ŠT. 10 — LETO VI GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Čim večje so zahteve kupcev po kvaliteti, tem večja mora bili strokovnost proizvajalcev VEVČE, OKTOBRA — Gre za pošolsko izobraževanje tehnikov oziroma njihovo uvajanje v proizvodnjo s prakso, ki je potrebna za pravilno in uspešno delo na vodstvenih delovnih mestih. Potrebe po usposobljenem kadru so vedno narekovale proizvodne, organizacijske in druge zahteve. Te zahteve pa naraščajo z razvojem tehnologije in organizacije dela in postajajo vedno bolj očitne. Nobena šola, četudi daje še tako široko strokovno podlago, ne more usposabljati kadrov za specifične naloge posameznih delovnih mest, kar je primer v papirni industriji, zlasti pa pri nas. Zato morajo taki kadri ob zaposlitvi prilagoditi osnovn.a znanja zahtevam delovnih mest in si pridobiti nova, ki jih lahko da samo delovna organizacija oz. tovarna. Laboratoriji v šolah in obvezna počitniška praksa dijakov med počitnicami ne morejo nuditi dijaku vsega, kar bo rabil ob nastopu delovnega razmerja. Včasih so tudi programi v šolah pomanjkljivi, učni kader prešib.nk, neustrezen je način študija, kar narekuje potrebo po dodatnem strokovnem, pa tudi splošnem in družbenoekonomskem izobraževanju. Spremljanje novih odkritij in dosežkov v tehnologiji papirja je nujno potrebno. Spoznavanje novincev z delovno organizacijo in delom zahteva organizirano uvajanje in stažiranje (prakso) na novo zaposlenih. Tu je posebno važen znača| dela organizatorskih in vodilnih delovnih mest. Predvidevamo, da je tehnik praktikant eden izmed bodočih vodstvenih delavcev strojevodja, vodja priprave snovi, mojster oddelka, delovodja ... Seved.a pa je to odvisno od sposobnosti in resnosti vsakega posameznika. Zahtev, ki jih imajo ta delovna mesta, gotovo ne izpolni šola, ampak se pojavijo kasneje, če pa se ne pojavijo, jih je treba pridobiti. Sama strokovna usposobljenost, ki je prvenstvena, še ne izpolnjuje lastnosti, ki jih mora imeti človek na vodstvenem položaju. Ta mora biti še dober organizator dela. Od njega se zahteva tudi instruktaža mlajših. Biti mora nosilec discipline v oddelku, ob posebnih pogojih pa tudi nosilec discipline v tovarni. Njegove sposobnosti so še v nosilcu ekonomičnosti dela, v produktivnosti, v nosilcu kvalitete in dobrih odnosih, da ne govorimo o organizaciji lastnega dela in vodenja ljudi v proizvodnji. Na nedavnem sestanku zastopnikov tehničnega sektorja, izobraževalnega eentr.a podjetja in praktikantov v proizvodnji se je o tem razpravljalo. Za začetek je bil poudarek na intenzivnejšem izpopolnjevanju v sami stroki. S tem, da je bil pred leti sprejet sklep samoupravnih organov o obveznem praktičnem uvajalnem delu za vsakega, ki pride v tovarno, zlasti pa za tehnični kader, je bilo 2» tehnike sklenjeno, da traja ta čas uvajanja vsaj eno leto. Kasneje se je izkazalo, da je to premalo, zato so se in se bodo tehniki vračali po končani praksi še nazaj na delovno mesto strojevodje papir- nega stroja, kjer dobivajo Lahko največ strokovnih osnov za svoje bodoče delo. Da pa bi se kvaliteta uvajanja posameznega kandidata lahko ugotavljala in ne samo ocenjevala, bodo praktikanti po končanju prakse na zaključnem delovnem mestu ali po pozaključni fazi dela testirani in n.n podlagi uspešnega testa prepuščeni na naslednje delovno mesto in le tako opravili celotno prakso na vseh delovnih mestih v proizvodnji lesovine in papirja. Seveda pa se doba prakse ne more vleči v nedogled, če praktikant ne uspeva, ker se v takem primeru podjetju ne izplača več investirati v vzgojo posameznika. Zato bo takrat treba ali poiskati bolj ustrezno zaposlitev zunaj naše delovne organizacije ali pa se zadovoljiti s takšnim delovnim mestom, ki ne zahteva srednje ali višje strokovnosti ter manj sposobnosti in prizadevanja. Poleg strokovnih in organizacijskih sposobnosti pa morajo vodstveni ljudje — strojevodje, mojstri, delovodje itd. — imeti še moralne vrline. Neposredni proizvajalci — delavci in delavke — namreč skozi prizmo svojega vodje gledajo podjetje kot celoto. Po njem ocenjujejo vodenje in gospodarjenje, ker je prav on z ljudmi vedno v najožjem stiku. To dejstvo in pa stopnja strokovnosti obeležujeta, kaj naj vodstveni deLavec dela, kakšne naj bodo njegove zmožnosti in kakšne pogoje mora imeti za uspešno opravljanje dela. Čeprav za njegovo delo ni stalne in predpisane šablone, vendar lahko navedemo nekaj osnovnih nalog pri nas: delo z ljudmi, vsestranska strokovna sposobnost pri proizvodnji papirja, organizacijska sposobnost, ekonomično deio in stalno zboljševanje medsebojnih odnosov. Vse to si pridobiti, če nekaj že ni v naravi, je za začetnika skoraj vsak čas prekratek. Ni sramotno, če novinec sprašuje med prakso. Tudi ni sramotno, če takoj vsega ne zna. Hudo pa je, če zgubi pridobljeno avtoriteto takrat, ko mora svojo delovno funkcijo izpolnjevati v celoti. Potem se kaj težko ponovno postavi na noge. Belilnica celuloze, sortacija in priprava kisline v Medvodah Proizvodnja premazanih papirjev VEVČE, OKTOBER — Komaj dobra dva meseca nas še lo-| čita od zagona premaznega stroja. Kako je z načinom izdelave? Celotni tehnološki postopek proizvodnje premaznih papirjev lahko razdelimo v štiri glavne faze in sicer: DELJEN DELOVNI CAS, DA ali NE?! VEVČE, OKTOBRA — Vedno znova je v naši tovarni kaj novega: najprej smo vpeljali z velikimi težavami četrto izmeno; nato smo z veseljem sprejeli skrajšani način dela ob nedeljah, vse to smo naredili zato, da svoja delovna sredstva bolje izkoriščamo in da lahko več zaslužimo. Večkrat smo že slišali nekaj šušljati o deljenem delovnem času, ki naj bi ga vpeljali v upravi in pri vseh vodilnih delavcih. Kadrovska služba je celo napravila spisek delavcev, ki naj bi v najkrajšem času začeli delati od pol osmih in delali do petih popoldne s prekinitvijo ob enih popoldne za