STEZIC 2
Glasilo učencev Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve JTovo mesto
LET C:	19C4/35
STE7ILL A: 2
UREJUJE UREDNIŠKI C^BCZ: Sara Cberžnik
Andreja Cbregar ^raga Eapuš Damjana Zagorc Rajer Natalija
'v.	Kuntarič Lucija
GLA VNI UREDNIK.-?- Lucija L.untarič CDGCVCTNI UTEŽNIH: Danica Jerkovič IAEITTC" : prof. Janez Dolenc TEHNIČNA EKIPA : K it j a Cerovšek
Gregor Slamnik
LIKOV MA C PREKA : Karla Gačnik NASLOVNA STRAN: Earica Koželj
KAZLA- A: 250 izvodov
Cena posameznega izvoda 3C,GG dinarjev;
U...UA7G!
Fred vami je že druga številka naših in vaših Stezic. Veseli smo, da srno dobili nove ustvarjalce iz prvih letnikov. Upamo, da bedo postali naši stalni sodelavci. Vabimo pa tudi ostale mlade literate, ki svoja dela sramežljivo skrivajo, da se ojunačijo in jih objavijo v Stezicah. Veseli bomo vseh novih del. C tene m pa želimo epozoriti člane interesnih dejavnosti, naj opišejo svoje delo in objavijo v Stezicah. Saj bomo le tako dosegli, da to ne bo več dolgočasen literarni list. «
- rof.ki, oglasite se!
Za nami so veseli novoletni prazniki in pred nami tačko pričakovane počitnice. A nikar ne pozabite na nas. Svoje vesele dogodke si zapišite in objavite v Stezicah, v akamo vas!
In ker pravijo, da nikoli ni prepozno:
Sr.2ČNG III USK3ŠNC L5TC 1985 ŽILI TCV. F:.CSSSCdJSi x IIT UČSNCZld
msuNisrvc
A., A J TA: "C HITITE?
Liani literarnega krožka smo sa napotili po novomeških ulicah in mimoidoče povprašali, zakaj tako hitijo in kaj je vzrok, ca se ljudje vse bolj odtuj ujemo drug drugemu. Odgovori so bili površni in hitri, kot čas, v katerem živimo.
- Moram. Enostavno moram. Cas bi me povozil.
Zenska srednjih let
-	Zakaj hitim? Zato, ker me čaka veliko dela.
-	Moram popraviti avto in kupiti rezervne dele.
-	Hitim? Ja, moram po otroka v vr^ mamica
- Zato, da ujamem avtobus. Če ga predbdgo čakati naslednjega.
zamudimmeram Zenska srednjih let
- "Šibam" na sestanek, že tako sem zamudil petnajst minut, drugič me kaj vprašaj, ko bom imel čas.
Intelektualec
-	Mudi se mi skozi življenje, ker se mi lahko izmuzne.
Tekle, 18 let
-	Hm. Zakaj hitimo? Nimamo časa, da bi se zanimali za druge stvari, zato opravimo le tisto, kar potrebujemo sami.
dijakinja, morda 2. letnik
-	- anes morajo ljudje iskati dodatne zaslužke, ker osebni
d Kodek ne zadošča več.	, .	..
Koški sreanjm let
-	ITimam časa odgovarjati. Hitirn v šolo, ker pišemo angleščino,
pa "laufam", da ne zamudim.	.... .
dijakinja
-	Ja, danes se vsakomur mudi. ^elo imam doma. Tako pač je.
Upokojenka
- Ha j pa ti veš, ko si mlada?! n naredilo.
_/elo se ne bo samo od sebe
delavec srednjih let
-	-er sem kolesar, hitim pač zato, da bi prišel čimprej do cilja, brvi so vedno najboljši, Zadar pa nisern na kolesu in ne na tekmi hitim za svojimi cilji, ki se od trenutka do trenutka spreminjajo Mo, imaš dovoli?
Najstnik
-	Hitim, ker bi rada veliko doživela. Veliko majhnik in velikih, pomembnih in nepomembnih stvari. Ljubim hiter način življenja.
Pubertetnica
-	Hitim , da bi čimprej umrl.
Najstnik
-	Trenutno sploh ne hitim. Mudi se mi le takrat, kadar hitim k punci. dojim se , da mi ne pobegne.
Najstnik
Z anketo smo samo nakazali časovno stisko ljudi, ki pa je postala kot posledica civilizacije pereč problem današnjega časa.
0
Anketo so pripravili: Ida lnar Andbeja' T.apuš draga Zupan Tadeja Gam pel j Zenata Cbrekar Andreja
n
v IKSHU GŽNiN.ACIJS

Cp.: Naslednja jbisarija" nima namena prosvetijevati oSPTNU-jevsko
mladež in kar še sodi zraven, pač pa L2(?) opozoriti na problem, ki to nedvomno je. Morda !tv le-ta koga tako "zagrabil", da bo začel tudi ukrepati v smeri njegovega reševanja, v kar pa močno dvomim .
