g> Posamezna. Številka at%m- 12 t.
Maročofaia
Gdo tei# „
Pol lei* . .
Čeirt tei* .
Meaößno. .
ZiutaJ Avstrije:----
C& teto . -	» 15*—
Posamezne Številke —	19 vinarjev, —j
Inserati ali oznanite
se računajo po 18 od čredne peiitvrste: ■prt večkratnih oznanilih vok — popust. —
„Straža“ izhaja v pentì el jek in petek popoldtae.
Rokopisi se ne vračaj«.
Uredništvo in mpravnišivo Maribor Korošica utica. 5. — Telefon št. 113.
I Neodvisen političen lisi Ta slovensko ljudstvo. [
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.-12. ure dopoldne.
Itrnjnoveji* »itrijifeo auradxto parcèlle. _
Dunaj, 3. febr.
Halli«#he fcojlMfe,	~
N» gorski planoti Sedem občin je živahno artilerijsko delovanje trajalo nadalje. IÜ f|§
w.""T Č . 1' A*
Mirovna podajanja v Brestu» j||| Litovskem.
T seji dne 1. februarja v Brestu-Litov-skem je v imenu ukrajinske ljud o vlade izjavil Szevrjuk, da se dose lajni predsednik ukrajinske delegacije Holubovič ne bo več vdeleževal mirovnih pogajanj, ter da prevzame on predsedstvo. Nato je predlagal, da naj pripoznatruska delegacija Ukrajino kot popolnoma neodvisno in samostojno državo. V imenu ruske delegacije je nato podal Trockij izjavo, da bi bil vsak sporazum med kijevsko Balo in osrednjimi velesilami neveljaven in bi ga tndi ruska delegacija ne mogla pripoznati, ker še meje Ukrajine niso določene. Naš zunanji minister je nato izjavit, da nima avstrijska delegacija nobenega povoda, da bi že s daj ne pripo znala ukrajinske ljuiovlade kot neodvisne in samostojne države. Ko je sklepčno še zastopnik ruske delegacije Trockij podal izjavo, da ni v položaju spremeniti tozadevnega svojega stališča dokler niso določene meje Ukrajine, je bilajseja zaključena.
Stavka y Nemčiji p gema.
Iz Berolina se poroča t Stavka pojema. Izgredi delavstva nepomembni. Delavstvo v ladjedelnicah pričelo z delom. Časopisi zopet izhajajo.
Bombe na Calais.
Pritekli petek je priplul 'oddelek nemških letal nad francosko obrežno mesto Calais in vrgel več bomb zlasti na vojaške naprave. Bombe so povzročile mnogo škodo. Več oseb je bilo ubitih.
^ ; y v •.	*» »winy-.- .1	-
Nemoi o jugoslovanskem
vprašanju.
Avstrijski ministrski predsednik Soidler o jugoslovanskem vprašanju trdovratno molči. Višje se njegova državniška modrost ni povspela kakor do molka. Je sicer molk dragoceno sredstvo, po stari prislovici zlato v primeri z govorjenjem, ki samo reprezentira vrednost srebra, toda v sedanjih okoliščinah papirnate valute bi tudi s srebrom bili zadovoljni, če bi Seidilerjevo govorjenje res bilo — srebrno. Kaj takega pa od Seidlerja ni pričakovati.
V Nemčiji nikakor niso zadovoljni z molkom avstrijske vlade o jugoslovanskem vprašanju in zato se v nemškem Časopisju živahno razpravlja o' tem vprašanju, ob katerem se je razvnel požar svetovne vojske in katero je zavoljo tega in z ozirom na trajnost bodočega svetovnega miru vprašanje evropske važnosti.
Med drugimi nemškimi velikimi listi je „Frankfurter Zeitung“ objavila celo vrsto člankov o Avstro-
Ogrski in sporu narodov. V članku „Die kroatische Idee“ povdarja veliko važnost jugoslovanskega vprašanja, ki bo tudi „po vojni ostalo zelo grozilno.“ Ce se tudi sedaj dogajajo Še veliko važnejši dogodki, a vendar ni odveč govoriti o Jugoslovanih; v Nemčiji se bodo morali navaditi se prav temeljito brigati za te narode. Na Nemškem je prav malo djobrih in zanesljivih knjijg o jugoslovanskem vprašanju. Najboljše delo o tem, taaco piše „Frapklurter Zeitung“, je angleška knjiga Seton Wafeona (Scotus Viator), ki je izšla nedavno pred vojno. Pisatelj je nasprotnik o-grske politike, pa odločen pristaš Avstrije, in njegova knjiga je posvečena „tistemu avstrijskemu državniku, ki ima razum in pogum, da reši jugoslovansko vprašanje.“ Ne more se torej odpraviti s kratko obsodbo, češ, knjiga je klupljena in prešinjena sovraštva zoper osredinje države. Watsonovi temeljiti o-pisi nam dajejo sliko političnega nasilnega gospodstva na Hrvatskem.
O razmerah na Hrvatskem piše navedeni fran-dobrodski list: „Hrvatje so nekdaj bili slovansko pleme, ki se je zvesto oklepalo Avstrije ter je slovelo po svoji dinastični zvestobi, vojaški vnemi in pokorščini. Ta duh pa izumira. Se se nahaja črnorumeno mišljenje pri starejših hrvatskih öastnikph, pri mladini in pri vladajočih političnih skupinah stopa na njegovo mesto srbsko navdahnjena struja, ki pokazuje na Balkan in na slovanstvo. Hrvatje tolmačijo in utemeljujejo to spremembo s tem, da za svoja narodna stremljenja niso v Avstriji in pri Nemcih našli smisla, da je cesar vajen, da jih žrtvuje ogrskemu kralju. Ker se jih je izdalo Ggrom. je nepotrebno in neprimerno, da bi še dalje gledali na Dunaj.
Takšna je kritika velikega nemškega lista o razmerah na jugu. Kakšen pa je pozitiven predlog za rešitev perečega jugoslovanskega vprašanja? —
„Frankfurter Zeitung“ ne stavi nobenega predloga, temveč samo registrira nekatera nemška in madžarska mnenja.
O Srbih navaja mnenje nekaterih avstrijskih državnikov, ki so prosti brezsmiselnega, osvajalnega nagona, pa bi vendar radi videli, da bi se naj Srbim in Crnagora priklopila avstro-ogrski monarhiji, ker bi se samo tako dale preprečiti kake nove katastrofe.
Glede na Hrvatsko sodi frankobrodski list, da je saborska večina v Banovini po svojih številnih zastopnikih v srcu za „velesrbski“ ideal, ki naj združi Tse Srbe, Hrvate in Slovence v eno državo, da p» se boji nasprotovanja Madžarov, ki nočejo nonene samostojne jugoslovanske države, tudi pod habsburškim žezlom ne. Zato pa skuša „realnopolitična struja“ ("frankovci) doseči poravnavo med voljo Madžarov in Željo Srbov in Hrvatov s tem, da se naj Dalmacija, Bosna in Hercegovina pridruži Hrvatski in Sia-voniji, kajpada pod nadvlado Stefanove krone in kot umnoženje vkupnega ozemlja ogrske države. Istro in Trst pa si hoče Dunaj na vsak način ohraniti Slovani v Istri so po večini Slovenci; Če se bi uresničile te nakane, bi slovensko pleme ostalo pri Avstriji, Srhi in Hrvatje pa bi skoraj v celoti prišli pod Ogrsko, ki bi morala ta narod politično in narodno zadovoljiti, za kar pa imajo Madžari malo spo sobnosti in volje. V Čem pa je za Madžare razlog, da bi še več Slovanov sprejeli v svoje dlržavno ozemlje ? Jugoslovansko vprašanje je za Madžare življenjske važnosti in zato so v Budimpešti prišli do prepričanja, da je najboljše, če ta bodeči sad Madžari sami vzamejo v roke. (Kakšne roke imajo Madžari, je Hrvatska okusila dovolj in to tudi priznava „Frankfurter Zeitung.“) Danes imajo Madlžari majhen kos hrvatske obali z Reko; če dobijo še tudi Dalmacijo in Bosno, bi njihova država bila precej velika pomorska država in še bolj določevala balkansko in jadransko politiko monarhije kakor do sedaj. Zunanja prilika, da bi se utemeljil tak priraščaj .o-zemlja, bi se nudila, Če bi poljska država prišla pod žezlo Habsburžanov ter kot doto dobila Galicijo. Ker hi se tako Avstrija oslabila za bolj kakor Četrtino, bi Ogrska kot pogoj za svojo privolitev zahtevala pretesolo plačilo za bolečine. Ce bi se potem Še Dal-maeiia, Bosna in Hercegovina odločile od Avstrije, bi Cislejtanija izgubila tretjino zemlje in prebivalstva Ker pa Ogrska ni edina zaveznica države, bodo morda te nakane in ti načrti vzbudili pozornost tudi drugod.