eno uro za kosilo ter odmor. Kadarkoli pridejo novice o deljenem delovnem času na dan, vselej se razburijo mlade mamice: kaj bo le z našimi ubogimi malčki? Nič manj niso hudi ugovori izkušenih žena: ubogi moj mož, brez kosila bo in skrbne nege pri popoldanskem počitku. Hudi časi se nam obetajo. No, pa poglejmo, kaj mislim o deljenem delovnem času in kakšne prednosti nam daje in kaj tudi slabega. Ce prav presodimo, sedanji čas začetka dela premaknemo za dve uri in podaljšamo odmor za malico ter odpravimo še preostalo delovno so. boto z vsakodnevnim polurnim podaljškom delovnega časa, pa imamo deljeni delovni čas. Zelo enostavno, ali ne? Navada je železna srajca — pravi slovenski pregovor. Železne srajce pa ne moremo kar tako sleči, zato zelo težko razumno presodimo, kaj nam ta sprememba v delovnem času prinaša. Vse spremembe, ki jih v tovarni uvajamo v organizaciji, delovnih navadah, novih strojih itd., im.ajo cilj v povečani ekonomski učinkovitosti našega dela. Važno vlogo ima delovni čas. Ko predolgo delamo, učinek dela pada in preveč se utrudimo. Prekratek delovni čas tudi ne da najboljšega učinka, preden smo se prav ogreli in uvedli v delo, že končamo. Študijske raziskave so pokazale, da sta tretja in četrta delovna ura najplodnejši in najmanj nesreč se takrat zgodi. Peta in vse naslednje so že slabše, deveta, deseta in naslednje so prav malo plodne in predvsem nevarne. Človek je že preutrujen za zahtevno delo in počasi reagira v nevarnih okoliščinah. Ko po četrti delovni uri napravimo vsaj polurni odmor, zopet izboljšamo učinek dela v naslednjih treh urah. Raziskave, posebno iz zadnje vojne kažejo, da tudi za delovni teden ni vseeno, koliko ur ima. Najboljši učinki so bili izmerjeni pri 42 in 44 urah. Krajši, posebno pa daljši delovni teden, dasta manjše učinke. Zelo naglo učinek dela pada, ko je v tednu več kot 56 delovnih ur. To naj bo v razmislek tistim mojstrom in delovodjem, ki radi delajo nadure. Slabo uslugo delajo sebi in delovni skupnosti. Torej, študijske raziskave govore za 42-urni delovni teden in deljen dnevni delovni čas. V naši tovarni imamo samo prvo, drugega pa ne poznamo. Zaradi dragih delovnih naprav (papirnih strojev, dodelavnih strojev, energetskih naprav itd.) moramo delati nepretrgano skoro leto in dan, ne vprašamo ne za petek in ne za Svetek. Samo državne praznike praznujemo, če sto po dva skupaj. Pri dodelavnih strojih bi delali le po dve izmeni na dan, če bi imeli skladišče za zvitke in dovolj tamburjev ter večjo propustnost na prečnih rezalnih strojih. Tudi v papirni dvorani delamo po dve sedemurni izmeni zaradi premajhne površine papirne dvorane. Po pisarnah je delovni čas od šestih do dveh zato, ker je tako v navadi in ker vsi toko delamo. Poglejmo še nekatere druge prednosti, ki jih prinaša deljen delovni čas. Strokovni delavci imajo v deljenem delovnem času skrb le za tovarno, honorarno delo v raznih oblikah skoro povsem odpade, ker ni več časa. Verjetno bi marsikateri brezposelni delavec dobil delo tam, kjer je »fuš« razvit. Uporaba prostega časa se je v zadnjih desetih letih zelo spremenila. Povsod tam, kjer imajo televizijski sprejemnik, gledajo oddaje pozno v noč; drama, opera in kino so tudi porabniki večernega in nočnega časa, potem pa hitro mine noč do petih zjutraj; komaj čakamo sobote in nedelje, da lahko malo »potegnemo«. Marsikaj bi še lahko naštel, kar nas zavede, med njimi tudi študij in branje, da bedimo tja do desetih ali celo do dvanajstih; kako bi se nam prileglo, da bi začeli z delom ob osmih zjutraj. Posebno korist bi naša delovna skupnost dobila, ko bi vodilni kader npr. delovodja brusilni-ce, papirne dvorane, odgovorni vodja v energetiki itd. delati tako. da bi imeli neposreden sfik z dvema izmenama in ne samo z dopoldansko, kot je to danes. Na ta način bi opravili hitreje (Nadaljevanje na 3. strani) L, 'proizvodnja surovega premaznega papirja, 2. priprava pigmentne mešanice, 3. premazovanje na premaznem stroju, 4. dodelava premazanih papirjev. Proizvodnja surovega premaznega papirja bo- potekala na IV PS, ki daje v primerjavi z drugimi stroji najprimernejše papirje, ki naj bi ustrezali za proizvodnjo premazanih papirjev. Tudi količina surovega papirja proizvedenega na PS IV bo količinsko zadoščala potrebam premaznega stroja. Če bi premazni stroj telkel s polno hitrostjo brez znatnejših zastojev, bo skoraj porabil celotno količimo papirja, ki ga bo proizvedel IV PS. Za premazovanje bomJo pred-vidloma v glavnem uporabljali 60 g/m2 in 80 g/m2 osnovni papir. V zadnjem času se namreč pojavlja na svetu vse bolj tendenca proizvesti čim tanjši papir s čim boljšimi tiskarskimi lastnostmi, kar je seveda tudi najtežje. Osnovni papir, ki ga bomo uporabljali, bo brezlesen, kot tudi srednjefin. Prvega bomo uporabljali za proizvodnjo premazanih papirjev za umetni tisk, drugega pa predvsem za ilustracijski tisk. Za obe vrsti papirja velja, da morata biti glede kvalitete čim enaikomer-nejši po širini zvitka (debelina, gladkost, gramska teža, poroznost). Ne sme biti v pregledu oblakast, ker pride v tem primeru med premazovanjem do različnega nanosa premazne mešanice na posameznih mestih, kar ima za posledico neenakomerno gladkost po glajenju in zaradi tega kasneje nemirni barvni odtis pri tiskanju. Papir tudi ne sme vsebovati pasov, ki bi nastopali zaradi različne debeline papirja na posameznih mestih, kakor tudi ne mokrih pasov. Za proizvodnjo premaznih papirjev ne moremo kar šablonsko predpisati ugodnih lastnosti papirja oz. lastnosti, ki so obvezne, ker je odvisno od postopka, po katerem hočemo pre-(Nadaljevanje na 2. strani) ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU 1967 'Plan Doseženo Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti = Papir 97,3 1. 1966 ig07 ' 85,9 88,8 H Lesovina . . . . . 100 97,1 90,3 80,0 === Celuloza .... . 