V naslednje in podobna razmišljanja me vedno znova "pritegnejo" poplave besed, stavkov, misli, dejanj... na katere naletim v procesu komunikacije z'okoljem. Ne vem, če se vam že "svetlika" (naravoslovcem, ki se bolpspoznate na elektriko, morda že) na kaj mislim. Spregovoriti nameravam o mladinskem prestopništvu ali deviantnih pojavih, kot jih strokovno imenujejo odrasli, ki so resen gospodarski, žal pa le malokdo pomisli tudi na psihološki problem. Nenavadno je, da odraslih sploh ne zanima psihološki položaj, ki mladega človeka - čeprav starejši nikakor niso izvzeti - "prisili" v kaznivo ali kakršnosibodi že za družbo nesprejemljivocfejanje.
Soglašam z mnogirpi, ki menijo, da imamo danes opravka s krizo vrednot. Zdi se mi, da je najočitnejši pokazatelj za to sodobna abstraktna 'umetnost, v kateri skušajo umetniki poiskati nove izrazne poti za ponazoritev teh stisk, težkih depresivnih stanj...., ki so posledica vsevečje odtujenosti med ljudmi. danes je vse gibanje družbe usmerjeno v kvantiteto (pomembno je, koliko premoženja, ugleda, veljave ... imaš), ne pa v kvaliteto. d okaz za to je že samo dejstvo, da današnji človek v bistvu "caplja" 5C let za časom. .azvoj znanosti, ki je usmerjen v posploševanje produkcije, gre mimo nas, zato ni čudno t da se v mladih poraja vprašanje, za katere vrednote naj sploh živimo. Med nami se je uveljavila miselnost, da je to življenje brez cilja, brez vrednot, želimo biti srečni, a tega dejansko ne znamo.
Vse je tako naduto in puhlo, Poleg tega pa je v vsem tern kaosu različnih zunanjih pritiskov težko prisluhniti svojemu notranjemu glasu in iti po svoji poti in ne po poti drugih -
Korda srno vse preveč prepuščeni sami sebi „ Tl e vem, če poznate ta občutek (to niti ni bistvene) -■ ampak če v prostem času ne uresničuješ svojih spontanih notranjih potreb, se počutiš nekako razoro-ženega in napote še neg a. Verjetno zato, ker srno mladi nagnjeni k drznim dejanjem, to svojo nemirno žilico sproščamo na bolj ali manj viden način (kriminalistični - (briantni pojavi, pijančevanja, narkomanija, spolne zabbde - -) Vzroki za vse te pojave so mnogo bolj globoki in ne le v nas mladih Mi le odražamo krizo celotne družbe
Vendar pa se izoliran mlad čiovek ne bo popravil sam od sebe, ker se niti ne more. Potrebni so premiki v celotni družbi. Oprostite, tov. profesorji, ampak v šoli vse preveč poudarjate vidik izobraževanja in ne vzgojnega smotra- Sola bi m orada razpolagati s pedagogi, psihologi in socialnimi delavci, ki bi morali poiskati pot do teh mladih. Zdi se mi, da je praksa taksna, da k njim zahajajo po pomoč tisti, ki so je najmanj potrebni Cd tod potem lahko sklepanja, da je z mladimi vse v redu.
Natalija Mikec, 4. _
-a pešam, napisana na cigaretni ovoj,
je le zame ,
Cer si ti vse , kar je, kar obstaja zame =
In ker sva, kei si ti in sem jaz, ker sva, živim „
Tp sem srečen?!
