IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravam Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telelon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji* vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 63 t Maribor, torek, dne 4. junija 1940 t Leto XV It zaveznikov preko Rokavskega preliva V bojih za obalo Rokavskega preliva je padlo na obeh straneh ogromno žrtev Konstruktivno delovanje je pogoj delavskega gibanja Pomen besede konstrukcija poznamo domala vsi. Beseda je latinska in Pomeni ustvarjanje ali način ustvarjanja, da odgovarja čim bolj potrebam to, kar storimo ali napravimo. Imamo konstrukcije strojev, vojske, pojmov, države in eventualno tudi konstrukcijo ali ureditev družbe in družabnega življenja. Vse ono delovanje pa, ki služi dovršenosti in popolnosti navedenih stvari, končno tudi naziranj in ideologij, imenujemo konstruktivno ali ustvarjajoče. To je treba upoštevati tudi v delavskem gibanju vseh vrst. Posebno delavski razred je dolžan Posvetiti vse svoje sile konstruktivnemu delu. Delavski razred - ■*. ^ > - Ima pa svoje naziranje o svojih pravicah in svojo ideologijo. Brez političnih pravic se ne more uveljavljati v zakonodaji in dokler ni demokratične zakonodaje, si tudi ne more izvojevati socialne pravice ali pa le malenkosti z veliko težavo, z bojem, * • i ’ i ■ • Zato ima delavstvo politično socialistično stranko, da se bojuje za politično enakopravnost delavskega razreda in svobodne strokovne organizacije, da se bore v izvojevani svobodi za socialne pravice delavstva. Boj je sicer ločen, toda končno pa ima le isti smoter, ker sta svoboda in socialna pravica tako tesno povezani, da tvorita šele skupaj celoto družabnega problema. Zakaj navajamo te misli? Zato, ker so v sedanjem času kar najbolj potrebne, da si jih zabičamo ne le v svojo glavo, ampak tudi v svoja srca. Kakor sloni vsako gibanje na ideologiji in spoznanju, tako ima tudi delavsko gibanje svoje načelne temelje. Načelni temelj je zasnova, na kateri skuša delavski razred izboljšati in preurediti družabne razmere. Vi ta namen Potrebuje organizacije, ki te zasnove razglabljajo kot celota in šele po spoznanju taktike, ki jo jim diktirajo razmere, uravnavajo svoje konstruktivno delo. V gibjmju imamo torej dve ločeni vprašanji: ugotavljanje konstruktivne ideologije in. taktike je eno, drugo Pa je organizacija, ki po ugotovljenih načelih in taktiki konstruktivno deluje. Organizacija je sakrosankten organ, ki sicer razglablja pojme in naziranja o življenju, ali kot organizacija mora ostati nedotaknjena, ker je organ dela, konstruktivnega dela, ne pa organ o-sebnih, načelnih in razkrajalnih elementov. Konstruktivnemu delu organizacij in akciji, tisti, ki motijo solidarnost v organizacijah direkt. ali zahrbtno z navedenim razkrajalnim delom, neizmerno škodujejo. Ti zli pojavi slabe organizacije, ideološko pa nič ne koristijo, ker [e reševanje vprašanj stvar celote, do-čim je organizacija vršil ni organ. Opozoriti smo hoteli s tem na razna kverulantstva, ki imajo očiten namen rahljati solidnost delavskih organizacij. Delavstvo naj bo v tem oziru previdno. Čuvati mora svoje organizacije. Zaveda n-ij se. d;: oogostoma pošiljajo Nasprotniki med delavstvo agente pro-vokaterje z namenom, da naše vrste Okraja jo. To se je godilo, lahko se ^ godi vsak dan. Organizacije naj o-‘]ranijo enotnost in se med seboj podirajo. Napad na organizacijo, napadi Proti odbornikom brez podlage in premik navidezen radikalizem) je pogonoma znak provokaterstva. Odbori Naših organizacij morajo sami biti toliko presodni, da vodijo organizacijo po Po kapitulaciji belgijskega kralja Leopolda III., na čigar povelje je jedro belgijske armade, ki je v začetku preteklega tedna branilo črto Briigge (ob morski obali), reka Lys-Courtrai položilo orožje, je nastal za zaveznike na tem takozvanem severnem bojišču naravnost katastrofalen položaj. Pred tem so namreč zavezniki raču-nagli, da se bodo na severnem bojišču držali še najmanj kakšnih 14 dni in med tem poskušali prodor preko nemškega ločilnega pasu pri Arrasu na reko Sommo. Ko pa je belgijska vojska, okrog .300 tisoč mož, položila orožje, je bila Nemcem odprta pot na skrajnem severnem delu bojišča, ki so ga dotlej ščitile belgijske čete, ob obali proti Dunkerque-ju in Calaisu. Nemško armadno vodstvo samo je računalo s tem, da je zavezniška armada na severnem bojišču dokončno izgubljena, da se bo sicer lahko še nekaj dni branila, potem p*a da bo prisiljena brezpogojno kapitulirati, ker ji bodo nemške divizije ob obali onemogočile tudi vsak poskus vkrcavanja. V tej presoji položaja, je nemško armadno poveljstvo tudi pozvalo zavezniško armado, da se preda. Angleži namesto Belgijcev Francoski vrhovni poveljnik general Blanchard pa ni mislil na predajo. Skupno z angleškim generalom Gortom in admiralom Abrialom, poveljnikom Dun-kerqueja so razmestili na fronti, ki so jo dotlej držali Belgijci, angleško armado in tako zamašili vrzel, skozi katero so pritiskali Nemci od severovzhoda na Dunkerque. Istočasno sta generala ukazala porušiti nasipe kanalov na tem delu ozemlja. Voda je preplavila ogromne komplekse zemlje poldrag meter visoko. Zavezniška armada, ki je bila za tem obrambnim pasom se je mogla pričeti umikati proti obali in pristanišču Dun-kerque, kamor so zavezniki dirigirali veliko edinic vojnega brodovja ter transportnih ladij za prevoz vojaštva. Obstreljevane od Nemcev zlasti iz zraka so se pod varstvom lastnih letal in mornariških topov pričele zavezniške čete vkrcavati. Francoska armada v pokrajini Lille Še mnogo težji in nevarnejši poiožaj kot v pokrajini Dunkerque pa je vsled poti konstruktivnega dela. Kdor pa ima dobre misli, naj jih pove, da se o njih razpravlja. Izpodkopavanja ugleda organizacije in odbornikov pa ne sme nobena organizacija dopuščati, če hoče ostati trdna. V zmedenih časih je potrebna posebna previdnost. Ne verovati vsakomur! Bolj in edino se mora delavstvo zanašati na svoj razum in na svojo solidarnost. Tedaj pa nas ne bodo motili in slabili vplivi, o katerih ne vemo, odkod prihajajo, in delovali bomo konstruktivno složno za politične so socialne pravice. kapitulacije belgijskega kralja nastal za francoso armado, ki se je borila v pokrajini Lille, torej jugovzhodno cd Dunkerqureja na črti Courtrai ob reki Lys, kjer je bil stik z belgijsko armado —Roubaix — Lille — Douai — Cam-brai — Arras — St. Omer — Calais. Ta fronta je bila pravi polkrog segajoč od Coutraia na reki Lys do morja pri Calaisu. Na ta polkrog so sedaj pritisnile nemške vojne sile z vseh strani. Obod tega polkroga se je pod tem pritiskom vedno bolj krčil., Dočim je del francoske armade na sektorju polkroga od Calaisa do levega brega reke Lys izvršil umik na Dunkerque, je bil polo* žaj armade na ostalih sektorjih polkroga, na desnem bregu reke Lys čisto drugačen. General Prioux, ki je zapovedoval temu delu francoske armade je koncentriral vse sile v območju Lilleja in skušal preko Armentieresa umik čez reko Lys na l)unkerque. Med tem pa so Nemci pri Ypresu prodrli na Popreringhe in presekali zvezo med zavezniško armado pri Dun-kerqueju ter francosko armado v pokrajini Lille. Pri tem je bil zajet štab te francoske armade iz pokrajine Lille. ki