100 99,9 eeee Pinotan .... . 100 107,3 = Plan proizvodnje papirja tudi v mesecu septembru ni bil = iežen. Vzrok temu je bila predvsem proizvodnja tankih Premazni tiskovni papirji danes in jutri eksportnih papirjev, izmeta je bilo 2 0/o manj kot v mesecu avgustu. Tudi zastoji papirnih strojev niso bili posebno visoki. Zadnje dni septembra smo pričeli z remontom IV. PS, vendar se bodo posledice v neto proizvodnji poka/.-ile šele v mesecu oktobru, ker so zaloge nedovršene proizvodnje konec septembra znižane na minimum. Nizka je bila tudi proizvodnja lesovine in sicer delno zaradi redukcij električne energije, delno pa zaradi prebiranj.a lesovine na sitih s premerom luknjic 0,6 in 0,7 mm. To je sicer vplivalo na znižanje količine proizvodnje, na drugi strani pa na dvig kvalitete lesovine, saj je znašala trskavost pihane lesovine v poprečju le 0,06 °/i», lesovine v zvitkih pa samo 0,01 Vc. PAPIRNICA KOLIČEVO PROIZVODNJA V SEPTEMBRU 1967 “/o izpolnitve 1/12 let. pl. Časovna izkoriščenost proizv. zmoglj. september 1966 Papir..............72,9 Karton.............93,4 Lepenka............88,0 Skupaj.............89,4 98.4 95.6 77.6 92.4 september 1967 70.4 98 0 91.0 86.5 Bruto proizvodnja na strojih nam ne pokaže spodbudnega rezultata, čeprav je boljši kot v avgustu. Boljši rezultat nam pokažejo neto proizvedene količine zaradi prodanih zalog papirja. Proizvodnja papirja je bila manjša z.aradi precejšnjega dela proizvodnje za izvoz, proizvodnja kartona pa zaradi še neustaljenih strojnih norm za kvaliteto in količino proizvodnje. Proizvodnja lepenke je bila manjša že zaradi slabše časovne izkoriščenosti proizvodnih strojev, ker zaradi premajhnih kapacitet sušenja letos ob nedelj.ah ne obratuje. Časovna izkoriščenost proizvodnih strojev je bila septembra slabša, razen pri papirju, ker je bil lani v septembru remont papirnih strojev. RJ Te papirje bomo omejili na tri večje skupine: 1. premazni papir za publikacije (revije, časopise), 2. premazni papir za trgovske namene, 3. premazni umetniški papir. Za proizvajalca je zelo težko napovedati bodočnost teh premaznih papirjev. Bodočnost pa lahko napovemo s sodelovanjem oddelkov za prodajo, promet itd. Ti pravijo, da je prihodnost premaznih papirjev svetla. Celotna produkcija premaznih papirjev v letu 1955 je bila več kot 100.000 t. L. [1962 pa se je dvignila na približno 200.000 ton. Pričakovati pa moremo, da se bo leta 49711 še podvojila in bo znašala 400.000 ton. Mr. McBurney je januarja 1967 odlično ocenil bodočnost premaznih papirjev v ZDA. Nekatere važnejše točke so: Tržišče za tiskovne papirje v ZDA je v letu 1965 doseglo 6 milijonov ton vštevši 49 “/o premaznih papirjev. Mr. McBurney pričakuje, da bo celotno tržišče zahtevalo za leto 1975 9 milij. ton, z letnim povečanjem ca. 5,2,%. Delež premaznih papirjev pa bo naraste! od 49% na 54%. Delež nepre-maznih papirjev pa naj bi padel od 54% na 51 %. Hitrost povečamja za publika-cijski papir bo ostala nespremenjena ob sedanji številki 3%. Važno pa je veliko povečanje za knjižni papir v zadnjih petih letih. Ob tej priložnosti je zanimivo, če zapišemo, da je število knjig, ki jih letno izdajo v ZDA, ostalo nespremenjeno od leta 1933 do 1935. V zadnjih petih letih pa se je povečalo za 94 %. Ta pregled nam pokaže tudi spremembo v razmerju med papirji, tiskanimi z ofsetnim po- stopkom in roto-ofsetniim postopkom. V letu 1954 je znašal delež ofsetnega tiska 31 %, drugi postopki pa 69 %. Leta 1963 je bilo razmerje takole: ofset 44%, ostalo 56%. Leta 4975 pa naj bi se po ofsetnem postopku tiskalo že 50 do 55% papirja; na druge postopke bi torej odpadlo le še 45 do 50%. Kateri faktotji bodo vplivali na te številke v ZDA? Ali bo še trajal 4a »kulturni val«? Kako bo Madison Avenue porazdelila svojo potrošnjo? Ali se bo oglašanje na barvni televiziji povečalo 'iti ali bo v časopisih in revijah padlo? Ali bodo uvedli neposredno oglašanje? Kako bo, z pokrajinskim oglaševanjem? P. Thoma iz Time Inc. je odgovoril na nekatera vprašanja v reviji »American, Paper Indu-stry«. Moramo se opravičiti, ker tako natančno obiravnavamo stanje Američanov, toda ne moremo si kaj, da jih ne bi občudovali zaradi njihovega predvidevanja do leta 1975. Sedaj pa je, bolj kot kdaj koli prej nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v vsaki evropskli deželi, posebno v Nemčiji. Najvažnejši neznani činitelji za Evropo so: 1. Kdaj bodo uvedli barvno TV in kako bo to vplivalo na oglašanje. Ali bo več barvnih strani! v revijah im ali bodo časopisi tiskani v barvah? 2. Kakšna sredstva bodo uporabili, da bodo dobili/ pripomočke, (Nadaljevanje na 3. strani) Poklicna papirniška šola za odrasle je spet stekla VEVČE, OKTOBER — V učilnici podjetja se spet trikrat na teden po šest ur zbirajo delavci proizvodnih strojev in drugi, ki obiskujejo poklicno papirniško šolo za odrasle. To je zunanji oddelek Šolskega centra tiska in papirja, ki jih ima ta zavod skoraj po vseh papirnicah Slovenije in tudi v drugih republikah. Pri nas je to zadnji oddelek te vrste z namenom, da bi omogočili pridobitev poklica vsem, ki do sedaj še niso imeli priložnosti ali pa so zavlačevali s svojim strokovnim napredkom. Proizvodnja premazanih papirjev (Nadaljevanje s 1. strani) mazovati, od vrste premazne mešanice, ki jo nanašamo, kakor tudi od bistrosti teka premaznega stroja. Z menjanjem teh či-niteljev se menja tudi zahteva glede lastnosti, ki naj jih .ima osnovni papir. Posebna lastnost papirja je stopnja klejenoisti, ki jo ima, ker je predvsem od nje odvisna hitrost vpijanja vode iz premazne mešanice standardne sestave. Seveda pa je pri različnih premaznih mešanicah hitrost vpijanja v papir različna. Za različne hitrosti teka premaznega stroja bomo morali imeti različno klejen papir. Čim hitreje naj M tekel premazni stroj, tem manj mora biti klejen osnovni papir, iki ga