3orut. Cerkovnik, 4. A
752 J2 EKSTAZA
I o premišljamo o Srečku Kosovu..in ko.prebiram njegove verze s sten svoje sobei, moram priznati, da ga ne spoznam. Vedno se mi odmika, obenem pa nenehno zveni v: mojo notranjost, da ga moram želeti, spoznati, in zato ga nemočen prebiram, Počasi se spoznavava, čeprav razumsko vem, da počiva na tomajskem pokopališču že od E6 . leta, 1 Ti čudno, da me ja zelo raz veselilo, ko sem zvedel^ da bo v Studijski knjižnici predavanje o naši avantgardi in predstavitev /..oso ve lov:'h pesmi iz zadnjega obdobja, ki mu pravimo napačno doba Integralov,
Kosovel mi je všeč že od nekdaj. Morda prav zato, ker me nenehno napaja, a se mi obenem skrivnostno odmika Je razbolen in razbit, tak je naš čas, njegov je bil našemu podoben, tak sem jaz in taki smo mi vsi., V svojih pesmih se nenehno• spopada''s smrtjo, beri se z burjo, kliče pr. rešitvi. Čutim, da njegov duh gleua daleč v prihodnost, obenem pa govori prav meni tu. Srečko / os o vel je bil pesnik /.rasa, borov in nežnih pejsažev, kot tak mi je najljubši. Odpovedal se je "baršunasti" liriki in začel pojmovati književnost kot sredstvo, kot orožje v boju za življenje, kot pred njim že Ivan Cankar, ki mu je bila sama literatura pritlikovo kraljestvo, v katerem se pritlikavci grabijo za lase. Prvega Kosovela ljubim, drugi me mika Tako ga doživljamo mnogi
lesnik je pesnil v svoj čas, to je čas po prvi svetovni vojski, ki je duhovno meglen, materialno uničen, ki ni obetal nič drugega kot propad in počasno umiranje, ,Ni čudno, da sc prav v tem-času pognale korenine,.ki so smrtno ogrozile življenje, fašizma. In v bolnem telesu tedanjega sveta, zlasti Evrope, so se smrtne kali strahotno /azrastle. / osovel, močno čuteč fant iz Tomaja, jih-je spregledal in se z vso
zagnanostjo mladosti pognal v neenaki boj, da ne bi prišlo do ekstaze smrti in tragedije na oceanu. 3 svojo haržunasto poezijo tega ne bi mogel izraziti, zato se je oprijel konstruktivistične tehnike, ki je sama po sebi le spajanje navidez nesmislov, vendar je v živi Kosovelovi notranjosti rodila čudovite konse, ki jim danes pravimo integrali.
Avantgardizem je pustil sled v popisanem papirju, ki je odmrl, in kot tak leži v zakladnici spomina literarne zgodovine. Kosovel je bil umetnik in mu je bil konstruktivizem le sredstvo, ne pa vsebina pesnjenja. Mehote sem pomislil na današnji herrnetizem. Tli beg pred našo sedanjostjo? Mi zgolj epigonstvo? Pozerstvo? Mi posiljevanje človekove notranjosti, ki jo uničuje prisiljena ekstravaganca, ki naj bi bila edina, se je razblinila v tisoč in tisoč spačenih obrazov, mask, ki pa so zač uda - vse enake = Zato toliko pesnikov in nobenega Poeta, toliko popisanega papirja, ki ga nihče ne bere. In to smešno sklicevanje na prihodnost. * dor sedanjosti nima kaj povedati, ki je del človeškega življenja, bo molčal tudi pred prihodnostjo.
Iz vsake Kosovelove besede utriplje živo neiztrohnjeno srce. In prav ta večer me je prepričal o tem, kar sem že dolgo slutil: Kosovel je poet, njegov čas pa poetski. Poet je oživel, čeprav ga je navlaka časa prekrila, kar je ostalo od njegovega časa, je ostal v njegovih besedah.
Presenetilo me je, da je 'rane Gruber povezal konse v neko celoto. Vrstili so se znani in neznani verzi, ki so drug drugega dopolnjevali in odkrivali umetnikovo slo po novem, življenju. Podajanje je bilo odlično. Toku verzov sem komaj sledil, znani in neznani verzi so zaživeli v novem spoznanju: smrt, upor smrti, bo-j, poziv k boju, protest zaradi Umiranja, zaradi nesmiselnosti tega umiranja, to so glavne misli in besede tega cikla. Horda se mi je zdel recitatorjev glas nekoliko neodločen.
Temu podajanju pesmi je sledilo silnn zanimivo in učeno podano
-	Mii.
. >■ :G
„ predavan jeT-ki nam je'osvetliko dobo slovenske avantgarde ir. Kosovelovo' nemirno delo. .dobil sem občutek, da je bilo življenje mladih veliko bolj razgibano v tem času, kot je današnje mladine = Ivladina je brezkompromisno iskala, se spopadala, srkala sokove iz vsega življenja , ki je obetalo preporod v novo Bvropo. 1 v nog o mnogo je pričakovala od mlade revolucije v SZ. .^anes pa smo tako mlačni. Hlačno dvigamo roko, zaživimo le, če se nam obeta kaka zabava, ki nam bi nudila poceni užitke. Globine in širine se bojimo. Najbolj sem si zapomnil ,Kosovelove misli na literarnem večeru v Zagorju, kjer je Kosovel bral svoj referat Umetnik in proletarec, na katerem je izrazil svoje poglede na življenje in poezijo Z Ma tem večeru je predstavil tudi svoje novejše pesmi.
