Stabilizacija
Že dalj časa — verjetno že kar predolgo — tečejo razprave o ukrepih, ki naj pripeljejo naše gospodarstvo v stabilnejše tokove. Kaj pomeni stabilizacija in kaj od nje pričakujemo? Ozrimo se nekoliko nazaj.
Pred 5 leti smo z vso vnemo razpravljali o reformi, jo pozdravili in sprejeli. Pozdravili in sprejeli smo jo predvsem zato, ker je bil z njo dan poudarek delavskemu upravljanju in delitvi dohodka po doseženem uspehu. Kaj se je dogajalo drugod, nas na tem mestu ne zanima, glede Peka samega pa lahko trdimo, da smo reformska načela ne samo sprejeli, temveč tudi resno izvajali skozi vseh 5 let.
Kje smo bili pred 5 leti in kje smo danes? Nekaj podatkov nam to pojasni precej nazorno.
Količinsko smo proizvodnjo povišali za 24 % in dosegli lani 1,900.000 parov, celotni dohodek pa kar za 129 %. Izvoz smo v 5 letih povečali za 61 % in dosegli lani 2.292.000 $. Povečali smo predvsem izvoz na zahod — za celih 219 % — ki bo v letu 1971 ne samo v parih, temveč tudi dolarsko višji kot vzhodni. Zelo smo izpopolnili asortiman proizvodnje in se z modo in kvaliteto približali visoko razviti zahodni proizvodnji.
Poprečni osebni dohodek smo v 5 letih skoraj podvojili in dosegli lani 1.180.00 din. Dvignili smo tudi sklade podjetja, tako da rabimo za tekoče poslovanje le še cca 20 % tujih sredstev, ostalih 80 % pa krijemo s svojimi skladi. Tudi modernizacije tehnološkega postopka in obnavljanje trgovskih prostorov nismo zanemarili, saj smo v
in mi
te namene izdajali v zadnjih letih redno več kot 10 milijonov.
Pred nami so ukrepi za stabilizacijo, ki jih pozdravljamo in sprejemamo tako kot smo pozdravili in sprejeli reformo. Pri tem se zavedamo, da bo prodaja na domačem trgu težja in da bo več pozornosti treba posvečati željam in potreba kupca, kot recimo zadnji dve leti, pozdravljamo predvsem težnjo k povečani liberalizaciji izvoza in uvoza, težnjo k postopni konvertibilnosti dinarja, težnjo k omejevanju splošnih družbenih izdatkov in tudi težnjo k pravičnemu usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. V tezah pogrešamo smernice, ki bi govorile o poenostavljanju administrativnega dela, npr. o poenostavljanju obračunavanja in plačevanja prometnega davka, o poenostavljanju
uvoznih in izvoznih predpisov, o poenostavljanju bančnega poslovanja, ipd. Veliko bomo namreč morali storiti, da se bo režijska stopnja znižala in približala stopnji, ki jo ima industrija v visoko razvitih državah.
Stabilizacijo pozdravljamo tudi zato, ker programiramo povečano vključevanje v mednarodni trg, katero si je brez stalnosti v predpisih, cenah, zunanje trgovinskem in deviznem poslovanju, davčnem sistemu, itd. težko trajno koristno izvajati. Naš izvoz zelo ovira inflacija in stalno prekomerno zviševanje materialnih in osebnih izdatkov. Težko je namreč izvažati, če se zvišajo proizvodni stroški v 5 letih za 40 %, nivo prodajnih cen v deželah kupcev, pa se v istem času poviša za največ 15 %.
Smo za stabilizacijo, želimo le, da bi v polni meri čimprej zaživela v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu in negospodarstvu.
Janko Rozman
Dragi bralci !
Letošnja prva številka našega »čevljarja« je nova, nova po obliki, vsebini in kvaliteti. Uredniški odbor se je odločil, da bo odslej glasilo tiskala tiskarna ČP Gorenjski tisk v Kranju. Tiskarna nas je »prevzela« in tako bomo izhajali točno vsakega 27. v mesecu. Vsi člani ured. odbora želimo, da pozorno in kritično spremljate novega »Čevljarja«, nam daste svoje predloge za nadaljnje oblikovanje našega glasila ter pošiljate sestavke in fotografije. Prav vsega bomo Veseli.
Po svoji vsebini bo »čevljar« še naprej informativni časopis, ki vam bo prinašal novice, razprave, razgovore in reportaže iz življenja, naše delovne skupnosti, delovnih mest v tovarni in prodajni mreži.
Naj vas v grobem obvestimo, da bo prva stran novega »čevljarja« stran z najpomembnejšimi gospodarskimi vestmi tovarne, druga bo stran naših samoupravnih organov in komisij, tretja, četrta, peta in šesta stran bo prinašala reportaže, razgovore iz prodajne mreže ter vse novice iz tovarne, sedma in osma stran pa bo namenjena vestem iz kadrovske službe, zanimivostim in športu.
Uredniški odbor »čevljarja«
Dopolnjeni pravilniki
S sprejetjem sprememb in dopolnitev statuta podjetja je bilo že določeno, da bo treba spreminjati in dopolniti oziroma vskladiti v določenem roku tudi vse splošne akte, nekatere pa še celo na novo sprejeti. Seveda so nekatere spremembe narekovale tudi različne spremembe in dopolnitve temeljnih zakonov, ki so pravzaprav osnova za oblikovanje naše notranje zakonodaje.