premazujemo. Papir ne sme biti, preveč porozen, ker se v tem primeru zamaže oporni valj na premaznem agregatu in maže papirno površino tudi na nepremazani strani. Gladkost mora biti enakomerna po širini zvitka, ker bi sicer dobili navzem premazne mešanice v različno debelili pasovih. Na površinah, ki so bolj hrapave, se namreč zadrži več premazne mešanice. Vse zahteve se torej nanašajo v glavnem na enakomernost papirnega traku, za katerega vemo, da jih ni mogoče zadržati povsem konstantno, vendar bo treba njihova nihanja držati v čim ožjih mejah. Papirni zvitek, ki se navija na koncu IV PS, ne bomo nič več previjali pri stroju samem, temveč ga bomo prepeljali v premazni oddelek na previjalni stroj, ki bo papirni trak tudi obrezoval. Tako bomo dobili zvitke z gladkim robom. Pri tem previjamju bomo odstranili tudi vse iztrge iz papirnega traku in papirni trak pazljivo zlepili. Iz dveh običajnih zvitkov, ki jih dobimo iz PS, bomo napravili enega, ki bo imel težo ca. 5000 kg in premer 1800 mm. To zaradi tega, da j-e menjav zvitkov na premaznem stroju čim manj. Na koncu zvitka, kjer se pričenja papirni trak, pa bomo pripravili vse, kar je potrebno za avtomatsko menjanje zvitka na »flying splice« napravi. To je poseben način 'naltepljenja lepilnega Scotch traku in sicer ma ta način, da je lepilna površina čim večja v cik-calk črti, talko da se papirni trak pri menjavi zavitka ne pretrga zaradi preslabega nalepljenja starega iztekajočega ,se zvitka na novi zvitek. Tako pripravljen zvitek bomo dvignili z dvigalom iz previjal-nika in ga ob vodilni strani premaznega stroja transportirali do vozička, s katerim ga bomo zapeljali pod sušilni kanal premaznega stroja, kjer bo tudi nekako vmesno skladiščenje zvitkov. Zvitki ne smejo ležati na tleh, ker bi izgubili svojo valjčno obliko, zaradi česar bo prišlo do močnih nihanj v napetosti papirnega traku med njegovim odvijanjem na premaznem stroju. Zaradi tega bodo postavljeni v stojalih tako, da se bodo na stojala opirali le jekleni čepi tam-burjev. Zvitke bomo potem vkla-dali v že omenjeno »fly,ing spli-ee« napravo z manjšim dvigalom, ki bo tekel pod sušilnim kanalom premaznega stroja. Ta naprava nam omogoča, da pri menjavi zvitka ni treba ustavljati stroja in znova napeljavati papirni trak skozi stroj. Zvitek lahko menjamo pri polni hitrosti stroja. Ko potuje zlepljeno mesto skozi stroj, moramo dvigniti strgalo TB iz papirne površine. Isto velja tudi za vsa zlepljena mesta v zvitku samem, ki morajo biti zaradi tega dobro označena. Maksimalne hitrosti stroja so za posamezne vrste papirja različne. Če bomo izdelovali papir za ilustracijski tisk, bomo premazo-vali le s TB napravo (strgalo) zaradi tega, ker bo koncentracija TB mešanic visoka ca. 58%, bo pri nanosu 10 do 20 g/m2 na eno stran lahko hitrost dosegla vrednost do 500 m/min, kar nam omogoča tudi precej bogato dimenzioniran sušilni kanal premaznega stroja. Iz premaznega agregata vstopa papir v sušilni kanal, ki ga sestavlja dvanajst sušilnih komor. Spodnja nepre-mazana stran leži na opornem nosilnem traku, ki skrbi za transport papirja skozi sušilni kanal. Zgornja premazana stran pa ne prihaja v dotik z nikakršnim trdim delom stroja, vse dokler ne izstopi enostransko premazan papir iiz sušilnega kanala preko vodilnih valjev na navijalni aparat. Iz tega navijalnega aparata bomo transportirali zvitke nazaj na premazni stroj dn ga premazali še po drugi nepremazani strani. Sušenje premazne plasti bo omogočeno z vročim zrakom, ki se bo segreval s paro in prihajal na površino premaza. Pri izdelavi papirja za umetni tisk bo papir premazan pri enkratnem prehodu skozi premazni stroj enostransko v dveh plasteh. Spodnja plast TB in v zgornji plašiti z zračno krtačo. Ker je v tem primeru celotna količina vode dokaj večja, je hitrost teka omejena na 150 m/min. To hitrost tudi ne moremo znatno preseči, zaradi karakteristik zračne krtače, ker pride pri višjih hitrostih do premočnega pršenja premazne mešanice *na AK (zračna krtača) agregatu. Da dobimo obojestransko premazan papir, pa moramo tudi tu voditi papirni trak dvakrat sikozi premazni stroj. Premazane zvitke bomo nato gladili na 14-valjčnem Bruderhaus siuperkalandru, na 'katerem bomo običajno obratovali s 300kg linijskega pritiska. Bombiranje spodnjega valja bomo lahko spreminjali med obratovanjem. Y spodnji valj kalandra lahko čtpamo olje pod različnim pritiskom. Čim večji bo pritisk v valju, tem večje bo bombi ran j e. Satindrane zvitke nato razdelimo na vzdolžnem rezalnem ‘stroju. Tako narezane zvitke navite na stročnice vkladamo v prečni rezalni stroj. Ta bo rezal istočasno dva zvitka. Stroj bo tudi prebiral dn štel. Papirne pole, ki bodo prebrane pri strojnem prebiranju, bo treba prebrati še ročno, ker bo s Slabo polo šla tudi ena dobra. Ročno prebiranje bo torej prišlo v poštev le za točenje papirnih pol, ki jih bo iz-vrgel stroj. Papir narezan v pole lahko režemo na palete, ki jih takoj zavijemo, lahko jih pa tudi zavijamo po risih. Tehnološki potek tvorbe premazne mešanice obsega specifični del priprave iz premazmili surovin in ga bom opisal v naslednji številki.. Ing. E. U. Odslej bomio tnaimreč kadrovali le redne učence poklicne papirniške šole dn kot je že znano, ne bo mogel k proizvodnim strojem nihče več, če ne bo za ta delovna mesta poklicno usposobljen. Tako bodo tisti, ki so zanemarili pridobitev poklica, le morali obstati na delovnih mestih manjše zahtevnosti. Zadnji razred za odrasle šteje ob začetku 32 kandidatov. Začetni elan vseli je pohvalen in upajmo, da bo trajal do konca. Seveda je treba računati z delnim zmanjšanjem, če učenci šole ne bi imeli za dovolj resno, nekateri pa morda ne bodo prizadevni, zlasti če je, kljub vsem pripravam za šolo, osnovna podlaga prešibka. Ker je to zadnja priložnost v proizvodnji zaposlenih ljudi, da si obenem z