Kot tretji pa nam je spregovoril pisatelj in dramatik, Kosovelov najožji sodelavec, edini preživeli iz te dobe, uratko Kreft. Govoril
:	" l
je o idejah,. ki so jih družile, o ciljih, ki so jih zasledovali, hrabrili in spodbujali. Iz njegovega glasu sem čutil trpkost razočaranja, ko se je zazrl v sedanjost.
kes, večer je bil eden takih trenutkov v življenju, ki rni bo ostal kot eden temeljnih usmerjevalcev v nadaljnjem življenju. Nemogoče ga bo pozabiti. Ob takih doživljajih začutiš, koliko lepote ti nudi življenje. Gamo hoteti je tre^a in se ti da. Za konec bi napisal še 1 osovelovo misel, ki jo imam napisano na- steni,- in se glasi nekako tako: Nobenih zakonov, nobenih norm, samo delo bo kazalo človeštvu novo pot. Na večer sva s sošplcem prišla dobre volje, polna pričakovanja, zapuščala pa sva ga polna spoznanj. Za novo življenje—K.?!
Borut Cerkovnik, 4. A
FCTUJ2MC-----------FCTUJtSlhC---------FCTUJEMG
M2G PCČITIJICAJ LI PC GAHC^NI 27.'.GPI
Ge kot otrok sem Lila zelo radovedno bitje, najbolj pa so me zanimale tuje dežele. Cčka sem vedno nadlegovala z nemogočimi vprašanji, da mi je nazadnje kupil atlas , ki je postal moj prvi vodič po tujih deželah Vendar s tem sem bila zadovoljna le nekaj časa. Vse, kar sem videla na slikah, sem si hotela ogledati tudi v naravnem okolju, a za vse to nisem imela možnosti. Minilo je precej let, odkar sem občudovala slike velikih mest, in šele letos sem si imela priložnost ogledati tri države zahodne Evrope.
bilo je sončno vreme, ko smo drveli 140 km/h po Furlaniji, mirno Padove do Verone po štiripasovnici, imenovani Superstrada. Naš končni cilj je bilo mestece Ponzone v pol/ra j ini Fiemonte, a nisem si mogla kaj, da bi ne videla Verone. Ze od daleč sem zagledala dva čudovita gradova, ki sta se dvigovala proti nebu, kot da bi hotela sonce le zase . „ . bila sta gradova Julije in bo me a, junakov Shakespearove ljubezenske tragedije. Vedno sem se spraševala, kaj le je Shakespeare videl v Veroni, da je postavil dejanje tragedije crneo in Julija v to mesto. 3 pogledom nanj sem dobila odgovor.
Pot smo nadaljevali mimo brescie in skozi industrijski del Milana.
Ta del mesta je pust, poln tovarn, brez zelenic. Edina zelenica, ki sem jo videla, je bila zelenica vzdolž štirih enosmernih voznih pasov. Sicer pa ta del mesta 'kr asi j d' številno papagajsko obarvane reklamne table, ki tekmujejo med seboj, katera bo večja
in bolj pisana. Imela sem pač srečo, da sem to videla, saj kadar se
nad mesto spusti megla, ne vidiš niti meter pred seboj.
damo mesto, nastalo že.za časa _ eltov, sem si ogledala kasneje.
- ila sem zelo navdušena, saj imam rada mesta, v katerih so ulice vedno živahne, mesta, v katerih se vedno kaj dogaja.
Najbolj všeč mi je bila gotska katedrala, čeprav sem si ogledala številne muzeje s svetovno znanimi deli, Scalo, renesančno cerkev d. Maria tiella Grazie in druge milanske znamenitosti. Nekaj pa je le bilo v mestu, zaradi.česar sem bila malo razočarana: podzemna železnica. K is lila sem, da bom doživela vsaj kriminalko "v živo" na eni izmed postaj, pa nič od tega. Ves čas te spremljajo, s foto-kamem-tako da o kriminalu, prostituciji in mafiji ni ne duha ne sluha. Naredila sem si že načrt, kako bi sodelovala v eni izmed akcij na postaji Garibaldi v podzemni železnici. In tako je vse propadlo....
V	Fonzone, mestece povezano z mestom Trivero v geloto, sem prispela po osemurni vožnji. Ponzone je kraj pned Milanom in Torinom, spada pa pod Vercelli. Samo mestece ni tako zanimivo, zato pa je zanimivejši Trivero. Mesto in okolica sta v rokah dveh bratov, lastnikov velikega koncerna - Zeina, ki združuje tekstilno industrijo, zdravilišča, kopališča, strojno industrijo na področju tekstila in druge panoge. Cd tega sem si ogledala le park Fanoramica Zeina, ki v celoto vključuje veliko smučarsko središče.
V	Ponzonu sem živela pri prijateljih - Italijanih, ki so me prišli tudi iskat v Jugoslavijo. Ze takoj na začetku sem se vživela v okolje. Fantje in dekleta so me vzeli za svojo in skupaj smo preživljali dneve., odhajajoč na izlete, ali pa srno sedeli pred banko. V začetku je bilomalo težje zaradi jezika, a mo to težavo hitro rešili.
