Manjša proizvodnja v počitniških mesecih Dosežena proizvodnja v letošnjem juliju in avgustu je bila v primerjavi z junijem manjša. V juliju za 13,2 % in v avgustu za 10,8 %. Tudi prejšnja leta smo v teh mesecih do-j^gali slabše proizvodne rezultate, vendar je letošnja poletna proizvodnja pod pričakovano. Vzrok za manjšo proizvodnjo je občutno povečano izostajanje z dela, povečani zastoji in ne nazadnje, izredno slabi klimatski pogoji v teh dveh mesecih. izostanki z dela so v teh mesecih narasli preko vseh meja. Predvidena rezerva delavcev 22 'f ni mogla pokriti izostankov, ki so se v teh mescih gibali v povprečju 27,3 r? . Ce pogledamo izostanke z dela ugotovimo, da je bilo samo v proizvodnem sektorju dnevno 112 delavcev na redkem dopustu ali 13,6 r( zaposlenih, 2—3 delavca ali 0.3'? ■je bilo v povprečju na plačanem dopustu. Dnevno je neopravičeno izostalo z dela £■28 delavcev ali 0,6'?. V bolniškem staležu je bilo 63,4 delavcev ali 7.7'?. Na porodniškem dopustu je bilo 40,85 delavk ali 5p?. ostalih izostankov je bilo 1.44 dnevno ali 0,1'?. K temu prištejemo, da se je število zaposlenih v proizvodnem sektorju zmanjšalo v tem času za 16 delavcev, saj je bilo 1. 7. zaposlenih 831 delavcev, dne 8. 9. 1980 pa 815 delavcev. Med odhodi je bilo največ upokojitev delavk. Analiza teh podatkov nam pove, da smo koristili dopuste preveč kampansko. ali drugače povedano, več smo skrbeli za izpolnitev želja vsakemu posamezniku po koriščenju dopustov in manj za to, da hi proizvodnja nemoteno potekala. V naslednjem letu hi bil potreben prehod na kolektivno koriščenje letnih dopustov, saj bomo le tako zadostili našim željam po koriščenju dopusta v juliju in avgustu in istočasno zagotovili polno izkoriščenost počitniških zmogljivosti. Zaskrbljujoč je odnos zaposlenih (vsaj nekaterih) do dela in prihajanja na delo. Dnevno je neopravičeno izostalo v povprečju 5,28 delavcev ali drugače; ni bilo dneva, da ne hi kdo neopravičeno izostal z dela. To nas sili k temeljiti analizi in ostremu ukrepanju. Dopovedati bomo morali vsem tistim, ki mislijo, da lahko izostanejo z dela kadar se jim zazdi, da povzročajo neskladje v proizvodnji in da prihaja zaradi tega do velikih zastojev. V teh dveh mesecih sta neopravičeno izostala z dela najmanj 2. in največ 9 delavcev na dan. Močno so se v tem času povečali zastoji, saj so od 1,7 milijona zastoj n ih vretenskih ur v juniju narasla na 2,6 v juliju in 2,5 v avgustu. Največje povečanje znotraj predstavljata pomanjkanje pred-preje in pomanjkanje delavcev. Ta problem je posebno zaznaven med predilnico in predpredilnico. Kadar stoji (Nadaljevanje na 2. strani) V tej številki ne prezrite V javni razpravi: - O ODDAJI STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIŠJE STANARINE ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE V NOVEM ZDRAVSTVENEM DOMU Razpis: - LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Na sestankih članov ZK, ki so bili v tem mesecu, so v osnovni organizaciji ZK predinica sprejeli štiri n°ve člane. Levo, zgoraj: (od leve) Ferida Kozarac, Sabljič Rajka in Vida Cumurdžič. Drago Kos je na s*Uženju vojaškega roka. V osnovni organizaciji ZK sukalnice pa sta bila sprejeta Alojzija Vehovec in J°že Strmljan. V planskih izhodiščih se stališča še vedno razhajajo Smo v obdobju, ko se z vso resnostjo pripravljamo na naslednje srednjeročno plansko obdobje 1981 — 1985. Naša delovna organizacija je v tem obdobju dobila v razpravo 40 različnih osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985, poleg tega pa še osnutek dogovora o temeljih plana SR Slovenije in osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija za obdobje 1981— 1985. Samoupravni sporazumi se nanašajo na 32 različnih področij. Tako so strokovne službe odbor za družbeno planiranje, delavski svet in delegacije razpravljale o 5-letnem razvoju bančništva, o ekonomskih odnosih s tujino, nadalje o samoupravnih sporazumih interesnih skupnosti materialne proizvodnje na ravni republike (železniški in luški promet, letališki promet, za nafto in plin, PTT promet, elektro gospodarstvo, skupnost za ceste itd.) kot tudi o osnutkih samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti za družbeno dejavnost na nivoju republike in občine (izobraževanje, kulturo, zdravstvo, varstvo otrok, zaposlovanje, telesno kulturo, socialno skrbstvo itd.) ter še družbena dogovora o temeljih plana na nivoju republike in občine. Osnovni poudarek v razpravi o predloženih osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih plana naj bi bil v tem. da hi delavci v Predilnici Litija razpravljali predvsem o obsegu in vsebini programov posameznih SIS. Glede na tolikšno raznolikost posameznih SIS. ki imajo vsaka zase svoje posebnosti, je