Po izvedbi predpisanega postopka je delavski svet na zasedanju dne 24. decembra preteklega leta sprejel predložene spremembe in dopolnitve številnih naših pravilnikov, ki so začele veljati s
1.	januarjem 1971. Ker jih zaradi obsežnosti v celoti ne moremo objaviti v našem glasilu, opozarjamo predvsem na njihovo vsebino. Seveda bodo prečiščena besedila vseh teh splošnih aktov razmnožena in dostavljena vsem članom delovne skupnosti za uporabo.
Pravilnik o organizaciji podjetja
V ta pravilnik, ki podrobneje določa organizacijo pod-- jetja, naloge in pristojnosti sektorjev, formiranje delovnih enot, delovna mesta in zahtevo o šolskih, strokovnih ter delovnih sposobnostih za vsa delovna mesta in je v veljavi že od 1. 1. 1967, je bilo treba vnesti določbo o enotnosti podjetja, doslej dve enoti s samostojnim obračunom, podrobne določbe o pristojnostih sektorjev in ERC ter spremembe odnosno prenos nekaterih služb iz enega v drug sektor. Tako sta bila prenešena v finančni sektor likvidatura iz nabavnega in obračun proizvodnje iz tehničnega sektorja. Laboratorij je bil vrnjen v razvojni oddelek (pred časom je bil dodeljen gumami), v proizvodni dejavnosti so bili oddelki na novo preimenovani v izdelovalnice zgornjih delov (šivalnice), izdelovalnice spodnjih delov (sekalnica) in montažni oddelki (goodyear, lepljene I, II, III ter flex) ter ustanovljena izdelovalnica zgornjih delov v Trbovljah in predelava plastičnih mas, v službi vzdrževanja pa ustanovljena nova delavnica — orodjarna.
Sestavni del tega pravilnika je tudi organizacijska shema delovnih mest. Sistematizacijo delovnih mest prav tako poznamo pri nas že od uveljavitve tega pravilnika, torej polna štiri leta, čeprav jo je zakon predpisal šele lani. Ker je sistematizacija izredno občutljivo področje, saj je osnova za potek pravilne politike zaposlovanja, štipendiranje, izpopolnjevanje, razporejeva-nja kadrov ipd., ji je bilo treba posvetiti posebno pozornost. Čeprav nujen predpis, sistematizacija ne sme postati nekaj togega, dokončnega. Treba jo bo stalno dopolnjevati in prilagajati ved-
no novi organizaciji dela, razvoju tehnologije ter doseženemu napredku.
Pravilnik o delitvi dohodka
Spremembe tega pravilnika se nanašajo le na določbe za prodajno mrežo, dopolnitve pa na določbe za vzdrževalne delavnice v podjetju. Spremenjena sta 21. in 23. člen. Prvi določa, da za delavce v prodajni mreži predstavlja osnovni delež osebnih dohodkov 100 % obračunske osnove in ne več le 50 % kot doslej, ostala sredstva pa se formirajo iz določenega odstotka od doseženega prometa vsake poslovalnice. Ta odstotek v bodoče ne bo več variral po mesecih, pač pa bo veljal za celo leto za vse poslovalnice v določeni kategoriji. S spremembami je bilo ukinjeno povišanje odstotka od prometa za 0,5 v tistih poslovalnicah, ki prodajajo le blago B kvalitete, ostane pa znižan odstotek 0,3 za poslovalnice, ki prodajajo blago še nižje kategorije oziroma slabše kvalitete.
Drugi pa določa dodatek dela osebnih dohodkov samo za izvršeno predispozicijo obutve poslovalnici, ki je blago prevzela, in ne več tudi za preobrat zalog, kot doslej.
In nadalje še dopolnitev o oblikovanju vrednosti točke za vzdrževalne delavnice: delavski svet je v dilemi glede boljše izbire za spremembo nagrajevanja delavcev v vzdrževalnih delavnicah sklenil za 5 poenov povišati doseženo točko v teh delavnicah in se izognil nasilnemu spreminjanju točke z analitsko oceno doseženih vrednosti delovnih mest v teh delavnicah, ker bi z njim porušili pravilno ugotovljeno razmerje z drugimi delovnimi mesti.
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
Večanje osebnih dohodkov v drugih domačih delovnih organizacijah, predvs°m pa rast življenjskih stroškov v preteklem letu in pa neupoštevanje »tretje delitve« za osebni dohodek so nakazovali temeljitejšo, predvsem pa občutno spremembo obračunskih osnov vseh delovnih mest v podjetju. Tudi sindikati so postavljali zahtevo za določitev spodnje meje osebnih dohodkov ob še rentabilnem poslovanju. Tako je delavski svet sprejel predlog o splošnem povečanju vseh osebnih dohodkov za 29,4 % ob upoštevanju vsaj 12 °/o preseganja norm, vsaj 8 % povprečno dosežene vrednosti točke in vsaj za 10 % povprečne »tretje delitve«.
Poleg tega pa je delavski svet potrdil še nekatere druge vsebinsko važne spremembe tekstualnega dela tega pravilnika. Določil je, da je lahko v bodoče najnižji zagotovljeni osebni dohodek v podjetju 600 din namesto dosedanjih 450 din. Kljub predlogu, da se poleg odstotka za določa-
nje višine stalnostnega dodatka spremenita tudi osnova in način odmerjanja, je delavski svet sklenil, da se ta dodatek še naprej določa in obračunava od prvega naslednjega leta po dopolnjenih desetih letih zaposlitve, vendarle namesto 0,7 % v višini 1 % povprečnega letnega osebnega dohodka tovarne iz preteklega leta.