znanjem v stroki pridobijo tudi ustrezno poklicno spričevalo, priporočamo resnost in prizadevnost pri učenju. To bo predvsem koristilo kandidatom .samim, obenem pa bodo posade pri strojih ustrezale strokovnim zahtevam; iki jih pred delovno organizacijo postavljata čas in položaj podjetja. Obiskovanje šole je za vse učence precej naporno, če pomislimo, da je treba trikrat na teden po 6 ur poslušati predavanja in istočasno opravljati delovne dolžncisti. Ob minimalnem prostem času pa je treba šp' pogledati v knjigo in zapiske, da bo vsakdo znal odgovoriti na vprašanja predavateljev, kar je pač merilo za znanje. Če pa bo tem merilom zadoščeno, kar bo moralo biti, potem pač zaslužijo taki delavci dvojno priznanje — sprdčevallo o pridobi j eineim' poklicu in možnost napredovanja na delovnem mestu. Kaoliu, celulozo in druge surovine dovaž.a j o redno s kamioni na razkladalni prostor Premazni tiskovni papirji danes in jutri (Nadaljevanje z 2. strani) kot so časopisi, poštni katalogi, revije in 'knjige? 3. Ali bodo povečane zahteve potrošnikov po hitrem obvešča-nju? 4. Kakšna je zmožnost TV, radia, revij in časnikov? Kam se bo stekal denar in kje ga bodo uporabljali? 5. Ali si bo roto-ofsetni postopek pridobil ravno tako pomemben položaj kot si ga je v ZDA? Ali bo velik tekmec reprodukcijskemu tisku za publikacije? 6. Kakšen ‘vpliv bo imela barvna TV na bodoče metode oglašanja? Ne bomo si privoščili razglabljanja glede tega, toda vpliv barvne TV na bodoče metode oglašanja je lahko odločilnega pomena. Premazni papir z,a publikacije Premazne tiškovne papirje proizvajajo od tridesetih let. Sedaj jih izdelujejo na stroju ali izven njega. Osnovni papir za premaz je papir z najmanjšo težo 36 g na m2 in ga izdelujejo na strojih s hitrostjo 700 m na min. ter širino 410 cm. Te osnovne papirje premažejo s strgalom, kil dela s hitrostjo 1020 m/min. Hitrost več kot 600 m/min na papirnih strojih brez predhodnega premazo-vanja z maksimalno širino 630 cm. Papirni stroji' z dvojnim premaznim strojem to je z valji in dvema strgaloma, lahko dosežejo hitrost 600 m/min, še vedno z maksimalno širino 650 cm. Če razpravljamo o tem ali naj bodo ti papirji premazani na stroju ali izven stroja, je potrebno, da upoštevamo čas. Po večletnih operacijah je odpadlo 1,5 »/o na izmet za vsako premazovainje z valji na stroju in skoraj 3 »/o za premazovanje s strgalom. Papirji, ki so jih izdelovali na takih strojih, jse uporabljajo za tedenske poštne kataloge. V ZDA so se usmerili k izdelovanju vedno nižjih tež za te premazne papirje, zaradi dvigajočih se poštnih cen. Pred tremi leti so uporabljali papir s težo 60 g/m2 za revije; danes 56 do 67 g/m2. Večje množine papirja s težo 48 g/m2 izdelujejo v glavnem za poštne kataloge. Gradijo nove papirne stroje, ki bodo verjetno izdelovali papir, ki bo imel premazno težo 45 g/m2. Evropa je sedaj na prehodu od nepremazanih k premazanim papirjem. Stopnja zamenjave nepremazanih s premazanimi je zelo različna za posamezne dežele, ker so revije v Evropi repro-dukcijsikega tiska im ne (letter preš primting) knjižnega kot v ZDA. Kaže, da je trenutno Francija najdlje v evropskih deželah. V Nemčiji so si pokvarili dvig na višjo stopnjo z nepre-mazanimi roto-reprodukcijskimi papirji in verjetno precej zaostajajo. V primerjavi z nepre-mazanimi papirji so premazni boljši, to je bolj blesteči, bolj beli in bolj gladki ter omogočajo kvalitetnejše tiskanje, dobro, polbarvno reprodukcijo, lepše slike im enotnejšo absorb-cijo črnila. Namen premaznih papirjev je, da odstranijo nepravilnosti na površini papirja zaradi strukturnih vplivov, ki so v zvezi s papirjem v obliki pol na Fordzinie-rovili strojih in da izboljšajo porazdelitev vlaken in polnil z uporabo enojne ali dvojne premazne plasti barvila na papirnem traku. Težave, ki nastopijo pri izdelovanju lahkih premaznih papir- Drugi stroj širine 630 cm bo naročen v Croivm Zellerbock/Ti-me ob koncu leta. Medtem patentirajo nadaljnje formacije listov z dvojnim sitom. Tehnika Kimb er 1 y -C1 a rk o v ega stroja z dvojnim sitom je oča-rujoča. Toda vseeno je potrebno vprašati: i. Ali se zveza, ki jo je 1895. leta uvedel Schubert, med orientacijo vlaken na eni strani in določenimi lastnostmi trdnosti in O dodatnem kurjenju z mazutom boste brali v naslednji številki. Strojnik Marn pri delu jev, so druge vrste. Bolj grob je osnovni papir, več premaza se absorbira. Med vrhnjo stranjo in spodnjo sitovo stranjo so strukturne razlike. Posledica tega je, da se absorbira različna količina premazne mešanice. Neenaka porazdelitev vlaken in polnil na obeh straneh povzroča neenako pronicamje premaznih vezil na osnovo. Zaradi tega se je nemogoče izogniti razlikam, ki nastanejo pri absorbciji črnila na obeh straneh. Spodbujen zaradi hitrega naraščanja hitrosti na strojih za svilen papir — zadnji rekord je bil 4800 čevljev/min — je Time Inc. začel poskuse z dvojnim sitom v zadnjih petdesetih letih. Mr. Wolfe je opisal ta stroj na letni Tappi konferenci. raztezanje na drugi, še vedno uporablja pri tej metodi oblikovanja lista? 2. Ali je še potreben učinek navpičnega tresenja? 3. Do kakšne mere prispeva ta učinek skupaj z vlaknastim tkivom, ki ga imata Klemen n Hoff-mann za tako važnega glede na trdnost lista k dovršitvi struktur, ki so potrebne v vseh treh smereh? 