bilo delavcem težko ocenjevati vsebino in obseg posameznih programov. Zato so imele razprave težišče predvsem v tem, koliko bo posamezni program oz. samoupravni sporazum obremenjeval dohodek delovne organizacije oz. osebni dohodek delavcev. Več razprave je bilo o samoupravnih sporazumih, ki se bodo sprejemali na nivoju občine, kar je razumljivo, saj je delavcem ta problematika, kjer živijo in delajo, bolj poznana kot pa o samoupravnih sporazumih, ki se bodo sprejemali na nivoju republike. Najmanj razprave je bilo o osnutkih samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti materialne proizvodnje na ravni republike, saj dejavnosti s tega področja, v naslednjem srednjeročnem obdobju, v glavnem povečujejo svoje prispevne stopnje. Živahnejša pa je bila razprava o osnutku dogovora o temeljih plana občine Litija ter s tem v zvezi tudi osnutkov samoupravnih sporazumov o' temeljih plana SIS za družbeno dejavnost tako na nivoju republike kot na nivoju občine. Težko je bilo ugotoviti, kakšne obremenitve dohodka delovne organizacije kot tudi osebnega dohodka delavcev predstavljajo ti predlagani programi, saj nekatere SIS spreminjajo osnovo za prispevek. Pri ocenitvi teh sporazumov so delavci Predilnice Litija izhajali predvsem iz dejstva. da se mora v naslednjem srednjeročnem obdobju utrditi gospodarstvo in da bodo stabilizacijski ukrepi, ki so že sprejeti in ki še bodo, otežili gospodarjenje. Zato hi morale hiti obremenitve gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju čim manjše oziroma prilagojene zmožnostim gospodarstva. Osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija predvideva, da bo družbeni proizvod realno naraščal po stopnji 7,5 'J letno, medtem ko se predvideva, da bodo sredstva za skupno in splošno porabo rastla po stopnji 6,81 letno. Smatramo, da so taka predvi- Manjša proizvodnja v počitniških mesecih devanja preoptimistična. Pri ponovnem preverjanju takega planiranja bo treba vsekakor upoštevati težak gospodarski položaj gospodarstva, ki ni kratkoročnega značaja ampak bo prisoten vse srednjeročno obdobje, kot tudi ukrepe, ki naj bi stabilizirali gospodarstvo. V skladu s takšnimi predvidevanji so tudi posamezne samoupravne interesne skupnosti v občini pripravile svoje osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana za srednjeročno obdobje. Prav vse predvidevajo za izvajanje svojih programov več sredstev. To pa pomeni večjo prispevno stopnjo, nekatere celo za 100 1 več. Poleg tega pa tudi niso usklajeni z osnutkom dogovora o temeljih plana občine. Presegajo namreč predvideno rast sredstev za skupno in splošno porabo, za katero menimo, da je predvidena previsoka. Ker menimo, da mora biti celotna naravnanost v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjena le k utrditvi gospodarstva, smatramo, da obremenitve dohodka delovne organizacije kot tudi obremenitve osebnega dohodka v naslednjem srednjeročnem ob- dobju ne bi smele preseči obremenitev v letu 1980. Iz osnutkov predloženih programov še niso znane vrednosti vseh investicij, vendar ho po grobi oceni znašala preko 400 milijonov. To pa je prav gotovo številka, ki presega zmožnosti gospodarstva in tudi močno obremenjuje osebne dohodke delavcev. Zato upravičeno predlagamo, da se ponovno pretehtajo vse predvidene investicije v negospodarstvu. To še toliko bolj, ker je že več ali manj znana investicijska politika bank v naslednjem petletnem obdobju do načrtovanih investicij. Delno pa so znana tudi že sredstva, ki bi bila potrebna z.a izpolnjevanje novih obveznosti, ki bi nastale z dograditvijo posameznih objektov. Delavci Predilnice Litija pa s tem ko zagovarjamo utrditev gospodarstva, nismo proti razvoju dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Pozdravljamo in podpiramo njihova prizadevanja za razvoj in napredek in s tem tudi za dvig splošnega družbenega standarda. Odločno pa bomo zagovarjali stališče, da mora biti fa razvoj v okviru gospodarskih zmožnosti v občini, odvisen mora hiti od rasti družbenega proizvoda oz. dohodka. Brernf stabilizacije mora hiti pravir' no porazdeljeno na vse del* združenega dela in vse oblika porabe. rp p (Nadaljevanje s 1. strani) predpredilnica zaradi pomanjkanja delavcev, stoji predilnica zaradi pomanjkanja pred-preje. To poletje je bilo izjemno glede klimatskih razmer, saj so bile v teh mesecih temperature izredno visoke oh istočasni veliki vlažnosti zraka. Ti pogoji so za predenje najbolj neugodni, ker se vlaga v zraku skoraj ne da znižati ali možno bi jo bilo znižati samo z do- datnim ogrevanjem. Ge pa vemo, da je bila temperatura v oddelkih celo do 40 stopinj C. pa ta možnost odpade. Ti neugodni pogoji so povzročili povečanje že tako visokega števila pretrgov in navijanje na valjčke, tako je bil Han io on ... .. ..........mil.. i® ganje količinske proizvodnje ^ težke*'KUmat*!6 klimat8ke P»prave v predpredilnici9’ Ostaja nam še zadnje četrt- K_1,m?.t?ka "»prava je izdelana v sodelovanj letje v katerem lahko z večjo prizadevnostjo popravimo slab vtis poletne proizvodnje. Niko Stamatovski Y~ \....naprava je izdelana v sodelovanj a zahodnonemškim podjetjem KUFER in industrij«^ montažnega podjetja Maribor, ki izvaja montažna &er imatska naprava bo delovala avtomatsko. Na vsian' v pravi bodo vgrajeni dušilci hrupa, in dušili hrvP neposredni okolici delovne organizacije. VIŠJE STANARINE Občinska skupščina je na seji v petek, dne 3. 