Premiranje modelirjev naj bi baziralo na rentabilnosti modelov, višini izmečka v proizvodnji in uporabnosti obstoječih orodij. Razširil se je tudi na podplatne modelir-je oziroma izdelovalce orodij. Za izračun so izdelani novi normativi po posebnih tabelah kot sestavnem delu pravilnika.
Spremembe v določbah o nagrajevanju dela na domu precizneje določajo način postavitve obračunskih osnov za delovna mesta oziroma za de-
la v podjetju. Nova je tudi določba, da so s tako ugotovljenim obračunom kriti vsi osebni dohodki za delo na domu.
V posebnih določbah za prodajno mrežo ni bistvenih sprememb, osvojene so le spremembe posameznih postavk za nadomeščanje in stimuliranje drugih posebnih storitev v skladu z drugimi povečanji osebnih dohodkov ter obvezna zadolžitev in angažiranje poslovodij pri pre-ureditvenih delih v višini 90 % povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v zadnjih 12 mesecih.
Določbe 60. člena o nadomestilu osebnega dohodka delavcem zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, zdravljenja ali nege družinskega člana delavski svet ni spremenil, razen pri nezgodah na poti na delo in z dela, ki jih je oddvojil od ostalih nezgod pri delu ter nadomestilo izenačil z ostalimi bolovanji.
Delavski svet je soglasno spremenil višino nadomestila
osebnega dohodka delavcu za čas odstranitve z dela. V takem primeru v bodoče pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini polovice njegovega povprečnega osebnega dohodka za preteklo leto.
Glede sprememb vrednosti delovnih mest (razredov in analitske ocene) je delavski svet soglasno sprejel predlog odbora za zadeve združenega dela, ki je temeljito proučil strokovno mnenje pristojne komisije in sklenil predložiti delavskemu svetu zavrnitev večine pripomb in pritožb posameznikov in služb. Tako odbor kot delavski svet sta namreč soglašala, da je večini zahtev ugodeno že s splošnim povečanjem obračunskih osnov in da s kakimi posameznimi ali skupinskimi regulacijami ni potrebno rušiti z analitsko oceno delovnih mest ustvarjenega razmerja med njimi.
SLAVKO HVALICA
Delo montažnega oddelka
Danes vam predstavljamo oddelek montaže 520, ki se ga nekateri bolje spominjajo pod imenom goodyear. Obiskali smo popoldansko izmeno in mojstra tovariša Antona Raztresena.
»Čevljar«: Kako kaj delate pri vas?
Še kar gre, nekaj težav imamo le s posameznimi materiali in dokumentacijo.
»Čevljar«; Kako ste pa zadovoljni s kakovostjo zgornjih delov iz Trbovelj?
Lahko rečem, da smo z dobavo in kakovostjo zgornjih delov iz našega novega obrata kar zadovoljni. Želimo si samo še, da bi nova šivalnica v Trbovljah zadovoljevala vse naše vsakodnevne
potrebe. Sedaj nam zgornje dele izdelujejo kooperanti in šivalnica 511. Dnevno v obeh izmenah naredimo po 1300 čevljev.
»čevljar«: Kaj pa »defekti«?
Nekaj defektov nastane, kadar začenjamo izdelovati nov čevelj, če pa pogledamo odstotek naših napak, so v dovoljenih mejah. Seveda opozarjamo vse, ki delajo v oddelku, naj skrbno pazijo, posebno pri montaži čevljev. Vsak dan pregledujemo poročilo kje in zakaj nastajajo defekti. Tako vsi vemo, kje moramo najbolj paziti, da je odstotek napak čim manjši.
»Čevljar«: Kako se razumete med seboj, imate kaj težav?
Problemov v naši enoti ni. Oddelek je sestavljen iz nekdanjih delavcev »Čevljarske delavnice« in prejšnjega oddelka California. Dnevni plan zadovoljivo dosegamo, prav tako kot dopoldanska izmena.
Se delavci zanimajo za izpopolnjevalno izobraževanje?
Pri nas niti ne, mislim pa, da bi v poklicni čevljarski šoli morali več pozornosti posvečati montaži in seznanjati bi morali učence s celotnim procesom proizvodnje.
Kaj pogreša vaša enota?
Mislim, da je še vedno premalo povezave s tehničnim sektorjem, želeli pa bi tudi, da bi dobivali bolje pripravljen material, iz katerega prav pri nas naredimo končni izdelek — pekov čevelj!
M. K.
J S "tfV
Ì8H88 ■'tov. <
Nova vratarnica bo kmalu dograjena
Foto M. Kunšič
Tržiški poslovalnici
Foto M. Kunšič
Poslovalnice v Tržiču
V	prvi letošnji številki vam bomo predstavili kar tri poslovalnice hkrati in to: dve poslovalnici v Tržiču in prodajalno B defekta v tovarni.
Najprej sem obiskal poslovalnici v centru Tržiča. V eni prodajalni prodajajo regularno v idrrugi pa defektno obutev.
V	Tržiški prodajalni z defektno obutvijo, ki je bila odprta pred osmimi leti, prodajata tovarišica Zaplotniko-va, ki je zaposlena že 16. leto pri našem podjetju, doma iz Tržiča, in tovarišica Lončarjeva, ki je zaposlena pri našem podjetju že 10. leto. Obe prijazni prodajalki sta povedali, da je kupcev vedno dovolj. Prodajalna sama je
dovolj prostorna. Moti jih samo mrzli pod, pred tremi leti so obljubili toplega, vendar vse kaže, da bo nanj treba počakati še nekaj časa.