4. Ali ni kinetična energija navzgor tekoči suspenziji, ki ji McNeil posveča veliko pomembnost, nič več potrebna, da bi pomagala k formaciji vlaknatega tkiva v list? Finger in Majewski se zanimata za tridimenzionalno strukturo papirnega lista. Do kakšne mere lahko interveniramo na osi Z s "V Ze ireije srečanje naših in avstrijskih godbenikov VEVČE, OKTOBRA — Na povabilo godbe avstrijske tovarne papirja iz Gratkorna pri Gra-zu se je papirniški pihalni orkester tudi letos udeležil prijateljskega srečanja z avstrijskimi godbeniki. Zopetno svidenje po enem letu je bilo nadvse prisrčno, lepše kot prejšnje leto, saj so se godbeniki med seboj že poznali. Pripravljen je bil pester spored, ki je zagotavljal tako zabavni, kot tudi glasbeni del srečanja. Ob prihodu so nas pričakali s pozdravno koračnico. Po stiskih rok, kratkem kramljanju (tudi z rokami), sta obe godbi odšli ob igranju koračnic na nogometno Izpiranje celuloze v kuhariji igrišče, kjer sta se pomerili obe >musik — nogometnih enajsterici. Med mnogo smeha vzbujajočim, mimomahanjem, sopenjem, primanjkovanjem sape in kondicije so zmagale jugoslovanske barve z rezultatom 5:1. Zvečer je bil dvojni koncert našega in grat-kornskega orkestra. Obe glasbeni skupini sta želi toplo priznanje občinstva za dobro izvajanje skladbe. Posebno pa je bil počaščen njihov dirigent, vodja vseh. štajerskih godb, gospod IVilli Konrad, ki je slavil 25-letnico svojega glasbenega dela in udejstvovanja. Vsa njegova in druga glasbena dela so lepo izzvenela med pazljivo poslušajoče občinstvo. Po koncertu so se naši in avstrijski znanci pozabavali ob zvokih našega plesnega orkestra i Amer osi, mlajši so se tudi zavrteli. Naslednji dan dopoldne je bil promenadni koncert naše godbe na trgu v Gratkornu, popoldne pa na graškem velesejmu. Poslušalcev je bilo povsod dovolj, kar je znak, da imajo tamkajšnji prebivalci še vedno dosti časa za to zvrst glasbe. Po koncertu smo si ogledali še velesejem, za kar pa je bilo skoraj premalo časa, če smo hoteli priti domov ob primernem času. Drugo leto nam bo gratkornska godba obisk vrnila, česar se naši godbeniki in drugi že veselijo. S.R. to metodo formacije lista. Odpornost proti trganju je posebno pomembna za knjižni tisk (letler press) in offset tiskanje. Končni dokaz, da se je mogoče prebiti skozi »zvočni zid« izdelovanja na premazni bazi na Four-drinierovih strojih, je treba še oskrbeti. Zaradi tega so vse oči uprte v Crown-Zellerbock Time Comipang, ki ima nov stroj z dvojnim premazovalcem, ki naj naprej odredi preboj tega »zvočnega zidu« v letu 1967. Zid je treba prebiti, da bi lahko dobili iste in višje tonaže na obstoječih papirnih strojih ali bodočih strojih za lahke papirje. Polemika o premazovanju na ali izven stroja se nadaljuje. Vsak izdelovalec papirja se mora sam odločiti glede na svoje lastne pogoje. Celo odločitve evropskih tvrdk, ki sedaj ne premazujejo, bi morali kritično preiiskati. Tri vprašanja Jacka Wilkerja ne smemo pozabiti, kaj želim, kaj sem, kaj lahko storim. Papir za trgovske namene so izdelovali v majhnih množinah s premazovanjem z valji takoj po vojni, toda resnično pomembni na trgu so postali šele v zadnjih desetih letih. Zaradi še vedno naraščajočega tržišča za te papirje jih sedaj bolj in bolj premazujejo na strojih s hitrostjo 550 m/min, širino 450 cm z valji in strgalom. Visoka kapaciteta na premaznem stroju te vrste z največjo dnevno izdelavo 200 metničnih tom resnično zahteva avtomatizirano končno linijo in opremo za sortiranje. Premazni umetniški papirji Upadanje tradicionalnega tržišča za te papirje, ki ga napovedujejo mnogi pesimistu, se še ni začelo. Zgodilo se je prav nasprotno, izaradi očitne naklonjenosti nekaterih Tiskarn, ki so bile razočarane nad trgovskimi premaznimi papirji. Izdelovalci umetniških papirjev, od katerih jih je v zadnjih treh desetletjih 19, računajo na to, da imajo velike izkušnje, vedno na zahtevo svojih odjemalcev in se drže tega, da je »umetniški tisk« tiskarjeva umetnost. Tržišče s premaz-nimi papirji v Evropi se sedaj zelo razlikuje in vse kaže, da bo nastopila še večja variabilnost produktov: a) različne premazne teže, b) različna sestava in barve osnovnih papirjev in različne barve premaznih papirjev, c) različne premazne sestave npr. z visoko ali nizko zmožnostjo absorbcije, č) različne stopnje sijaja: super glajenje ali motno glajenje, d) različna množina vlage, e) če nameravajo uporabljati papir na splošno v Evropi, ije potrebno dovoljenje za različne koncepte najbolj važnih oblik premaznih papirjev v posameznih deželah. Npr. belina je pomembnejša kot neprozornost. Trdii brezlesni papir imajo rajše kot lesne papirje. (Nadaljevanje prihodnjič) Čestitamo zmagovalni desetini Prostovoljnega gasilskega industrijskega društva Vevče Deljen delovni čas, da ali ne? (Nadaljevanje s 1. strani) in več dela zp svoje oddelke, bolje bi bili seznanjeni s problematiko oddelka, imeli bi več časa za nadzor in študij novih metod dela in vodenja ter ne in slabe strani deljenega delov-nost strokovnih kadrov. Skratka trdno sem uverjen, da bi se naša produktivnost močno povečala in s tem tudi n.nši osebni dohodki. Sedaj pa poglejmo še slabe strani. Kljub naštetim prednostim je nesmiselno iti v deljeni delovni čas v vseh tistih oddelkih, ki imajo mnogo stikov z zunanjim svetom, dokler ta dela v enem dopoldanskem delovnem času. Tiste žene in mamice bi bile posebno prizadete, ki nimajo doma pridnih tašč in so obremenjene s kuho in celotno skrbjo nad otroci. Stroški za življenje bi se dvignili v vseh tistih družinah, ki stanujejo v bolj oddaljenih naseljih ali Ljubljani, ker bi morali kositi v delavski restavraciji, kar je gotovo dražje kot doma. Marsikomu bi se .zmanjšal stranski dohodek od raznih predavanj, dela na »fuš«, pisani# raznih knjig in člankov. Tudi v delavski restavraciji bi morali izboljšati marsikaj za boljšo prehrano in predvsem povečati ustanove, ki skrbe za varstvo otrok. ne samo za najmlajše, ampak tudi za šolske otroke. Ko poskušam povezati dobre nazadnje, povečali bi odgovornega časa ter to uskladiti z okoliščinami v naši tovarni, potem najdem malo delovnih mest, ki bi takoj ali kmalu prisl# v poštev za uvedbo deljenega delovnega časa. Temeljito moramo razmisliti, kaj koristi in kaj ne ter se odločiti za tisto, kar nam bo prineslo trajne ekonomske in druge koristi. Še nekaj ne smemo pozabiti. Delovnim