55. *tev. Po&tniroa pfeufiaxuL t KoioviuL Celje, petek 12. julija 1929. Loto XI. Ixhikla • ponde:jek In petek. Stane mesečno Din T — ta fnozemstvo Din 20*—. Posamejcna Števllka ( Oln. Kačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlst«« li» upravitlitvo • Strossmayerjeva ullca 1, pritMčie. Rokoplsov ne vračamo. Ogiaal po tarlfv* Telefon Int. §tev. 65. Dr. Josip Rožman: Pomen in vloga denarja s posebnim ozirom na Jugoslavijo. V uvodu bodi povdarjeno, da je ve- lik del naslednjih problemov glede vloge in uporabe denarja merodajeu le za predvojno dobo. Dejansko sta- nje v posameznih evropskih državah se je po svetovni vojni bistveno spre- menilo tudi glede na gospodarske prilike. Upati pa moremo, da se bo- de gospodarski položaj cele Evrope v d ogled nem času znatnjo zbolišail gn da bode tudi denar zavzel isto ulogo in obliko, kakor jo je imel pred voj- no. Pojem dvnarja v obče. Vsak človek in ž njim vred vsak narod ima stalne potrebe, katerim skuša zadovoljiti. Sredstvo, katero kriüe m&terijelne in nematerijelne potrebe, se nahaja v našem zunanjem svetu in se imenuje »dobro«, kakor hrana. zrak, svetloba itd. 'Kor so pa dobra prav raznovrstno razrieiljenat se je že v prvotnem kulturnem štadiju pojavila potreba po izmeni teh do- ber. Znano nam je, da so že stari na- rodi zamenjavali dobra. Gg je kdo potreboval žito, ponudil je za njega .Bosedu n. pr. volno. Ker so pa imeli večinorna vsi stari narodi govedo v obilici na razpolago, so enostavno jemali govedo n. pr. ovco kot merilo za druga dobra. Na to nas spominja latinska beseda za denar »pecunia« iz besede pecus (govedo). Na sličen način so izmenjavali dobra med se- boj tudi Germani in Slovani. Zgodo- vina nam sporoca, da so Slovani iz- menjavali krzno, platno, žito in to- bfik za druga d'obra n. pr. orodje: Afrikanski narodi se dandanes zai- menjavctjjo za sol, kože itd. Vendar so že stari narodi kot n. pr. Grki< Rimljani, Egipcani, Kitajci prakticirali razven prknitivne izme- ne tudi promet s takozvanim denar- jem. Kot denar so prišle v poštev redlfci kovine, ki so predstavljale ve- liko uporabno vrednost. Grki so ra- bili železo, Rimljani baker, srebro in zlato, Kitajci cink. Izprva se je iz- inenjavala kovina v surovem stanju za druga dobra tor se je rnorala vsa- kokrat posamezno iztehitati. Ker pa surova, oblika ni odgovarjala prak- ticni uporabi, so počeli dajati kovini posebno obliko in na njo vtisnili znak njene težine (»Rimski asi«). Najna- vadnejša oblika denarja je bila okro- gla ploščica. Ta oblika je bila naj- bolj praktična za promet in se je de- nar najlažje ocuval pred zmanjševa- njem in poškodbo. Okrogla oblika pÜozeicJü se je ohirani$a se do dan- danes^ Te kovine v oznaceni obliki', ki so tpraj igrale vlogo izmenjevai- nega oziroma kupovalnega sredstva, so imenovali in še imenujemo mi da- nes: denar. Denar je tedaj dobro, ki v prometu služi kot obče priznano sredstvo za izmicno drugih dober in, za neizpre- menlji.vo merilo za druge vrednosti. Uporaba denarja je tedaj faktor živ- ljenske potrebe in ni produkt drž&v- ne avtoritete. Velike važnosti je seve- da, da tudi država prizna denar za obce sredstvo plačanja in mu s tern vtisne ])risilni in pravni značaj; ab- solutno potrebno pa to ni. Denar vsebuje tedaj vec bistvenih lastnosti: 1. on je dobro, za katero se more dobiti vsako drugo gospodarsko dobro; 2. on je nosilec in predstavnik vseh drugih vrednosti; 3. poto.ui de- narja se lahko prenese dobro od ene osebe na drugo ter iz enega mesta na drugo; 4. iina denar najpripravnejšo obliko za davanj« kredita v svrho produkcije. Uporaba denarja osobito kovinske- ga je imela v zgodovini vnete zago- vornike in protivnike, toda mi ne bo- demo razmotrivali o teh borbah. Denar in roha. V širšem smislu je tudi denar »ro- ba« kot vsako drugo gospodarsko do- bro n. pr. volna, ker je določen za go- spodarski promet. Vendar se pa de- nar od di'uge robe razlikuje: vsa ostala roba se namreč išce in nabav- Ija zaradi potrebe, toraj zaradi robe same. A denar ne. Denar se išče sa- mo zaradi tega, da se zanj more na- bavljati drugo dobro, ki naj služi go- spodarskim potrebam. Snov denarja. Nekateri starejši ekonomi so bas žito priporočali za merilo gospodar- s/kih vrednosti, toraj kot denar. To pa ni bilo praktično izvedljivo, ker žito z ozirom na uspehe žetve in kra- jevne rajzmere v kratkih dobah spre- minja svojo vrednost. Sličen pogre- šek ima jo tudi druga gospodarska dobra. Vlogo denarja so tedaj mora- le prevzeti kot najpripravnejse sred- stvo žlahtne kovine, predvsem srebro in zlato. Razlogi tega postulata so bili sledeči: 1. Srebro in zlato predstavljata že v mali količini veliko vrednost, ker se v razmcrju z drugimi kovinami nahajata v naravi le v manjši meri. 2. Obe kovini sta enakomerno ho- niogeni glede vsebine ter je mogoče ju razkovati na najmanjše kose ka- kor tudi obratno mogoce poedinc ko- inadice zvariti v eden konrad. 3. Nobena izimed obeh kovin ni podvržena ziracnim in prirodnim uplivom. 4. Obe kovini imata lep sijaj in fini zvok ter veliko specifično težo. 5. Obe kovini povsod visoko cene ter je zaradi tega povpraševanje po njih vec'je. Prednosti zlatega denarja. Zakaj se kuje kovan denar naj vec iz zlata in le v manjši meri iz srebra? (Seveda pri teh problemih ne pride v poštev drobiž iz bakra, nikla etc.) V ne predolgih dobah in v dolocenem podrocju je prometna vrednost zlata relativ.no najmanje podvržena giba- nju. Nia podlagi posebmih Statistik se je dognalo, da se je prometna vred- nost zlata v zadnjih stoletjih le malo, a prometna vrednost srebra jnnogo spreminjevala. Za časa starih naro- dov je znašala relacija, to je razmer- je med vrednostjo srebra in zlata 1 : 13 ter je poča«i padala ter znaša- ]|a 1. 1908 že 1 : 33. To pomeni: v sta- rih časih si dobil za 1 kg zlata 13 kg, a 1. 