Tako frankobrodski list. Kakor se da spoznati
iz zadnjega stavka, bi ogrska rešitev jugoslovanski* ga in jadranskega vprašanja ne našla popolnega o dobravanja na Nemškem. Samoposebi je umevno, d*, tako rešitev popolnoma in odločno odklanjamo Jugoslovani. Na temelju dualizma in inadžarsko-nemšk* nadvlade se jugoslovansko vprašanje ne da zadovoljno rešiti ne za Jugoslovane ne za interese monarhije. Edino solidno in trajno podlago označuje (jugoslovanska deklaracija z dne SO. majnika 1917,, in t» je: ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov in državna samostojnost Jugoslovanov pod žezlom Habsburžanov.
Slovenskim posojilnicam v
pravil ar« k*
Zaveden rodoljub iz Ruš nam poroča:
Navdušenje za Jugoslavijo je od dne do (in* večje, kar dokazujejo izjave občin, okrajev, raznih korporacij in tisočere množice mož, mladeničev, žea in deklet. Ta soglasna volja pa ni všeč našim narodnim nasprotnikom, ki skušajo na vse mogoče načine naše gibanje zatreti, oziroma očrniti na zgoraj. Prišli so z znanimi podtikanji veleizdajalstva, katera so igrala v začetku vojske tako veliko vlogo, začeli so z izgredi in nasilstvi proti Slovencem v Mariboru. Naš odgovor na to, kulturnega ljudstva ne« vredno postopanje naj bo, da še bolj delamo za u-resnicenje našega narodnega ideala, da strnemo naše narodne vrste in podpiramo le naše slovenske organizacije. Žalost obide človeka, če vidi, da se naši možje navdušujejo za majniško deklaracijo, da % občinah, okrajih itd. isto podpišejo, isti možje pa so še vedno, kakor n. pr. pri nas v odboru ali v nadzorstvu posojilnice, ki je Članica — nemškega Ver-bandla v Gradcu. Razun pri nas v Rušah so še posojilnice v Puščavi, Sv. Barbari v Halozah, Sr. Barbari pri Mariboru, Dobju, Dobovi, Kapelah, Sv. Lovrencu v Slov. gor., Sv. Marjeti pri Ptuju, Sv. Marku pri Ptuju, Sv. Miklavžu pri Ormožu, Polen-šakiu, Sv. Roku ob Sotli, Zdolah, Slajdkjigori, Žetalah, St. Vidu pri Planini, Bizeljskem, Velki, Selniol ob Muri, Cvenu in Rogatcu članice nemškega Ven-banda. Sedaj je Čas občnih zborov, popravite ta na« rodni madež in se pridružite slovenski gospodarski organizaciji! (Pridružujemo se v polnem obsegu temu poziviu, smo pripravljeni dati vsa potrebna navodila in pojasnila. Naše geslo bedi; Slovenske organizacije se naj otresejo tujega vpliva! Opomba»« redništva.)
Mirovna pogajanja v Brcstu-Lritovskem
Dne 81. januarja so se v Brestu-Litovskem vršila pogajanja o političnih in teritorialnih vprašan*
h.	Pogajanjim je predsedoval naš zunanji minister grof Czernin.
Ruski delegat Trockij je uvodoma podal izjavo, da poročilo nemških listov, Češ, Trockij je rekel, da Rusija ne sklene nobenega posebnega miru, ne od-covar j a resnici, marveč, da je ta vest nemških listov, katera bi utegnila resno ovirati mirovna pogajanja. če bi bila resnična, popolnoma izmišljena.
Zastopnik Avstrije, grof Czernin, je predlagal, da se ustvari neka jasnost glede ozemlja, katero je zasedla Avstrija. Ker si pa delegati Ukrajine lastijo pravico, da oni sami imajo odločevati o tem vprašanju, je grof Czernin vprašal ruske delegate o stališču, katerega zavzemajo glede tega vprašanja.
Trockij je nato v imenu ruske delegacije odločno ugovarjal proti stališču kievske Rade, ki si last' pravico, odločevati n teritorialnih vprašanjih. To njegovo sodbo podpira dejstvo, da se dva zastopnika izvršilnega odbora ukrajinske ljudovlade v zvezi ruske delegacije udeležujeta pogajanj v Brestu-Litovs-kem. Kievska Rada spada bolj v preteklost, kakor v. sedanjost
Z ozirom na to nasprotstvo je predlagal naS zunanji minister, da se naj vrši plenarna seja, ▼ kateri bi so naj rešilo to sporno vprašanje. Bil ]e namreč prepričan, da se je v komisiji o tentorial-
ih zadevah razpravljalo o mejah med Ukrajino in med rusko ljudovlado; ni pa mislil, da gre tudi za mejo med Ukrajino in Poljsko. Vprašanje je torej sedaj, ali je predsednik ruske delegacije na stališču, da Ukrajina sama zase sploh ne more odločevati glede vprašanja meja samostojne ukrajinske države.
Trockij je odgovoril, da bi Ukrajina, če bi bila popolnoma samostojna, od Rusije neodvisna republika, sama odločevala n vseh državnih vprašanjih, torej tudi o mejah državnega ozemlja. Stališče ukrajinske vlade, ki je v zvezi ruske delegacije, pa je to, da tvori Ukrajina del federativne ruske republike in torej ni samostojna republika,
Na predlog predsednika je bil storjen sklep, da se bo glede pristojnosti ukrajinske delegacije o teritorialnih vprašanjih sklepalo v plenarni seji dne it. februarja.
Trockij je nato vprašal državnega tajnika pl. Kühlmanna, je-li odgovarja resnici poročilo nemških listov, ki pravi, da Nemčija namerava pritegniti k mirovnim pogajanjem še tudi ministrskega predsednika Poljske, Kuharczevskija.
Nemški državni tajnik pl. Kühlmann je izrazil »voje upanje, da bo možno spraviti v bližnjem času to sporno vprašanje na dnevni red v eni prihodnjih sej.	: r P !■'
Naš zunanji minister grof Czernin je podal izjavo, da toplo priporoča, da bi se k mirovnim pogajanjem pritegnil Še tudi zastopnik Poljske, nakar je bila seja zaključena.
Stavka v Trstu,
V Trstu stavka okrog 15.000 delavjcev v raznih obratih in industrijskih podjetjih. Odposlanstvo slavkujočih delavcev se je podalo k cesarskemu namestniku pl. Fries-Skene ter mu obrazložilo razne želje delavstva. Pred vsem zahteva delavstvo, da se čimpreje sklene mir, da se oskrbi z živili in z drugimi potrebščinami ter da se zopet upostavi avtonomija tržaškega mesta. Cesarski namestnik je obljubil delavstvu, storiti vse, da se bo ustreglo želji delavstva ter ga pozival, da naj takoj zopet prične z rednim dielom. Vsled te zadovoljive izjave je delavstvo sklenilo, da bo začelo dne 4. febr. zopet z rednim delom.