Prehodni prostor je obokan innamenjen skladiščenju kuriva, umivalnici in garderobi, ki pa ni najboljša, zraven je še skladišče, ki je v letnem času vlažno in ni najbolj primemo za skladiščenje defektne obutve, ki jo dobivajo iz tovarne tedensko.
Prodajalna je odprta od 8.00 do 12.00 dopoldne, popoldne pa od 14.00 do 17.00 ure. S kupci sta obe prodajalki zadovoljni.
Skozi vežo hiše, kjer sta obe prodajalni, sem prišel v
pisarno in skladišče druge trgovine. Vršilec dolžnosti poslovodje je Marica Godnov, ki mi je povedala, da so medsebojni odnosi prodajalk dobri, probleme imajo samo s skladiščem, treba bo poiskati novo skladišče, ker bo dosedanjega lastnica hiše preuredila v stanovanje. Dmga prodajalka — Marija Šavs, prav tako Tržičanka — je zaposlena od julija lani, z delom je zadovoljna.
Tretja prodajalna, ki je administrativno povezana s poslovalnicama v Tržiču, je v tovarni. Vodi jo Salko Pu-škarevič. Odprta je od 8.30 do 11.30 in od 13.00 do 14.00 ure. Prostor v kleti finančnega sektorja je vsekakor premajhen in neurejen za prodajo. Kupcev je vedno dovolj, nekateri čakajo v vrsti, da dobijo defektno blago.
Delovni pogoji v primerjavi s poslovalnicama v Tržiču so dosti slabši. Prostor je nizek in, vročina je v prodajalni zaradi napeljave centralne kurjave velika. To je glavni problem, mi je potožil prodajalec, ki ima v prodajalni vedno veliko kupcev. Skratka, povpraševanje po defektni obutvi je zelo veliko. Posamezni kupci, med katerimi prevladujejo ženske, kupujejo tudi po več parov obutve, kar mnogim ni preveč všeč. Vsaka hoče kupiti čimveč, tako da ima prodajalec vsak dan mnogo dela, da vsem, ki se jim posreči, da se skozi gnečo prerinejo do prodajnega pulta, ustreže.
Administracijo imajo skupno, osebni dohodek pa je odvisen od prodaje. Letošnji plan za vse tri poslovalnice je 230 milijonov, in ga bodo, tako so mi povedali, ob ugodnih vremenskih pogojih tudi dosegli.
MK
Triindvajset let naš zvesti poslovodja
Triindvajset let je neprekinjeno vodil našo poslovalnico v Hrastniku. Da, to je bil poslovodja FRANC BENETEK. Vedno vedro in dobro razpoložen, v času distribucije, planske trgovine in kasneje v času prave trgovine, je rad priskočil na pomoč bodisi stranki z nasvetom za izbor in nakup, bodisi svojim pomočnikom s strokovnim nasvetom za postrežbo in prodajo. To potrjujejo dolga leta službovanja pri nas, pa tudi pisma in besede kupcev. To pa dokazuje tudi priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival med svojimi kolegi — poslovodji, ki so mu to izrazil med poslovilnim nagovorom na zadnji bazenski konferenci v Preddvoru:
»Dovolite pozdrav za vse zbrane goste, ki so se zbrali sredi gorenjske hoste, da bi se poslovili od našega Franca, ki v penzijo zdaj tanca.
Dragi Franc — 23 let pri »Peko« si bil,
upamo, da tudi temu primemo pokojnino boš dobil.
Casa zdaj imel boš na pretek,
da lahko zavil boš v kakšno vinsko klet.
Tako življenje se obrača, da vsak enkrat penzijo dočaka.
Kozarec zdaj na zdravlje tvoje bomo spili in obljubljamo, da nikdar te ne bomo pozabili.«
To in še zdravja za srečno dolgo uživanje zasluženega pokoja, mu želimo tudi mi!	_ „
Več nezadovoljnih kupcev kot lani
Čeprav smo z rezultati, doseženimi v prodaji v preteklem letu, lahko zelo zadovoljni, moramo vendarle ugotoviti tudi nekatere senčne plati poslovanja v preteklem letu.
Po naši oceni je najbolj problematičen predvsem porast reklamacij naših kupcev. Ta čas še ne razpolagamo z natančnimi podatki o obsegu in vrstah reklamacij, vemo pa, da je porast števila zaskrbljujoč in zahteva od nas vso skrb in akcijo za takojšnje poboljšanje kvalitete.
Glavni vzroki za porast števila reklamacij so po našem mnenju naslednji:
a)	Kvaliteta uporabljenega materiala ne ustreza zahtevam naših potrošnikov. Krizo v usnjarski industriji občuti naše podjetje v sorazmerno velikem deležu slabega materiala, ki smo ga prisiljeni predelovati, čeprav že ob nakupu vemo, da ni kvaliteten. Od pošiljke do pošiljke opažamo velika nihanja v kvaliteti, vendar se slabemu materialu kljub prevzemu pri dobaviteljih ne moremo izogniti. Kože so prazne, slabo dodelane, zato se lušči barva, trgajo se sestavi, zlasti na mestih, kjer so občutljivejša. Verjetno pa imamo tudi v proizvodnji še možnosti, da po znanih načelih dosledno in koristno predelujemo tudi slabši material.