1908. že 33 kg srebra. Vzrok te- mu velikemu padcu leži v tern, da se je. v zhdnji'hi desetletjih produkcija srebra znatno pojacala, a povprase- vanje po istem padlo, osobito ker se srebro ni vec v toliki meri uporablja- lo za kovan denar. Obratno so pa zateli zlato relativno več uporabijati za denar in industrijske svrhe. Autobus mesta Celja. Da se mesto Celje čim bolje pro- metno zveže s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, vojniškimi,. šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščima na Dobrni in v Rogaški Sl'atini, je sklenil celjski občinski svet ustano- viti mestno autobusno podjetje pod hnenom »Autobus mesta Ce- lja«. 'Potrebna denarna sredstva je dala na razpolago celjska mestna ob- čina, razni celjski denarni zavodi in gospodarske korporacije. ZWenkrat je »Autobus mesta Celja«, ki ga vodi poseben, iz članov celjskega mestne- ga sveta izvoljen odbor, nabavil eden večji autoomnibus netlvomno najbolj- še nemske tipe »Mercedes-Benz«. Autoomnibus je zelo elegantno apremljen, ima 17 sedežev in se je pri ponovnih poskusnih vožnjah izvrstno obnesel. Uprav.ni cdbor je sestavil z ozirom na prometne potrebe mesta in okoli- ce zaeasni vozni red, ki se ga bode seveda dalo še spremeniti kakor bo- do to pokazale skušinjje 'in. potrebe. Vozni red navedemo spodaj v glavnih obrisili^ podrobno bode naveden še na posebnih plakatih. Omeniti nam jrji tukaj se, da se je upravni odbotP držal pri sestavi tarifov načela, da se bode alasti gledalV) na/ elm cenejšo» vožnjo v bolj oddaljene kraje. Tain se je zato tudi znižala obicajna vozna tarifa enega dinarja 7a kilometer. Prvi auto bode vozil na progah Ce- lje—Dobrna, C^eJje—Vransko in Ge- Ije—Rogaska Slatina. a) Celje—Vojnik—Dobrna. Iz Celja na Dobrno bode vozil auto- bus zjutraj ob 7.45; na Dobrno bode dospel ob 8.35. Odhod iz Celja je tako preračunjen, da se ga bodo lahko po- služevali potniki z vseh treh jutra- njih vlakov iz Maribora (Rog. Sla- tine), Ljubljane in Savinjske doline. Z Dobrne bede vozil v Celje ob 8.45, kamor bode dospel ob 9.35. S tern do- be potniki zvezo k vlaku, ki vozi ob 10. uri v Maribor in ob 11. v Ljub- ljano. Popoldne vozi autobus na Do»- brno ob 16.10, to je po obeli opoldan- skih in popoldanskih brzovlakih ter osebnih vlakih. Na Dobrno dospe 01b 17. uri, odhaja od tarn ob 17.10 in se vrne v Celje ob 18., to je k obema ve- rernima. vlakoma. h) Celje—Šmarje—Slatina. Da se omogoci gostom v Slatini dnevni zlet na Dobrno (zjutraj z vla- kom v Gelje in ob 7.45 na Dobrno), vozi autobus takoj ob 18.10 preko Smarja (prihod 19.15) v Slatino, ka- mor dospe ob 19.45. Vrne se iz Sla- tine z odhiodom ob 22. uri ob 23.30. Smarski vecenii izletniki v Slatino so na ta način že ob 22.30 doma. c) Celje—Št. Peter—Vransko. Na progi Celje—St. Peter—Vran- sko se uredi autobusna zveza tako, dL bod^ ,vo4il autobus' U Gellja ob 11.05 s prihodom na Vransko ob 12.15. S tern vozom bodo imeli potni- ki iz Ljubljane (s prihodom v Gelje Oče Kondelik in ženin Uejuara Ceski spisal I^nat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 75 Bilo je po sedmih, kita je bila že skoro pečena, rdečila se je kakor črešnja, dišala je iz kuhinje v prijet- no ogrete in razsvetljene sobe in go- spa Kpndelikova je ogledovahi v obednici pogrnjeno mizo, ali je vse v redu in vsaka stvar naj svojem inestu. Tu se je vrnil gospod Kondelik. Otresel je raz se mrzli poulični zrak, vdihaval je vase prijetni vonj pečen- ke in narezanega kromipirja. Predno je slekel površnik, je iskal po žepih. Danes se bomo gostili, Beti. Poglej, tu &em prinesel krajec ementalskega, za vas sardine in za vse stisnjene sla- nike »brez kosti«. Poglejte!»« In začel je jemati iz žepa zavitke in jih polagati na mizo. Bilo je vsega ¦Mo veliko — ako je gospod Kondelik nakupoval, je kupii vedno dosti. Gospa Kondelikova bi se najrajši zasmejala, toda vseeno se je zdržala. Tudi Pepica se je že hotela spustiti v smeh, toda mati je samo pomežiknila in to prepročila. Da ne bi pokazila očetu vesel'ja. »No, otroci. to gledate, kaj? Kaj ne, da se niste spomnili na to, kaj? Toda oce se vedno spomni . . .« Gospa Kondelikova se je dobro- voljno smelLljala in je pomigala Pe- l>ici, naj da vse te dobre reči na kak krožnik in potem še med okna. *Potem je hitela v kuhinjo, da bi skrila, kar je sama nakupila. Saj se to ne poka- zi. Pojutrajšnjeni je tudi dan. Jutri bo seveda vse drugačna gostija. XXVII. Cesa se je Vejvara domislil! Veliki kazalec stemske ure nad di- vanom se je približeval šestici — za trenotek bo pol osmib. Gospa Konde- likova se je v tern času vrtela okrog ognjišča, odpirala in zapirala vrati- ca, potegnila posodo s kito h kraju, da bi se ne pripalila, pogledala je več kot desetkrat k vratom in je rekla: »Samo da bi že prišli — da bi bili že tu. Kitica je kakor breskev — da se ne bi posušila. Saj sem vendar rekla, da takole ob pol osmih . . .« Tu so se zaslišali na hodniku, po- tresenein s ixiskom., koraki in v ku- hinjo je prihitela teta Urbanova. »Ali nisem prišla prepozno, ali ni- sem prišla prepozno?« je zaklicala na pragu, vsa zasopljena. »llavn-o praiv!« jo je pozdravila go- spa Kondelikova. »Vejvara bo zdaj- pazdaj tu in z njim gospod Slavieek. Le naprej),. Katiaka, in odloži pla>- šček . . .« »To sem vesela, da vas nisem mu- dila«, je rekla teta. »Veš, Beti, od ju- tra do večera je vedno kaj dela in čas poleka kakor voda. Zato pa sem hite- la, da ne čutimi niti nog . . .« »Rad bi vedel, kako delo ima teta«, je zamrmral v sobi mojster Pepici. »Kaj pa dela?« »Dober večer, ljudje božji!« je teta vstopila in se je smehljala >svaku in Pepici. »Tu sem! Ampak zunaj je vre- me! Cloveka prepiha kakor rešeto. Toda tu je gorko. In diši kakor pri škofu. Ah'!i« »Katinka se jo danes oblekla v atlas!