Včasih smo se vsetili na motorje in se odpeljali v Ilovaro na sok ali v kino. Ves.čas smo bili skupaj in ko sem odšla za en teden v Švico, sem jih pogrešala že po dveh dneh,
V	Švici sem živela pri prijateljevih sorodnikih v mestu r. or go n, ob Z Ur iške m jezeru. Tu ni industrije, zato se vozijo ljudje s trajektom na drugo stran jezera delat v tovarno čokolade, ali pa v 7 km oddaljen Ziirich. Švica je sama po sebi čudovita dežela, zato jo moraš doživeti, da bi lahko opisoval viške gore, jezera in ves čar sončnih zahodov.
Po tednu sem se zopet vrnila v Fonzone, od koder sem po osmih dneh odšla v Francijo. Med potjo sem si ogledovala pokrajino s številnimi gradovi, tik pred italijansko-francosko mejo sem si ogledala1 še Courmajeur, potem pa smo se zapeljali v 12 km dolg predor pod Mt.Slancom. Na drugi strani predora smo se spustili po vijugasti cesti v Chamonbc.
Cez nekaj dni sem se zopet vrnila v F<»uzonečned "stare" prijatelje in dan mojega'odhoda se je nezadržno bližal. Vedela sem, da bom odšla za svoj rojstni dar. če v Senetke, in to bo tudi slovo. V družbi o tem nismo govorili.
29/7 so govorile le oči. Nihče se ni sramoval solz, ki so tekle po licih, bradi in za vrat. Za rojstni dan so mi kupili velikega plišastega medveda, od najboljšega prijatelja pa sem dobila zlat obesek, Se stisk roke in poljub vsakemu od njih in slovo za dolgo leto, ko se bom zopet vrnila.
Na poti do benetk nisem premišljevala. Sedela sem v avtu in gledala skozi okno. Solze so se posušile, a v srcu je še vedno vrelo.
V	benetkah sem si s polno glave, vtisov ogledovala trg Sv,Marka, palačo Fuscale in most vzdihljajev (Ponte Sospiai) , ki jo povezuje
z zapori. Tudi vožnja z gondolo po kanalu io Torresate, ki je najlepši izmed 16C kanalov, ki povezujejo 118 otokov, me ni razvedrila.
Ves čas, kolikor sem ga preživela v Benetkah, sem mislila na pretekle dni. Šele oh prihodu v Novo mesto sem znova zaživela in se razvedrila, Sčasoma je bolečina slovesa minila, nehala sem misliti na preteklost, saj so bili do 1. septembra le še trije t.jdni, ki jih je bilo potrebno najbolje izkoristiti.
Spela i-^ular, 4.T>
-FCTUJ2MG----------FC7UJ2KC-
-FCTUJSKC-
FPMAGCSLA 2KSKU7ZIJA i' i	*; 1.	’ ' :
solina pred nami se je;kopala v megli- Izza gozdov je zasijalo rumeno
-rdeče sonce. Pravljična svetloba nas je bodla v oči. 3ila je čudovita zarja.
Mi - zaspani potniki v avtobusu - smo se tisti trenutek prebudili in hiteli brisati zamegljene šipe, da bi se naužili lepot zbujajočega se dne.
Mva cesta pa se je vila dalje. Naša pot je vodila proti Karlovcu, mestu z bogato zgodovino in ugodnim položajem. Cb cesti, kjer so rasli visoki košati kostanji, so bile raztresene hiše, ki so dajale vtis zaspanosti. 7 daljavi pa smo kmalu opazili industrijsko središče, kjer se je dim visoko in veselo vil pod nebo.
' l '< ■
Avtobus je enakomerno ropotal, k> smo se vozili po pokrajini Kordun Pur ta nerodovitna zemlja ni privabila veliko ljudi. Le nekaj starih žensk v črnih oblekah smo srečali. Nekoliko živahne je pa je bilo v mestecu Sljunu, središču _ .orduna. Posebno zanimiva je njegova arhitektura,< mestno obzidje-in številni stari mlini na rečici Sljunčici.
Sonce "je "bilo že visoko. Na obzorju smo videli skinate vrhove Velike in Male Napele in kmalu smo prispeli v Liko.. Iz avtobusa
i
smo lahko opazovali zaostalost te pokrajine, urobnica se je pasla po travnikih, nekaj pastirjev je najbrž govrilo o vremenu. Nihče se ni zmenil za cestni vrvež, za edino pot z razvitejšim svetom. ^aleč jim je najbrž naftna kriza, salvadorska vojna in drugi problemi sodobnega sveta
Voznik je moral kar močno pritisniti na plin, ko smo se vzpenjli na prelaz čez Velebit„ 1.6 opazuješ svet okoli, se čudiš ljudem in rastju, ki vztraja v tej skalnati pokrajini. Cesta in avtomobili so tu kar nekako odveč.
ko se je cesta spustila v dolino, smo v daljavi že lahko opazili morje, zanimivi pa so bili tudi kanjoni rek. eke si tod le s težavo utirajo pot do morja. Pokrajina je svojevrstna, neprijazna za človeka, ki bi tu rad kmetoval,	■	' m
i-o dolgi vožnji smo z veseljem izstopili v turističnem kraju, centru severne Tmlmacije - v Zadru. Povsod je bila gneča - premalo prostora je za številne turiste in avtomobile. Čeprav so tu mnogi ljudje na dopustu, pa so vedno nekam hiteli. Ljudje st> se prerivali na avtobusih, branjevke z velikimi košarami so se kriče pogovarjale o cenah svojih pridelkov.