b)	Nekatere napake, ki so žal prepogoste, kažejo, da smo v proizvodnji postali površni in nekritični. Vse preveč podplatov se odlepi, preveč je zakosmatenih čevljev po naši krivdi, prepogosto so okraski slabo pritrjeni, trgajo nogavice, ranijo noge, še preveč je »pozabljenih« žebljev.
c)	Slaba kvaliteta materiala postaja še težji problem zato, ker naši potrošniki nenamensko kupujejo in nosijo obutev. Izrazito modno obutev, ki zahteva tanjše in manj odporne vrste usnja, kupuje za vsakodnevno nošnjo v najbolj neugodnih pogojih. Ne le, da je zato preveč pritožb zaradi premoč-Ijivosti usnja, tudi preveč usnja razpoka in se raztrga. To nas navaja k omejevanju pri izboru vrst usnja za kolekcijo, s posebnimi opozorili pa se bomo morali zavarovati pred kupci, ki niso uporabljali namensko kupljenih proizvodov.
Problem reklamacij je za ugled podjetja in finančne rezultate zelo pomemben. Zato smo lahko na sestanku odgovornih delavcev slišali, da so potrebni najresnejši ukrepi, ki bodo stanje bistveno spremenili. O teh ukrepih vas bomo še obveščali.
Janez Bedina
Detajl novega prospekta
Mladinska konferenca
26. decembra lani je bila v Mladinskem domu na Ravnah redna letna konferenca našega aktiva. Člani starega komiteja so storili vse, da bi se konference udeležilo čimveč mladih. Kljub natiskanim vabilom in drugemu obveščanju niso uspeli, udeležba na konferenci je bila zelo slaba, lahko bi dejali, da se je konference udeležilo več gostov kot mladih iz naše delovne skupnosti.
Po izvolitvi organov konference je podal poročilo o dosedanjem delu predsednik Jože Klofutar. V svojem poročilu se ni oslanjal toliko na dosedanje delo in neuspehe v zvezi z njimi. Večji del svojega izčrpnega poročila je posvetil razpravljanju o vlogi mladinske organizacije v našem podjetju, delu, ki naj bi
Zlata tunika za kolekcijo
Na letošnjem sejmu »Moda 71«, ki je bil od petnajstega do 25. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, smo za razstavljeno kolekcijo obutve »pomlad — poletje 71« prejeli najvišje priznanje letošnjega sejma »Zlato tuniko«.
Naša razstava na površini 48 m2 v razstavnem paviljonu »Jurček« je bila sestavljena iz štirih maket, ki predstavljajo zemeljske poloble z označbo svetovnih centrov mode. Med svetovno znane centre mode: Rim, Pariz, London, smo uvrstili tudi Tržič in z njim našo tovarno. Vsa kolekcija je bila aranžirana na teh poloblah.
Z naj višjim priznanjem letošnjega sejma »Moda 71«, priznanjem »Zlate tunike« revije »Elle — Ona« smo lahko nadvse ponosni.
M. K.
se odražalo predvsem na usposabljanju mladih za delo v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih. Mladina naj bi bolj zasledovala vsa dogajanja, tako proizvodnjo, notranjo zakonodajo, delitev dohodka, kadrovsko politiko in podobno. Na ta način bi mladi in z njimi mladinska organizacija bolj zaživeli in opravičili svoj obstoj. Delovali bi tudi na področjih, za katere smo dosedaj menili, da so edina in najbolj primerna za delo mladinske organizacije.
Zastavljenih ciljev ne bomo mogli doseči, če bo delo odvisno od posameznikov, ki bodo v obilici dela počasi izgubili voljo.
Povezanost MO z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, samoupravnimi organi je potrebna tudi za njihovo moralno in materialno pomoč. Menimo, da bomo pomoč dobili samo tako, če bomo zainteresirani za sistematsko delo v MO. Postali bomo zanimivi za vse, če bomo dovolj načrtno in s skupnim nastopanjem in z enotnimi stališči do problemov poskušali doseči cilje, ki si jih bomo zastavili.
Po poročilu blagajnika je bla razprava na poročila. Zaradi slabe udeležbe mladih ni bila tako zanimiva, kot smo pričakovali. V razpravi so se dotaknili perečih problemov, s katerimi se srečuje posamezen mladinec kot sama organizacija. Na vprašanja mladih sta odgovarjala glavni direktor tovariš Jože Dolenc in direktor splošnega sektorja tovariš Slavko Hvalica.
Upamo, da bosta oba, predvsem pa glavni direktor, izpolnila obljube, ki sta jih izrekla na konferenci.
V nadaljevanju je predsednik spregovoril obširno o akciji 75, o kateri vas bomo seznanili v naslednji številki
»Čevljarja«. Glavn namen te akcije je ponovno organizirati mladino, poživiti delo mladinske organizacije, ki naj bo usmerjena predvsem na področja usposabljanja mladih, kadrovske politike, stanovanjske problematike in na delo mladih v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih.
Naš aktiv je bil vključen v to akcijo kot eden najboljših v Sloveniji. To priznanje nas obvezuje, da sodelujemo v akciji ter njen program dosledno izvajamo.
Ob koncu konference je bil sprejet akcijski program.
Naši predpisi
Določila pravilnika o delovnih razmerjih urejajo tudi posledice, ki nastajajo, če delavec izostane z dela tri dni, s čimer na nedvoumen način pokaže, da zapušča delo in razdira delovno razmerje.