« je pripomnila gospa Kondeli- kova, ko je slekla Katinki plašček in ga obesila na obešalnik pri vratih. Teta Urbanova je imiela praanicno, crno obleko iz starega težkega atlasa. Ker ga je že dvajset let popravljala, je bil podoben »duhu časa«, toda vkljub teinu je bila vsaj za pet let zadaj za modo, ki je ravno vladala. Katinki se je dobro zdelo, da je omenila domača gospod in ja njeno paradno obleko. Nasmehnila se je in je skromno odgovorila: »Seveda, Beti, kedaj pa naj vza- miem to, če ne ob taki priložnosti. Mi- slim, da so to moje poslednje slav- nosti — potem pa mi jo date v rakev. Ali se spominjaš, da sem imela prav to obleko pri Pepičinem krstu? Ta- krat je bila nova.« Gospej Kondelikovi so se zais-krile ot'i, ko se je ozrla na Pepico. Pepica, kakor da bi slutila, kaj je šinilo ma- tnici v glavo, je odžla hitro v kuhinjo. In gospa Kondelikova se je blaženo nasmehnila in je rekla polglasno Ka- tinki: »No, no, Katinka, ne govori 0 po- slednjih slavnostih. Ako Bog da, uča- kaš zopet krst . . .« »In tetina obleka bo slavila jubi- lej!« je pristavil mojster Kondelik. »Nagajivec stari !i« mu je zagrozila Katinka s prstom. »Samo da ne bi iK-akala kaj takega tudi še pri vaju! Sedaj bodeta imela zopet prostor . . .« »Za božjo voljo te prosim, Katin- ka!« ji je zakrila gospa Kondelikova usta, kakor da bi se ustrašila. »Ne ri- ši vraga na steno!« »Kaj more ženska kaj drugega ri- sati!« se je namrdnil mojster. »Sicer pa pusti Katinko, naj rise.« »Ti si gobezdalo!« se je jezila na pogled gospa Kondelikova. »Daj raj- si dekli za pivo. Vejvara bo tu zdaj zdaj.« Stran 2. »NOVA D 0 B A« Stc 55rr- ob 9.48) in iz Maribora (s prihodom v Celje ob 10.58) zvezo s Savinjsko dolino do Vranskega. Vrne se auto- bus z Vranskega ob 12.26 in pride v Gelje ob 13.35 (zveza z drugim brzo- vlakom Maribor (Slatina) in s po- po|danskiiiii brzovlaki ter iosebnhnl. vlaki na sever in proti jugu. Gllavne cene so: Getlje—Vojnik 8i, Gelje—Dobrna 18, Gelje—Vransko 20, Gelje—Št. Peter 12, Celje—Sniar- je 19, Šmarje—Slatina 11, Celje— Slatina 25 Din. Autobus bode prvič vozil že jutri, 13. julija 1929. Stai bo- de v Gelju pred kolodvorom. Domače vesti. d Nj Vei kralj Aleksander v Celju. Na, pavratkiu s kratkega potovanja. po severni Dalmaciji se je vracal Nj. Vel. kralj Aleksander v sredo preko naših krajev na Bled. V Kašlelu Sta- rem je stopii v dvorni vlak in se je peljal z njini do Duge rese pri Kar- lovcu; tam je prestopil v avtomobU in se je peljal z njim preko Karlov- ca, Jastrebarskega, divnega plešivič- kega vinogorja, Samobora, Brežic, Krškega, Zidanega mosta, Gelja in Savinjske doline na Bled. V Gelje je dospel nekaj pred 4. uro. Avto je vo- zil preko kapucinskega mosta na Glavni trg in po Prešernovi ulici na- prej v Savinjsko dolino. Pasanti so Nj. Veličanstvo takoj spoznali in na- vdušeno pozdravljali. — S tega poto- vanja pripoveduje danes »Jutro« sle- dečo micno zgodbico: »Kakor se še le sedaj iz-ve, se je kralj na potovanju po Sloveniji na povratku iz Dalma- cije ustavil v neki kmečki hišina po- tt od Brežic do Zidanega mosta. Do- mačini so bili vsi na delu na polju, tako da je bila doma saino gospo- dinja, ki pa kralja ni spozuala, mar- več je domnevala, da ima pred seboj kakega oficirja. Bilo je zelo zgovor- na ter je kralju potožila križe in te- žavo prav odkritosrčno. Kralj si je ogledal vso hišo ter jo izraz.il svoje zadovoljstvo nad vzorno čistočo. Na- to se je kralj podal na vrt, kjer je ju- žinal in se razgovarjal z neko jiem- ško damo, ki se mudi tam na leto- višču. Govoril je neinško in ga tudj dama ni spoznala. Se le, ko je kralj že odbajal, je dama v prijaznem go- stu spoznala vladarja. Dama sta biia tudi dva otroka, s katerima se je kralj ljubeznivo razgovarjal ter' ju pred odhodom obdaroval. Enemu je poklonU zlat napoleondor, drugemu pa škatljo sladkarij. Kralj je nato šel peš skozi vas in ponavno izrazil svoje zadovoljstvo nad vzornitni slovonski- mi kmečkimi hišami.« d Sokolska župa v Celju. V nedeljo, 7. julija je bila v telovadnici celjske- ga Sokola seja župnega prednjačke- ga zbora. Zastopanih je bilo izmed 23 velanjenih drustev 17. Odzvala se ni- so drustva Gornjigrad, Hrastnik, Mo- zirje, Rimske toplice, Rogaška Slati- na in Vojnik. Župne tekine se vrše v nedeljo, 22. septembra v Gelju. Za- mišljene so bile prvotno tako, da bi se vr&ila na dan .župnoga zleta v Tr- bovljah, toda radi pomanjkanja časa se je ta misel opustila. Istotako se je soglasno sklenilo, da se na župnem zletu izvajajo elanske vaje za beo- grajski zlet brez naknadno sestavlje- ne vlcžke. Ker je 14. julija v St. Ju- riju ob j. ž. javni nastop in razvitje prapora in pa ker so dosedanje pri- jave nezadostne, se vrši župni pred- ujački izpit 6. oktobra t. 1. Sokolsko društvo v Radečah priredi javni na- stop 8. septembra in želi udeležbo so- sednih drustev. K proslavi razvitja društvenega prapora v St. Jurju vabi župno načelništvo vsa sosedna dru- štva. Bratje načc*lnilki so prinesli s seboj obsežnejša poročila in je pred- njački zbor z veseljem konstatiral, da so si nekatera društva zopet opo- mogla in zarela z živahnim dolom. Predvsem je treba omeniti drustva v Petrovčab, Radecab in na Vranskem. Ako bodo bratjo načelniki in sestre Hačelnice vztrajali pri svojih prija- vah. jo z gotovostjo računati, da bo udeFežba ielovadečih na letošnjem župnem zletu v Trbovljah znatno več- ja nego na lanskem v Šostanju. d Umrl je v Gelju po daljšein bolo- hanju g. Ivan Vrečko, višji sodni ofi- cijal v pakoju, v starosti 59 let. Po- greb se vrši danes popoldne iz mrl- , vašnice na mestnem pokopališču. — j V ^oštanju je umrl trgovoc in gostil- nicar g. Ivan Gregorevčič. — V>Pi- fee'jab je umrla baronica Ida Moscon \ starcsti 85 let. Pokojna je bila so- prcga u-mrlega bivšega drž. in clež. paslanca barona Altic-da Moscona. Isaj v niiru pceivajo! d Sokolako društvo v Celju se ude- t leži v nedfljo 14. t. m. razvitja pni- pcira bratskega društva v Sv. Jurju ob Juž. žel. s pratporom. Članstvo se lJi>zi\;d', da se