10. 1980 sprejela odlok o najnižjih stanarinah v občini Litija. Stanarine se smejo od 1.1. 1981 povečati za 35 odstotkov, osnova za določitev povečane stanarine je stanarina, ki jo bodo imetniki stanovanjske pravice plačali v decembru letos. V občini Litija smo v avgustu 1979 sklenili samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine (Ur. 1. SRS, št. 28-130/79). Sporazum so sklenili vsi delavci v združenem delu s sedežem OZD ali TOZD v občini in večina stanovalcev (preko zborov stanovalcev v stanovanjskih hišah.) Udeleženci samoupravnega sporazuma so se sporazu-nioli, da se sporazum uporablja od 1. 9. 1979, v letih prehoda na ekonomske stanarine pa bi povečanje stanarin uve-Javljali vsako leto s 1. julijem. V preteklem letu smo n Predlog skupščine stanovan ?ke skupnosti po priporočil izvršnega sveta skupščine oh 'ne. Litija odložili prvo povt an.ie stanarin po sporazum na *• L 1980. Zaradi tega sts n<)vanjska skupnost ni predls Kala ponovnega povečanja /■1980, ker ne hi bilo sprt Jfmljivo, da hi stanarino netn letu povečali dvakrat. I eni pa smo prehod na ek< v'let j^t,anar'ne podaljša Kljub sprejetemu sam< pravnemu sporazumu o obl .vanju in postopnem preh< ()L,.na ekonomske stanarine =1,1 'd' Litija je potrebno ve ?du z določili 5. člena š naLavneSa zakona o stanar ah sprejeti odlok o najvišji farmah za leto !981. ra-,. en samoupravnega sp< voh'na d<,!°fa. da bomo dog< li hD' v’*'n' stanarine prištt Vani I P°večanje ven stant leta loLKradn.ie v občini. Z izra. ' ‘ 1**78 in 1979 smo p ske ",?U l)rehoda na ekonorr deianSLanarine *e upošteva novani ? P°večanje ven str 1980 n'Rke gradnje. Za let Van« a ,(“ v lzračunu upoštt TolihK"0 12 ' l)oviSanje vet vanluV ' Porast cen stain I. | graditve pa je bil že up()iv';:1 leta. V kolikor 1 aatnoun?1 v vel,>ti določil vkliučii aVn*‘Ka sporazuma i 1980 J, y stanarino za let ven. I,; l11,'1,'!1 Predvideno ra> rihe Veči! i ' PMve<*anja stant Zbor , kot, Pa za leto 197! 0shutkn 11 , 0 razpravljal Povišani r,eni višini s tudi potreh’1 let0 prerat d| dejani”0 Povečanj S,aa'>van preRd°eUvarasVM8P l je,u 1980 - 35 l e,U 1981 - 35 n v 'etu 1982 — 27 - v letu 1983 - 18» - v letu 1984 — 16 » - v letu 1985 - 12» K tem predvidenim procentom povišanj pa naj hi se vsako leto prištela še razlika med planirano 02») in dejansko rastjo cen gradnje stanovanj v občini Litija. Stanarin pa v Litiji nismo povečali tako kot določa sporazum, saj hi morali stanarine povečati za 40» že 1.7. 1979 in za 35» 1.7.1980. Dejansko smo stanarino povišali šele s 1.1.1980 za 40». naslednje povišanje pa ho šele leta 1981. ----- N Primerjava dosežene višine stnarin z ostalimi občinskimi SSS: Stanarine so v različnih občinah zelo različne, tako plačujemo v Litiji za stanovanje. ki je ocenjeno s 115 točkami in ima 50 k v. metrov 517,20 din, za enako stanovanje plačajo v Piranu 315,30 din. v Zagorju 426,15 din, Trbovljah 608.42 din. Ljubljani 555,48 din. Grosupljem 839,90 din in Radljah ob Dravi 1195,90 din. Od 56 SS v Sloveniji ima 38 višje stanarine kot so v Litiji. Najmanjša stanarina (Piran) je za ca. 40» manjša kot v Litiji, v sedmih občinah imajo za več kot 40» večje stanarine, najvišja stanarina za enako stanovanje pa za 131,22» presega stanarino v Litiji, odnosno je 2.3 krat tolikšna kot v Litiji. V Ljubljani imajo kljub manjšemu prvemu povišanju za 7,4» višje stanarine kot v Litiji. V_____________________________,/ Navedeni podatki pojasnjujejo, da so nekatere SSS zaradi razmeroma visokih stanarin lahko planirale manjše povišanje stanarin v naslednjih letih. O oddaji stavbnih zemljišč Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem določa, da občinska skupščina z odlokom predpiše način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča. Skupščina občine Litija je na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 5. 