je v bližini teh krajev vodil umik in njegov poveljnik general Prioux. Kljub temu je francoska armada v pokrajini Lille. ki se je umikala preko reke Lys, pričela boj da se prebije preko črte Ypres-Popreringhe. To se je znatnemu delu čet tudi posrečilo, ostanek pa, ki je kril umik je brez dvoma izgubljen, pobit ali zajet. Nemška poročila trdijo, da so okrog Lilleja zajeli 25.000 francoskih vojakov. Koliko zavezniških čet je doslej prepeljano preko Rokavskega preliva? Jz Londona poroča Assoc. Press, da je bilo od angleške ekspedicijske armade 175.000 mož doslej prepeljanih čez Rokavski preliv 130.000 do 140.000 mož, skupno pa okrog 200.000 mož. Izmed 340.000 zavezniških vojakov, ki so se bojevali v Flandriji in na skrajnem severozapadnem delu Francije jih je v boju še okrog 40.000. Torej jih je padlo ali bilo ujetih kakšnih 100.000. Kakšne so pravzaprav izgube na eni in drugi strani se samo domneva. Vojaški strokovnjaki neudeleženih držav trdijo da so strašne. V boj je poseglo orožje vseh vrst. Strašni so bili te dni napadi in protinapadi vt zraku nad Dunkerquejem in Rokav, prelivom. Nem. letala so z bombami porušila pristaniške naprave v Dunkerqueju. Zavezniški vojaki so morali zato bresti po vodi do čolnov, ki so jih preneljavali na ladje Med tem pa so nemška letala metala bombe in streljala s stroj, puškami. Le siloviti pro-tiakciji angleških letal in pa dalekonos-nim topovom vojne mornarice se je zahvaliti, da se je umik vršil v ^edii. Obenem so angleška letala z bombardiranjem zaledja nemških čet otežko-I čevala zbiranje nemških čet in njihove napade. V teh bojih je sodelovalo naenkrat do 400p letal na obeh straneh. Boji za Dunkerijue V obrambnem pasu okrog Dtfnker-^ queja, ki je zaščiten s poplavo, se na-hajajo še tri zavezniške divizije, mei temi tudi veliki oddelki belgijske vojske, ki je prešla na stran zaveznikov. Nemci so obkolili Dunkerque s 15 divizijami. Poskušali so prebroditi poplavljeno ozemlje s pomočjo tankov, ki jih drže nad vodo z neke1 vrste gumijastimi baloni ter poganjajo s ladijskimi vijaki. Te vrste tanki pa doslej niso mogli Preko poplavljenega ozemlja radi koncentričnega streljanja protitankovske obrambe1 zaveznikov. Pristaniško mesto Calais ob Rokav-skem prelivu je sicer obkoljeno od Nemcev, se pa še drži, dasi dobiva posadka v mestu strelivo in hrano samo s pomočjo letal. Poročila o zgubah Nemci poročajo, da so pred Dunker-quejem potopili zopet 4 vojne ladje in 11 transportnih ladij, močno pa poškodovali 14 vojnih ladij in 38 transportnih ladij. Neko transportno ladjo 4000 tonsko n vojaštvom je zadel nemški tor-, pedo in se je potopila. Angleško poročilo pa pravi, da je angleška mornarica zgubila od 27. maja do 1. junija samo 3 rušilce in eno malo transportno ladjo in da se je tudi v teh bojih potrdilo, da letalstvo ne more premagati vojne mornarice. Nemška poročila navajajo tudi silne zgube1 zavezniškega letastva pri Dun-kerqueju, ki da znašajo več sto letal. Angleško poročilo pa omenja, cn so zavezniki sestrelili od 28. maja do vključno 1. junija 367 nemških letal. Vkrcavanje cele armade pod okoliščinami, kakršne so nastopile v Flandriji po kapitulaciji belgijskega kralja, še ne pomni vojna zgodovina. V nevo-jujočih se državah mnogo razpravljajo o tem, ker se je doslej splošno smatralo, da je kaj takega docela nemogoče. Nemška letala napadla Marseille Dne 1. junija so nemška letala napadla Marseille. Zadeta je bila neka angleška trgovinska ladja in ubitih je bilo 40 civilistov. V.tem napadu nemških letal vidijo poskus za bodoče skupne operacije1 Nemcev in Italijanov v južni Franciji. Gospodarski svet Balkanske zveze začel je zasedati dne 1, jnnija Gospodarski svet Balkanske1 zveze je začel zasedati dne 1. junija / Beogradu in bo zasedanje trajalo ves teden. Namen zasedanja je označil zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Rekel je, da se svet sestaja, da bi se utrdili in razvili redni gospodarski stiki med balkanskimi državami. Naša trgovinska bilanca ie letos v prvih štirih mesecih aktivna za 486 milijonov dinarjev, (lani za 160 milijonov dinarjev). S paniki in zavezni Demonstracije proti Angliji ks Napetost, ki vlada v Sredozemskem morju, ni ostala brez odmeva v Španiji, kjer je na vladi general Franco, ki je postal gospodar Španije izključno s pomočjo Nemčije in Italije. Španski fašizem goji najožje stike z nemškim in italijanskim ter je zasidran zlasti med špansko akademsko mladino, - ■ - 'c Ta mladina je že nekaj tednov na nogah in prireja demonstracije proti Angležem ter Francozom. Predvsem veljajo demonstracije Angležem, kot povod pa služi zahteva po priključitvi Gibraltarja, ki je v angleški posesti. Španiji. Oficijelno zastopa Francova vlada stališče nevtralnosti. Francija je imela do nedavna v Madridu svojega predstavnika mar. Petaina, ki je uredil odnose med obema državama, v kolikor so bili razrahljani vsled zadržanja Francije v času državljanske vojne v Španiji. Anglija pa je poslala v Madrid bivšega vojnega ministra Samuela Ho-area, in s tem pokazala, kako zelo ji je ležeče na tem, da Španija v tej vojni ne stori ničesar, kar bi bilo v neprilog zaveznicama. Toda španska obala je del Sredozemskega morja in na severa meji na Pirenejih na Francijo. Ako bi prišlo do spopada na Sredozemskem morju, potem je kaj verjetno, da bo vprašanje posesti španska obale igralo veliko vlo- go za obe vojskujoči se strani. Za Italijo bi značila posest španske obale in Balearskih otokov obvladanje zapadnega dela Sredozemskega morja in odrezanje Francije od njenih kolonij v severni Afriki, od Tunisa in francoskega dela Maroka. Obratno pa bi Francija od tod lahko uspešno ovirala razvoj italijanskih operacij v zapadnem delu Sredozemskega morja. Razen tega so važni za nasprotujoče si sile rudniki živega srebra v Arnal-denu in bakreni rudniki v Rio Tinto, na severu pa premogovniki. Zlasti je živo srebro neohodno potrebno za izdelovanje municije. Na kateri strani je Španija z ozirom na svoj režim, ni dvorna. Toda sama prav gotovo ne more poseči v kakšno vojno, preveč je izčrpana vsled skoro dve in pol leta trajajoče meščanske vojne, toda razvoj dogodkov na evropskih bojiščih bi pa le utegnil vplivati na špansko vlado, da bi sprejela zaščito tistih, od katerih jo je uživala v meščanski vojni. Pravkar se mudi španska vojaška delegacija v Italiji in bo na Brennerju pozdravila Nemce. Teda. ako se Španija zaplete v vojno, bo imela proti sebi Portugalsko, čije brodov-je sodeluje z angleškim vojnim brodov-jem v Atlantiku , -1 - u " ' •• »•»* [< t »»U, ki., tl '-1' D&fna in si/em Italija se le odločila da vstopi v vojno Tako presojajo položaj v V*arizu in Londonu, pa tudi v drugih državah. Te dni je Mussolini poslal novo pismo Rooseveltu. Kakšne vsebine je bilo to pismo, ni znano. Roosevelt je takoj odgovoril. Toda Mussolini ni sprejel ameriškega veleposlanika, ki mu je hotel vročiti to pismo. Italijanski list »Relazioni Internazio-nali« poroča o manifestacijah fašističnega delavstva za cilje italijanske vojne politike; ti cilji so: Nica, Korzika. Tunis, Suez, Džibuti. Iz Italije so odšli že skoro vsi francoski in angleški poročevalci, obratno pa tudi italijanski iz Francije oz. Anglije. Gr»|a In Italija Kaj pišejo italijanski