udeleži zleta polnošte- vilno v /Vra/M.Odhod iz Gelja z oseb- nini vlakom ob 9.48. Zbiralisče na ko- lodvoru. d Oblastvena preskušnja vseh avto- busov in uvtotaksijev, ki je vsako le- to predpisana za meseca januar in julij, se vrši za take vozove iz celjske ckolicc 15. julija od pol 4. ure na- prej v Gelju, avtodelav.nica Ožek. d Ob priliki Ciril-Metodovega kre- m v Celju dne 4. t. m. ste nabrali moška in ženska pGdružnica GMD v Celju J979.20 Din, kateri znesek se je odposUil družibi v Ljubljano. Vsem darovalcem, ki so prispevali, se oba odbora najlepše zabvaljujeta. d Od Sv. Jurja ob Juž. zel. Sokol- sko društvo v Sv. Juriju ob Juž. žel. bo proslaviio 14. julija t. 1. z razvit- jem, prapora in z javuo telovadbo dvajseto obletnico ustanovitve. Pra- por bo razvit dopoldne po sprejemu gostov pri vlaku, ki prihaja iz Gelja ob. 10. uri iO min. Ln siLedei'em >si)ve~ vodu po trgu na društvenem letnom lelovaclišču, kjer bo po pol 1(3. uri na- sLopilo vojaštvo in vsi oddelki z ob- veznüni in tudi posebnimi vajami; po nastopu bo med šotori, ki bodo nu- dili vsc potrebno, ljudska veselica. Po 22. uri bo goälo'm na uporabo avto. Drustvo vabi svoje ustaiiovitelje, biv- se clanstvo. elanstvo bratskib dru- stev in nakloiijeno obeinstvo, naj su proslave v velikem štcvilu udeleži. i Posebej opozarjanio Geljane, naj ne | zamudijo ugodno prilike. d. Grenadirjeva brv, ki jo je po zi- mi raztrgal led, je sedaj popolnoma popiavljena. Izvrsena je že tudi ob- lastvena kolaudacvja, tako da je "ta proinetna ovira, ki jo povzroeala ve- j liko neprijelnc-sti, sedaj odstranjena. d Nülrci zveza Gaberja z mestomJ Kakor znano, ste niestna in okoliška pbčisna določtili večjei zineske za po- dal jšanje nekdanje Vrtne, sedaj Aiskerčeve ulicc med železnično pro- go in Mak.yiinilijanovo cerkvijo do državne ceste pri Jarmorjevi vili. Nckaj SG je tam ?e zavozilo, ostala dela pa bode v kratkem pričel in iz- vršil mestni stavbeni urad. S tem se skrajša zveza Gaberja z mestoin in se bode nekoliko prometno razbremenila tudi Kralja Petra cesta. d Ponov\no poskunno vožnjo z av,- toomnibusom Mercedes-Benz na Tro- jane, v Dobrno in v Rogaško Slatino jc priredila uprava 'mestnega avto^ oninibusnega podjetja to sredo. Upa- ti je, da se bode moglo sedaj pričeti 7. rednim promolom. d Mestna knjižniea posluje ob lor- hih, oetrtkih in sobotah od 6. do 8. üre zvecer in ob nedeljab od 10. do 12. ure dop. d Vabilo. (U'c i t e 1 j s k ä g o - H p o d a r s k a in k r e d. z a - d ruga , r. z. z o. z.) sklicuje na dan 20. julija 1929 ob 8. uri izredni obc- ni zbor v prostorih okoliške sole v Gelju. Na dnevnem redu je: Spre- niemba pravil. Ce bi na prveun obč- nem zbaru ne bilo zastopanih dovolj deležov, se vrši eno uro poznejc na isteni mestu in z istini dnevnim re- dom drug občni zbor, ki sklepa pri vsakein števihi zastopanih deležev. Načel.stvo. d Nohio lekanniiko sluzho v Celju ima od sobote 13. t. m. do petka 19. t. in. lekarna »Pri Mariji pomagaj- na Ulavnem trgu. d Gasilno druMvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 14. t. m. do sobote 20. t. m. IV. vod ])Gd po- vaV-stvoni g. Bogomjira Scblosserja. Tolefon št. 99. d Razpisane sluzbe. Komisar mari- borske samouprave je razpisal na in- ternem oddelku javne bolnice v Golju službo asistenta z mesec.no nagrado ])o 1.800 Din. «Prosilci morajo imeti najinanje dva meseca bolnic.no prak- sc v inlerni stroki in izpit po čl. 54 uradni^ik. zakona;. Istotam je tudll pros to mesto sekundarija. — V ob- lnočju vranskega o'kraj'. zastapa je razpisanih 7 destarskih mest. V po- štev pridejo prosilci, ki so niso dovr- šili 40. leta. d V eel Juki bolnki je umrl 11. t. in. jetniski paznik Anton Rijavec v sta- rosti 4-5 let. d Iz celjske policijske kronike. — S p r 1 a in s t e p 1 a sta se v torek zvecer v Vodnikovi ulici zidarska de- lavca K. in Z. Nabralo se je veliko ljudi, ki so glasno obsojali surovost enega, ker je zasledoval tovariša s ko~ soin zeleznt'ga droga. Ako bi ljudje ne bili pravočasno priklicajli stražnika, bi se najbrže zgodila velika nesreča. — Ki o li e s a r e n j «e po pespotu ob državni cesti proti üaberju in Žalcu mora biti nekaj prav posebno prijet- nega, menda za to, ker se lahko po- dre na tla kakega pasanta. Zato stražniki vsak ca.s koga pri tern poslu zalotijo. Včeraj je bil zaloten neki G. iz Zagorja. — Na tla je podrl mladi kolesar P. na oglu Glavnega tr- ga 57-letno Marijo lloi)otar. Ropo- tarjeva je dobila pri tern lažje po- škodbe. — Velika tatvina. Iz vrtnega poslopja je v noči ined. tor- kom in sro-do ukradel nekdo hotelirju g. Skobernetu 47 brisač, 50 servije- tov, 51 prevlak za glavnike, 15 žep- nili robcev, 13 prolpasnikov in 30 komadov raznega ženskega perila in bluz. Perilo je zaznamovano z R. S. in K. S., deloma pa ima tudi vtkane napise »Hotel Meran«. Škoda zna&a okrog 5.000 Din. — i2ilgubili ste ročne torbice Jancar Barbara iz Voj- nika (torbico z uro in drobnarijainO in Hilda Holl, Mdkložiičeva cesta 2 (torbico z nianjšo vsoto jugoslov. in avstrijskega denarja). d Xrente. Dunajska osrednja me- teoroloska pestaja je sinoči napove- dala sicer sprernenlyivo, vendar pa toplejšo vrem-e, ki smo ga po celeni todnu neprijetno hladnega, naravnost mrzlega vremena zares potrebni. Da- nes jo postalo tudi dejansko topleje. d I'no domače letoünje gyozdje je prislo v Splitu na trg. Kg se je pro- dajal po 28 Din. Foto- sport je eden naj- lepSih spor- tov, ampak sumo t.krut ako imate dobcr apa- ret. Foto- sparnte iiaj- boljSc kva- litcte iz svetovno rnanlh tovarn kupitc nnj- cenejSe edino v vcletrgovlnl si STERMECHI. CELJE. Kamar za poduk 41/2 x6 cm 45 Din, firivjSi 6'/2x9 cm 48 Din, zepna klap kaitiara za film 6'/ax9 cm 171 Din, 9x «2 cm 30 Din. Istotam se dobe tudi vse foto potreCSCine in kemikalije. PouCna knjiž.ca zastonj, Nukup ncprisiljen. d Za inženirja kemije sta dipJomi- raln na