1978 sprejela odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija. Odlok v poglavju V. odloča način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča, vendar 21. člen določa, da se stavbno zemljišče odda tistemu, ki je ponudil najvišjo kupnino za kv. m stavbnega zemljišča. Občinski javni pravobranilec je izdelal analizo občinskih odlokov o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in ugotovil, da je večina občin napačno razumela določila zakona in da v izdelavi odlokov ni bilo upoštevano ustavno načelo, da je človekovo delo edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev . . . Cena zemljišča pri oddaji v gradnjo ne more biti poljubna in se zato ne more oblikovati na licitaciji, pač pa mora hiti določena na osnovi družbeno sprejetih meril. Občinski javni pravobranilec je opozoril občine, da so dolžne v odloku: — opredeliti pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljišč. — pri oddaji zemljišč občanom, pa kot kriterij opredeliti tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere. Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš naj bi pridobili tisti občani, ki hi v največji meri izpolnjevali pogoje odloka npr.: nizek osebni dohodek, opravljanje del pod izredno težkimi pogoji, nemogoče stanovanjske razmere, invalidnost v družini in drugo. Na podlagi navedenih ugotovitev občinskega javnega pravobranilca je bil izdelan osnutek sprememb in dopolnitev odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija in osnutek meril in kriterijev za pridobivanje stavbnih zemljišč družbene lastnine za gradnjo stanovanjskih hiš. Z osnutkom sprememb in dopolnitev odloka so odpravljene vse nepravilnosti, ki jih je ugotovil občinski javni pravobranilec. Na podlagi ovrednotenih meril in kriterijev, ki bodo sestavni del odloka, pa bi dobili prednostni vrstni red občanov ob razpisih javnih natečajev za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo stanovanjskih hiš. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Litija sta na skupni seji dne 3. 10. 1980 obravnavala oba osnutka, ju sprejela in sklenila, da jih predložita v enomesečno javno razpravo. Delavcem Predilnice Litija predlagamo, da se vključijo v javno razpravo, ter da zlasti proučijo ali so predložena merila in kriteriji zajeli najvažnejše pogoje za pridobitev zemljišča. Stanovanjska skupnost f\ Prešernova družba priporoča iz svojega programa za leto 1980: REDNA KNJIŽNA ZBIRKA 1. Prešernov koledar za leto 1981; 2. Slovenske otroške pesmi z naslovom NAJ MI SIJE SONČECE; NAJ MI POJE SRČECE, bo knjiga tistih ljudskih umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, izbral jih je Janez Menart, ilustrirala Marlenka Stupica; 3. Anton Ingolič, Delovni dan sestre Marje; 4. Stevan Jakovljevič, Velika zmeda; 6. prof. dr. Mihe Likarja, Zdravje v družini; 6. Max von der Grtin, Blodni ogenj in plamen. Vezana zbirka Prešernove družbe s to dodatno knjigo stane 360. din, broširana pa 280 din. Prek 1500 strani zanimivega branja. Vse knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Knjige lahko naročite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana Novi zdravstveni dom Novi zdravstveni dom je zgrajen na Šmarski Dobravi v neposredni okolici mesta Litije s pomočjo II. občinskega samoprispevka in s sredstvi zdravstvene skupnosti Litija.Po velikosti bo zadoščal potrebam prebivalstva mesta Litije in okolice. Ker je novi zdravstveni dom Litije odmaknjen od mestnega središča, je SAP-Litija uvedel novo smer vožnje Litija — Šmartno preko Šmarske Dobrave s postajališčem ob zdravstvenem domu. Z izgradnjo zdravstvenega doma so ustvarjeni pogoji za delo v osnovnem zdravstvenem varstvu s poudarkom na splošni medicini, zdravstvenem varstvu delavcev, negi na bolnikovem domu kot nadaljevanju bolničnega zdravljenja. zdravstvenem in zobozdravstvenem varstvu otrok in mladine in drugim dejavnostim, ki so nujno potrebne. Skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o delitvi dela na področju zdravstva v SR Sloveniji ho zdravstveni dom v občini Litija v novih pogojih deloval takole: Delo splošnih ambulant — delali bodo štirje zdravniki tako, da se bodo v treh ordinacijah menjavali preko celega dne. Ambulanta za nujno pomoč — bo zaenkrat organizirana le ponoči. Ko bodo zagotovljena finančna sredstva bo ambulanta sprejemala vse nujne primere tudi podnevi (zaposlitev še 2 zdravnikov in štirih medicinskih sester). Mala operacijska soba: — v njej bodo opravljali manjše kirurške posege Dispanzer za borce in starejše občane — bo razširil predvsem preventivno dejavnost v samem dispanzerju in na domu oskrbovancev. Fizioterapija Zaenkrat le v zmanjšanem obsegu. Tudi za fizioterapijo (obsevalno terapijo, razgibavanje, korektivno gimnastiko) manjkajo še aparature. Vhod v novi zdravstveni dom Novi prostori predšolskega in šolskega dispanzerja bodo omogočili pravilno razvrstitev otrok na zdrave in bolne, s katero se preprečuje Tabla pri