tovarišem je treba dati za večji delovni prispevek tudi primerno denarno nauome-stilo. Poleg tega so taki tovariši prikr#jšani za plačani! polurni odmor, oziroma ker ga zakon o delovnih razmer jih v 59. členu v deljenem delovnem času ne pozna in kar občutno bodo imeli povečane življenjske stroške. Zato, ker gospodarska reforma vse bolj trka na n#ša vrata, je prav, da o vseh gospodarskih rezervah razmislimo in jih skušamo izkoristiti v korist predvsem naše delovne skupnosti, v kateri delamo. Bogata in slabo izkoriščena rezerv# je pa vsekakor delovni čas, ker o njem razmišljamo šele zadnje leto in nismo storili na tem področju še ničesar koristnega. A. V. Mladinci so pregledali enoletno delo Po novih prostorih za uspešnejše delo vodstva proizvodnje so pr>.n-deti že dolgo hrepeneli. Končno se je stvar uredila. Na sliki: Delo-vodnje in obratni laborantje pri delu VEVČE, OKTOBER — V četrtek 5. oktobra letos smo imeli mladinci v klubskih prostorih redno letno mladinsko konferenco. Poleg mladincev smo povabili tudi nekatere druge člane našega kolektiva, vendar sta se vabilu odzvala le direktor podjetja in sekretar osnovne organizacije tovarniškega komiteja ZKS. Prisotna sta bila tudi predsednik ObK ZMS in sekretar Počitniške zveze občine Moste-Polje. Na konferenci smo govorili o problemih, s katerimi se mladi srečujemo pni delu v mladinski organizaciji in sploh v podjetju. o nalogah in dolžnostih ter o do sedaj storjenem delu. Ker je članom dosedanjega vodstva mladinskega aktiva potekla mandatna doba, sm!o izvolili nov Tovarniški komite ZMS dn novo vodstvo Počitniške družine. Tovarniški komite ZMS je sestavljalo 11 mladincev in mladink ter 3 člani nadzornega odbora. Način kadrovanja je bil tak, da so Bile v komiteju zastopane skoraj vse samostojne enote našega podjetja. Aktivnost članov, razen nekaterih, je bila slaba. Premalo (je bilo resnega Sodelovanja im udejstvovanja v posameznih sekcijah. Možnosti Nekaj o nagrajevanju KOLIČEVO, OKTOBRA — Ne mislim teoretično obravnavati problem nagrajevanja, vseeno pa bi rad omenil določene probleme v nagrajevanju, ki so in bodo aktualni v delovnih organizacijah. Konkretno ali kadarkoli se načne 'vprašanje nagrajevanja, je v tej zvezi vedno precej vprašanj, saj se vsak čuti zainteresiranega in prizadetega. Tako tudi, kadar se obravnava vprašanje reorganizacije služb. Vedeti moramo, da v procesu proizvodnje in potrošnje nastaja delovna neenakost ljudi (inženir — neposredni proizvajalec). Toda ta neenakost je upravičena in nujna kot stimulacija za nadaljnji dvig delovne storilnosti, za nadaljnji gospodarski razvoj. Neenakost osebnega dohodka mora biti utemeljena samo z delovno produktivnim načelom. Pri nas je temeljno merilo »delitev po delu«, kar pomeni, da skušamo vrednotiti potrošeno delovno silo, izmeriti vrednost prispevka vsakega posameznika v združenem delu. Skratka s tem načelom izražamo spoznanje, da je gospodarno najbolj smotrno, če pripade skupinam ljudi in posameznikom dohodek, ki je v sorazmerju z njihovim prispevkom pri ustvarjanju dohodka. Nedvomno je deistvo tudi to, da ima nagrajevanje velik pomen, kadar se človek čuti prizadetega, reagira na svojevrsten način, ki je različen pri vsakem posamezniku. Da bi odpravili čim več anomalij v nagrajevanju, smo se tudi v naši delovni organizaciji odločili, da organiziramo službo, 'ki bo stalno in sistematično proučevala in analizirala probleme in možnosti za nagrajevanje. Res je to dolgoročen proces, ki pa ima te pozitivne lastnosti, da bo v naslednjem obdobju prišlo na področju nagrajevanja do čim bolj tehtnega in čim bolj doslednega reševanja take problematike. Skušal bom opozoriti na dva problema, ki zdaj prednjačita. Temeljni je, da je na koncu vsake ugotovitve vedno človek in kjer je človek osebno prizadet, je to najbolj delikatno delo, kako napraviti, da bi bilo res najbolj pošteno. Naslednji problem pa je v tem, da moramo pri nagrajevanju upoštevati strokovno izobrazbo in prakso. Hitro pa bomo ugotovili, da nekdo ima prakso, nima pa izobrazbe in obratno. Vsekakor pa bo v nadaljnjem delu tisti, ki ima strokovno izobrazbo, lahko pridobil Z upokojenci na izleiu KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Tradicionalna Vsakoletna navada je, da sindikalna podružnica Papirnice Količevo organizira za svoje upokojence izlet v »neznano«. Vsako leto jim tako znova pokaže, da se jih njihovi nasledniki v tovarni še vedno spominjajo in jim s tem dajejo priznanje za njihovo dolgoletno delo v podjetju. Organizacija izleta mora biti zato izvedena brez napak, saj so nekdanji pa-pirničarji še vedno tako kritični kot so bili v svojih mladih letih, ko so se morali boriti za svoje pravice. Cilij letošnjega izleta je bil ogled Postojnske jame in po izletu pogostitev v gostišču na Zaplani. Od skupno 116, kolikor jih vodimo v seznamu sindikalne podružnice, se je izleta udeležilo nad 90 upokojencev. Ze prva srečanja starih sodelavcev so priklicala v oba avtobusa dobro voljo, ki udeležencev ni zapustila vse do povratka. Postojnsko jamo, v kateri jih večina ni bila, so si z zanimanjem ogleda'ii ter občudovali njeno lepoto. Mnogi so trdili, da si še v domišljiji niso predstavljali, da je lahko kaj tako čudovitega na svetu, nikakor pa ne, da .so te. lepote tako blizu in da si jih vse do sedaj še niso ogledali. Po končanem ogledu Postojnske jame smo odšli na Zaplano, kjer je bilo že vse pripravljeno za sprejem, V pozdravnih besedah sta direktor podjetja Ivo Sonc in predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja Mirko Avbelj pozdravila vse udeležence, ter jim zaželela prijetno počutje na tem in bodočih srečanjih. Popoldne, v katerem so se nekdanji prijatelji in tovariši pri delu spominjali težkih in veselih dni, je žal kar prehitro minilo. Komaj je bilo še dovolj časa za podelitev nagrad pri tekmovanju