listi? Nekateri italijanski listi so objavili vest, da je pred par tedni general Wey-gand že vkrcal del armade v Siriji in jo napotil proti Solunu. General Game-lin pa je to akcijo preprečil, češ, da ne gre komplieirati položaja. Sedaj poročajo italijanski listi, da je Turčija zahtevala od Grške, da ji prepusti nekatere otoke, kot oporišča, gr- na strani Nemčij? ška vlada pa, da je to zahtevo odklonila. (Med Turčijo in Grško obstoja vojaška pogodba. Op. ur.). Najnovejše vesti Prevoz čet če/ Rokavski preliv se nadaljuje. (Mava-s.) Tudi sinočnjo noč so vlaki neprestano (prevažali v angleških pristaniščih izkrcane čete v notranjost aržave. Angleški minister Eden o položaju, (ttavas.) Aimleški minister Eden je izjavil, da je tri četrtine angleškega ekspedicijskega zbora v severni Franciji rešenega. Urnik iz Flandrije nima primere v zgodovini strategije. Angleška armada in zavezniki so si nabrali ogromno izkustev, dragocenih za nadaljnje bojevanje in utrdili moralo vojakov. Potrebujemo pa več letal, tankov in topov, je zaključil Eden. Kako presojajo položaj v Parizu. (Havas.) Napadi Nemcev v Flandriji so stali Nemce ogromne zgube. Francija zato lahko mirno glede na razvoj vojnih dogodkov nai Sommi in Aisnl. — Ameriški časopisi pišejo, da se je > Flandriji zgodil čudež, ki so ga pričakovali. Churchill bo govoril v torek, dne 4. junija v angleškem parlamentu o celotnem vojnem položaju. . ^ Nov romunski zunanji mifiister. Dosedanji zunanji minister Gafencu je odstopil. Na1 njegovo mesto je bil imenovan Giurgutu, ki je privrženec nemške orijentacije. Vendar pa izjavljajo v Romuniji, da te spremembe ne bodo vplivale na romunsko zunanjo politiko. Debata o Sovjetski Rusiji. Socialisti smo od početka Jugoslavije stalno zagovarjali ureditev diplomatskih in trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. O tem so govorili naši poslanci v parlamentu. Poslednjič je tako zahtevo postavil naš iposlanec s. Petejan ob priliki debate o proračunu za leto. 1928-29. Preteklo pa je mnogo časa, predno se je v državi pristopilo k reševanju tega vprašanja. Sedaj pa se v zvezi z vzipostavitvijo odniošajev s SSSR pojavljajo razne iluzije, izmed katerih je najbolj nesmiselna ona o panslavizmu. Tudi piše se o SSSR vse mogoče in nemogoče. »Hrvatski dnevnik«, ki razpravlja o vzpostavitvi zvez s SSSR pravi met' drugim to-le: »Z druge strani je dejstvo, da je to (SSSR), velika federacija držav in narodov, v kateri je spoštovana individualnost vsakega naroda. Tam, se ne vodi nobena akcija za raznarodovanje in nikogar ne smatra za manjvrednega, ki ipripada temu ali onemu narodu. V tej zajednici držav in narodov obstoji gotov socialni red, a vodstvo države Se nahaja v rokah ene stranke .. .« — To je vse točno in res, in iz pisanja »Hrvatskega diievnika« sledi, da jim je rešitev narodnega vprašanja na način, kot je v SSSR, ideal (glede socialnega vprašanja zastopa HSS drugačno stališče). H l <■ 'Nemci pri občinskih volitvah na HrvaUkem so se udeležili volitev v treh občinah, samostojno, in so v njih tudi zmagali, v dveh občinah -so zmagali skupno z Madžari, v sedmih | občinah pa so samostojno kandidirali in dosegli 21 mmdatov. V vseh ostalih občinah so šli skupno z Mačkovci in dobili v 40 občinah 93 občinskih odbornikov. Skupno s prej omenjenimi občinami je po poročilu »Deutsche Nach-richtcn« izvoljenih na Hrvatskem 177 narodno zavednih Nemcev. • »■*,>_ w • «*>- ’• ** • Nobenih novih buietov in gostiln -e ne bo dovo'j; va!o do 31. decembra 1941 v Sloveniji, ka;t:. od 20.000 gostinskih obratov v državi jih je bilo ob koncu leta 1939 na področju Dravske banovine 5.194, ali en gostinski obrat na 200 prebivalcev. Ker torej ni krajevne potrebe in je treba zatirati pijančevanje, je banska uprava odredila, da uipravne oblasti prve stopnje ne smejo izdajati nobenih obrtnic za bufete in gostilne do 31. decembra 1941. Radi ustavitve dela uslužbencev električne cestne železnice v Zagrebu a dr. Beneša. Dne 28. majnika t. 1. so proslavili Čehoslovaki v inozemstvu 56. rojstni dan dr. Eduard'a Beneša, bivšega drugega prezidenta Čehoslovaškg repuo-like. Čehi še v inozemstvu vedno imenujejo dr. Beneša kot svojega prezidenta, o katerem je izjavil prvi čehoslovaški prezident T. G. Ma-saryk v svojih znanih Razgovorih s pisatelje«! Čapkom: »Pravim Vam, brez Beneša bi ne imeli Republike.« Tako visoko je pokojni Masaryk cenil delo dr. Beneša v emigraciji za časa sve tovne voine, ki je prinesla osvoboienie Csžko- s! o vaške izpod jarma Avstro - Uifrsire. Sedaj biva dr. Beneš v Londonu, kjer vodi nadaljnjo akcijo »Češkoslovaškega narodnega odbora« za vzpostavitev Češkoslovaške Republike. Nedavno se je mudil 'dt. Beneš v Franciji in poiskal tam tudi češkoslovaške legije. Husitske slavnosti v Nemčiji. (CEPS) Mesto Beinau, ki leži 30 km severno od Berlina, slavi vsako leto nemško zmago nad' husitskimi voj" skami, ki so leta 1432 oblegale Bernau. Na dan sv, Jurja je’ vsa češka armada odšla, ker ni mogla zavzeti mesta. Čevlji, ki se ne smejo v č izdelovati. Iz Berlina poročajo, da je izdal nemški urad za usnjarstvo posebno naredbo, ki prepoveduje na-dalnjo izdelavo cele vrste čevljev. Prepovedana je izdelava lakastih čevljev za dame in gospode, čevljev iz' posebnega ševrova (Gold-Silbeichevreaux), nadalje se ne ismejo izdelovati damski čevlji, katerih peta je višja od 52 mm. Prodajati se tudi ne smejo damski škornji, ki so višji kot 18 cm, dalje usnjati kopalni čevlji in usnjati copati. Zftne Grey: 112 Mož Iz »Dobro so prestali zimo.« r > Ho, to je izvrstno. Rabila bova takoj dva velika, izvrstna konja.« »Tako!« je vzkliknil John in trepljal svojega mustanga. »Zdaj se boš lahko odpočil do naPn® Prihodnje ture. Milt, kako pa je s tvojimi konji?« > Čemu?« je vprašal Dale ostro; izpustil je iz ro.c trsko, ki jo je držal in je vstal od ognja. »Jezdil boš z menoj doli v Pine, — to je tisti ln tedaj se je Dale spomnil dobro znane, mirne in močne sugestivnosti, ki so jo Beemani vedno kazali v trenutkih grozeče nevarnosti. Pri tej jasni Johnovi izjavi, ki je zvenela preveč odločno in jasno, da bi se moglo o nji dvomiti, se je ob Dalejevem spominu na Pine porodil v njem obču-tek, kakor da je bil do slej mrtev in sc ravnokar tre-petaie prebuja k novemu življenju. »Povej, kar mi imaš povedati!« je bruhnilo iz njega. . , . Kakor strela iz jasnega je udaril iz njega vanj mormonov odgovor: »Roya so ustrelili. A umrl menda ne bo. Poslal me je po tebe. Hude stvari se pripravljajo. Be-asley hoče Heleno s silo pregnati in ji uropati farmo.« Po Dalejevih žilah je zagomazelo, Znova ta boleča a opajajoča zveza med njegovo prošlostjo in nejasno bodočnostjo. Njegove strasti so bile mračne misli, sanje in hrepenenje. Te prijateljeve besede pa so polne podžigajočega diha stvarnega življenj. »Toraj je stari Al umrl?« »Že davno, — menda ije bilo sredi februarja. Dedinja je postala Helen. Zna izvstno gospodariti, In vsi so tega mnenja, da bi bila večna škoda, če bi morala vse izgubiti.« > Ne bo izgubila«, je izjavil Dale. Kako čudno je zvenel njegov glas celo lastnim ušesom! Bil je hripav in nenavaden, kakor ga že dolgo, dolgo ni več upora- bljal. . T ».No, tudi mi smo vsestransko razmišljali. Jaz sem rekel, da bo izgubila. Moj oče pravi isto. Carmicha-el tudi.