vhodu usmerja obiskovalce v posamezne ambulante. širjenje nadaljnih obolenj predvsem nalezljivih bolezni, ki so pri otrocih najčešče. Dovolj prostorni in ločeni prostori z urejenimi sanitarijami bodo zagotovili predpisane higienske razmere. Nemoteno bodo potekali sistematični pregledi majhnih otrok in šolarjev. Demonstracijska kuhinja pri predšolskem dispanzerju bo omogočila, da se bodo mlade matere seznanile s pripravil pravilne prehrane za otroka s pripravo dietalne prehrane. Specialistične službe Predvideno je, da ho čirnve1 specialističnih storitev opravljenih v zdravstvenem doniU in to: specialist za oči, specialist za nos in grlo, ortoped i" psihiater. Plačilo teh strokovnjakov je dokaj visoko, zal1! ho razširitev teh dejavnost1 potekala počasneje. Kasneje bo formirana P0-vsem nova internistično " pulmološka specialistična <‘e' javnost (obolenja dihal). Potrebno ho nabaviti še neka. instrumentov. Dispanzer za žene: ..u ginekolog bo iz dosedanji treh ambulantnih dni pr|1' na fi dnevno delo. Z delom ’ pričela materinska šola v ka' ro bodo vključene bodoče O1; mice. Na novo ho pričel deljekV" TlM 980"1 pr'^e* 7 obratovanjem v pone- ,0 brat ni zdravnik dr. Lebinger bo ordiniral za delavce nas« delovne organizacije iste delovne dni, spremeni se samo < as ordimran ja v dopoldanskem času. Ordiniral bo od 7. do 12. ure. Na zadnji seji DS PL je delegatka zbiralnice cevk tov. Albina Merčun vprašala, kako bodo delavci Pttva (iruštvai l!'° rebitni ,ohčlni' PotresL ele.menta tili P»8aru 1 za vn» Pomoč, i d„muaj< ^ bila: Plina ki i Pr,51° f nadst, e Porušil ne 'J- Ljud rešev "?1' ,reh« ia bloka 17 na.iv'ši drsal’,,' z reševal, dobro m ,)r,om I Stv0 V’Pravila G Gasilska mehanizacija nekoč in danes. najkrajšem času, na kraj nesreče. Nato so prispele še ostale desetine, ki so bile predvidene za celotni potek vaje. Na vaji za reševanje so sodelovali: Gasilsko društvo Šmartno. IGF) Predilnica Litija, IGD Lesna industrija Litija, oddelek civilne zaščite za reševanje iz ruševin, oddelek Rdečega križa prve pomoči in reševalna postaja zdravstvenega doma Litija. Pri gašenju požara pa so sodelovali: Gasilsko društvo Litija, Gasilsko društvo Jablanica, Gasilsko društvo Vače. Gasilsko društvo K resnice. Vsi ti oddelki so imeli svojo nalogo in so vajo v redu in v celoti izpolnili. Po končani vaji se je formirala gasilska parada vseh nastopajočih na Rozmanovem trgu, ki je krenila skozi Litijo na slavnostni prostor pred Sindikalno dvorano na Stavbah, kjer je bil krajši kulturni program s prevzemom novega gasilskega avtomobila — specialna avtocisterna za gašenje vseh vrst požarov z vodo, pro-lomin peno, in elektirčni agregat Honda za razsvetljevanje nočnega dela na terenu. Nato so podelili še republiška gasilska odlikovanja katera so dobili tudi naši člani: Franc Lesjak, Karel Mandelj in Rudi Zupan. Prav tako so podelili priznanja in odlikovanja občinske gasilske zveze tekmovalnim desetinam za njihovo delo. Rudi Zupan šl*l AKllčETA Osebni dohodek teden dni AINftL IA kasneje v žep i__________________________________ Zgodilo se je že, da smo v naši delovni organizaciji kasnili z izplačilom osebnih dohodkov za kakšen dan ali dva. O vzrokih smo pisali sproti v Informacijah, obširnejši članek o tem pa je izšel v julijski (dvojni) številki našega glasila, na šesti in sedmi strani zato danes tega ne bomo ponavljali. Zavedamo se, da bo do takšnih pojavov še prihajalo. Kako bi prizadelo naše sodelavce, če bi morali počakati z izplačilom osebnega dohodka več dni — denimo en teden? Objavljamo nekaj odgovorov na to vprašanje. Joža Zupančič (spl. sektor): — Z možem dobiva plačo na isti dan. zato me to ne bi preveč prizadelo. Verjetno bi bilo težje za tiste družine, kjer sta oba. mož in žena zaposlena pri nas. Franc Vodišek (elektrikar): — Osebnega dohodka ne preračunavam do dneva natančno. Vedno ga nekaj ostane. Če bi morali izplačati osebni dohodek kasneje, hi moral pač počakati. Jernej Gril (gasilec): — Za mnoge bi bilo nerodno. Marsikdo računa na osebni dohodek prav na dan izplačila, trinajstega v mesecu. Sam imam vedno toliko denarja, da bi lahko počaka! tudi en mesec. Odkar smo uvedli žetone za hladne pijače, le-te ne gredo več tako v slast. Za žeton moramo odšteti 5 dinarjev, za to pa dobimo 0,25 1 kokte, shweppessa ali jupija, medtem ko v menzi lahko za isto vsoto dobimo brezalkoholno pivo »UNI«, za 6 dinarjev liter radenske vode, 12 dinarjev pa stane liter deita. Sedaj prodajo v enem mesecu okoli 300 stekleničk brezalkoholnih pijač, medtem ko so pred tem, ko še ni bilo žetonov, prodali mesečno 300 zabojev te pijače. Polde Rojšek (predpredil-nica): — Gotovo ne bi bil zadovoljen. še težje pa bi bilo poročenim. Jože Rink (predpredilnica): — Meni ne