Idi smo se povzpeli na znamenito zadarsko obzidje, ki je nekoč varovalo mesto pred napadi gusarjev. Cd tu je lep razgled na vse mesto. Stari del, ki smo ga obiskali, pa skriva wsebi številne kulturnozgodovinske znamenitosti. Veliko presenečenje je bil zame ogled muzeja Zlato in srebro Zadra. Tu je v dragih umetninah vtkanih mnogo spretnosti in pridnosti ter domiselnosti nekdanjih mojstrov, pa tudi mnogo poguma in zavesti, ki so med vojno ohranile zaklad pred sovražniki. Tu ni shranjeno samo veliko bogatstvo, ampak je tudi izraz mišljenja, varovanja in dela naših prednikov.
. -
> as ne je nas-je trajekt odpeljal na otok dJgljen, kjer smo v turističnem naselju - Zukljica v nekaj dneh spoznali nove prijatelje iz Čehoslovaške.
Cb svitu lune, ko se mlad človek osvobodi svojih predsodkov, smo prisluhnili njihovi pesmi, pogovarjali smo se o njihovem življenju in delu.
3 turistično barko smo obpluli tudi Kornate in se kopali v Slanem jezeru.	....	~
V petek zjutraj pa nas je pot vodila proti domu. Obiskali smo še Šibenik, ogledali smo si naravne lepote, ki jih je ustvarila reka ^..rka in si v .drvarju ogledali tudi znamenito Titovo pečino.
Ekskurzija je lahko opazovalcu dala veliko novih spoznanj o svetu, ki mu v resnici ni tako daleč, a v sebi skriva za nas še mnoge
r	(	.	...	. ti ;
neznane'stvari.. Opazili srno lahko raznovrstnost pokrajine; gorati Velebit, zasnežene vrhove Plešivice, kraška polja čudoviti slapovi v Flitvicah in na reki b.rki, razčlenjenost nase
obale šo naravne znamenitosti, ki so značilne za našo majhno
j,-
deželo. Videli smo svet, kjer se križajo tri kulture: muslimanska, katoliška in pravoslavna, ki vsaka po svoje daje pečat deželi, v kateri se pojavlja. V obtn or s kih krajih, kjer so skozi stoletja
,	v	: ...	. ■ j -	■; r-	■ • .	: ir'.
živeli različni narodi s s'vojo kulturo, so nastale znamenitosti,
GLEDALA GSM FILM C RCMIN
~ v *
iomi so etnična skupina ljudi, ki je razširjena po vsej Jugoslaviji
in tudi izven naših meja. S 'svojim trmastim vztrajanjem in zakoreninjeno zaostalostjo predstavljajo velik problem Slovenije in seveda tudi novomeške občine. Na to temo je Filip Sobar posnel dokumentarni film o Somih, ki smo si ga pred kratkim lahko ogledali na televiziji. Film je zelo zanimiv, saj prikazuje življenje Somov in njihovo mišljenje, velikokrat pa se tudi postavi na njihovo stran. Joda takoj zatem predstavi drugo resnico, to je resnico Slovencev in 4vseh preostalih ljudi, ki živijo z njimi.
omi bi se morali vključiti v okolje, v katerem živijo, toda to se ne zgodi pogostokrat, saj jih le-to odklanja. Za odklanjanje pa ni krivo samo splošno in zakoreninjeno pojmovanje o Somih, temveč tudi lomi sami. S svojimi dejanji velikokrat ne pokažejo čistega, kar bi okolje rado od njih, in si še tisto trohico zaupanja, ki ga imajo ljudje, izničijo.