« *Kdo je to?« _ t . »No, saj se spominjaš tistega* gonjača, ki je minuto jesen z Royem in Anchinelossom prišel po dekleti « »Da. Imenovali so ga Las — Las Vegas. Po videzu mi je ugajal.« »Hm! Še bolj ti bo ugajal, kadar ga boš bližje spoznal. Je ves čas skrbel, da je bila farma Miss Helen v redu. Ampak zadeva se vedno bolj zaostruje, Be-asley je s tistim Riggsom sklenil prijateljstvo. Saj se ga spominjaš?« »Da.« »No, in ta se je vso zimo potepal po Pine in prežal na piiliko, da bi se približal Bo ali Helen. To je vsak lahko videl. In prav pred kratkim še, se je podil na kcn,u za Bo, — tako da je doživela prav grd padec. Rov pravi, da Riggs zalezuje Helen, jaz pa menim, da bi iemu falotu ena kakor druga bila dobrodošla. No in ravno to je sprožilo takorekoč vso to zadevo. Car-michael je premlatil Riggsa in ga spodil iz naselbine. Vendar je prišel spet nazaj. Beasley je obiskal Miss Helen in ji je predložil, naj bi se z njim poročila, da bi ji potem, kakor je rekel, ne vzel farme.« Dale je poskočil in srdito zaklel. »Res, res!« je zaklical John. »Jaz bi ravno tako govoril, če ne bi bil tako pobožen. Ali ti ne vzbuja predrznost tega okroglookega Mehikanca vroče želje, da bi enostavno počil? Ti ljubi Bog! Ampak Roy je bil razkačen! Roy je Miss Helen in Bo neverjetno vzljubil... No in pri prvi priliki je Roy Beasleya pozval na odgovor in mu je kar brez okolišev napravil hudo pridigo. In tedaj se je zgodilo: Riggs je Roya ustrelil. Streljal je iz-za Beasleyevega hrbta, ko se Roy ni zanesel! Riggs pa se še baha, da je junak samokresa. Morda mu bo ta strel še presedal!« »Tudi meni se tako zdi«, je odvrnil Dale, ki ga je nekaj v grlu tiščalo. »No, kaj pa mi ima Roy sporočiti?« »Ho, se ne morem vsega naenkrat spomniti, kaj mi je Roy naročil«, je odgovoril John neodločno. »Ampak bil je strašno razburjen in v velikih skrbeh. Rekel je: »Povej Miltu, kaj se je zgodilo, povej mu, da se nahaja Helen Rayner v večji nevarnosti kakor prešlo jesen. Povej mu, da sem videl, da se je ozirala preko gor proti rajski livadi in njenno srce je govorilo iz njenih oči. Povej mu, da ga bolj ko vse drugo, potrebuje sedaj ob svoji strani!« Dale je vztrepetal po vsem telesu kakor v vročin*’ Vrtinec strastnih občutkov nepoznane sladkosti jc je zajel njegovo dušo in napadla ga 'je divja želja1, d» bi Roya in Johna in njune nedolžne zaključke ops° val. > Royu — se meša!« je vzkliknil Dale. »No, slišiš Milt, — res se ti čudim. Izmed vS.f , a!.‘ tov, kar jih poznam, ima Roy svojo glavo napol) se na pravem mestu.« ,>Dečko! Če me zapelje tako daleč, da mu bom verjel, — in se pozneje izkaže, da ni bilo res, potem — potem ga ubijem«, je grozeče izjavil Dale. los naših Umicv TRŽIČ S. Stanko Sova Dne 23. maja t. 1. je preminul v Bistrici pri Tržiču svoječasni glavni delavski zaupnik s. Stanko Sova. Proletarska dolžnost nam veleva, da mu ohranimo kot mučeniku delavskega gibanja neminljiv spcmin. Po stoti stavki leta 1936 ni mogel nikjer več dobiti stalne zaposlitve. Zavratna sušica mu je prestrigla uit bednega življenja. Njegovega pogreba se ie udeležila velikanska množica delavcev. Pa tudi mnogo uglednih Tržičanov. Idealistu poštenjaku in velikemu delavskemu trpinu kličemo: Slava! Na naš poziv glede javnega obračuna nabranega denarja za storžiške žrtve ni nobenega odgovora, kar je zelo čudno. Za javne zbirke naj velja tudi javen obračun. Stvar naj bi razčistilo razsodišče, ali so ves denar dobili v roke sorodniki udeležencev ali ne. Darovi so bili zbrani samo zanje, a za nič drugega. Prosimo, da nam oblasti razjasnijo to zamotano zadevo! KRANJ Pomanjkanje surovin v tekstilni tovarni »Ju-gobruna« je tako veliko, da se bode stvora j gotovo pričeto obratovati v najkrajšem času le 3 dni v tednu. Pričakujemo, da bodo merodajni činitelji storili vse, da podjetje dobi v zadostni količini surovin, da ne bode prizadetih skoraj 1200 delavcev. Položaj delavstva- je že itak težak, če pa mera delati skrajšano, se življenjske prilike še poslabšajo ni v interesu države t t ». * _ „ * e. Zakaj se je ustavila gradnja ceste na Jezersko? Gradila se je cesta iz mesta Kranja proti Primskovem na Jezersko. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane. Ne vemo iz kakšnega vzroka se je dele ustavilo. Podjetje je odpustilo vse delavce. Zopet narašča brezposelnost, življenjske potrebščine pa se draže. Kako bodo brezposelni preživljali svoje družine, ko pa nimajo zaslužka? Opozarjamo naročnike »Delavske Politike«, da poverjenik pobira naročnino vsako nedeljo od 9. do 11. ure v »Cankarjevem domu«. LAŠKO Zanimiva delavska pravda se je vršila te dni .pred okrajnim sodiščem v tožbi nekega odpuščenega delavca proti Tovarni cementa TPD v Trbovljah. Tovarna je- namreč delavca februarja naenkrat odpustila iz službe, ne T? 5' lnu k‘*a' pre-i odpovedala v zakonitem 14 dnevnem odpovednem roku. Ko je prišel delavec k obračunu, mu niso hoteli izplačati niti mezde za že odsluženih lb delovnih dni, ker ni hotel podpisati izjave, da je s tem popolnoma izplačan in da nima ničesar več terjati. Niti poselske knjige mu niso hoteli izročiti. Odpustili ipa so ga radi tega, ker je prišla k delavcu parkrat v tovarniško samsko stanovanje njegova zaročenka in je baje s tem delavec zagrešil razlog za takojšen odpust po § 239 t. 7 obrtnega zakona, ker je na ta- način navajal ostalo službeno osobje k nemoralnim dejanjem. Delavec je zato vložil po odvetniku dr. Reisniami tožbo proti tovarni na plačilo že odslužene mezde in za zakonito 14 dnevno odpovedno aobo. Sodišče je po iz-veaenih dokazih obsodilo »Tovarno cementa«, da mora delavcu plačati odsluženo mezdo ter vse pravdne in sodne stroške, tudi za- odpoved, ker ni imela uikakega razloga za takoj MARIBOR Krojaški pomočniki v mezdnem gibanju iz vrst krojaških pomočnikov nam pišejo: Pred več kot štirimi tedni so se začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v krojaški stroki. Vršilo se je dvoje pogajanj gubiii uin 103 pri izgotovjenju enega komada suknje, ako bi bili pristali na predloge mojstrov. Plače .pomočnikov znašajo tedensko od din 150 do din 335. Povprečno pa din 200 do med podružnico Osrednjega društva krojaških i din 275. To je gotovo minimalna plača za kva- pomočnikov v Sloveniji in Združenjem krojaških mojstrov. Pogajanja pa niso dovedla do nikakršnega uspeha. Poročilo, ki je bilo pred štirimi tedni objavljene v »Večerniku« z velikim naslovom, je javnost spravilo v zmoto, da je mislila, da so krojaški .pomočniki uspeli s pogajanji in dobili kar jim gre. Kakor smo že zgoraj ugotovili, to ni res. Res pa- je, da so sedaj pogajanja sploh prekinjena. Mojstri so namreč sporočili, da za pogajanja- niso več kompetentni, ker so člani njihovega združenja odšli k vojakom. To seveda ne drži. Od .pre-govarjainega odbdra je odšel k vojakom en sam mojster in še ta se je sedaj vrnil. Ako je ta odbor imel poprej mandat za pogajanja, ga ima lahko tudi sedaj. Pogajanja so potekala dc-slej tako neugodno, da bi bili pomočniki v nekem salonu iz- Radi slabe ceste bo ustavljen avtobusni promet Maribor—Celje. V našem listu smo že več tet opozarjali kako nujno potrebno je, da bi se popravila oziroma na novo zgradila cesta Maribor—Celje, ki bo sposobna- tudi