tohniini fakulteti v Ljubljani gg. Janko Petriček iz Žalca in Bogo- mir l'irkniajer iz Frama. d Iz postne sluzbe. «Prestavljena sta p. ur. Ivan Rebernik iz Št. Petra v Sav. dol. v Gelje in Marija Mesojcdec iz Mislinj v Velenje. Nadalje zv. 1. sk. J. Kapel VA Gelja v Rogasko Slati.no, Fr. Hojnik iz Gelja v Maribor 2 in Iv. Jelon iz Gelja v Krško. d Proslava desetletnire osvoboditre Dravske doline se vrši, kakor smo že v zadnji številki poročali, v nedeljo dne 14. julija v Marenbergu. Ob 7. uri sprejoin gostov na kolodvcru v Vuh- j rodu., cb pol 9. odikritjo spoincnika j padlomu narodniku Gladu, na to slo- j vesna maša, odkritje sponiinskih i plošč |;adlim vojakom, gcvori, povor- jca, j)0|)oklne ob 15. uri velika narod- na veselica. Udelozite se te proslave! j d Rixjasko Slatino je glasom »Ime- j nika gostov« posetilo do 25. junija 1.071 gostov. d Gostovanje mariborskego gleda- j liitča v Royaski Slatini. Juti'i, v so- j boto 13. t. ni. gostuj-GJo člani Narod- j noga gledališča v Mariboru v Roga.ški Slatini s Fodorovo d.uhovito. komedi- jo »Corkvena miš«. Režijo vodi go- spod J. Kovič. d Naprava vellike železnične kuril- nice v Celju? Kakor cujemo, se bavi. železnična uprava z nacrtom, da bi premestila sedanje liianjše kurilnice iz Zidanega mosta, Rogatca in Ve- lenja v Gelje, kjer bi se napravila ve- lika žoleznična kurilnica. Prostora bi st« v Celju d.obilo, vrhu tega bi se pa tu znatno ponuiožilo železnisko osob- je, kar bi pomenilo tudi za mesto pre- cej.šnjo güSj.icdarsko pridobitev. d Ali oblastna komisarja — ali od- retnika. Ljubljansko »Jutro« poroc-a, da je že svoj cas notranje ministrstvo proglasilo, da je si'uzba oblastnega kcinisarja noztlružljiva z odvetniškim peklicem. Oblaßtiiirn komiisarjom, ki so obenem odvetniki, se je prepustila odlocitev, ali žele izvrševati odvetniš- ko prakso ali pa astati oblastni komi- sarji. Dočim se je to povsod izvršiio, sta obdržala mariborski in ljubljan- ski oblastni komisar odprti svoji od- vetniski pisarni. Sedaj }in da je mini- Btrstvo za nctranje zadeve določilo, da ee mora ugoditi njegovemu odloku tudi v Mariboru in Ljubljani. d Medjimursko solstvo spada sedaj pod prosvetni in«pektorat v Maribo- i'u, ker je ministrstvo prosvete cdre- dilo, da se ukine prosvetni oddelek v Cakovcu in sö jirenesejo vsi njegovi posli na prosvetni oddelek maribor- ske oblasti. d Program razstave domačiJt obr- tov na razstavi »Ljubljana v jöseni« (od 31. avgusta do 9. septombra 1929). Velesejmska uprava priredi s sodelovanjem državnega osrednjega zavoda za žeiiske doinače obrte zani- mivo razstavo domac-ih obrtov, ki bo obsegala: čipkarstvo, slarnnikarstvo,, suho robo, loncarstvo, platnarstvo, volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se bavijo z nastetimi panc^ami dcmacili obrtov, da sporo- čijo oJseku za domaco obrt pri uradu Ljubijansk-Giga velesejiuia koliko pro- stora potrobujejo in pod kaksniini po- goji bočejo sodelovati. d Mariborsko. okrožje piariborske sokolske. züpe priredi, dne 14. julija 1929 v Konjicah svoj okrožnii zlet, kjor : proslavi sokolsko di'ustvo v Ko- njicah 10-letnico svojuga obstoja in otvarja pri tej priliki svoje novo let- no telpvadišče. Spored: O'b poil 10. uri skušnja. Ob 13. uri 30 minut po- vorka po trgu. Ob 15. uri 30 minut javna telovadba. iSiodeluje pr'i celi prircditvi popolna mariborska sokol- ska g,odba. Vstopnina k telovadbi je malenkostna, po konrani telovadbi pa se vrši velika ljudska veselica na prostoru v Narodnem. domu, poleg letnega telovadišca. Za člane sokol- skih drustev mariborske in celjske župe je polovična vcžnja že dovoije- na ter naj člani kupijo na svoji od- hodni postaji eel vozni listek, ki ga jim ni treba oddati na pustaji v Ko- njit-alr, ker jim bo služil za povratek. Poskrbljeno bo tudi za avtobusne zve- ze jjroti Mariboru in na druge kra- je. Bratje iz mariborske in celjske župe, udeležite se izleta v Konjicah polnoštevilno. 482 d Poročne prslane vedno najcene- je pri: Anton Lečniku, Gelje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. d širjenje avtoomnibusnih zvez. Poleg Zagroba skuša sedai tudi Osi- jek s poniočjo avtoomnibusnih zvez potegniti cini več prometa nase. Ure- di)l'L bodo iz Osijeka deset avtoomni- busnih prog po Slavoniji in Baranji. Vozit bodo s Škodovimi avtoomni- busi. d Peronospora se vsled deževnega vrtMiiena močno širi po srednji Hr- vatski. 1y, ivriževc poročajo, da grozi peronospora uničiti v tainošnji oko- lici vso vihsko letino. d Izseljevanje v Franciju. V soboto je šel preko Maribora v Francijo sed- mi letošnji transport industrijskih delavcev iz Slovenije. Odpeljalo se jo 140 delavcev. d Tri deldela so bila te dni ugral>- Ijenu. v severodal'inatinski vasi Bro- čancu. Njihovi fantje so jih odpeljali na svoje doniove in se potem z njiini poročili. Ugrabljanje je v tej okolici star običaj; po navadi se take stvari srečno rešijo. Tudi v tem slučaju ni nikclo ugovarjal, edino vaski župnik je napravil prijavo na okrajno gla- varstvo. Ste». SS .NOVA HUßAt ¦Stran 3. d Letosnji nabori za celjski sodni okraj (vkljucno mo.sto Gelje) so bodo vršili v dnevih od 15. do vkljucno 27. julija tek. leta v Celju, mestna me- ščanska sola v Vodnikovi uLici. V svrho ohranitve mini in reda od re- dim na podstavi § 54 obrtnega reda ter v spor^umu z mestnim načtel- stvoni celjskim kot obrtno oblastjo prepared torenja in na drobno pro- da jo alkoholnih pijač (tudi v zaprtih steklenicah) nabornim obveznikom in njih spremljevalcom do strani gostil- ničarjev, kavarnarjev, točilcev in tr- •govcev v mostu Celju in v okoliški obi čini v dnevih od 15. do vključno 27. julija tekočega leta. Proti kršiteljem te prepovecU se bode strogo po obsto- jeeih zakoriih postopalo. d Uboj v mariborski bolnici. Ker je v blazuijbi na Stuidencu promalo prostora, niorajo oskrbovati posa- mezne botaf.ce blazni|:e tako dolgo, da je prosto kako mesto na Studencu. Tudi v mariborski bolnici imajo blaz- nike v začasni oskrbi. V noči med sredo in cctrtkom jo pa cden od toh blaznikov ubil svojega sobnega tova- lüsa. \Z debeliiii pokrovam. ponocwe posodo mu jo prebil lobanjo. d Kontrola zelezniških dohodkov se prosoli iz Maribora v Beograd. Pr- vi oddelok odide 5. avgusta. S tern uradom se preseli iz Maribora v Beo- grad 89 uradnikov in uslužbencev. d Neznan obešenec. Blizu Kozjega ob Bistrici so našli te dni že razpa- dajoče truplo neznanega 50 lot sta- rega inoza, ki se je z žico obesil. