Za poduk in kratek čas. Kako daleč se z nemškutarijo pride. Igra v štirib dejanjih. Spisal J. Sattler. Osebe: Jurij S v o d e r, kmet. Liza, njegova žena. Cuk, odomb. Matej Grm, župan. Prvi kmet. Drugl krnet. Več kinetov. I. Dejaaje. 1. Prizor. (Kmetska hiša. Liza sadi za mizo in šivljo.) Liza: Moj Bog, kaj bom si začela? Košaja je tu, moškib rok pa ai za delo. Koča ae mi podira; vea letoŠBji davek sem še dolžaa. Moža ao mi vzeli v vojake. Ze šeat tedaov ga ai doma, ia Bog ve, kedaj ae vrne. Daaea mi piše (Vzame list in bere:1 ,,Hvaljea bodi Jezua Kristua! Najmilejša Liza, kaj je pri vaa bovega? Tebi ae dobro godi v koči aa blaziai, ali jaz se vojujem tu strašao zoper Turke. Grozao sem jih Baklestil, da so jo kar vsi popibali. Zdaj gremo aa aamega turškega cesarja v Kaštokonoplje ; tako se imeaaje ajegovo atolBO meato: potem pa bode koaec vojai. Jaz se učim že nemški *, zato mi ae pravijo več ,,biadiše trotel". Ti pa skrbi za kočo ia otroke; kajti če ae boa pridao gospodarila, bom ti zagodel, da boš vedela, kdo sem jaz. Poalji mi pet goldiaarjev, da 8e malo okrepcam. Tu je grozao vae drago. Bogu te priporočam. Jurij Sveder". Deaarja torej hoče; ali kje bom ga vzela? Pravi, da se mi dobro godi; v aadlogab pa sem takih, da si pomoči ue morem. Delam ia trpim od raaega jutra do pozae aoii, ia veadar gre gospodarstvo rakovo pot. Čuku bi morala plaeati obresti; v biai pa niti aimam groša. Gospod župaik bi mi radi pomagali, ali sami aimajo. Kaj torej bočem? Prodati koaja, kravo? Koaaja je pa tu; žetev se bliža, čaa aajimeaitaejši. (Lomi si roke.) K čuku bi šla; pa kaj — oa mi ae da več, ker sem mu še dolžaa obresti. Ob, moj Bog! Moj Bog! 2. Prizor. Prejšnja in Cuk. Č u k: Gut Morgea ! L i z a: Kako ae imate, gospod Cuk ? Čuk: Kaj je z mojim deaarjem? Liza: 0 zlati moj gospod, potrpite, potrpite. Kaj je meni ubožici početi? Moža so mi vzeli; dela pa imam toliko, da ae vem, kje se me glava drži. Davek bi aiorala plačati. Rajši bi umrla, nego ae moram tako mučiti daa aa daa. Počakajte, zlati moj gospod Čuk. (Joka so in poljubuju Čuku roko.) Do jeseai počakajte; prodam žito, sadje. . .. Ouk: S cim pa plačate davek? Liza: Ali jaz vem? Prodala bom kravo. Cuk: Torej vam jaz še posodim. L i z a: Naj vam Bog povrne, zlati moj goapod. Če tudi ste nemškutar, veadar ate dober človek. Ko bi bili vsi nemškutarji takšni, kakor^ 8te vi, blagoslavljal bi jib človek. Čak: Ali jaz brez obresti Be dam. Liza: 0 jaz vem, vem. Čuk: Napišite mi torej jedao pobotaico za vse. Liza: Prav, zlati gospod; Bog vam tadi to povrai. Čuk: Buva torcj v meatu aaredila pismo; ali vaš mož mora z Bami voliti, kadar bodo v jeseai volitve. Liza: Jurij bode to rad storil; saj nri piše, da ae zdaj v vojakib pridao aemški uči. (Odiduta.) (Dalje prih.) Smešnica 44. ,,Koliko", vpraša žena, zroč v zrcalo, moža, ,,koliko pa veljam dnes pri tebi ?" ,,Prav toliko", odvrBe ji mož, »prav toliko, kolikor sem še krojaču na dolgu za tvoje oblačilo".