za avtobusni promet, ker je sedanja cesta v tako slabem stanju, da je ni mogoče več uporabljati. Tudi drugi listi so pisali v enakem smislu. »Slovenec« pa je od časa do časa prinašal vesti, da bo zlasti cesta od Maribora do Rač v krat- kem času asfaltirana. Tozadevna dela so bila ska Sobota je bil te dni uveden. Odhod iz Ma liiiciranega delavca, ki ima vrhu tega še to nesrečo, da ostaja v mrtvi sezoni med letom brez dela in zaslužka. Še slabši je položaj krojaških pomočnic, ki imajo tedensko mezdo po din 60 do din 80. Zato se ni čuditi, ako je razvito šušmarstvo Din 80 tedensko zasluži dekle, ki se je količkaj izučilo damskega krojaštva z lahkoto-, pa mu ni treba sedeti .po 10 in več ur v delavnici ampak dela lepo mirno in počasi zase na do mu. — Organizacija je sedaj zaprosila za po sredovanje mestno poglavarstvo, ki bo pozvalo obe stranki na- pogajanja. Ako .pogajanja ne bi uspela, bodo pomočniki seveda mora-li misliti' na druga sredstva, da pridejo do- svojih pravic in do povišanja mezde, ki je spričo draginje nujno. O stavki sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih pomočnikov je pred dnevi v »Večerniku« objavil nek mojster odgovor pomočnikom na članek, ki je bil objavljen v »Delavski Politiki« Ob zaključku stavke se je pa iza-zalo-, da je bilo stališče, ki so ga pomočniki objavili v našem listu pravilno, zato se ne izplača- obširneje odgovarjati prizadetemu mojstru v »Večurui-ku«. avtobusni promet na progi Maribor—.Mar- že oddana itd. Vse pa je ostalo pri starem, l e dni pa je isti »Slovenec« objavil, da bodo Mestna podjetja primorana ukiniti avtobusni Promet na progi Maribor—Celje, ker se radi slabe ceste avtobusi preveč kvarijo. Znano je, da je bila ta avtobusna iprcga- najbolj donosna, ker se je .prebivalstvo, ki je precej oddaljeno od železniške proge rado posluževalo avtobusnega prometa. Če se ta- napoved »Slovenca« uresniči, bo te vsekakor hud udarec tako za potnike, kakor tudi za Mestno avtobusno podjetje. Menimo pa, da bi • > lahke to preprečili z inter vencijo na merodajnih mestih, • Zato je verjetno, da bo v kratkem zopet objavljeno, da se bodo dela na tej cesti kmalu pričela in bo tako tudi mestni avtobus še nadalje Prevažal potnike na tej cesti. Zakaj je tako slaba telefonska zveza med Mariborom in Beogradom? Revež je tisti, ki mora voditi telefonske razgovore v Mariboru z Beogradom. Največkrat je tako, da lahko plačaš .pristojbino za- razgovor, ne da bi se mogel sporazumeti z dotičniin, ki te kliče na aparat iz Beograda, ali pa ti njega. V slušalki se čuje brnenje, kot brne žice v vetru na prostem, razen tega pa udarjajo na uho vsi mogoči šumi in med tem brnenjem in šumenjem cu-ješ, ako dobro napenjaš sluh, slaboten glas, ne da bi mogel razločiti kdo govori in kaj govori. V uradnem listu čitanro skoro v vsaki številki o otvoritvi vedno novih telefonskih zvez med našimi telefonskimi .postajami v različnih krajih naše države in najraznovrstnej-šfoni tetelonskimi postajami v inozemstvu. Ako se na glavni telefonski progi v naši državi ne more voditi telefonskih razgovorov, kako neki izgleda ta stvar, ako človek s kakšne podeželske telefonske postaje govori s kakšnim krajem v Franciji ali Italiji? Naše mnenje je, da šen odpust. V razlogih navaja sodišče, da v se nedostatkom na telefonski progi Maribor— delavčevem početju še ni zazreti navajanja drugih delavcev k nemoralnim dejanjem v «u § 239 t. 7 o. z. Zakon ima po mnenju sodišča v mislih le aktivno, direktno, ne pa navajanje h konkretnim dejanjem in to v Beograd lahko pride v okom. ' zato apeliramo tia poštno upravo v Mariboru, da to stvar uredi. Predvsem pa naj do-tični, ki na mariborski pošti daje zvezo z Beogradom v Pričetku govora vpraša naročnika, bora dnevno ob 17. uri iz Glavnega trga, rti hod v Mursko Soboto ob 19.30 uri. Odhod iz Murske Sobote dnevno ob 5.30 uri, prihod v Maribor ob 8. uri. Ob nedeljah in praznikih vozi poleg tega avtobus iz Maribora ob t», uri zjutraj in se vrača iz Murske Sobote ob 17.30. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev je odprla novo podružnico v Stritarjevi ulici štev. 17. 4 mesečno sestrico je po nesrečnem na ktljučju v spanju zadušil 21 mesečni bratec, sin vrtnarja Kaufmana na Meljski cesti. Roditelja sta se mudila po opravkih in dala spat h mesečno hčer Marijo v posteljo, karnor sta pozneje Položila spat tudi njenega bratca ki pa se ie v spanju .prevalil na svojo sestrico in jo zadušil. Pozvani zdravnik ni mogel več obuditi otroka, uradna komisija pa je ugotovila, da bil otrok zadušen ipo nesrečnem naključju. V Betnavskem gozdu so te dni orožniki iz-sledVi kaznjenca Franca Pleteršiča ki je pred kratkim pobegjiil od dela v Limbušu. Pleteršek je bil svojčas obsojen na 6 letno ječo' in' bi bil moral čez tri mesece zapustiti kaznilnico, radi pobega pa bo verjetno zopet obsojen na daljši zapor. Narodno gledališče. Ponedeljek, dne 3. junija °b 20. uri: »Baletni večer ljubljanske opere.« Red A. Torek dne 4. junija ob 20. uri: »Baletni večer ljubljanske opere«. Red C. Grie-Osal Izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra to pla in nirzfa jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje, ležalni stoli! Pogledu seksualne morale, kvečjemu klali čuje razgovor ali ne in potem ukrene, kar ..l; , muraic, Kvečjemu i\ t>ani5m' ki predstavljajo težjo kršitev ra zadev^ ,0 Fa hi takšno »navajanje« mo-n dninfr/ cb Poslovne interese služ- bodaja-lca O takšnem navajanju pa v danem primeru kotrno ne more biti govora, zlasti, ako se t p a to, kar izpovedujeta tožen-kmi pnci R. M. in R , _ 0d_ pustni razlog: torej ni obstojal in 'bi zato morala tožena tožniku službo v redu odpovedati, če se ga je hotela iznebiti. Ker mu odno_ vedala, je v smislu s 241 o. z. delavčev zahtevek za 14 dnevno odpoved zoper njo upravičen, glede že zaslužene mezde pa je tožena stranka itak priznavala terjatev. je potrebno, oz. naj poštna uprava opozori telefonske naročnike, da ne more jamčiti za bre-hiben prenos govora in da telefonirajo na lastno odgovornost. , „ _ t .. , r , 120 otrok iz Nemčije je te dni potovalo preko Maribora v Italijo na počitnice. Na občnem zboru zadruge »Pohorska železnica, ki se je vršil minuli četrtek, je bilo sklenjeno, da se bo 20. junija vršil izredni občni zbor zadruge, ki bo sklepal o likvidaciji. To vprašanje je svoječasno dvignilo mnogo prahu v Mariboru. Izkazalo ipa se je, da je ta načrt, kakor tudi veliko število drugih sličnih načrtov, ki jih pri nas zadnja leta ni mam kal o, neizvedljiv. Letošnji Materinski dan je počastilo Zensko društvo z zbirko oblek, obutve, perila in denarnih prispevkov za revno deco. Žene, ki so potrkale na vsa vrata, so ,pri mnogih našle veliko razumevanja za svoje delo in znaša nabrana vsota preko 13.000 din, precej novega blaga in mnogo uporabnih starih oblačil, -l- i članice popravljajo in Šivajo. Zen-sko •društvo se vsem dobrotnikom, ki so k lepimi uspehu vsak iPo svojih močeh dobrosrčno pripomogli v imenu revne dece in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljuje. Hvala vsem. hvala vsakemu posamezniku! Darila c —•- se Pa se naknadno sprejemajo v trgovini ge. jaško izobraževanje in na splošne težave. Že ,,“.1 o t.pr"sirno °"e ki Name- ravajo se kaj prispevati, da