Stavka v Nemčiji*
Stavka v Nemčiji dobava vedno resnejšo obliko, kajti prišlo je že zlasti v Berolinu, kjer stavka že čez * 180.000 delavcev, po drugih poročilih pa čez tOO.000 delavcev, do krvavih izgredov. Dne 31. jan. je stavkujoče delavstvo naskočilo v berolinskem predmestju Moabit mestno železnico, razdrlo železniški i r in z železniškimi vozovi zastavilo ulice in ceste. SiavkujoČi so tudi nameravali udreti v notranje dele Berolina, kar jim je pa vojaštvo zabranilo, pri čemur je padlo iz vrst stavkujoČih tudi več strelov, id so zadeli tri policijske uradnike in več stražnikov Policija je nato s sabljami nastopila proti stav-kujočim. Več žensk, zlasti otrok, je bilo težko ranjenih. Delavstvo je ženske-železnične sprevodnice suvalo iz železniških vozov na tla, kjer so jih pretepali in vlačili po tleh. Mnogim so izpulili vse lasi iz glave. Sipe železniških vozov mestne železnice so vse razbite. Zopet na drugih mestih, zlasti v predinosi u Trentov, je delavska množica splezala kar na strehe hiš, odkoder je streljala na policijo in vojaštvo. Prišlo je do krvavih izgredov in pretepov med delavstvom in policijo, kjer je bilo na obeh straneh
ranjenih mnogo oseb. Množica je prerezala in pretrgala vse električne in telefonske žice. Skupina stavkujoČih je naskočila več pekarn, vdrla v nje in je prisilila peke, da so ji morali prodajati kruh brez krušnih kart. Več delavcev, ki so nameravali iti delat v delavnice in tovarne, je razjarjena množica do krvavega pretepla in jim odvzela vse nahrbtnike, v katerih so imeli živila. Policijskega poveljnika, ki je svaril množico pred izgredi, so vrgli raz konja, ga pretepli, konja pa ubili.
Toda ne samo v Berolinu, ampak tudi po drugod, je prišlo do krvavih izgredov; tako v Hamburgu, v Altoni, Stetinu in še celo v Monakovem na Bavarskem. Vspričo dejstva, da se je delavsko gibanje začelo tudi razširjati na porensko-vdsitfalsko industrijsko ozemlje in ker so baje stavkujoči prejeli denarne podpore iz inozemstva, zlasti iz Anglije, je nemška civilna in vojaška uprava proglasila poostreno obsedno stanje nad Berolinom in več drugimi industrijskimi kraji, militarizirala vse večje industrijske obrate ter izdala razglas, da mora vse stavkujoče delavstvo zopet pričeti z delom najpozneje do pondeljka, dne 4. februarja, ob 7. uri zjutraj, sicer bi stavkujoče delavstvo zadele najostrejše kazni in bi se vse moške delavce, ki so sposobni za vojaško službo, vtaknilo med vojake.
Jusröslövaiska deklaracija
Deklaracijo za združeno Jugoslavijo je podpisalo 464 žen in deklet iz občine Za kot pri Brežicah (z mestom vred 569).
Župnija Ljutomer z a d e k 1 a r a c i-,l o. V Gezanjevcih je podpisalo 77, v Branoslaveih 32, na Gornjem Kamenščaku 57, v Des jaku 61, v Mekotnjaku ,84, na Stari cesti 121, v Noršincih 93, na Spodnjem 'Kamenščaku 118, v Vogričovcih 84 in v Slamnj’aku 45 žen in mladenk naišo izjavo. Skupaj jih je 763.
Žene in dekleta iz Žalca za jugoslovansko deklaracijo. Podpisane žene in dekleta občine Žalec izrekamo svoje iskreno in navdušeno soglašanje z deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in zahtevamo v svojem imenu in v imenu naših na bojnih poljanah se nahajajočih mož, očetov, bratov in sinov ustanovitev lastne jugoslovanske države pod habsburško krono. V imenu naših cesarju najzvestejših vojakov, v imenu paših za domovino padlih tisočev in tisočev juna-kov zahtevamo ujedinjenje Jugoslovanov kot edino pot, z asi gurati njim, zlasti pa nam Slovencem narodni in verski obstoj ter gospodarski napredek, pri tem pa obenem zgraditi najmočnejši steber skupne monarhije. Hvaležno občudujemo neustrašeno odločni nastop prevzvišienega knezoškofa ljubljanskega za Jugoslavijo in poživljamo vse svoje rojakinje in rojake brez izjeme, da vsakdo povzdigne glas v dosego tega, za nas edino rešilnega cilja. — Sledi 444 podpisov.
Slovenke trga ip župnije Vržej na Murskem polju se pridružujejo vsem tistim Slovenkam, ki so izrekle zaupnico Jugoslovanskemu kluba na Dunaju. Naj ni zastonj tekla kri naših mož in mladeničev, naj vzklije iz mučeništva našega naroda — naša svoboda. Naj zasije solnee miru po temnih časih bolesti in trpljenja! (200 podpisov.)
Slovenske žene in dekleta, na Bizeljskem se z iskrenim navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter kličemo s slavnim pesnikom: „Le vstani, uborni na,-iod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!“ Sledi 863 podpisov.
Zabukovje ob Savi se je izreklo p* svojem županstvu za jugoslovansko deklaracijo in j« izreklo popolno za,upanje Jugoslovanskemu klubu i« njegovemu načelniku dr. Korošcu.
Ostale izjave za Jugoslavijo priobčimo v petkovi „Straži.“
Na bojiščih.
Na italijanskem bojišču vzhodno od Asiaga napada sovražnik srdito naše nove posto anke. Vsi italijanski napadi so bili odbiti. — Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji, o kojih se domeva, da so predznamenje vel kih bitk.
Politične -vesti*
Jugoslovanski Muh je v zadnjih sejah državnega zbora vložil interpelacije v naslednjih zadevah: na justiČnega ministra radi preganjanja slovenskega prebivalstva v'Ptuju (slučaja Mahorič-Grahav) od strani oblasti, radi preganjanja štajerskih Slovencev po civilnih in vojaških oblastih (slučaji župnika Volčiča, Bračiča, Janžekoviča, kaplana Polaka, Razbor-nika itd.), radi delovanja ptujskega mestnega magistrata (nasilno postopanje napram kaplanu Žirovniku), radi strahovlade v St. Lenartu v Slov. goricaM (postopanje proti Poliču), preganjanje Maksa Kos iz Laškega trga,, Ivana Vrhnika iz Meže ob Dravi, dr. Antona Novačan, tovarnarja; Jakila in njegovega sina, nadučitelja Lovro Horvata v Globasnici na Koroškem, radi narodne zagrizenosti pri vojaštvu ia zapostavljanju slovanskih častniških aspirantov, radi preganjanja poštnega oficijala Adolfa Cekada, radi preganjanja slovanskih duhovnikov in posestnikov v Istri, radi varstva denuneijantov po c. kr. državnem pravdništvu, radi preganjanja prebivalcev na Vrhniki, radi nasilnega postopanja proti Kaplanu F. Osolnik, radi preganjanja davčnega oskrbnika Fr. Čebulj, profesorja Kulisiča v Dubrovniku, nadrevi-denta Ivana Kejžar, radi skupine talov v Dubrovniku, radi preganjanja pravoslavnega župnika Barbiča v Dubrovniku, radi c. kr. teroristov napram cerkvam in grobovom v Dubrovniku, radi preganjanja dr. Dejanoviča v Splitu in postopanja okrajnega glavarja Szilva, radi preganjanja invalidnega orožniškega stražmojstra Petra Skrbiš in orožnika Gjuro Smardžija in Vaso BjegoviČa, radi preddel k strahovladi proti Jugoslovanom, radi preganjanja bančnega uradnika Juraja Vrcan, radi preganjanja profesorja Vjekoslava Stefanini, ra,dì preganjanja posestnika Vinko Arambašin iz Novega v Dalmaciji, o groznih doživljajih nekaterih žrtev preganjanj, radi življenjskonevarnih razmer v zaporih divizijskega sodišča v Gradcu in Thalerhofu, radi že izvršene vojne odškodnine družbi Leykam-Josefstal, radi nastop» avstro-ogrskega, vojaškega atašeja v Haagu, radi govora poslanca Trešič-Pavičiča, radi preganjanja L. Vukadinoviča iz Glavine v Dalmaciji, radi zločin» namestniškega svetnika Szilva v Splitu, radi upora vsled lakote v garnizijskem zaporu v Ljubljani.