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumontov, se še danes ne ve, kdo je. Dognalo se je le to, da si je v tamošnji okolk-i brezuspešno iskal dela. Cart planin pridejo do polne umetniške veljavo sarr.o s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino Ie v »special - turist - foto« drogeriji CENTRAL - Vrtovec, Celic, Kralja Petra c. St. 19. 13-20 d Žlka Je tekoči kruh. Pozorno pre- čitajte navodilo, ki je prideiano vsa- kemu zavitku Žke, in prepričali se boste, kako velik uspeh je mogoče «doreči 7. maihnimi stro^kf. 421 d Gozdna restavracUa. Vsako so boto, nodeljo in praznik zvorer kon- cert. Dobra haloška in liutoinerska vina, nirzla jedila, kakor tudi vsak dan sveže pivo v sodekih. 458 d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lecnik, Olje, Glavni trg. 333 d Pristen malinov&c. citronado in oranžado tor vso vr.sto zdravilnih ozi- roma mineralnih voda iina v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc, Gelje. d Izseljevanje iz nahe driave mese- r,a apriia. Meseca aprila se je izselilo U naže drzave v prekcmorske krajo 1924 oseb, t. j. za 1(36 manje ko mese- ca aprila preteklega leta. Največ iz- Rcljoncev je bilo iz Hrvatske in Sla- vonije (761); iz Slovenije se je izse- liPo 177 oseb. V Kanado je šlo 762 oseb, v Argentine) 549, Zedinjeno dr- zave 356, Uruguay 132 itd. d (Hvoriiev planinske koce na Pe- shu. Konjiška podružnica SPD otvori dno 15. avgusta novo planinsko kočo na Pesku. Iz Gelja vodi najbližja pot na Pesek preko Zreč. d Razreseni občivski odbomiki. Kakor nedavno toga v Mariboru šti- ri, tako je voliki župa.n tudi v Studen- oih j)ri Mariboru razrešil tri, bivši socijalistični stranki pri padajoce ob- činske x>dbornike njihovo funkdj«. d fl>Hhodii)i živinski sejm v U&- ki*n se vrši v petek 19. julija. Vab- Ijeni prcdajalci in kupci! d Novi niost v Gornji Radgoni. Ker je letos led raztrgal na avstrijski strani most, ki veže Gornjo lladgono c-oz Muro z avstrijsko Hrulgono, do- la jo sedaj nov most, ki bo stal kakih 10 in nižje. Most gradi v coloti av- strijsak Ivrdka A. Spitzer. Upajo, da bo:le letos do decembra gotov. Pro- met se vrii sudaj se po starem mcstu. ker so Avstrijci napravili k jugoslov. delu provizorieen dostavek. d Stmsen umor v Litiji. V Litiji je v torek na ^¦eL•e^ 3tK-Letni delavec Leo- Polkl Jovnikar zav.ratno um-oril 44- |etnoga lesnega trgovca Ivana Kotar- Ja. I\.o jo hotel llotar domu grede sto- l^iti v trafiko ob mostu, ga je Jevni- «ar napadcl od zadaj s kubinjskiin ^ožem. Zabodol mu ga je v vrat tako, da je nož spredaj pogledal ven. Pre- rezal mu je žile in jo bil Rotar v ne- kaj sekundah rnrtev. Zapušča ženo, eno hčerko in dva sinova, ki študi- rata gimnazijo v Ljubljani. Jevnikar je spil na to četrt litra octove kisline, toda adravnik mu je takoj izipral že- lodec in ga rešil. Morilca so odpeljali na to v l'jubljanske zapore{ Pravi vzrok umora ni znan; morda je to, da je bil Jevnikar obsojen na teden zapora, ker je ometal Rotarju atvo- mobil z blatom. d Umrl jbl v Beogradu v starosti 68 let preclsednik tainkajšnjo trgovske zbormce Gjordje Radojlovič. d Žična železnica na Pohorje. V Mariboru se je sestavil odbor. ki liioce oživotvoriti projokt žično železnice iz Pekor k Sv. Bolifenku na Pohprju. Gola napravai bi stala do 5 milijonov dinarjev; na uro bi se dalo prepoljati 1.50 oseb. Mariborcani si obotajo od te železnice, ki bi bila prva v Jugo- slaviji, precjšnji porast tujskega pi'o- mota. d Pri rsediovanski luhkoatletski sokolski tekmi v Poznanju so zasodli pri teku 4 Xl(X) m Jugoslovani dru- go mesto s 44.6; na pi'vein mostu so Coin s 44, na tretjem Poljaki in na eotrtem Rusi. Pri skakanju v višino jo zmagal Jugoslovan Buratovič z 1.82; pri skoku v dul'javo je zmagal istotako Jugoslovan Režek z 12.56 metri. d Delodajalci se opozarjajo, da je uslužbenski davek zapadol za mosee junij. C'zirom'a za II. cotrtlotjo 1929 prvega julija t. 1. v plačilo. Ta davek so mora placati. v i/.r^ib strciškov do 15. juliia 1929. iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- ____stavlja trgovina Franjo Jev«t, Celj«, Altibandrova ul, 4 «INO. Mesni kino Celje. Petek 12., aobota 1. in nedelja 14. julija: »Tarzan*. Velikä drama iz misterijozno Afrike v 6. dej. Roman gospodarja afriške džungle. ki jo živel z zvermi in bil go- spodar mislionih pragozdov. Ta krasni in izredno napoti film daloko prekaša vse dosedanje eksotične fil- me. Kot dodatek izvrstna šala v2 de- janjih »Simulant«. — Od pondoljka 15. julija dalje se predvaja »Gospo- dična ... — wo ja šemi«. Tragikome- dija v 7 dejanjih po znani komediji >'Gospodicna Joiefa, moja žena«. V glavnih ulogah grofica Agnes Esttrhazy in Livio PavanelH. — Prodnaznanila: Originalni ruski sov- jotski volofilm »Selo greha«. Razne politične in druge novice Razprava proti dr. Paveliču in Gu- stav u Per Cecil iz Zagreba, ki sta, ka- kor znao, šla v Bulgarijo in Italijo, da rtijeta? proti žastni domoviini, ji-ozana pa dobivajo cvotno nastavko. Pred kratkim so oksporterji nakupili 7—800 stotov liiinelja in se le-ti zanimajo še za osta- nek lansko letine, ki ga conimo na 5 do 600 stotov. Drustveno i-odstvo. Zanimive votline pri „Hudi luknji \ V mariborskem »Večemiku« poro- €a g. Jasip Pajtkr, šolski upravitelj v Pekrah, p. Limbus pri Mariboru, sle- dec-o prezamimive podrobnosti o »Hu- di luknji«: »Med Vielenjem in Mislinjem se na- haja podzemeljska jama »Huda luk- nja«, skozi katero teče v smeri od. zii- hoda proti vzhodu potok Ponikva v potok Fako. Približno 50 in nad to jamo v jako strmetn in tožko pristop- nem pobocj'u hi'iba Tisnika, ki je ta- korekoe stisnjen mod dva vet'ja iiri- ba, so be štiri druge podzemeljske ja- me, yrecej volike in vcdoravne. line- nujejo so: Pi>iiica (luijvečja), Spe- hovka, Klobučnica in Grol>olnica (najmanjša), katerim baje še nih^e ni prišel do kraja. tJilanca so zacne z jako prostorno odprtino, v kateri "je prostora z*i vo- liko.li'iäo in so v njej zanimivi kap- niki. Vhod v Spebovko jo kakih 3 do 4 ni tako nizek, da se more priti v njo le po »vseh štirih«, lutom pa so votli- na zviša in razširi. rla v tej jami so pokrita z mastno belkasto ilovico, od tod iinci S}Hjh.