tam oddaio svoja darila. Vse nabrano se uporabi v slučaju po- .i c (»i i e 111 __ v . Koliko stane angleikl vojak Od zadnje vojne so narasli stroški za vzdrževanje in opremo ene 'divizije na dvakratno predvojno višino. Po mnenju angleškega ministra Sira Johna Simona znašajo stroški za prehrano vojno opremo in vzdrževanje enega samega vojaka kopne vojske nič manj kot 600 funtov na leto. I a vsota odgovarja vsoti, ki jo porabi ena srednje situirana angleška rodbina na leto za svoje vzdrževanje. Večji so stroški pri mornarici. Tu je treba pomisliti na daljše vo- leta 1918 je stal angleški mornar državo letno 650 funtov, danes se je pa ta svoia primerno zvišala. Najdražji so pa letalci; koncem minule vojne je stal letalec angleško državo okrog 700 funtov na leto, od tedaj se je pa ta vsota podvo- jila trebe v smislu poziva »Jugoslovanske unije za zaščito otrok«. — Zensko društvo. KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenini (lastni Izdelki), perilo, kombineže, volno, plat-no, odeje, blago, obleke, predpasnike, rute, čepice itd. najugodneje pri MARA OSET, Koroš- Vf'r \ JRjVj IjT. ivu, iiajuhuuiivit, pii *• *' *IVr\ UČ5L I , s ®J;i ka 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenca-ko. Jeklo v vojni V sedanji vojni je jeklo med najvažnejšimi kovinami. Jeklo se rabi v miru, bolj pa v motorizirani vojski. Nemčija izdeluje mnogo jekla, mora pa u-važati velik del železne rude. Doma je pridelala leta 1938 11,400.000 ton železne rude, uvažal^ pa je 122,000.000 ton in sicer iz Švedske 9, iz Francije 5, iz Algirije, iz Tunisa in francoskega Maroka 1, iz Luksemburške 1.7, iz Norveške 1.1, iz Španije in španskega Maroka 1.8 milijonov ton in nekaj iz drugih dežel. Blokada je uvoz železnih rud Nemčiji zelo otežkočila in dobiva sedaj skoraj 10 milijonov ton železne rude manj, kakor prej. Ruska železna industrija ni dovolj razvita, da bi zalagala Nemčijo in so vrhutega prometne zveze med državama slabe. Res je tudi, da saarska industrija ne dela, pa je zato češka, poljska in avstrijska železna industrija popolnoma zaposlena. Rudo si skušajo Nemci pridobivati iz Luksemburga in Švedije, Mogoče pa je, da bo razplet vojne vplival na dobavo rud iz skandinavskih dežel. Nemčija si deloma skuša pomagati z zbiranjem starega železa. Velika Britanija mora uvažati eno tretjino svoje železne rude, Francija pa le dva odstotka, ker dobiva v lorenskih rudnikih 5 milijonov ton dobre železne rude. Velike zaloge železne rude ima Francija v afriških kolonijah, doma pa nekaj v Normandiji in Bretaniji. Francija celo izvaža okoli 15 milijonov ton železne rude in staro železo, ker francoska industrija potrebuje le okoli 10 milijonov ton rude. Velika Britanija dobiva rudo iz Skandinavije, Francije, Algira, Tunisa, Španije, Nove Fundlandlje in Sierra Loene. Dominijoni in Indija producirajo letno okoli 4 milijone ton jekla. Nadalje dobiva železo iz Belgije, Luksemburga in Zedinjenih držav. R«. r-fcl* jv 5. Ivan Mlinar — v poko Ime s. Ivana Mlinarja je tako dobro znano našemu delavstvu in tudi širši javnosti, da ni treba posebnega uvoda k našemu današnjemu sporočilu, o njegovem vstopu v pokoj pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, kjer je prebil sedaj sedemdesetletni s. Ivan Mlinar 20 let v; službi. S. Ivan Mlinar je bil v svojstvu uradnika in oddelčnega predstojnika vesten in marljiv delavec v upravi našega so-cijalnega zavarovanja, kakršnih si moremo želeti čim več. V občevanju s strankami je bil ustrežljiv in naklonjen kolikor je le? mogel. Kako priljubljen pa je- bil pri svojih tovariših in tovarišicah v uradu priča poslovilni večer, ki so mu ga priredili na predvečer upokojitve, dne 31. maja. Na prireditvi sta ga nagovorila predsednika obeh organizacij Jugpvec in Krek, nato predsednik samouprave inž. Sodja, ravnatelj dr. Bohinjec in predsednik zveze blagajniških zdravnikov dr. Dereani. Vsi so poudarjali objektivnost m ko-legijahiost s. Mlinarja-v službi. Jug.j-vec in dr. Bohinjec pa sta še posebej omenjala njegovo javno delovanje. Ginjen se je s. Mlinar zahvalil za čestitke in res prisrčno odhodnico, za katero so organizatorji sestavili lep program s pevskim? in glasbenimi točkami. S. Mlinarju jv bila izročena slika (karikatura) in šopek nageljnov. Vemo pa, da s. Mlinar ni šel v pokoj, da postane penzijonist, ki bi krmil ptičke pod Tivolijem, ampak da bo. kot doslej, posvetil vse svoje sile delu za socialistič 110 idejo ter sodeloval tudi še naprej v naši »Delavski Politiki«, ki je vsa leta njenega obstoja z njegovimi številnimi prispevki rasla in sc širila. Naj nam bo ohranjen s. Ivan Mlinar še dolgo let, do skrajnih mej človeškega življenja, duševno in telesno čil in zdrav, kot je danes! Ix Češke Koncentracijsko taborišče za protinemško obnašanje. Pod1 tem naslovom javljajo praški listi sledečo vest ČTK in DNB iz Prage z dne 25. maja: Radi izzivajočega, Nemčiji sovražnega obnašanja uslužbencev je bila dne 22. maj-nika zaprta »Vinarna pri Kohoutu« v Pragi II, v Jami in sicer za dobo 4 tednov. Odgovorni lastnik Jara Kohout (znani igralec in pevec op. ur.) je bil prepeljan v zaščitni zaipor. Lastnik hiše, v katerem, je navedena vinarna, Bohumil Zahradnik je moral ravnotako v zaščitni zapor, ker se je branil sprejeti v svojo hišo kot najemnika Nemca. Kazen 10 let robije je prejel pred ljudskim sodiščem, v Berlinu češki rojak Karel Dubnik iz Terezina radi priprave veleizdaje, kjer je razmnoževal Nemčiji sovražne letaike in jih razširil v 'krogu svojih prijateljev. (DNB Radi širjenja slik in risb veleizdajniške vsebine je bil obsojen ipred ljudskim sodiščem v Berlinu na 2 leti ječe Jožef Welzl iz Prage. Le-oil je simbole sovražnih držav po javnih tablah. (ČTK). Na 4 leta robije in enako dobo zgube časli je bil obsojen pred ljudskim sodiščem v Berlinu Joscf Bartoš dz Soibeslave radi priprave veleizdaje, ker je razširjal veleizdajalske letake. Grške in latinske knjige v češčino. Praški listi javljajo zadnji čas v svojih kulturnih pregledih vedno nove izdaje prevodov znamenitejših grških in latinskih filozofičnih in pesniških knjig v češčino. Posebno v založbi Laicbter in Melantrich je izšlo več takih antičnih literarnih del. Protektor je zvišal mezde in plače. Praški listi objavljajo na prvi strani naredbo rajhov-skega projektorja v.on Neuraiha, s katero je zapovedal vsem delodajalcem, da morajo izplačevati od 1. junija t. 1. naprej vsakemu delavcu in mameščencu na uro po 50 vinarjev več Ta povišek velja za vse delojemalce v enaki meri, za delavce, kot tudi za najvišje nameščence na Češkem do 3.000 kron mesečne plače. Odjavite delavce na oroinlh vajah I Okrožni urad naproša delodajalce, da odjavijo vse delavce ki so ali bodo šli na orožne vaje z dnem, ko so iz dela izstopili in navedejo vzrok odjave (orožne vaje), z nastopom dela naj ih ponovno prijavijo. Svojci na orožne vaje poklicanih bodo dobili dajatve samo ,če poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu prinesejo potrdilo občine, da je člana na orožnih vajah. Delavska Politika" n-e dobiva fto6eniU subvencij, zalo po-cavnaj natocnino takoj! Podpis trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo Sprejem poslanika pri knezu namestniku Dne 31. maja je prispela v Beograd