Dr. Seiđler se pogaja s Slovani. Dne 1. febr. je pričel ministrski predsednik dr. Seidler pogajanja s Slovani z namenom, da si dobi večino za dr-

LISTEK
Slovenci junak f Ante
Greg; o re,
Padel 15. I 1918.
In zdaj tišči ob misli na, to prehudo bol k tlom dušo — mi tužna vest. .
Ali je to mogoče? se sliši od ust do ust naših bojevnikov, ki so poznali g. poročnika Antona Gregom. Eden izmed najhrabrejših bi naj bil vzel slovo za večno? Da, žalibog! Anton Gregorn je padel dne 15. prosinca 1918 pri sovražnem napadu na M. Asolone.
Poročnik Anton Gregorn se je rodil dne 10. januarja 1890 v Rečici v Savinjski dolini in dovršil svoje gimnazijske študije v Ljubljani. Nato se je posvetil juridičnemu študiju. Prosinca leta 1915 pa je poklicala domovina tudi njega pod orožje’. Z', veseljem je sledil klicu, o čem priča vse njegovo poznejše delovanje in vedenje. Junaštvo mu je celo naklonilo spoštovanje sovražnika, največje priznanje o-sebnega poguma. Pri sovražnem napadu dne 14. januarja t. 1. občudujejo vjeti laški Častniki pogum hrabrih branilcev in med tem omenjajo in izražajo željo osebno suoznati onega Častnika, kf je stoje v najhujšem ognju vodil strojne puške. In to je bil g. poroČDik Anton Gregorn.
V nenavadno hitrem času Je dosegel stopnjo poročnika in njegova junaška prsa so bila okinčana s celo vrsto vojnih dekoracij. Ni se ponašal z njimi. Več kot šarža in hrabrostne svetinje bilo je njegovo dobro, plemenito srce. Žel je pa tudi zahvalo splojš-ne priljubljenosti.
Bojeval se je najprvo na, ruskem bojišču in nato proti verolomnemu Lahu. Stal je z malimi izjemami počitka od meseca avgusta 1915 vedno na, bojni črti.
Kakor blisk je švignila vest o njegovi smrti v domovino in ta je vzdihnila ob novem grobu. Pretresla jo je zavest, da je zopet izgubila enega med zmožnih, iskrenih, bodočih narodnih delavcev.
Predragi Ante! Koliko bitk si prebil, koliko težkih ur, in sedaj je uničila ena sama granata Tvoje cvetoče življenje. Skupaj sva stopala počasnih korakov, nič hudega sluteč, na Monte Asolone. In spominjala sva. se preteklosti in kovala sklepe za lepšo bodočnost. Žalibog, usoda Ti ni bila mila. Daroval si Tvoje najdražje domovini na oltar. Žalost mi je trgala srce, ko sem stal ob' Tebi, videč, da Tebi samemu gineva upanje na okrevanje. V groznih mukah si iztegnil roko in mi jo podal v zadnji pozdrav. Tvoje zadnje besede, predragi: „Pozdravi mi znance!“, so mi izsilile solze v oči. Bodi si pa le svest, da je bila Tvoja smrt lahka v rokah prijatelja. Nisem imel blagoslovljene vode, da bi Te bil poškropil, a kropile so Te solze bridko občutečega tovariša. Smrt je razgrnila temno noč čez Tvoje oči, in na Tvojih ustnih se je pokazal angeljski smeh- j ljaj, ki mi je bil porok Tvoje mirne smrti.	j
Predragi ! So se pa tudi v grozi in Krvi sme- j
hljala Tvoja lica, niso nikdar občutila smrtonosnega udarca? O, da! Toda bala se ga niso, ker pripravljen si bil v Gospodu. V nrupu in trušču si mi bil odvzet in danes stojim, ob novoizklesanem grobu in kličem: Bratjej maščujmo naišo kri!
Slovejnskia domovina je izgubila ideajlnaga in upapolnega sina. Za njo je cvetelo to mlado življenje, za njeno svobodo in slavo se tudi borilo. Grobovi novih žrtev, bodite nam poroki lepše naše bodočnosti !
Domovina tužna plaka, ker grobovi se množe...
Predraga mamica in sestrice! Zastonj pričakujete njega, ki je Vaš ponos, zastonj Vam v strah» za njega trepeče srce. Ne obupajte, ker on, naš predragi Ante, se je preselil v boljše življenje, kjer liživa plačilo, raj večne slave.
Prijateljem in tovarišem pa je odvzet eden izmed najdražjih. Dragi! Koliko veselih uric sva u-žila, kolikokrat delila žalost in veselje v najopasne-jih položajih! Danes pa ta težka in tužna misel, da Ti pošiljam svoje zadnje pozdrave v veliko prerani grob:
„Slovo nam bridke seka rane,
Solze rosijo nam oči.
Oj z Bogom, dragi brat, predragi.“
Ob braniku domovine stojim. Prijatelj, sveta dolžnost, ki si jo Ti najbolje poznal, me kliče! Tebi pa, predragi junak, kličem:
JOdpoČij se po teh krvavih in težkih bojih — oo.počij si po trudapolni in strmi poti življenja in v-živaj večno plačilo!
Slava Tebi večna!“
žavni proračun. K Seidlerju so že bili povabljeni rusinski in polski poslanci. Dne 30. jan. se je pa pogajal z zastopniki Jugoslovanov in sicer s poslanci dr. Korošcem, 'dr. Laginjo, vitezem Pogačnikom, dr., Ravniharjem, 'dr, Vukotičem, Fonom in Dulibičem. Vj razgovoru se je pokazalo, da je razmerje 'Jugoslov-kluba napram vladi ostalo nespremenjeno.
Dva škofa za Jugoslavijo. Jugoslovansko deklaracijo z dne 30. Majnika 1917 sta tudi podpisala zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in škof na otoku Krk dr. Anton Mahnič.
Hrvatski akademiki za Jugoslavijo. Dijaki v-seh štirih fakultet v Zagrebu so imeli veliko slavnostno zborovanje, na katerem so se izjavili za jugoslovansko majniško deklaracijo.
Pomanjkanje soli. Poslanci dr. Korošec, Bren àia. dr. Jankovič in tovariši so in torpedirali gosp. trgovinskega ministra radi pomanjkanja soli. interpelacija slove: Kakor se je naznanilo podpisanim, je v političnih okrajih Celje, Ptuj, Konjice, Slo ven j gr a- j dee in Brežice veliko pomanjkanje soli. Čeravno se je že večkrat prosilo od raznih strani, da. se uvoz soli na Spodnje-Stajersko vendar enkrat pospeši in definitivno reši, se vendar do danes v tem oziru ni nič zgodilo in so zaradi tega zgoraj imenovani politični okraji v jako mučni zadregi. V druge okraje se pošilja dozdevno velike množine soli. V nekem graškem listu čitamo namreč: Čudno je v tej stvari, da tržaški špediterji tukajšnjim trgovcem ponujajo sol, seveda za višjo ceno, katero pa se ne more sprejeti. Radi tega vprašajo podpisani:	Je Vaša ekscelenca
pripravljena ukreniti, da se v zgoraj imenovanih o-krajih takoj preskrbi zadostno množino soli? Dunaj, dne 30. prosinca 1918.
Hrvatska seljačka stranka. Vodja te stranke, Stefan Radič, je bil dosedaj pristaš frankovcev, ki poznajo samo Hrvate brez Slovencev in Srbov. Zdaj pa izjavlja, da program kmečke stranke nadkriljuje jugoslovansko deklaracijo in tudi kriški program. Jugoslovanski program torej napreduje tudi na Hr-vatskem.
Za soudeležbo narodov pri mirovnih pogajanjih. Češki Svaz, Jugoslovanski klub in ukrajinska parlamentarna zveza so se obrnili s posebjnim pi s mom na predsednika delegacij, v katerem opozarjajo na predlog njihovih delegatov, naj se dovoli n;aro-dom Avstrije udeležba pri mirovnih pogajanjih. V ta namen naj se skliče prej ko mogoče plenum delegacij k zasedanju, da se bo predlog v smislu poslovnika obravnaval in rešil.