velikokrat videvam romske otroke, ki vsi zamazani in čestokrat v potrganih hlačkah, ki so seveda naprošene pri ljudeh v vasi, kako se potepajo po cesti. Za smilijo se mi, saj so otroci kc.t vsi drugi in velikokrat celo bolj prikupni kot ostali. Potem te pa še zaprosi: "Teta, imaš dinar?" Pa kaj boš, vzel boš nekaj drobiža in mu ga dal. To so otroci. .Toda starejši Romi so še bolj prebrisani. Med različnimi prazniki prihajajo s svojimi culami na ramah po vaseh in obiskujejo hiše. Nadležni so, zato marsikateri gospodar zaklene vrata pred njimi. T.o pa jim uspe priti do vrat, ne bocjo nikoli potrkali, o, kje pa, toda kar naenkrat se pojavi pred tabo gruča pisanih oblačil in temnin obrazov. Usedejo se na stol, ali pa na široko počepnejo pred vrati, tebi nič, meni nič in začnejo s svojim tarnanjem -
in o tem, dah majo kaj jesti. Človeka njihovo tarnanje podkrepljeno s š-ji in č-ji zabava, po drugi strani pa se ti začno smiliti in
jim daš kaj za v culo, čeprav veš, da s;> se ti skoraj polovico zlagali,
r
"Fa naj jim bo," toda ljudje niso več takega mnenja, kot so bili včasih. Prepoznali so-njihovo narejeno poštenost in vedo, da se pod marsikaterim krilom in pasom skriva ostro rezilo ali celo pištola in da prežijo na vsako stvar Tu se dobrota preneha.
Nihče od kmetov ni tako neumen , da bo zanje sadil krompir ali koruzo, da mu jo bodo jeseni prisl' pokrast. In tu nastajajo veliki spori in odklanjanje Tomov Nekateri celo želijo, da bi jih strpali
v ICočeVski rog, kjer naj bi potem živeli. Toda to spet ni prav, saj
1
imajo pravico do svojega življenja in dela, kakor vsi ostali, žalostno pa Je, da velikokrat pozabljajo na svoje dolžnosti in naloge, na katere pa navadni državljani, ne Tomi ne smemo.
In vsak ima svojo resnico - lomi tako; mi drugačno. Zato,
»Bog, pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet.
'h
?CL?.LC,.A -TjA .BAN ZEPUBLIZE
2. letniki srno 37. novembra praznovali ban republike tako, da smo imeli v telovadnici folkloro.
frišla je folklorna skupim Zreš, ki jo vodi Branka Iboškon. Takoj ko smo posedli, so priplesali v telovadnico plesalci v narodnih nošah, ki so jih se šili sami iz domačega platna, z njimi je prišel tudi harmonikar „ Pokazali so nam, kakšne plese poznajo v različnih pokrajinah Slovenije„ Prekmurski ples so plesali z maskami, poleg tega so se še spotikali in zvijali, da srno se jim začeli smejati.
1 - o siti so imeli na sebi modre predpasnike, ženske pa so bile oblečene v vijolične obleke.
kepše so bile narodne noše iz bele krajine, ki so bile sešite iz oa leg a platna. Tudi pesmi in plesi so bili bolj umirjeni, kakršna je tudi pokrajina v Seli krajini. Pokazali so nam, kakšne instrumente si lahko naredijo sami. Znan je lončeni ali belokranjski bas, za katerega potrebujemo samo glinen lonec, če zen napeto kozo, z mokro roko pa moramo drgniti po bambusovi palčki, da prihajajo iz njega zvoki, podobni kontrabasu, zato lončeni bas uporabljajo za spremljavo.
id isto na koncu so nam pokazali še ples z metlo in blazino. Potem smo morali stopiti na sredo, Branka Moškon pa na oder. Zazala nam je korake pri plesih, mi pa smo ponavljali za njo. Z o smo se naučili, srno zaplesali še ob harmoniki in zapeli, i-ajprej smo se naučili ples Abraham i iti a sedem sinov. Branka idoškon nam je povedala, da so ga plesali na veselicah, ko so bili že siti in so plesali po cestah in preko polj, da so potem spet lahko jedi'.
..azdelili srno se na več skupin in se naučili še nekaj plesov: Pobelelo polje, C j, > ozaro in druge. Preden smo odšli domov, smo se plesalcem- še zahvalili, ker so prišli in nam pokazali plese.
Prav je, da spoznavamo čim več navad in običajev iz preteklosti, saj nekaterim grozi, da bodo popolnoma pozabljeni. In vendar je to naša kultura, ki jo moramo potomci naše preteklosti TT- ohraniti zanamcem.
dabina Grahek, 2. A
X x V.
Tako blizu si mi.
Tvoji lasje se sprehajajo po mojem obrazu, IJ-stnice tvoje,.
IT oje oči v tvojih očeh.
Tvoj obraz v mojih dlaneh.
Moja si!
Sreča?.
Tako blizu si mi.
A vendar si mi še tako neskončno daleč.
Hi - or ut Cerkovnik, 4. A
(2>,
LEGHHHA C ČLOVEKU, KI NI ZNAL LJUBITI
Nobelov nagrajenec Herman Hesse me vedno znova preseneti s svojimi deli, Prebrala sem knjigi Hemiana in Stepnega volka, ki sta odraz človekovega iskanja notranjega jaza, ter legendo Sitidharta, vzhodno zahodno legendo o človeku, ki se je skušal približati popolni enotnosti doživetja življenja in s tem doseči harmonijo in srečo., ki ti j o poduhovljeno življenje lahko ti§e. Iz knjige veje indijski duh, duh brahmanizma in drugačnosti.