bi bilo vseeno! Katarina Bokal (predpredilnica): — Prav tako bi se preživela. Zaradi tega ne bi imela posebnih težav. Emil Lapornik (remont): — Jaz ne bi imel težav, ker mi vedno ostane nekaj denarja. Vedno kaj prihranim. Franc Klemenčič (predpredilnica): — Preveč prizadet ne bi bi/. Imam toliko prihranjenega. da bi lahko vzel iz rezerve, ki jo sicer hranim za večje nakupe. Marta Vozelj (predilnica sin te tike): — Zaenkrat me ne hi preveč prizadelo, ker imam vedno nekaj prihranjenega. Danes je pač potrebno imeti nekaj rezerve. Sedaj, ko otroci zaslužijo lažje kaj prihranim. Težje je tistim, ki imajo še manjše otroke. Ivanka Hauptman (predilnica bombaža): — Rilo bi narobe. Gradimo hišo in živimo z denarjem od meseca do meseca. Vse sproti porabimo. Lojzka Berčon (predilnica si n te tike): — Meni bi bilo skoraj vseeno, ker ima mož plačo v začetku meseca. Težje hi bilo tistim, kjer sta oba zaposlena pri nas ali pa. če imajo posojilo. Hajrija Bajrič (predilnica sintetike): — Ne vem kako bi bilo. En teden je res veliko. Dan ali dva še nekako potrpim. Denarja mi sicer ne bi zmanjkalo. veliko pa je takšnih, ki komaj čakajo na izplačilni dan. Teden zamude je pa res veliko. S la vojka Rakanovič (predilnica bombaža): — Meni hi zmanjkalo denarja. Nimam rezerve. Bernarda Vahčič (predilnica bombaža): — Bilo bi problematično in težko. Takrat moram plačati stanarino, nekateri otroški vrtec itd. Ivanka Učakar (predpredilnica sintetike): — Morata bi se sprijazniti z dejstvom. Vsakdo hi moraI vedeti, da mora skrbeti vsaj za štirinajst dni naprej, da ne bi imel denar le za sproti. Jože Škafar (predpredilnica): — To bi bilo pa že malo težko, zlasti pri tistih, kjer je zaposlen le eden in ima družino. Tudi jaz bi imeI težave. Zmanjkalo bi denarja. Hedvika Rink (sukalnice ef. sukancev): — Moj mož dobi plačo pr-vega v mesecu, takrat je pa treba tudi vse plačati (stanovanje, elektriko . . .). zato bi nam po polovici meseca za druge stvari zmanjkalo denarja. Ne bi bilo vse normalno in vsakdo ne bi mogel prenesti. Mi bi že kako potrpeli. Lidija Učakar (sukalnica): — To je treba predvideti. Za tak /trimer je potrebno imeti nekaj rezerve. Ni dobro vse sproti zapraviti. Olga Resnik (čistilna kolona sukalnice): — Vedno imam nekaj denarja v rezervi, toliko, da mi ni potrebno iti v banko že isti dan, ko dobim plačo. Lahko vzdržim tudi kak teden. V anketi so zajeti delavci iz vseh oddelkov. Iz odgovorov lahko izluščimo, da za večino tedenska zamuda izplačila osebnih dohodkov ne bi predstavljala nepremagljivo oviro — seveda so pa tudi takšni, ki bi zašli v težave. Kako bi si ti lahko pomagali? Ali bi lahko dobili akontacijo, morda posojilo; organizirano imamo tudi samopomoč. Lastniki tekočih računov lahko, če dobijo dovoljenje od banke, za določen čas potrošijo več kot imajo. Morda bi našli še kakšno rešitev pri sindikatu. Pripravljeni moramo biti, da ne bi morebitna, kratkotrajna težava povzročila nezadovoljstvo sodelavcev- M. M. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED - vel in od 28. 9. 19* do 4. 4, 1981 Litijo - Ljubljana Ljubljana - Litija _ odhod prihod op. odhod prihod 4.42 5.15 2.55 3.24 4 5.00 5.34 1 4.30 5.05 5.13 5.50 5.25 5.58 5.54 6.30 1 6.35 7.10 6.10 6.45 2 8.35 9.05 6.42 7.15 9.35 10.08 7.28 8.00 10.50 11.23 8.28 9.00 12.50 13.24 14.04 1 9.31 10.05 13.30 1 1.16 11.50 14.15 14.48 12.42 13.15 14.35 15.13 15.03 15.37 15.15 15.48 16.32 17.05 16.30 17.03 17. 12 17.45 17.35 18.08 17.39 18. 10 4 18.40 19.30 19.11 19.45 19.30 20.06 20.36 21 .10 20 .45 21. 19 21 .58 22.30 22.20 22.53 23.26 23.55 3 + 5 OPOMBE: I ) vozi ob delavnikih 2 ) ne vozi ob sobotah, nedeljah in prozmk' 3 ) vozi le ob nedeljah in praznikih 4 ) razen v Zalogu, brez vmesnih postankov 5 ) brez vmesnih postankov TEDEN POŽARNE VARNOSTI = Rudi Zupan=^ V sako leto, zadnji teden v oktobru naredimo obračun Požarov in elementarnih nesreč. Tako bo tudi letos od ‘0. 10. do 26. 10. 1980. V tem tednu se občani seznanjajo po r«diju, televiziji in dnevnem časopisju o preventivnih foetodah, kako preprečiti požar, pogasiti že nastali ogenj ,H° ukrepati ob elementarnih nesrečah. Iz požarne statistike je razvidno da povzroči človek 70 % vseh Požarov zaradi svoje nepazljivosti, malomarnosti, neved-osti, neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov, neiz-ajanja požarnovarnostnih ukrepov itd. odstavni ki sto tisoče v ga-S| cev v naši socialistični oomovini, ki noč in dan bdijo a<< življenjem in imetjem asega prebivalstva, ter nad ovino naše družbene skup-^ osti čutimo potrebo, da v te požarnovarnostnega k na opozorimo naše delavce. Drete' u‘Sti; ki. utvenejo pov-ukr'1 *. ar 'n na potrebne t(.v tp<; ki preprečujejo zane-fas Požara. K o beremo dnevno žei(?,>IS e nam