Svetovna vojska in Nemci. Nemci so prespali tok časa in mislijo, da živimo še vedno kje v starem veku, kjer so številnejši narodi zasužnjevali manjše. To vsak omikan človek občuti dandanes kot barbarstvo. Po svetovni vojski, kjer je moral vsak vojak enako izpostavljati v nevarnost svoje življenje in imetje, je pa še bolj umevno, da vsak človek in vsak, tudi majhen narod, hoče svojih pravic. Zato klic po splošni in enaki volilni pravici in klic po samoodločbi narodov. Nemci so pa, za; samoodločbo narodov le v Rusiji, za splošno volilno pravico v Avstriji pa kveČjem za nemške narode. Avstrijski slovanski narodi še naj naprej hlapčujejo Nemcem kot sužnji; tem Nemci ne priznajo samoodločbe in splošne enake volilne pravice. Ali Nemci ne vidijo, da so strašno nedosledni in grozno nazadnjaški? Toku po splošni in enaki volilni pravici ter po sapnoocKločbi narodov se ne more nihče več ustavljati. Ta ideja bo korakala zmagovito naprej do končne zmage kljub vsem zaprekam. Pohlepnost po gospodstvu nad sužnji je Nemce preslepila, da tega ne uvidijo. Za nje same bi bilo diobro, da se prej spametujejo, dokler ne bo prepozno.
Ted «Mii e »«vier
Osebna vest. Dr. Anton Jehart, bivši pridigar v Marijini cerkvi v Celju, od začetku vojske vojni kurat, se je vrnil dne 31. jan. iž vojnega vjetništ-va. Vjet je bil v Srbiji pri prvi naši večji ofenzivi Obenem z zdravnikom dr. Jankom Sernec, ki je v v-jetništvu na Srbskem umrl. Dr. Jehart je hodil po porazu Srbov'' ob strašnih težavah skoz celo Srbijo in Albanijo ter bil prepeljan z ladjo v Italijo. Tam je bivaj na nekem italijanskem otoku do zadnjega časa. »Učil se je medtem najbolj jezikov, tako da sedaj obvlada več ali manj vse večje evropske jezike. Radi bolezni je bil zdaj kot vojni vjetnik izmenjan. Prišel je v dobri avstrijski uniformi iz laškega blaga že zopet precej zdrav preko Svice in Dunaja k svojemu očetu v Slivnico pri Mariboru.
Pl. Boroević — feldmaršal. Naš cesar je imenoval brvatskega junaka in poveljnika južno zapadne fronte generalnega polkovnika Svetozar] pl. Boroevića sa feldmaršala.
Zborovanje pri Sv. Križu na Murskem polju. V nedeljo, dne 3. februarja, se je vršilo pri Sv. Križu na Murskem polju v gostilni g. 'Jureša izvanredno dobro obiskano zborovanje muropoljskih Slovencev in Slovenk. Zbranih je bilo okrog 1500 ljudi iz ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja. Zborovanje je v imenu obolelega načelnika okrajnega zastopa otvoril g. J. Rajh. Za predsednika je bil izvoljen ljutomerski tržan g. Babnik, ki je podelil besedo državnemu poslancu g. Roškarju. Ljudske mno-
žice so svojega poslanca viharno pozdravile. Poslanec je nato poročal o delovanju naših poslancev in sploh o sedanjem položaju. Za svoja izvajanja je žel vihar odobravanja. Za Roškarjem je govoril deželni poslanec, dekan vlč. g. Ozineo. Razvijal je med s-plošnim pritrjevanjem naš gòspodarski program in je opisal položaj našega kmetskega stanu. Za njim je govoril uredlnik Žebot o pomenu naše deklaracije. G. M. Rajh je razpravljal o potrebi Narodnega Sveta. Nato so bile sprejete razne resolucije, med temi s posebnim navdušenjem resolucija, v kateri se Mu-ropoljci vsi kot en mož pridružujejo jugoslovanski de daracijo, za mir in resolucija za razne gospodarske zahteve slovenskega kmeta. Zborovalci so izrazili Jugoslovanskemu klubu, njegovemu načelniku dr. Korošcu in posebej še poslancu okraja Iv. Roškarju svoje popolno zaupanje. Ob koncu zborovanja ir zaorila po prostornem dvorišču iz več kot tisoč grl navdušena pesem „Lepa naša domovina“ in „Naprej, Slovenci!“
Slovenski kmetje, spoznaj1 e svoje nasprotnike.
Na svečnico je imel g. poslanec Brenčič v P uju shod svojih volilcev. da bi se z njimi razgovoril o gospodarskih težavah in poročal o političnem položaju. Ljudstva se je kar trlo na shodu Na shod je poslal seveda ptujski magistrat svojega zastopnika, ki je shod razpustil z utemeljevanjem, da bi ne prišlo do nemirov Občni zb r kmečke zveze v Celju pa ki bi se bil moral vršiti 4. jan pa je celjski magistrat naravnost pr» povedal in gret Clary je seveda moral prepoved tudi potrditi češ da se je bali izgredov. Nemci in nemškutarji, ki so Vas dozdaj tlačili, se bojijo, da bi se slo venski kmetje prebudili in osvobodili nemškega jarma. Vaši nasprotniki ne privolijo, da bi se Vi medseboj ia s svojimi poslanci razgovorili o faiž h in težavah, ki jih morate nos liti. Kmetje, zda poznate svoje nasprotnike, med katerimi mora seve d 4 biti tudi cesarski namestnik Clary ! Kedar Clary potrebuje za nemška mesta krompir, žito ali špeh, takrat ste mu dobri ; če pa bi vi raci potožili težave kmečkega stanu svojemu poslancu takrat pa se to prepove, češ da je nevarnost za jami mir. Slovenski kmet ne dela nemir, on je zadovoljen, če ga drug? pustijo pri miru. Nemir dela le bar&bstvo po mestih, in vlada se boj : te fakinaže. Namesto da bi vlada mestne poste pače vtaknila pod kiuč ali p* v vojaško suknj» rajši prepove kmečko zborovanje ! Taka je enako pravnost raznih stanov in narodov v A''strili !
Uradna slovenščina. Pred nami leži nemško-slovenska tiskovina, ki jo dobi izpolnjeno oni, ki rabi kako obleko. Tu. čitamo zgoraj:	„Zadnja stran
naj se uboga!“ Ta tiskovina je namenjena najrevne-jim in ti morajo res biti že zelo ubogi, ako morajo „ubogati“ zadnjo stran! Potem imamo tu: „Dokozni-eo potrebe“! Tu čitamo tudi o „vetkih“ oblačilih. Kake vrste oblačila so to, vendar tudi on ne ve, ki je sestavil to hudobijo. Bolj spodaj je spremenjena „dokoznica“ v „dokaznieo.“ To je prava pristna kur-zovska slovenščina in mi moramo najodločneje protestirati, da. se naš lep jezik na ta način mrcvari!