Samovoljno prenehanje dela ugotovi komisija za kadrovska in socialna vprašanja in s sklepom odloča, da delavcu preneha delo s prvim dnem, ko je ugotovila, da je samovoljno razdrl delovno razmerje in da je dolžan povrniti materialno škodo, ki
Izvoljen je bil nov komite, ki ga setavlja 18 mladincev in mladink našega podjetja.
Nov komite upa, da bo kos vsem nalogam, ki ga čakajo v naslednji mandatni dobi. Poskušal bo mladinsko organizacijo z načrtnim delom izenačiti z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v podjetju, med katerimi je doslej mladinska organizacija bila bolj pasivna.
Aktiv se zahvaljuje predvsem glavnemu direktorju in direktorju splošnega sektorja ter predstavniku sekretariata ZK za udeležbo, prav tako vsem mladincem, ki so se konference udeležili.
AKTIV TK ZMS PEKO
jo je povzročil s tem, ko je samovoljno zapustil delo.
Zoper odločbo o samovoljnem prenehanju dela ima delavec pravico vložiti ugovor na odbor za zadeve združenega dela v 15 dneh po sprejemu odločbe.
Ugovor zoper odločbo o samovoljnem prenehanju dela ne odloži 'njene ivršitve. Če odbor za zadeve združenega dela ugotovi, da je bil izostanek delavca opravičen, je sklep komisije za kadrovska in socialna vprašanja neveljaven.
I Sodelavka
E V šivalnici 514 sem za-E prosil kontrolorko zgornjih = delov Tinco Vimik za kra-E tek razgovor.
E Prosim, predstavite se E bralcem »čevljarja«.
E Doma sem iz Slapa pri E Tržiču. Z možem, ki je = gozdar, in hčerko, ki obi-E skuje prvi letnik srednje {§ laborantske šole v Ljub-E ljani, stanujemo v bloku. E Koliko časa ste zaposle-E ni v tovarni?
E Od leta 1949. Začela sem E kot prešivalka, vse do leji ta 1967. Sedaj sem kontro-5 lorka zgornjih delov.
= Nam lahko poveste kaj Ü več o svojem delu?
= Delo ni ravno tako prell prosto. Odgovorna sem za E vse zgornje dele v oddelil ku. Pogosto pride do ne-E sporazumov z ostalimi E službami. To pa zato, ker S sama lahko odgovarjam E le za kakovost izdelave, za E material — usnje pa nika-Ü kor ne morem. Kontrola E je odvisna tudi od artikla. E Dnevno gre skozi moje roli ke okrog 600, pa tudi več E parov zgornjih delov. V 5 dopoldanski izmeni sta zali posleni še dve kontrolor-S ki, dela nam nikdar ne E zmanjka.
= Kako ste zadovoljni z E delovnim časom?
E En teden delam dopol-E dne, naslednji popoldne. E Sedaj delam po osem ur, S tako kot vse delavke v E šivalnicah. Težko čakam E na proste sobote, ki so jg obljubljene že od aprila E naprej.
E Povejte nam, prosim, = kako preživite prosti čas?
E Ko pa ga skoraj nimam! E Doma moram skuhati koli silo, pospraviti stanovanje. E Sedaj pozimi se s hčerko E sankava, poleti pa gremo E vsi trije z možem na do-= pust.
E Ste zadovoljni z delom, = ki ga opravljate?
E Z delom kontrolorke v = šivalnici 514 sem kar za-E dovolj na, čeprav je včasih S tudi precej težko, da ne E rečem, nehvaležno.
E Sodelavki Tinci Virnik 3 želimo na delovnem mell stu in v družinskem okoli lju veliko zadovoljstva in E uspehov.
S	Mirko Kunšič
»•*
V preteklem letu so člani gasilskega društva imeli 24 vaj. Opravili so 328 ur strokovnega dela. Udeležili so se štirih tekmovanj, v občinskem in republiškem merilu, ter dosegli odlična prva in druga mesta. Sodelovali so na proslavah v občinskem in republiškem obsegu, udeležili so se tudi prijateljskega srečanja v Borovljah imeli poučno ekskurzijo. Organizirali so predavanja o požarno varnostni preventivi za mojstre in preddelavce v podjetju in preprečili dva začetna požara.
Edo Petek
Samo za šefe
List Sodobna pisarna je objavil deset vprašanj, ki naj si jih zastavi vsak šef. Vprašanja povzemamo in priporočamo našim šefom na vseh ravneh, naj si jih temeljito preberejo in nanje strogo samokritično odgovorijo.
L Ali dajete svojim sodelavcem pravilna navodila? Se z njimi izčrpno pogovorite o vseh pomembnejših nalogah? Ali skrbite za enoten neprekinjen delovni potek, brez zastojev in nepotrebnih kopičenj dela?
2.	Ali so delovna in odgovorna področja med posameznimi strokovnimi delavci jasna in natančno omejena, tako da ne motijo sodelovanja in dela celotnega kolektiva?
3.	Ali odločno posegate v kompetenčno področje posameznih sodelavcev in ah morda omejujete kakšne pravice brez določenih vzrokov?
4.	Ali se izogibate pretesnih ali preveč uradnih stikov z osebjem v vašem obratu? Varujete svojo avtoriteto s stalno istim vljudnostnim nastopom?
5.	Ali preprečujete morebitne intrige in se jim energično postavljate po robu? Ali greste ob vseh napetostih v kolektivu dosledno do konca?
6.	Ali poskušate vztrajno in potrpežljivo najti vse človeške in obratne vire napak v svojem delovnem krogu? Ali kritizirate v tem okviru svoje sodelavce vedno dovolj smotrno in upravičeno?