nehote postre-Od !.novicami: »Gorelo je«. Do)Z ‘S ie,odvisna varnost pred torti in eksplozijo v tovar- Prav tako pazite, da ne pustite v njihovi neposredni bližini lahko vnetljive predmete in tekočih snovi. Rodite pazljivi pri uporabi propan-hutan plina, kajti ta plin je gorljiv in eksploziven. Jeklenke s tem plinom ne smemo hraniti v kleteh, v spalnicah, v toplih prostorih in hodnikih. Ge ugotovimo prisotnost tega plina v zaprtem prostoru, ne smemo prižigati električnih stikal, svetilk, vžigalic. Takoj moram odpreti okna in vrata, temeljito prezračiti prostor, nato pa poiskati mesto puščanja plina iz jeklenk ali plinske instalacije. Preveč^*/ temvvč resničen nah P°to: Ciril Golouh- RosPodarUL*rukifl na kmetijskih >netn*hk'h Poslopjih, prost* osn„vnedstVlh i,d. Naučite Vrneva 1<>Ra znai'i<1 iz posujte L.Vars!va' in preplešem delov,anvk P°?ara na va-^aučit,, s, (‘vm..rnes,u in doma Pati v ' .ako je treba ukre-f.ksPlozijePMTe"' Pobara in Jati ročne aUolte se »porab-gasilne8!"*. aParaJv in 'S ge easi'lnRa8,lne aP >i rat, V "aprav<“ s kate (le|ovnemP gate oa nem mvstu in doma ali dom' ne'‘Jvjovno mesto vlek tri1? ne Pozal ki vlektričn, kalr>ike fne naprave. te i r'Vne Pečice,' ku •' !,,ka|nike in druge požar, kakršnih je na žalost Poučite in opozarjajte svoje otroke na nevarnosti požara in na njegove posledice. Ne dovolite otrokom igre z vžigalicami in z. odprtim ognjem. Ne puščajte otrok samih v stanovanju. Ti napotki, naj nam bodo v premislek, da je v letu 1980 v naši občini bilo za preko stare miljarde din škode. To je bil požar na novem zdravstvenem domu. požar na železniškem potniškem vlaku na Savi in trčenje treh vlakov v Pono-vičah. Da je v Predilnici Litija bilo do 30. 9.. 23 zanetkov požara. Vsi ti podatki nam zgovorno povedo kako malo se zavedamo svoje lastne odgovornosti do družbene imovine. UPOKOJILA SE JE Po 32-letnem delu v naši delovni organizaciji, smo v ponedeljek, 15.9.1980 povabili na skromno »zakusko« in kratek poslovilni razgovor tov. Retar Leo-poldino. Z njo sta pokramljala tov. Albin Ankon in tov. Mirko Dobravec. Tovarišica Retarjeva se je v naši delovni organizaciji zaposlila 1.4.1948. Upokojila se je starostno. Ko se je zaposlila, je bila razporejena na delovno mesto snem alke preje v predilnici bombaža, kasneje kot predica. V začetku je bila njena pot v službo zelo težavna. Kar dve uri in pol je morala pešačiti iz Ja-strebnika v Litijo, kajti takrat še ni bilo takšne prometne povezave in toliko prometnih sredstev kot danes. Pred tem, je tudi njena mati delala v Predilnici 15 let, nato se je morala, zaradi bolezni, invalidsko upokojiti. Torej je na Retarjevo padlo še dodatno breme, po težkem in napornem delavniku je morala skrbeti še za svojo mamo. Usoda je kmalu opravila svoje delo in Rotarjeva je ostala brez staršev in brez strehe nad glavo. Ni vedela kam, usmilila se jo je njena teta, ki je stanovala na Bregu v Litiji. Končno pa je leta 1965 dobila predilniško stanovanje (garsonjero) na Stavbah. Zadovoljna je, toda želi, da bi ji omogočili zamenjavo njenega stanovanja za stanovanje v nižjem nadstropju, kajti njeno stanovanje je v drugem nadstropju. Ce poznamo njeno težko življenjsko pot, se ne bomo čudili, da je z leti postala izčrpana, pešala ji je ročna spretnost, zato je leta 1970 zaprosila za premestitev na lažje delovno mesto čistilke strojev, kar je opravljala do upokojitve. V dobri urici klepeta smo se pobliže seznanili. Pogovor pa ni tekel samo o težavah življenja, spregovorili smo tudi o razvedrilu in prostem času. Prijetno je bilo pokramljati s Leopol-dino Retar. Kljub napornemu življenju je še vedno vedra in nasmejana. Oh koncu nam je zaželela še veliko poslovnih uspehov in tudi mi ji želimo, obilo veselih in zadovoljnih dni. in se ji tudi zahvaljujemo za delež, ki ga je zapustila pri nas. Vlasta Grom NOVI DOPISNIKI Objavljamo imena dopisnikov v našem glasilu, ki so se od 1. maja 1980 prvič pojavili s svojimi prispevki: 1. Ing. Andrej Štritof (pripravniki — L. P., št. 12, prispevek z naslovom: Ali ste že slišali? 2. Franc Žnidar (mehanična delavnica) — L. P., št. 13/14 — 10. srečanje delegatov RVSJ 1980, v Srbiji. 3., 4. Ferida Koza rac in Ivan Žičkar (oba predilnica bombaža), I,. P., št. 15 — prispevki o mladinski delovni brigadi »Kozjansko 80«. 5. Alenka Jere (praktikantka). — L. P., št. 15 — Moja prva služba. fi. Boris Zupančič (vzdrževanje) - L. P., št. 16 - Aktivni nogometaši naše tovarne. 7. Rafaela Mele (predilnica) — L.P., št. 17 — »Beseda ni konj« — O letovanju. 8. Lidija Skubic (splošni sektor) - L. P„ št. 17 - Pavšalna odškodnina (članek je bil objavljen tudi v Delavski enotnosti št. 38). 9. Egon Vovk (mešalniča) L. P., št. 18 - Konec dober vse dobro. 