j Obtožujemo Vas! Vi, g. dr. Orosel. mestni svetnik v Mariboru, ste dne 30. jan. t. 1. govorili v občinski seji proti Jugoslaviji. To je sicer Vaša zasebna stvar, dasi je bil Vaš oče kot Slovenec in sou-stanovnik mariborske slovenske Čitalnice tudi Jugoslovan in ni lepo, da delate tako proti svojim pradedom. Vi pa ste namigavali pri tej priliki, da so Slovenci oskrunili Jahnov spomenik, Schillerjev hrast Sn Sedem hrastov. Oskrunjenja Tappeinerjevega s-pomenika niste več naprtili Slovencem, kar Vam štejemo v dobro, ker ste kot občinski odbornik sami morali kaznovati tiste tri nemške učence, ki so to storili. Da pa so Jahnov spomenik oskrunili tudi 3 Nemci, zato sta. pri državnem, pravdništvu priglašeni že dve priči. Pappeinerjev in Jahnov spomenik so torej oskrunili Nemci. Za hraste še ni prič. Ce pa so v dveh slučajih krivi Nemci, kako morete vzdržati Vi, g. pravni doktor, kot akademično izobražen mož zgornje obdolžitve? Dalje imenujete stremljenje za Jugoslavijo „hujskarijo za proč od Avstrije.“ Vi ste pa kot nemškonacionalni politik za to, da se odcepi Galicija od Avstrije, tako da njeni poslanci ne pridejo več v državni zbor. Ravnotako ste za enako •odcepljenje Dalmacije. Zakaj pa tega ne imenujete:
. proč od Avstrije“ ? Že cesar Franc Jožef je začel spreminjati z dekretom o Galiciji avstrijsko ustavo. Cesar Karel se ni dal kronati, ker želi, da bi se poprej spremenila avstrijska ustav,a. Vi, nemškonaci-onalni politik, želite spremeniti avstrijsko ustavo. V gimnaziji ste se toliko logike morali naučiti, da potem tudi ni „proč od Avstrije“, če Slovenci želijo s-premembo ustave, po kateri bi bili z Avstrijo bolj združeni, kakor Vi želite za Galicijo in Dalmacijo. Ker ste vse to prezrli, Vas obtožujemo pred izobraženim svetom. Ce bote to logično in dosledno premislili, morate tudi Vi biti navdušeni za Jugoslavijo.
Državna policija za Maribor. Mariborski obč. svet je dne 30. jan. izjavil, da „mora odkloniti vsako odgovornost za mestni mir in svet." Smatra se torej nesposobnega, da varuje varnost in red v Mariboru. V, Mariboru tedaj Človek ni varen svojega i-
inetja in življenja. Zato je pa dolžnost vlade, da takoj odstavi občinsko policijo ter nastavi državno policijo. Da mestna policija ni zmožna, napraviti mir ln red, je res tudi dokazala. Do 150 ljudi je lahko hodilo pol ure po mestu s tuljenjem, petjem in pobijanjem šip, ne da bi se zganila mestna policija. Zato je že skrajni čas, da se mariborska policija podržavi«
Dva nova vlaka Oba podnevna brzovlak; Dunaj Trst in Trst Dunaj, ki sta dosedaj vozila samo iz Dunaja do Gradca in iz Gradca do Dunaja, voz ta odslej naprej zopet redno med Dunajem in Trstom.
Slovenski odbor za skrbstvo invalidov v Pragi se je ustanovil dne 28. januarja 1918. Odboru so pristopili praški Slovenci in visokošolci, ki borio obiskovali ranjene in bolne vojiajke po lazaretih, jim donašali časopise, jih moralno in gmotno podpirali, opravljali jim v slučaju potrebe korespondenco in s-krbeli za duhovno pomoč. Odbor se obrača na slovensko občinstvo in korporacije s prošnjo za denarne prispevke, katere sprejema blagajničarka,, gdč. Foldi Lessiakova, uradnica tržaške filijalke Živno-stenke banke v Pragi, II., Panska ulica 7. — Kdor prečitane Časopise proč meče ali trga, ne ve, kako hudo greši zoper ljubezen do bližnjega/ in škoduje narodni stvari,, kajti slovenski vojaki daleč od domovine, med tujimi ljudmi, katerih ne razumejo, so reveži, ki jim je slovenski list za pouk in kratek čas ravnotako potreben kakor vsakdanji kruh. Potrebujemo še najmanj 50 nabiralcev prečitanih vseli slovenskih časopisov, katere bi na svoje stroške vsak teden enkrat pošiljali po pošti naravnost v praške lazarete na naslov, ki jim ga pošlje podpisani vodja odbora, kakor hitro mu nabiralci po dooisnici naznanijo imena listov in število izvodov. Čitalnice in bralna društva, profesorski in učiteljski zbori, duhovniki, denarni zavodi, uredništvo, kavarnarji, gostilničarji in snloh vsi posamezniki se tem potom prosijo. naj nam »»omagajo s časopisi lajšati žalostno stame slovenskih ranjencev, ki živijo v tujini kot puš-čavniki. Naj nikdo ne misli, da se bo našlo drugih dovolj, ki bodo storili svojo narodno dolžnost! Požrtvovalnost mora biti načelo celega naroda in tisti, tri tvegajo zanj na bojiščih svoje življenje, so vendar vredni usmiljenja, da jim vsakdo pomaga^ po svojih močeh. Slovenske knjige za invalide naj se pošiljajo na Cerveny križ, Praga, III, Maltezske namesti. Odbor sé bo shajal vsakih 14 dni v posvetovanje. — Profesor Josip Skrbinšek, Kral. Vinohra-dy, Jungmannova G 4.
C. kr. oblasti kot pokroviteljice Südinarke.
Vprašanje poslancev dr.. Benkoviča in tovarišev do jv stičnega ministra. Že leta. se postavlja justična lije ava s sodnijami vred v službo germanizacijskih stremljenj na jugu monarhije. Opozarjamo pri tem na popolnoma nezakonite, od raznih sodišč dovoljene in izvedene pripombe predkupne pravice v prid ger-manizacijskega društva Sudmark. Take pripombe se namreč izvrše na podlagi dolžnih pisem, v katerih si da dlruštvo Südmark kot upnik dovoliti od dolžnika, lastnika zastavljene nepremičnine, pripombo predkupne pravice. Večina sodišč dovoljuje in tudi izvede take pripombe nasproti jasnim določilom zakona §§ 1072—1075 spl. drž. zak. ter nasproti odloku vrhovnega sodišča pod L B. št. 25. Po besedilu in smislu zakona se mora namreč določiti predkupna pravica za kako nepremičnino samo v prilog kupca, ne pa v prilog kakega hipotečnega upnika. Zlasti opozarjamo na take nezakonite pripombe pri okrajnem sodišču Ljutomer n. pr. vlož. št. 388 k. o. Ljutomer, posestnik Friderike Wirth. Take nepostavne pripombe se najdejo skoraj v vseh zemljiških knjigah zemljišč na. Štajerskem in Koroškem, zlasti v jezikovno mešanih pokrajinah. Obsojati je, da se postavljajo sodiš ča v službo nacionalnih bojnih organizacij ter se da jo pri tem celo zapeljati v nepostavnosti. Zato vprašamo: Ali hoče ekscelenca vršiti svojo nadzorovalno pravico ter naročiti sodiščem, da takih nezakonitih vpisov ne dovolijo in ne izvedejo, oziroma, da razveljavijo že izvedene vpise.
Zve.za južnoštajerskih obrtnih zadrug vabi na redni občni zbor Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, ki se vrši v sredio, dne 15. t. m., ob 3. uri nopoldne, v posebni sobi Narodnega 'doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev zvezinega odbora za dobo treh let. t. j. 9» odbornikov in 4 namestniki. 3. O organizaciji slovenskega obrtništva na Štajerskem, poroča g. državni poslanec dr. Karel Verstovšek. 4. Nasveti in predlogi o ustanovitvi mojstrske bolniške in podporne blagajne. 5 Zahteve slovenskoštajerskega obrtništva. 6. Razni predlogi. Gospodje delegati in povabljeni činitelji obrtništva se glede važnosti zborovanja in glede na-daljnega živela slovenskega obrtništva vabijo k zanesljivi udeležbi. Z zadružnim pozdravom vabi zve-zini načelnik: B. Zupanc, tč. načelnik.
Občni zbor Kmetijske družbe v Gradcu se vrši dne 20. in dine 21. marca, t. 1. Podružnice, agitirajte in pridobivajte ude in javite iste najpozneje do zadnjega februarja osrednjemu odboru v Gradec! Število udov naj bo večje kot leta 1914!
Vse slovenske posojilnice naj bodo članice slovenske zadružne organizacije, ne — nemškega Ver-banda! Zahtevajte to, Člani posojilnici
Najvišje cene za divjačino. Štajersko cesarsko namestništvo 'določa za divjačino sledeče najvišje ce-
m»i K» zajca, težkega éer X kg, komad 6' K1, razdelani prednji fieli kilogram 1 K 50 v, zadnji deli 4 K fl T. Z a divjačino iz Ogrske, Bosne, Hercegovine, ia inozemstva -m določijo najvišje cene okrajne poli hčne oblasti.
