg - American Line parnikih v kateremkoli času, kajti opremljeni so z STABILIZATORJI (Anti-Roll Tanks) ki imanj>ajo pnfjanje parnika na minimum. Redna tedenska odplutji iz New Verka v Hamburg s hitrimi železniškimi zvezami do Jugos'avije. OO NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED $171. 50 Za iHklrobmisii \ masajte kateregakoli lokalne^ ai>enla ati va. I HAMBURG-AMERICAN LINE S» BROADWAY NEW lORK, S. Y.