Siddharta, brahmanski s/n, razumen in lep, eden naj inteligentnejših učencev med brahrnani, je bil v veselje svoji družini in ostalim.
edno je opravljal molitve, obrede... 3il je "mojster" v meditaciji, toda nauki in znanje ga niso zapolnili. Hotel je več in več. Hotel je spoznati, kar so to Cm. V se-eno, Atman - besede, ki so jih mnogi izgovarjali s strahom in spoštovanjem , besede, za katere je čutil, da pomenijo čisto poenotenje človeka s svetom, z bivanjem .-Odločil se je, da pojde med šamane, prašne in slabo oblečene ljudi.
Ti so živeli v gozdovih; zanje je slišal, da živijo d-hovno bolj bogato in srečno.
Med njimi se je naučil postiti, čakati in razmišljati, upreti svoj pogled v kamen ali katerokoli drugo.živo ali mrtvo stvar in čutiti, kako se tvoj jaz spreminja, izničuje, toda še vedno, ko se vrne iz meditiranja, je jaz sam, Ni ga zadovoljilo vse to, kljub preprečevanju ostalih šamanov je moral oditi, trdneje začutiti neko polnost; tu je ostajala le praznina.
Na potovanjih je slišal za 3udov-Gotamov nauk. Spoznal ga je in v njegovih žilah je močneje zaplala kri, ko se je dokopal do spoznanja: kot Buda, ki širi in razdaja svoj nauk, do katerega se je dokopal sam in pred katerim sje množice ukan j a jo, tako mora tudi on, siddharta, sam najti svoj nauk in začutiti ljubezen.
Čudovit je opis Siddhartovega duhovnega prerojevanja, s katerem je bil popolnoma prost - prost naukov in spon- Želel je spoznati življenje ostalih ljudi, /zljubil je ...amalo, za katero je začel živeti in delati, dokler ni spoznal, da on ni ustvarim za življenje ljudi -otrok. Spoznal je, kako bedno žive mnogi, kako zaljubljeni so v svoje obstajanje, igre, strasti, povsem uprti v tozemeljsko življenje. Siddharta je postal trgovec iz zaljubljenosti v žamalo in radovednosti, kako ljudje žive. Sčasoma pa se ga je strast do iger in zabav, denarja in greha vse bolj oprijemala ...dokler se v njem ni zganil tisti čudni občutek, da to ni več on, pravi Siddharta, ki išče modrost, po vi. ličarje....
Zagnusil se je samemu sebi in spoznal, da je moral šele preko greha, sansave, spoznati novo izkustvo - ponovno se mora roditi, oditi oc. tod!
Cdšel je daleč stran iz mesta, k brodniku ob reki, ki je živel zelo preprosto, a srečno.
Sele v naravi, oblečen povsem preprosto, je začutil nov dih življenja. Cdprl se je preprostosti in klicu reke, ki je staremu brodniku, s katerim je Siddharta sedaj živel, pomenila Atroana - najvišjo vrednoto.
Siddharta, ki še nikoli v življenju ni zares ljubil, je spoznal, da Človek mora biti preprost in naora razumeti trpljenje in boje med človekom in naravo, da lahko ljubi. Vse bolj je spoznaval skrivnost, ki je bila živela v njem samem: bila je vir ustvarjanja in njegovega vse bolj popolnega življenja; sam jo je imenoval 11 ptica ljubezni"
- to je bila ljubezen, tista preprosta otroška ljubezen, ki jo pozna tako malo odraslih ljudi. Njegova spoznanja so bila izkustvo njegovega življenja - modrost, ki so jo deležni le redki. Njegovo bistvo je Siddharta uresničeval - približal se je samemu sebi in svojemu
lastnemu jazu, ki mu ja bil pot do sebe in drugih. V sebi je iioSil zavetje, poduhovljenost, e potno st v življenje, harmonijo z vsem , kar ga je obdajalo, ^ejal je, da na ljubi besed, misli, on ljubi reči in on izkazuje s svojim življenjem svoje misli, izraža A tirana, vse-e no.
V svojih meditacijah je spoznal, da je čas neresničen, časa ni, vse je večnost. - to je trenutek, v katerem je preteklost, sedanjost in prihodnost...
Ham, otrokom dvajsetega stoletja, ki živimo in mislimo na povsem drugačen način, je ta indijska filozofija oddaljena, za mnoge morda nerazumljiva, toda tako vabljiva ...
Hesse nam je pokazal, da človek mora biti kot zvezda na nebu, ki sveti in razsvetljuje pot drugim... in ne kot list, ki ga vrtinči veter. .uoživeti vsaj delček duhovnega sveta, tudn danes , mora biti nas cilj "Odrešenje je v meni, je v nas!"
Irena ^ežman, 4.S
r • l
;
/
.





t
(v
1
N
I