Zvišane eene za poštno^hrauilriične tiskovine. ^Ravnateljstvo poštne hranilnice na Dunaju naznanja, da je zvišalo oene za sledeče poštnoihranilnične tiskovine: Zvezek 50 komadov položnic 4 K, 1 položnica stane 4 vinarje in 25 še ko v n ih nakaznic zve-*ek) stane ,8 K. Zvišanje tiskovin je od 1. febr. 1918 nadalje veljavno.
Vojaška potrata. Da je pri vojaštvu grozna potrata, je splošno znano. Y. Mariboru je ta potrà. * pri plinu kar izzivajoča. 'Že nad tri mesece ni v t. • čitaljišču in gimnaziji nobenega, vojaškega bolnica. Kljub temu pa so razsvetljeni celo noč od večera do jutra vsi hodniki in vse sobe, kjer spijo maloštevilni vojaški strežniki in vojaške strežnice. In to se godi v Mariboru, kjer nam tako silno primanjkuje plina!
Potres na Hrvatskom. Dne 29. jan. ob 1« uri popoldne so občutili v mnogih krajih na Hrvatsken precej močne potresne sunke, zlasti potresni sunek v mestu Zagrebu je bil tako močan, da je prebivalko zelo vznemiril. Skoda ta potres ni povzročil nobena.
Gozd ali pa vinograd ali oboje skupaj želi kupiti zaveden Slovenec. Ce bi bilo kje kaj takega na prodaj, naj se takoj naznani Cirilovi tiskarni v Mariboru,
Posojili!«a v Maribora Narodni dom naznanja, da uraduje vsak delavnik od Va9 do
12.	uro prodpoldn».
Pomanjkanje otrobov. Za otrobe je nastalo silno pomanjkanje. Bati se je pa Še hujšega, da bo o-trobov sploh zmanjkalo. Ce ni žita, tudi otrobov ne more biti. Po naših mlinih delo do malega stoji. Od drugod pa ni dobiti nobenih otrobov. Kako naj torej kmet obredi svinje in odda zahtevano množino Špeha?!?
Bela žena. Umrla je v Celju dne SO. jan. sestra vlČ. g. župnika Ogrizeka v Dramljah, drugokrat poročena Marija Knez, mati č. g. kaplana v Hočah, Franca Polak, in bila pokopana na predvečer svojega godu. Se priporoča v pobožne molitve! Naj pojava v miru!,
Bopis .
Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, da se bo odslej naprej dobi v* 1 kruh tudi ob nedeljah in da krušni moki ne bo primešane toliko kornzne moke kakor dosedaj. Na osebo in na teden bo prišlo 1/8 kilograma krušne in ravnu-toliko koruzne moke.
Maribor. Za mesec januar je prehranjevalni urad okrajnega glavarstva razdelil sladkor sledeče (nadaljevanje): Leitersberg: Perko 100 (238), Kodrič 100. Polzi 300 (110), Lupinšek 100 (45), Paluc 200 (119); Lembah: Zemljič 300, Rottner 340, Kasjak 100, Šorko 100; St. Lovrenc:	Boldin 100, Jäger 100,
Oder 200, Kores (245), Karniönik 300, Bauer 800; Sv. Marjeta na Drav. p.: Macun 610 ^ Sv. Marjeta ob P.: Baumgartner 600, Jager 300; St, Martin p. V.: Krajnc 550; St. Nikolaj: Pauko 200; Ploderšnica: Schönwetter 260; St. Peter: Lajnšič 1030; Pekre: Sorko 180; Planice: Kodrič 180; Podova: Novak 530, Pobrežje: Mayer 620, Prehtler 450 (50), Marko 400 Sucher 340 (61) ; Ruše : Kupčič 200, Konsum 170, Beigott 400, Sernec (92); Reka: Lebe 560; Ribnica-Brezno: Povoden 100; (Razvanje: Kotz 330; Radvanje: Pesek 800, Lobnik 370; D. M. Brezje: Horvat 660; Žitečka vas: 'Krajnc 350; Slivfnica: Loh 400, Polajnko 330; Tezno: Sabeder 240, Walzl (306); Svečina: Smonig 600, Skribe 380; Selnica ob Dravi: JagriČ 600, Kanzler 50, Pinter (211), Golob 200, Pe-Jdar 100 (100), Hojnik 100 (50); Pekel: Sima 230, Drofenik 100, Schweiz 200; Makole: Košorok 400, O zebek 400, Dreo 400, Novak 380 ; Sv. Martin n. P. : Vernig 900; Gornja Polskava:	Cizel 300, Uranjek
250, Navratil 200; Poljčane:	Sumer 200, Vodenik
400, Oberski 200, Savsky 200, Knaflič 200; Pragar-sko: Tischler 50 (286); Studenice: Kaučič 600 (50); Spodnja Polskava: Sichert 550 (101); Slov. Bistrica: Počivaušek, Črešnjevec 300 (143), Krošelj, Laporje, 500, Rozman, Tinje, 500, 'Omerzu 250, Stiger 400, Krautsdorfer 400, razdeljevalnica 1900 (124); S. Ana na Kremb.; Repulusk 300, Zemljič 400; Sv. Anton: Tušak 400, Markovič 400, 'Ozvatič 270; St. Andraž: Ozvatič 150; Sv. Barbara:	Sabeder 200, Šauperl
200, Kostanjšek 320; Sv. Benedikt: Sumenjak 1160; Sv. Trojica: Golob 360, Cauš 300, Ceh 300; St. Jurij v Slov. gor.:	Bauman.400, Wergles 400, Sitter
200, Schönwetter 350; St. Lenart:	Sedkninek 200,
Spitzy 200. Dimnik 300, Zemljič 300; Negova: Sume-njak 160; St. Rupert: Lorber 500, Bauman 350, Golob 300, Rois 200; Biš: Ketiš 160,
Kaniža pri Pesnici. Tukajšnjemu lastniku mlina g. Ehrlichu so v noči na 27. januarja ukradli neznani tatovi skoro vso IJonijsko opravo , v vrednosti 4000 K.
St. nj v Slov. gor. Na Svečnico se nas je z-bralo v Slovenskem Domu toliko obmejnih Slovencev, Ha je bila prostorna dvorana nabito polna. Sklenili
izdajatelj in «sJoŽnik: Konsoreij „Straža.*
smo, pristopiti v obilnem številu k izobraževalnemu s društvu in vestno delovati v njem, k; čemur nas je j : gabil društveni predjsednik g. kaplan Vid Pavlič. G. i profesor dr. Hohnjec nam je z ozirom na Časovne ; razmere in zahteve govoril izpodbudne in navduše-! valne besedie. Vrle šentiljske mladenke so prav do-; bro predstavljale igro „Najdena hči.“ V St. liju se : Slovenci gibljemo in ne bomo pozabili, da stojimo na braniku slovenske zemlje!
[ Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 27. jan, je umrl I V 60. letu svoje dobe g. Tomaž Špindler, velepose-i stnik v Sp. Voličini. Mnogoštevilna udeležba na po-i grebu je pokazala, kako je blagopokojnih bil spošto-j vari. Zavednemu možu svetila večna luč, domačim I in širni rodbini pa naše sožalje! Na, sedmini so pogrebci zložili 40 K za Tiskovni dom.