7.	Ali zahtevate od svojih sodelavcev privrženost šefu, strankam in drugim predstojnikom, za katero menite, da je najboljša?
8.	Ali lahko opustite resen in uraden izraz, ko poslušate mnenje svojih sodelavcev? Ste tako naravni in neprisiljeni, da se z vami vsak prav rad pogovori o strokovnih problemih? Ali ste do domiselnih nasvetov in izboljšav predlogov kritični ali odprti in sprejemljivi?
9.	Ali pospešujete iniciativo svojih sodelavcev in jim dajete možnost, da pokažejo, kaj so in kaj znajo? Ali skrbite za nadaljnje izobraževanje vsakega posameznika? Ali najboljšim omogočate napredovanje?
10.	Ali premislite vsako obljubo in planirate vsak termin tako dobro, da vam je vedno lahko držati besedo?
Če ste na vsa našteta vprašanja strogo in samokritično lahko odgovorili s prepričljivim DA, potem ste lahko prepričani, da bo vaša prihodnost brez kriz in pretresljajev. V tem primeru ste dober šef.
Samovoljna zapustitev dela
Civilna zaščita
Na osnovi zakona o narodni obrambi je skupščina občine Tržič na 11. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. 4. 1970 sprejela odlok o organizaciji in delu civilne zaščite v delovnih in drugih organizacijah v občini Tržič. Glede na omenjeni odlok tér zaradi velikosti podjetja so tudi v naši delovni organizaciji ustanovljene enote civilne zaščite. Seznanimo se z njihovimi nalogami:
Enota za zveze, obveščanje in alarmiranje ima v svojem sestavu kurirje, telefoniste in druge. Njena naloga je, da se člani enote naučijo uporabljati sodobne pripomočke zvez, da kurirji vedo, kje stanujejo posamezni člani delovne skupnosti, da bi jih lahko v času ogroženosti našli, člani te enote imajo nalogo, da vse zaposlene poučijo o alarmnih znakih s sireno, ki veljajo na vsem ozemlju Jugoslavije. Ti so:
£ Ob neposredni nevarnosti zračnega napada
enominutni zavijajoči zvočni znak:
£ Ob naravni nesreči — ob poplavi, potresu, obsežnem požaru, nesreči v rudnikih ali drugi nesreči:
3 X 20-sekundni enakomerni zvočni znak z vmesnimi 20 sekundnimi presledki.
0 Ob požaru manjšega obsega:
3-minutni enakomerni zvočni znak
0 Za prenehanje nevarnosti:
1-minutni enakomerni zvočni znak
0 Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12.00 uri:
1-minutni enakomerni zvočni znak.
Tehniško reševalna enota ima nalogo, da pripravi vse prostore v podjetju, ki so primerni za zaklonišča, orga-
nizira in sodeluje pri kopanju zasilnih zaklonišč, tako da bi se člani delovne skupnosti lahko ob zračnem napadu primemo zavarovali pred poškodbami napada iz zraka.
Člani te enote rešujejo ljudi in materialne dobrine izpod morebitnih ruševin. Ob elementarnih nezgodah (potres, požar) obvezno sodelujejo pri reševanju in preprečevanju škode. V tej enoti morajo biti predvsem ljudje iz vzdrževalnih služb s primernimi poklici.
Gasilska enota ima po svojem značaju nalogo gasiti in omejevati požare, reševati ljudi in materialne dobrine, ki jih ogroža požar. Enota sodeluje tudi pri dekontaminaciji ljudi in materiala. Pri elementarnih nezgodah tesno sodeluje s tehnično reševalno ekipo. Člani ekipe pri delu lahko s pridom uporabljajo znanje iz gasilstva.
Sanitetna enota ima nalogo, da pripravi zasilno ambulanto, nudi prvo pomoč poškodovanim ter jih odvaža v najbližje zdravstvene postaje. Člani enote morajo biti poučeni o svojem delu, zato morajo opraviti ustrezni tečaj prve pomoči. To znanje je nujno pri reševanju, kajti zaradi nestrokovnega dela ekipe ali posameznika lahko ponesrečenec izgubi življenje.
Enota radiološke, biološke in kemične zaščite je izvidnica in obveščevalka o radioloških, bioloških in kemičnih nevarnostih, opravlja dekontaminacijo ljudi, objektov, tehničnih pripomočkov in zemljišč. Opravlja tudi dozi-metrijsko kontrolo. To delo opravlja v sodelovanju z gasilsko enoto. Enoto sestavljajo ljudje z ustreznim kemično tehničnim znanjem, ki znajo uporabljati razna kemična sredstva z odgovarjajočimi instrumenti.
EDO PETEK
Leksikon
samoupravljanja
Člani samoupravnih organov, pa tudi ostali člani delovne skupnosti kot samoupravljala, se često srečujejo pri svojem delu z nepoznanimi pojmi in izrazi, pri tem pa ostanejo v dvomu glede njihovega pravega pomena.
Z željo, da jim pomagamo, bomo v tej rubriki objavili v vsaki naši številki nekaj takih pojmov z obrazložitvijo.