delegacija sovjetske vlade in sicer poslanik Anatolij .losipovič Lavrentijev v Sofiji, ataše poslanstva Trtnov, zastopnik agencije Taas Vladimir Aleksandro-vič Morozov in uradnica sovjetskega poslaništva Nadežda Strigo. Obiski Na kolodvoru so sprejeli sovjetsko delegacijo načelnik zunanjega ministrstva Vladimir Markovič, podse: protokola dr. Matič, šef odseka presbiroja dr. Dimič in več novinarje!. Potem so se odpeljali v maršalat dvora, kjer se je delegacija vpisala v dvorsko knjigo. Od tam je delegacija prispela v zunanje ministrstvo, kjer jih je sprejel zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Po tem obisku pa so bili sprejeti pri dr. Cvetkoviču in dr. Mačku. Dr. Maček je rekel, da je pozdravil Lavrentijeva kot zastopnika SSSp ruskega na- in predstavnika bratskega roda. V zunanjem ministrstvu je potem sledil podpis in izmenjava pogodbenih listin, nakar je bilo istotam slavnostno kosilo, ki se ga je udeležil zunanji minister in trgovinski minister dr. Andies ter več uradnikov obeh ministrstev. V centralnem presbiro-ju pa je sprejel.predstavnika agencije Taas šef presbiroja Milojevič in novinarji. Ob 16. uri je sprejel sovjetskega poslanika knez namestnik Pavie. Ob 18.30 se je delegacija napotila na .Avalo, kjer je položila venec. V soboto, dne 1. junija pa so si gostje ogledali beograjsko okolico ter se poklonili spominu kralja Aleksandra na Oplencu. Pri sprejemu se je povsod opazil«), da tudi ruski diplomati poznajo etiketo, ki je v evropskih državah v navadi in da se je drže zelo strogo. S tem so trgovinski stiki met in Jugoslavijo vzpostavljeni. Volitve v organe socialnega zavarovanja zahtevamo! Oblastno tajništvo Z. P. Ni J. v Mariboru in reorganizacija bolniškega in nezgodnega zava- rovanja za privatne nameščence. Zveza društev privatijih nameščencev v Ljubljani je v zadevi reorgusAzacije bolniškega in nezgodnega zavarovanja nameščencev poslala Delavski zbornici konkretne predloge, katere je D. Z. sporočila vsem strokovnim organizacijam privatnih nameščencev v Sloveniji z vabilom, da sporoče k tem predlogom svoje stališče, / K predlogom Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani sporoča podpisano tajni-štVo sledeče: »Naša organizacija ni v principu nasprotna pametni reorganizaciji bolniškega in nezgodnega zavarovanja privatnih nameščencev, ki bi omogočila hitrejše in cenejše delovanje ter za- ščitila in zboljšala pravice zavarovancev. Je pa mnenja, da se pri taki reorganizaciji nameščenskega zavarovanja mora predvsem zaščititi pridobljene pravice zavarovancev ob prestopu iz enega zavoda v drugi, kalkor tudi v slučaju, da se zavarovanec preseli iz ene banovine v drugo. Naša organizacija je mnenja, da bi bili za tako reorganizacijo zavarovanja pooblaščeni le delegati in zastopniki nameščencev, izvoljeni potom svobodnih in tajnih volitev, radi tega zahtevamo predvsem razpis svobodnih in tajnih volitev za vse krajevne organe Osrednjega u-rada za zavarovanje delavcev. Oblastno tajništvo Z, P, N. J, v Mariboru. Neka! dejstev o velesilah V Argentini je investiranega več angleškega kapitala kot pa po vseh angleških kolonijah. Zadnjih pet let se je vrnilo iz prekomorskih delov britanskega imperija v Veliko Britanijo več ljudi, kot jih je odpotovalo iz Britanije v prekooceanske dežele imperija. Združene države Severne Amerike, ki Kanade ne »posedujejo«, prodajajo Kanadi trikrat več blaga kot Anglija. Vse angleške kolonije, protektorati in dominioni so soudeleženi pri svetovni britanski trgovini le z 10,6 odst. Britanski izvoz v lastne kolonije znaša samo 11,2 odst. celokupnega britanskega izvoza. Pred vojno je imela Francija od celokupnega v inozemstvu investiranega kapitala le 4 odst. naloženega v svojih kolonijah. <■’> * * ■................... ,, v ... i Samo 3 odst. najpotrebnejših surovin se lahko dobijo v kolonijalnih posestvih. »»»•.?*<• » ; „ . >. r . Ii.. (»Aufbau«, Ziirich). H&Uiek mimžic Žena v težkih dneh Casi, ki jih preživljamo, so težki, dvojno težki za delavsko ženo. Dokier je mož zaposlen, je njena vsakdanja skrb, kako prehraniti družino s tisto borna mezdo, ki jo mož prinese ob sobotah domov. Ustvarjati mora naravnost čudeže, ako hoče, da njeni, najljubši ne bodo trpeli pomanjkanja. Sama se mora odreči svojim najskromnejšim potrebam, samo da ima deca kaj za pod zobe in da mož nima povoda biti z njo nezadovoljen. Pridejo pa nad delavsko ženo v teh časih tudi še druge skrbi, ako mora mož na orožne vaje in žena ostane sama V takem slučaju se večkrat zgodi, da žena izgubi glavo, ako ni podučena o pravicah, ki gredo možu po socialni zakonodaji v slučaju vpoklica. Žena mora vedeti, da mora dobiti mož zaslužek za najmanj štiri tedne, ako je vsaj že eno letoi zaposlen pri enem in istem delodajalcu. Ako pa je bil do svojega vpoklica zaposlen vsaj en mesec, ima Pravico do enotedenske mezde. Preskrba družine je prvo, kar prizadeva, ženi v takem slučaju skrbi in če se z možem ne pomenita fpred-no odide, ali pa ako mož sam ničesar ne ve o tern, je dvojno težko. Žena naj pred odhodom moža opomni, da uredi, stvar glede izplačila mezde s podjetjem, ali sam ali pa s posredovanjem zaupnika, da ji bo podjetje nemoteno izplačevalo mezdo. — Potem je treba vedeti ženi tudi to, kaj ji je ukreniti, ako se mož po štirih tednih odsotnosti ne vrne. V tem slučaju, ali pa ako ni izgleda, da bi podjetje hotelo izplačati mezdo po zakonu, mora žena iti takoj na občino, da ji napravijo prošnjo za podporo,. Razen tega ima v posebnih uvaževanja vrednih slučajih družina tudi pravico na enkratno izredno podporo v znesku din 150, ki jo prisodijo komande vojnih okrožij na podlagi Poročil posebnih odborov, ki se v to svrho ustanove na sedežu občin. V teh časih naj si žene medsebojno pomagajo. Kadar mora žena tekati naokoli, da uredi vse ono, kar je potrebno za obstanek družine, čije oče je odsoten, naj soseda nekoliko pazi na otroke in mogoče- tudi kuha, dokler se odsotna mati ne vrne. Žene morajo baš sedaj pokazati največjo medsebojno solidarnost in si pomagati z nasveti in tudi dejansko. V teh časih velja pregovor: Danes meni, jutri tebi. Le ako bodo žene na mestu, bodo družine prestale težke čase brez večjih pretresljajev. Vidi se pa iz tega, kako nujno potrebno je, da so žene res izobražene in da sodelujejo z možem v organizacijah in delavskih ustanovah ter se zanimajo za javno življenje. Važno je tudi, da ima žena v tem času delavski list, »Delavsko Politiko«, ki jo mora v času odsotnosti moža prebirati še z večjo pazljivostjo. V njej bo našla vedno pouk in nasvete. Zavedna žena naj ne posnema tiste nespametne sotrpinke, ki najprvo-kar stori, odpove list, komaj je mož zaprl vrata za seboj. Ako- je mož imel naročen list, je vedel zakaj ga ima in da mu je v pOuk ter pomoč. »Delavska Politika«, ki prihaja trikrat na- teden ne smemo dolžiti, ker celo učenjaki niso vedeli marsičesa, kar vedo danes. Skoraj vse, kar raste na polju in yrtu> obsega — ena stvar več, druga manj mineralu, škroba, razto-pljivih proteinov, vitaminov, celuloze in drugih snovi. Sestavljene so rastline, kakor človeško ali živalsko telo iz neštetih stanic (celic), obsegajočih nekakšno vodeno materijo, v kateri je v raztopljenem stanju sladkor, protein, škrob in mineralije. Najvažnejše