Križevci na Murskem polju. Križevcem imamo zopet zaznamovati velik napredek. Dobili smo električno luč in električno silo. Ravnatelj slovenske kri ževske opekarne g. Hercman je zgradil v opekarni elektrarno, ki zalaga 'Sv. Križ in okolico z električno lučjo in daje raznim obrtom električno silo v u-porabo. Tako sort sedaj električna svetilka ne samo oh cesti v Križevcih, temveč tudi v cerkvi in v za sebnih hišah. Slovenski opekarni, Ki sedaj dobro prospeva, smo iz srca hvaležni za nov korak naše-; ga napredka v središču naše žele Prlekije. Ce nas bodo naši sosedi zavidali, pa jim pravimo; Pojdite, in storite tudi Vi tako!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Pri nas se je vršil 27. jan. popoldne po večernicah ob obilni udeležbi domačih in sosednjih faranov shod, na katerem nam je naš g. državni poslanec Brenčič v dolgem in jedrnatem govoru orisal delovanje našega ’Jugoslovanskega kluba v državnem Zboru, Z vso pozornostjo smo sledili njegovim zanimivim izvajanjem, ki so nam pokazala, kolikih nevarnosti so nas obvarovali naši gg. poslanci in kako se morajo oni truditi, da nam priborijo vsaj to mrvico pravic, ki nam že itak grede po naši postavi. Ob tej priliki smo tudi izvedeli, da so se vse občine naše župnije brez posebnega poziva g. poslanca izrekle za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Tako je prav! S tem bomo dali našim gg. poslancem najlepšo zaupnico, ako stojipio trdjno in neomajno za njimi kakor en mož; s tem pa jim bomo tudi olehkotili vsaj nekoliko njihovo naporno (Delovanje' za blagor našega ljudstva in njegove srečnejše bodočnosti!
Sv. Križ pri Slatini. Naša Dekliška Zveza u-prizori prihodnjo nedeljo, dne 10. februarja, popoldne po večernicah v Društvenem Domu lepo igro: „Sv. Cita.“ Pred gledališko predstavo slovesno odkritje podobe presvitlega cesarja Karta I. Pridite v obilnem številu! d
Slivnica pri Mariboru. Dne 19. januarja t. 1. smo pokopali vdovo Marjeto Divjak, bivšo veleposestnico v Orehovi vaši pri SlivtnieL Naj v miru počiva!	1-:' -L ■
Orehova vas pri Mariboru. Tudli naša župnija je darovala že mnogo mož in mladeničev za dom in cesarja. V začetku novega leta 1918 je umri v vojaški bolnišnici pri Sv. Mihaelu na Gornjem Štajerskem Pavel Ledinek, tesar v Orehovi vasi pri Mariboru. Bil je miroljuben in pošten mor. Stal je ob tirolski fronti in vsled tam nakopane bolezni umri Čez tri mesece. Zanj Žalujejo žena, otroci in vsi vaščani. — Iz tiste vasi je umrl dne 11. decembra 1. 1917 na Laškem 201etni mladenič Anton Smirmaul in bil pokopan v Oderzo na mestnem pokopališču. Bil ie zadet v glavo. Vest o njegovi smrti je pretresla domačo hišo in vse, ki so ga poznali.
Marenherg. Dne 22. jan. zvečer je umrl, previden s sv. zakramenti za umijraljjoče, posestnik Simon Ternek, 71 let star. Bolehal je dalje čas» mied prehlajenja pljuč, katero si je nakopat, ko je «or.aH oskrbovati dvojno posestvo, prejšnjo domačijo n» Radiu in novo na Gornji Vižingi. Bil je mirnega« m: blagega značaja ter prepričan katoličan, ne * besedi, ampak tudi v dejanju. Bil je stalen narodnih „Slov. Gospodarja.“ Svetila mu večna luč!
Slov. Bistrica. Tukajšnjo -Ježekovo opekarn« s poslopji vred je kupil slaščičar Franc O vilah s»
40.000	K.
Sromlje. Zima je pri nas par dni zelo tmđa« kar pa nas ne moti, kajti zima je vsako leto in «nora biti, ali teh rekvizicij in popisovanj Jter uradnih in neuradnih razglasov in dajatev je pa že veft kol preveč. Naša občina je mala, toda zahteva se od i-ste takih dajatev, ki so neznosne. Možje so vsi pri vojakih, doma so ostale samo žene z malimi otroci, ki trpe kot črna živina. K temu pa še pridejo raza»;, uime kakor letos, ko ni bilo celih šest mesecev nifc dežja, a od nas se tako zaideva, kakor da bi bil» najboljša letina ter vsega v izobilju. Zi Vi no hočejo vso pobrati, največja posestva imajo komaj še po f glave živine in to v hribovitem kraju! Aid) bo Šlo te tako naprej, smo v kratkem gospodarsko popolnoma uničeni.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Na gostiji veleposestnika Ivana Stadler z gospico Pepco Augustinčič sé je nabralo 110 K za Krekov spomenik. Živeli posnemovalci!
Celje. Pri porotnem zasedanju, ki se prične, pri tukajšnjem okrožnem siodli.šiču dne 4'. februarja^ se bodo obravnavali sledeči kazenski slučaji: Dni
4.	februarja: Peter Krumpak, uboj; dne 5. februarja: Martin Maurin in Jernej Korošec, ponarefe|hji kreditnih papirjev.; dne 6. februarja: Marija Razde* všek in Katarina Zlodej, detomor; dne 7. februarja? Alojzij Mlaker, tatvina, 'Oton 'Suškovič, tatvina; & februarja: Stefan Cvahte, uboj; dne 9. februarja^ Jožef in Terezija Planinc, uboj: dne 11. februarja: Vinko Pliberšek, uboj.
Trbovlje. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t, m., por. poldne ob 4. uri, se vrši v prostorih Društvenega 'do** ma puštna veselica s sledečim sporedom: 1. „Nat»» kar“, spevoigra, katero spremlja tamburaški zbor. % Tamburaški koncert z obširnim sporedom. S. Prost® zaoava. Vstopnina po navadi. Vabimo k prav obilni udeležbi !
Žalec. Ker je slavnost z dne 27. jan. tako dobro uspela, se na željo občinstva ponovi na pustna nedeljo, dne 10. svečana. Poskrbelo se bo pravočasno dovolj rediteljev, kar se je zadnjič malo zakas* nilo. Pozneje pa se pri najboljši volji prireditelje», slavnosti ni dalo temu odpomoči, ker je bila velik» dvorana g. Hodnika natlačeno polna občinstva, katerega naval je bil tako silen, da se je prva igr» morala prekiniti. Radi pomanjkanja prostora je 306 —400 ljudi odšlo brez slavnostne udeležbe. Posebna te prav uljudno vabimo, da nas v nedeljo zopet pačaste. Vstopnina je za polovico znižana. 27. prosinec ie zopet jasno pokazal, kako željno je naše jugoslovansko ljudstvo razvedrila v sedanjem mukepolnens času. Naši mali reveži pa se Vas bodo z veseljem spominjali iše v poznejših letih, da ste jim s svojimi prispevki priskočili na pomoč v času, ko so bili podpore najbolj potrebni. Vsi oni, kateri ste radi preve** likega navala občinstva predstavama slabo sledili« blagovoljno oprostite in bodite za enkrat zadovoljni* da ste storili dobroto našim, revežem, kateri so Vata iz srca hvaležni. Plačilo za Vaše dobro delo Vam o® uide.
Zelo lep kratek	iopič de-
kliško bluzo, površni jopič, svilnati robec, robec iz volne, nov površnik temne barve, neprežgano pristno kavo odda proti moki, žitu i t. d. V e r t a è n i k Maribor, Blu-rn/'nrrassp št. 93. vrata S.
Sprejmem dva učencca v uk, katera sta dobrih starišev, in sta vsaj z dobrim uspehom dovršila, štiri-razrednó ljudsko šolo. Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar v C plin
Kupim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu.______
St; nov* e je z 2 ali 3 sobami išče obitelj brez otrok ali takoj ali do 1. aprila. Ponudbe pod «P. 1j.“ na upravništvo „Straže“.	22
Išče se takoj vinlörr G. Sernec, Kamnica, Maribor.	23
«KUPIM}
I dobro ohranjen |
{PIANINO}
I	ali	I
«HARMONIJ}
f Naslov- na upravo ) 4 tega lista št. >24«. |
Na Najraje dovolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Yelicanstra
SrSa c. kr. državna loterija
za vojaške dobre delne namene.
Ta loterija i denarju vsebuje 2046 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 21, febr iiarja» 1918. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-Strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C/kr, sOnerafito ravnate Ušive la državna loterije
L' (oddelek zidobrodeine loterije).
Odgovorni urednik: :r Vekoslav Stupan,	Hä*k tiskarna av* Cirila s Maribor«.