üvka. V teh dvoh votlinali sem bil tine 29. junija pribdižno 100 m daleO. Dalje pa nisein prišel, ker mi svotiljka zaradi slaboga olja ni svotila. 8posodil sem si jo bil od železniškega uradnika v Doliču. Takšno okspedicije so pač v prvi vrsti odvisne od sigurnc in do- bro brez razsvctljave. Kovač Anton Pojovnik v Doliču mi je pravil, da je vidol so kot kozji pa- stir v Pilaindh več velikih kosti, ka- teri h ga je bilo strah, ker jih je sma- tral zii človoškc. V okolici jo še naj- boij znana Pilanca, za druge pa ve le malokdc, kei1 so težko pristopno. Pasti so niorejo v istent pobocju lo koze: že ovca bi se ubila. Tudi na zahodiw?in poboeju hriba Tisnika, ki leži od severa proti jugu, so «o tri votline, ki pa so najbrž s pr- vimi v zvezi. iSo priblizuo v isti visi- ni kakor one na vzhcdni strani hri- ha. Baje tudi v toh votlinah so ni bil nihee do kraja. Bil seia že pred do- brim i 20 leti v Špehovki in eni od teh — Lisicnici — do 10i) in. dalei-, a do kraja nisein prišol. kor so jo prc- več zožila. i Vso te jame so suho in \\i izkijuOo- ao, da so pr^bival-a v pradobi v njih L-loveška bitja, gotovo pa votlinske ži- vali, kakor n. pr. jamtski medved. Ves hrib Tisnik sestoji iz apnenca. Po mojem mnonju so jo razprostiralo nekdaj v dolini Ponikve, ki goni okoli 15 mlinov in par žag, jezero, oogar voda je izjedla gori imonovane votli- ne, dokler si ni na dnu jozera napra- vila ono votlino, skozi katero toče so- daj potok Ponikva in se imenuje ja- ma pri iztoku v Pako »Huda luknja«. Ljudju prijiovedujejo, da so jo enkrat luknja, v katero ponica Ponikva, wi- masila s senom in so morali dobiti vidro, da jo povzi'ocila odt ok jezera, ki je tukaj nastalo. Hudo luknjo jo opremil prod ka- kiini 25 loti noki Vivod, kinet pri fcsv. Florija'nu v Paški dolini, a inostovi in bivmi ter jo razsvotlil z acotilo- nom.. Pri vhoJu v jamo je postav.il malo zidano hišo za gostilno. Osta- nek to hise se še sedaj vidi, vse dru- go pa jo odnosla žo davno voda. Pod- jetje se ni obnoslo in je prej imoviti kmet Vivod dogospodaril. Nasproti votline, na drugi strani potoka Paka, tudi v votlini pri cesti, jo spouienik nad.vajvodo Ivana, ki je zgri-id.il costo tod minio ravno i>rod 10!) loti. V bližini je razvalina gradu Valdok. kjor so bivali roparski vitozi. Kor je upati,, c-e je izginilo gori imoiio\čino doinnevno jercro že v pra- Rgo-lovinski dobi, da bi se v omenje- nih votlinah moglo najti mnokaj za- nimivoga, som zaintorosira! maribor- sko Zgctlovins-ko in muzejsko, kakor posrodno po toh tudi ljubljansko jam- sko društvo, da so bodo to votlino za- tolo dne 4. avgusta t. 1. (nedelja) na- tancneje raziskovati. Peljemo se iste- ga dno z jutranjiin koroskim vlakom c-oz Dravograd, kjor je treba presto- piti na celjskega, ki ima takoj dobro zvezo, do posUije Zg. Dolič. Tarn se snidemo v gostilni Firor. Kdor so na- Gostilna V. Superger na Lopati 10-1" Vljudno se priporočam cenjenemu občin- stvu za obiske. Nudim prvovrstna Stajerska vina, kakor ljutomersko, virštanjsko ter sve- že pivo in pravf pristni sadjevec. Jedila : dobre domače klobase, svitijsko prekajeno meso in dobre šunke. Z ozirom na to, ker je tukaj stara znana vpeljana gostilna, ter nudi obenem lepa veranda krasni razgled kakor tudi solidna postrežba, se najvljudne- je priporočava If. A. Šupergerj Lopata. merava raziskave udeležiti, naj so zglasi z dopisnico podpisanemu, da se ukrene potrebno zaradi hrane in pre- nočišča. Posebno se vabijo gg. uči- telji in vot'ji dijaki, ki bi pri raziska- vi scdelovali. Vabijo pa so tudi z oko- lioe posebno oni, ki so že bill v tell' votlinah in vedo sploh o njih kaj po- wdati. Tudi pog.umni nuali dečki so dcbi'üdosli. Udeleženci se naj opromijo z bclj slabo obleko, z dobro, zanesljivo sve- tiljko. co mogoce s sotograficnim apa- ratoni z magnezijevo lučjo. Okoličani naj prinesejo s soboj lopate, nnotike. vrvi in lestve. Poznojo boino proiskali tudi slicne tri votlino na Zg. J^pnikvi. V avgustn in septombru naj se n>i ne pošiljajo živali v nagačenje, ker bom v smislu zgoraj navedenega odsoten.« Josip Pajtler, Pokre, p Limbus pri Mariboru. p E R a L O za yospode in dame izgotovljeno in proti naročilui pletenine, nogavice, žepne robce, podveze itd. to v jpi j zb i r i Cipke Vezentne Predtiskariia U E R I L Nizke cene! Solidna postrežba! A. Pajk a Co. mslednSK I. VEBLE 5 Celje, Kralja Petra c. 13. Za vkuhavanje sadja, so priznano najboljSi WECK-ovi aparati in koxarci Ceniki in navodila zastonj. Zaloga pri J05. JAGODIČ, Celjc Glavni trg Istotam dobite pristni mali<>-ovec, razne mineralne vode, pristni biinjevec, slivovk•», rum ter vsakovrstno Špecerijsko blago, ku- hinjsko nosodo in drugo železnino. 4-3 Ornate postelje, stoic, zofe, madrace, novc spalnice, žične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrriki .MARMOR« lcl se Je preseilla las Celja Gosposka ul. 25, v last o hišo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE - GABEBJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3- -. 