10. Joviča Maletič (varnostnik) L. P., št 18 — Odnosi. 11. Ferid Seferovič (predilnica sintetike) L. P., št. 18 — fotografiji. Do sedaj je pri nas. v okviru akcije 1000 delavcev-so-delavcev. enajst novih dopisnikov. (V glasilih združenega dela, kot je tudi naš Litijski predilec. ho kmalu tisoč novih dopisnikov) Akcija še traja, (pa tudi če ne bi), na dan novi sodelavci dopisniki! Oglasite se! Povejte kar veste še drugim. Tudi tisti, ki ste se prvič že pojavili na straneh našega glasila, nadaljujte! Postanite stalni dopisniki! LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Komisija za letovanje in družbeno prehrano objavlja razpis za letovanje v počitniški koči na Veliki planini za čas od 15. novembra 1980 do 15. maja 1981. Prijave bo zbirala tov. Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju v času od 15. oktobra do vkjučno 31. oktobra 1980. Kot prednostni kriteriji pri odločitvi za letovanje se bodo uporabljali naslednji kriteriji: A) 1. prijavljenec Se ni bival v počitniški koči na Veliki planini oz. je bival pred več kot 2 leti. 2. prijavijenec je bival v počitniški koči pred 2 leti. 3. prijavijenev je bival v počitniški koči preteklo leto, 4. prijavi jenec je bival v počitniški koči v tekočem letu. Vsaka od navedenih skupin se bo razdelila še na naslednje štiri skupine: a) delavci, ki preteklo leto v počitniških domovih PL niso letovali in imajo šoloobvezne otroke; h) delavci, ki lani v teh domovih niso letovali in nimajo šoloobveznih otrok: c) delavci, ki so lansko leto letovali v počitniških domovih PL in imajo šoloobvezne otroke, d) delavci, ki so preteklo leto letovali v počitniških domovih PL in nimajo šoloobveznih Kolikor imajo prijavljeno v isti skupini enako število točk. imajo prednost večje družine oz. skupine. (slani komisije za letovanje in družbeno prehrano so tudi sklenili, da je potrebno oh razporeditvi plačati akonta- cijo, ki pa naj ne hi presegala 200,00 dinarjev na osebo. V kolikor bodo pripravljeni in razporejeni, koriščenje počitniške koče odpovedali brez upravičenih razlogov (upravičeno le smrt in bolezen) akontacije ne bodo dobili povrnjene. Poleg tega so tudi sklenili, da je koriščenje počitniške koče na Veliki planini med zimskimi počitnicami možno le 4 dni in imajo prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke. Ker bodo šolske počitnice v Litiji od 11. do 25. 1. 1981, se lahko prijavite za naslednje termine: 1. od 11. L do 14. 1. 1981 2. od 14. 1. do 18. 1. 1981 3. od 18. 1. do 21. 1. 1981 4. od 21. 1. do 25. 2. 1981. Torej, če želite letovati na Veliki planini v času od 15. novembra do 15. maja 1981, ne zamudite in se v času od 15. oktobra do vključno 31. oktobra 1980 zglasite v kadrovsko splošnem sektorju pri tov. Vlasti Grom, kjer boste oddali prijavnico za letovanje- Podpisani ________________________________ delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč (kraj, ulica , hišna številka, pošta) se prijavljam za ___ dnevno letovanje v izmeni od do Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od do Za letovanje prijavljam še: Ime in priimek____________leto rojstva_________sorodstvo zaposlen pri otrok. Prednostno pravico do koriščenja počitniškega doma na Veliki planini bomo določili na podlagi točk, ki jih delavec pridobi: — za delovno invalidnost, udeležbo NOB, za opravljanje dela v nočnem času 10 točk. — samohranilci oz. samohranike 10 točk. — oba zakonca zaposlena v PL 10 točk. — za vzdrževanje vsakega nepreskrbljenega družinskega člana 5 točk. V primeru, ko v posamezni skupini pridobi več delavcev enako število točk. bomo upoštevali še delovno dobo v PL. pri čemer imajo razporeditve-no prednost delavci z daljšo delovno dobo v PI, B) Pri dodelitvi koriščenja počitniške koče za praznike (staro — novo leto, prvi maj, 29. november) se prijavljene! razvrstijo po določilih točke A) in pridejo v poštev: 1. tisti, ki še niso koristili koče za te praznike ali so jo koristili pred več kot 2 leti, 2. so jo koristili pred 2 leti, 3. so jo koristili preteklo leto, 4. so jo koristili v tekočem letu. Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta a) sem delovni invalid.........................da b) udeleženec NOV............................... QA c) samohranilka oz. samohranilec.................DA d) delam v nočnem delovnem času................. DA e) vzdžujem nepreskrbljene druž. člane.......... DA (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem_____nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a,b,c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE pri točki f napiši število družinskih članov.) V____________________ , dne Z navedeno izmeno se strinjam. Potrjujem prejem prijave dne NE NE NE NE NE Podpis nosilca prijave Podpis vodje enote Podpis