za »miss upokojenk«, in treba se jo bilo posloviti'. Seveda se upokojenci niso pozabili zahvaliti za lep izlet ter so izrazili upanje, da bi se jih tudi v prihodnje delovni kolektiv Papirnice še spomnil. KNJIGE »DELAVSKE ENOTNOSTI« TUDI ZA VAS V zbirki »Pogovori 67« izdaja Časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost« knjige, ki vam bodo pri dnevni rabi zelo koristile. Katere knjige so še v zalogi, je objavljeno v zadnji številki »Delavske enotnosti«. Izkoristite nizke cene teh knjig. potrebno prakso, nasprotno pa to v največ primerih ne velja za tiste, ki imajo prakso, ne pa izobrazbe. Ne bi poveličeval strokovne izobrazbe, vendar lahko mirno ugotovimo', da si žagamo sami vejo, na kateri sedimo, če ne bomo pravočasno ukrepali. Ne bi našteval vseh problemov, s katerimi se srečujemo, ko se začnemo ukvarjati s to problematiko. Najhuje je takrat, ko se hoče doseči boljšo organizacijo dela, pa ugotovimo, da je določen odstotek ljudi v delovni organizaciji odveč, seveda pri tem upoštevajo ekonomsko raču-nico. Kaj storiti? Navsezadnje se človek vpraša, kaj je kriv tisti, ki je do zdaj dobro delal, pa se ni posvetil nadaljnji izobrazbi, hoče pa zasesti delovno mesto, za katerega po sistemizaciji delovnih mest nima ustrezne izobrazbe. Po drugi strani pa je velik dotok mladih strokovnjakov, naraščajoča brezposelnost, ni sredstev za razširjeno reprodukcijo itd. Vse to dn še mnogo več je problemov, ki so pred nami, »mi pa hočemo gospodariti kar po starem«. Kljub vsemu pa je treba napraviti korak naprej, ker drugače so tudi posledice neizbežne. Da se nekoliko odmaknem od nagrajevanja in opozorim na problem v proizvodnji, ki ima 'konec koncev lahko katastrofalne posledice za vse člane delovne skupnosti, če ne bomo čim-prej izpolnili naš tehnološki proces. Pri tem je treba vedeti tudi to, da se papirniški strokovnjaki ne dobijo tako hitro, kot bi marsikdo želel. Zato moramo stremeti za tem, da tudi v proizvodnji čimprej obogatimo kadrovsko zasedbo. Res je, da smo dosegli lepe uspehe pri izobraževanju naših delavcev, res pa je tudi to, da je mnogo delovnih mest, na katerih delajo ljudje brez ustrezne izobrazbe. Verjetno bo čas, ki je neizprosen sodnik in poln zakonitosti, prispeval svoje 'k selekciji. Kdor ,se je ravnal po načelu, da mora svojo, bogato prakso dopolniti s strokovnostjo (teorijo), je razumel zakonitosti, ki jih prinašata čas in razvoj. Najbrž ima naš sistem nagrajevanja to slabost, da ne vrednotil v pravi meri izobrazbo, kajti dejansko stanje pridobljenih šolskih kvalifikacij je verjetno zaenkrat najbolj objektivno merilo, ki mi podvrženo nobenim subjektivnim gledanjem ne v času ne v prostoru. Dosedanji sistem nagrajevanja v naši organizaciji ne spodbuja tudi posameznike k strokovnim izpopolnjevanjem. Vsi se moramo zavedati, da je prospeniteta delovne organizacije v veliki meri 'odvisna od kadrov, ki vodijo in upravljajo kolektiv. Ce se zavedamo tega, moramo tudi ukrepati. Pri tem pa naj bo osnovno vodilo skrb za delovnega človeka an vsa dejavnost usmerjena v pomoč slehernemu članu. delovne organizacije, da bo po svojih močeh lahko čim več doprinesel k skupnim uspehom in tako res našel pravo mesto v naši družbeni skupnosti. Milan Deizinger za uspešno delo organizacije je bilo dovolj, toda pozabljali smo, da .smo neposredno vključeni v sistem samoupravljanja in da je naša naloga, da s svojim političnim delom usposobimo svoje člane za delo v podjetju. Delo posameznih sekcij in komisij: komisije za izobraževanje in klubsko delo, komisije za tehnično izobraževanje, športne komisije, društva ljudske tehnike, skupaj z radio klubom in kajak-kanu klubom, strelske sekcije, šahovskega kluba ter počitniške družine — se je odvijalo po sestavljenih programih dela in smernicah, dobljenih na VI. (redni letni mladinski konferenci. Delo ljudske tehnike je bilo letos osredotočeno predvsem na ureditev prostorov, kar jim je v celoti uspelo. Uspešno so zaključili spomladanski del radioamaterskega tečaja. Nadaljevanje tečaja pa bo v mesecu novembru. Največje težave pri izvajanju tečaja nastajajo zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov im to predvsem instrumentov. Ker so ti instrumenti zelo dragi, jim do sedaj še ni uspelo dobiti .sredstva za nabavo. Tudi konstrukcijska sekcija je svojo nalogo opravila skoraj v celoti, saj je popolnoma uredila primo- Član novoizvoljenega mladinskega komiteja, praktikant v proizvodnji Peter Hribar pravi, da se ho treba spoprijeti s strokovnim in družbeno političnim delom predajna center. Manjkajo ji samo še izhodne elektronke v oddajniku, katere pa na našem tržišču ne morejo nabaviti. V programu pa imajo izgradnjo novega radijskega oddajnika, za katerega že pridno pripravljajo material in ki bo predvidoma zgrajen že do konca tega leta. Od športnih sekcij je deloval letos le šahovski klub, saj so odigrali več tekem, prav tako pa so se pri šahu zbirali tudi drugi mladinci, tisti, ki niso člani tega kluba in tako preživeli nekaj prijetnih ur ob šahovskih poljih. Iz vsega tega lahko vidimo, da je bilo storjenega malo, čemur (Nadaljevanje na 6. strani) Kako urediti energetiko, da bo uspeh še lepši. O tem cesto razpravljata tudi tehnika Božidar Čop in Maks Krpan Po težki in mučni bolezni je umrla naša delavka BRIGITA REŠEK, stara 28 let. Vsa leta je bila dobra in požrtvovalna delavka v sortirnici. Več let je bila aktivna v gasilskem društvu Vevče. Bila je tudi ljubiteljica planin. V tovarni je bila od leta 1953. Naše iskreno sožalje »NASE DELO« Stran 5 Požarnovarnostni teden je bil dostojno proslavljen VEVČE, OKTOBER — V požarnovarnostnem tednu od 24. 9. do 1. 10. 1967 so ivsa gasilska društva proslavljala svoj praznik s tekmovanji, zborovanji, pospešenim delom in drugimi prireditvami. Osrednja prireditev občinske gasilske zveze Ljubljana-Moste-Polje je bila