3-37 Učenec se sprejme v specerijski in delikatesni trgovini z dobrim šoiskim spričevalorn. Karol Loibner, Celje, Kralja Petra c 17 Mtb ovana scba lepa, zračna, elfktričnn \uč. na ulično stran, s posebrvm vhodom.se 15. t. m. ali 1. avgusta odda. Vpraša se v upravi. Kdor žali prodati po«?estva, hšei. t. d., se naj obine ra Realitetno pisarno Arzen§ek, Celje, Kralia Petra cesta 22, ki ima vedno dusti kupeev. Sprejme se družabnik. Prvih Sest popoinoma novih knjig1 naj- novejšega M ay e r j e v ega leksikona se proefa- Naslov v upravi. Stran 4. >NOVA DOBAt Štev. 54 Gramofoni in plošče iz tovarne Edison BeH-Penkala Ltd. kakor tud> plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ^obijo I proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gopicop 8 Leskovsek, Gelje knjigarna in veletrgo«ina s pspirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. 0 T V 0 R I T E V predtiskarije, trgovine pletenin in ročnih del Celje, Gaberje 69 (nasProti vojasni«) V zalogi bo vedno sveže blago po zelo nizki ceni. PriporoJa se Nina Lenart. Hoc. Dobro vinoi lastni pridelek lifer po Din 10*— toči SELlSEK na Starem gradu, vila »Amalija«. Stanovanje 2—3 sobno za takoj išče Franc Čuk, irgovec, Celje. \ 3 Sodorsbe pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši, Fr. Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. 2-2 Vajeneo ki je že veSČ nekaj tega dela, se sprejme istotam. Siuilje izučene, mlajše in neporočene, dobe stalno mesto. Vajt, Celje« I as j a -v a! Objavljam, da se Franc Mastnak ne na- haja več v moji službi ter vsled tcga ni upravičen v mojem imenu sklepati kakrSne« koli si bodi pogodbe, ker istih ne priznam. Spodnja Hudinja — Celje, dne 10. 8. 1929. Ivo cater, lesna industrija. Vajenca za tapetarstvo in vajenca za mizarstvo se sprejmeta takoj pri I. Josek, Celje, Glavni trg. Cedno stanovanje se odda proti posojilu 30 do 40 000 Din. Naslov v upravi. L O K Ä L velik in svetel, pripraven za vsako obrt all trgovino, na prometnem kraju v Gaberju, zvezan s stanovanjem z eno sobo in kuhinjo, se odda s 1. av- gustom pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu. 2-1 licence in iičei doma iz Celja in z vso oskrbo pri 9voj- cih, se sprejmeta pri R. Grobelnik, gle- dališki frizer za dame in gospode, Celje, Glavni trg. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-1 Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—1 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. „B e z i m e n a" je ona moč, katera daje ženi nje- no dražest, ki osvaja vse .... njeno asvojevalno lepoto, katera giblje svetove . . . „B e z i m e n a" je tista, doslej še nikoli zaslute- na, dragocena pomada, katera poklanja ženi ,Veliko Lepoto' kot izpolnitev vilinskih želj iz bajke. „Bezimena" 13a, kakor v bajki, kjer se preko noči ni obioajna krema, to je ženska izpolnjujejo tajinstvene želje, ka- skrivnost, stopljena v porcela- tere smo nosili v sreu po d'ne- nast lončič. vu .. . . tako tajinstveno tudi BEZIMENA donaša ono čarobnd- B« n dražest in lepoto, za katero drhti 6 Z 1 111 6 II 3 vsako žensko sree, ni obicajno kozimeticno sredstvo, err a vealra wno to je izpolnitev Vaših želj. ol CC VÜ4KC ACUC katera koprni za mladostjo, živ- ljenjem in solncem, sree vsake žene katera nosi v svoji krvi kraljica s kraljevskim nagonom vladanja, «BEZIMENA» se ne prodaja v lekarnah in vladanja nad človekom, kateri drogerijah, ona se dobiva samo • pott* tl«ci pred njo v prajhu. od izdelovalca preko edinega skladišča za SHS, na točno adraso : „MAGiA-KOZfC, Zagreb, S Samo proii denarju, ki se pošlje vnaprej. Po povzetju se ne pošilja. „Bezimena" za dan, velik lončič Din 50—. „Bezimena" za noč, velik lončič Din 50*—. 2 lončiča, za dan in noč, skupaj samo Din 80—. Rabljena spalnica ter salonske garniture po ceni naprodoj Na ogled pri špediciji Koschier, Celje, Kralja Petra cesta 13. Anton Baumgartner tapetap se ie presel I iz Gosposke ulice 30 v Prešernovo ulico 21 ter se priporoča svojim cenj. strankam tudi za naprej. 2-1 Išče se soba za čas od 25. VIII. do 25. IX. z 2 po- steljama, s spalnim divanom, elektr. ' razsvetljavo, po možnosti s separatnim vhodom, za družino z 2 otrokoma. Po- nudbe na upravo. 2-1 Oglašujte! Fralitihönta absolventa trgovske Sole z dobrim uspe^ horn sprejme elektrotehnično podjetje Karol Florjančič. Celje. „JAVA11 pienična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, Če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo. pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr» »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. Sivilje izurjene v izdelovanju pletenin sprej- mem takoj. Tudi dve pletilji za noga- vice. Hrana in stanovanje v hiši; pla- ča po dogovoru. Pomudlbe na B. Pus- wik, VojniJc pri Celju. Odda se lep trgovski lokal v glavni ulici v Celju. Naslov v upr. Na]ucč]a zaloga In samoprodaja "0Bea95t: na]ppippavnBlSIIi m* Ce"« z^»*^o zmžanei ^m s 11 DITf1!! Icnle^ -^™"k- „waffemrhd» «ifg- JB» ^^# ^B^ü AJL \J JL ^^ h^ vsa kolesa s torpedo-prostotekom In povratno stopalno L ^ w i 12 mesecev carancija Cena od 1600 Din naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in Sjvalnih strojey po najnižjih cenah. Popravila « -?D < iz raeiecev gaidiiLija. w» r- -^-^ tuJlh 'zde'kov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. _ «> o I A. HEGER, Celje, GOSpOSka UliCa 32. N.iwe«ja repar.«lj«k. Helawnlo«. > % e. I . _________________________— _ — _ — _____--¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Kmetsha posojilnica za celjsho oholicouCelju i ¦ ———¦——¦——— registrovana zadruga x ontejeno laveio ^bsbs^ss^ss^b^sbs^^ssi^sssbbs. Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obresiuje po 6-8% člstih, brez rentnega davka. 2, | ' •2 O .o L ! B fl 05 "L ! rfi 1 I 5 g i I Tiaka in izdaja Zvezna iiskarna. — Odgovarea m iakäateija, tiakarno in redakcijo Milan C*Hwa • Cdj*.