mineralne snovi so prav pod kožo, prav tako vitamini, ki so v večji ali manjši množini v vseh zeleniavah in katerih neizmerna važnost za človeško zdravje in za telesni razvoj se ,ie spoznala v naših časih. Če imamo to na umu, bomo razumeli, ua je Pri kuhanju zelenjave veliko vprašanje, kako ohraniti redilne in zdravju koristne snovi. Namakanje Namakati zelenjavo je opravičeno le tedaj, ako je preveč zvenela in se je vsled tega skrčila. To naj se nikdar ne stori, kadar je na primer korenje olupljene ali zelje zrezano, zakaj v vodi se bodo gotove snovi raztopile in bodo izgubljene. Zlasti je napačno, olupiti krompir, pa ga potem namočiti, ker mu to vzame okus in tudi najvažnejše hranilne snovi. Kuhanje Če kuhaš zelenjavo, jo daj v slan krop. Ne rabi mrzle vode, razen če je povrtnina stara in v tem slučaju vzemi- malo pecivne sode namesto soli, da se skruši trda, olesenjena tkanina-. Posebno važno je, da ne rabiš preveč vode. Nalij je le toliko, da je zelenjava komaj pokrita. Pri kuhanju izvleče voda namreč mnogo hranilnih snovi in zato je škoda vsake vode, ki se zlije v lijak, kadar se je zelenjava kuhala v njej. To je kakor da bi metala dobro hrano proč. Porabiš jo lahko za kakšno juho ali omako, lahko jo tudi spraviš za poznejšo rabo in v njej zopet kuhaš kakšno-povrtnino. ALI KAVA 1ZTREZNI? Zmerom in zmerom slišimo, da se dado kvarne posledice preebilo zaužitega alkohola odstraniti z uživanjem kave. Ravnatelj zavoda za sodno medicino na heidelberški univerzi, profesor dr. Mueller, je na osnovi premnogih vestnih poskusov ugotovil, da tole na moč razširjeno naiziranje, še zdaleč ne drži. Pri preskusih so dajali večje količine prav močne kave (40 gr zrn prvovrstne kave so dali na 400 cin8 kropa, in so pustili 15 minut usedati) ljudem, ki so zauživali pivo1. Nikoli se ni spremenila količina alkohola v krvi. Pač je pa preskus vselej pokazal, da so poskusne osebe objektivno in subjektivno ugodno občutile vpliv kave na učinek alkohola. Učinek so opazili 15 do 30 minut po zaužitju kave. Poskusne osebe niso potlej več občutile utru-- v stanovanje delavske družine, naj spominja 'jenosti. Njihova hoja je postala gotovejša, je- ženo na prizadevanje njenega moža, da sijzik se jim ni več zapletal. Tudi reakcijski časi, ustvari boljše življenje zase in svojo družino. to je razdobje med zaznavanjem dogodkov, KakSna le sila volnega brodovla v Črnem morju? Posamezfce države, ki imajo zasidra-1 Ferdinand« in »Regina Maria« imata no svoje bojno brodovje v lukah Črnega morja, bi bile za slučaj kakega pomorskega konflikta v tem delu važen faktor, in je zato zanimivo vedeti, kako močno je črnomorsko vojno brodovje Rusije, Turčije, Romunije in Bolgarije. Rusi imajo v Črnem morju močno vojno brodovje, ki ga tvorijo: oklopna križarka »Pariškaja Komuna«, 4 križarke, in sicer »Krasni Kavkaz«, »Komintern«, »Profintern« ter »Červonaja Ukraina«, ki imajo nad 6000 do 8000 ton. Dalje imajo Rusi 2 torpedovki, 2 rušilca, 1 nosilko letal, 30 podmornic ter 12 malih pomožnih ladij. Važno je tudi, da imajo Sovjeti v Črnem morju 60 velikih armiranih torpednih čolnov, ki služijo lahko za morebitni transport čet, f Turčija ima velikansko in odlično oklopno križarko »Yavuz«, Poleg »Ya-vuza« sta še dve manjši križarki starejšega tipa i. s. »Hamidieh« ter »Medji-dieh«, od katerih ima vsaka 3500 ton; dve križarki ista še v delu. Dalje ima Turčija 8 modemih torpedovk, ki so bile zgrajene v Italiji ter Angliji, podmornic pa 17. Romunija je začela s preosnovo svoje vojne mornarice leta 1936. Romunska mornarica je brez linijskih ladij in velikih križark. Njeni torpedovki »Regelo V času odsotnosti moža bo »Delavska Politika« pravi in resnični prijatelj družine. Zena, ki jo bo čitala bo znala tudi pravilno vplivati na svojo okolico in se znajti v čhsu zmede. Po" možnosti, vsaj dokler dobiš od1 podjetja mezdo za svojega vpoklicanega moža, jo plačaj redno. Ako bi je potem ne mogla, obvesti upravo »Delavske Politike« in prosi za odlog plačila. Ko se bo pa vrnil mož, ga o stvari I obvesti in potem skrbi, da bo eventuelno zaostala naročnina plačana. »Delavska Politika« je orožje, katerega bo delavstvo tudi v bodoče in po vojni morda še bolj kot kdaj poprej potrebovalo, zato se nam to orožje ne sme skrhati. • ZELENJAVA IN POVRTNINE Ali veste, kako se kuha špinača, karfiola, zelje, grah korenje itd.? — Neumno vprašanje! To je tako enostavno-, da se ni treba učiti ... Pa vendar ni. Včasih se je nemara res lahko reklo tako, ampak časi se izpreminjajo — tudi v kuhinji. Danes vemo o zelenjavah več, vsako po 1800 ton, dve torpedovki sta v gradnji, nadalje imajo Romuni še dva rušilca. To je vse njihovo črnomorsko brodovje. Romunija pa ima izredno dobre podonavske topovske ladje, ki so najmodernejše ter izvrstno oborožene. Romunsko podonavsko brodovje je da-1 kot so vedele naše mame, katerih pa nikakor leko najmočnejše na vsem Balkanu in bi v sili lahko bilo uporabljeno za varnost njenih obal v Črnem morju. Bolgarsko vojno brodovje je izredno majhno. Bolgarija ima le štiri patroljne ladje s po 100 tonami in 2 manjši torpedovki. je postal spet krajši, čeprav- še ni bil normalen. Po zaužitju kave se je pa> pozneje pojavil močan občutek trudnosti in negotovosti, tako da poskusne osebe niso bile več sposobne za nadaljnje poskuse. Z uživanjem kave se človek torej za kratek čas poživi. Pri ljudeh, ki so vajeni kofeina, so opazili precejšnje Popuščanje učinka. Na splošno je streznjenje vinjenega človeka po zaužitju kave tako kratkodobno in sledijo mu taki pojavi onemoglosti, da si ne kaže naprtiti odgovornosti, da bi izdajali na primer avtomobilistom dovoljenje za poljubno uživanje alkohola, čeprav s pogojem, da se bodo potem osvežili s skodelico močne kave. Medtem ko dosežemo s kofeinom res zmanjšanje vinjenosti, se zdi, da nikotin v tobaku učinek alkohola veča. Nikotin razširi najbrž možganske celice in odpre pot močnejšemu dotoku krvi, s tem pa. seveda povzroči, da se v živčnih celicah pomnoži alkohol. Ako torej h kavi po uživanju alkohola še povrhu kadimo, uničimo do malega ves streznjujoči učinek kave. »P.« Oelovskl pravni svetovalec Rubež na cesti. (Celje), Vprašanje: Ali lahko eksekutor izvrši žepni rubež na cesti za svojo lastno terjatev nrez priče in ne -d'a 'bi se legitimiral? Odgovor: Eksekutor ne sme rubiti, ako je hkratu tudi upravičen do terjatve, razen, ako rubi svoje lastne stroške. Rubež lahko izvrši kjerkoli in brez priče, pač pa se mora na zahtevo legitimirati. Noben košček papirja v zgubo. Po vsej Češki in Moravski je bila izvedbna temeljita zbirka starega papirja, na katero so časopisi opozarjali občinstvo in ga pozivali, da je treba oddati državi vsak košček papirja, da ne gre ničesar v zgubo. Papir pa morajo oddlajati suh. konzumno društvo za Jffežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telefon interurban št. 5. reg. z. z o. z. v Prevaljah Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalie. Osrednja pisarna in centralno skladišče v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Crna I, Crna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Clan društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugam in o Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.