INFLACIJA
Izhaja z latinske besede (in-flatio) nadimetek. Navadno pomeni povečanje količine denarja v obtoku, kar ima za posledico porast cen. Povečanje količne denarja v obtoku ni vedno znak inflacije, tako kot vsako povečanje cen ni vedno posledica inflacije. Če pride do povečanja denarja v
obtoku zaradi povečanja proizvodnje, vrednosti blaga in uslug, ne moremo govoriti o inflaciji. Porast cen je lahko tudi posledica drugih faktorjev: povečanje davčnih obremenitev, povečanje stroškov proizvodnje, hitrega povečanja povpraševanja itd. Kot inflacija se lahko smatra nesorazmerno povečanje denarja v obtoku, z ozirom na blagovni sklad, in hitro povečanje cen kot spremljajoči pojav. Inflacija je lahko zmerna (posledica reaktiviranja gospodarstva), zmanjšana ali kontrolirana (če jo spremlja restrikcija kreditov, fisklani ukrepi, racionalizacija), odprta in končno hiperinlacija, ko se denar tiska v velikih količinah, v gospodarstvu pa vlada kaos.
Novoletni sprejem upokojencev
»Srečni smo, veseli, da smo se zbrali v tako velikem številu. Vam, ki ste organizirali sprejem, prav lepa hvala, naša vez z vami bo še trdnejša...«, je povedal predstavnik upokojencev tov. Kralj.
Dvorano so naši aranžerji okrasili za novoletni sprejem upokojencev. Kmalu po deseti uri dopoldne so 26. decembra lani začeli prihajati povabljeni. Prav veselili so se, saj je novoletni sprejem priložnost, da se pogovorijo, obudijo spomine na delo v tovarni, kateri so prav vsi prispevali svoj delček mozaika, da je taka kot danes.
Po aperitivu so predstavniki samoupravnih organov tovarne pozdravili vse zbrane. V imenu celotnega kolektiva je glavni direktor Jože Dolenc orisal povabljencem poslovne uspehe, ki smo jih dosegli v letu 1970, in naloge, ki nas čakajo letos.
V imenu upokojencev se je celotnemu kolektivu tovarne za pozornost, ki jo izkazuje že vrsto let nazaj, zahvalil predstavnik in med drugim dejal:
»Srečni smo, veseli, da smo se zbrali v tako velikem številu. Vam, ki ste organizirali sprejem, prav lepa hvala, naša vez z vami bo še trdnejša ...«
Povabljenih je bilo 294 upokojencev, vsak je dobil novoletno nagrado 100 dinarjev in koledar tovarne z umetniškimi slikami.
Med množico srečnih) nasmejanih obrazov, so na naša vprašanja:	»Kako so vam
všeč novoletna srečanja upokojencev, koliko časa ste v pokoju, kaj pogrešate?« odgovorili:
TONE MEGLIČ: »Drugo leto sem v pokoju, v tovarno sem prišel leta 1929 in sem delal polnih 38 let. Vsakoletni, lahko bi rekel že tradicionalni sprejem za nas, stare korenine, je zelo dobro organiziran, vesel sem in z menoj
vsi drugi, da se nas kolektiv spomni«.
MARIJA ŠKRJANC:	»Ve-
ste«, mi je dejala starejša ženička s še vedno iskrivimi očmi, »doma sem iz Seničnega, stara sem že 81 let. V sekalnici sem delala 22 let. Ne spominjam se, koliko časa sem že v pokoju«. Vsa radostna mi je povedala, da ji je bil ta sprejem še posebno všeč.
FRANC JANC: »Dvajset let sem že upokojen,« mi je dejal nekdanji mojster snažilni-ce — končne izdelave, doma iz Križev. »Vsakoletni sprejem je za upokojence nepozabno doživetje.«
HELENA POLJANC: »Doma sem iz Sebenj, upokojena peto leto, prej sem delala v oddelku lepljene tri. V tovarni sem delala petintrideset let.
Novoletni sprejemi so vedno lepši, današnji še posebej.«
Prav na vseh obrazih zbranih upokojencev smo lahko prebrali skupno željo: »Hvaležni smo vam, ki ste organizirali sprejem za vse nas, se nas spomnili in nam zaželeli srečno novo leto, tudi mi vsi vam želimo veliko delovnih uspehov v novem letu.«
M. K.
JjlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIJIl
I	Dopisujte	I
v svoj časopis
!	» Čevljaru	|
jÜllllllllllllllllllllllllMlINIIIIIIIIIIIIllllllllllMi
Komunisti
Na zadnjem zboru komunistov tovarne so zbrani obravnavali nekatere probleme. Zbora se je udeležilo 29 komunistov, ki so v razpravi kritično ocenili posamezne probleme, ki se pojavljajo v našem kolektivu.
Posamezniki, ki so sodelovali v razpravi, so se dotaknili problemov kadrovske politike in strukture naše tovarne, osebnih dohodkov, nagrajevanja, vključevanja mladih v zvezo komunistov.
V razpravi je sodeloval tudi ing. Perko — sekretar občinskega komiteja ZKS, ki je prisotne seznanil s sklepi občinske konference zveze komunistov. Razprava se je nadaljevala in pokazala, da bomo morali počasi gledati na spremembo analitične ocene, ker so sedanji kriteriji preozki. Vsi predlogi in ugotovitve celotnega kolektiva bodo dobrodošle za izoblikovanje kriterija analitične komisije. Sprememba zahteva veliko priprav in dela pred prehodom na novo analitsko oceno.
Prisotni komunisti tovarne so tako na zboru kritično ocenili probleme, poskušali najti zanje rešitve, za katere upajo, da jih bodo tudi dosegli, če bo sodelovanje dovolj močno.	M. K.
Prišli - odšli
V času od 16. decembra 1970
do 14. januarja letos so se v
prodajni mreži zaposlili:
1.	Dunja Antič Split
2.	Marta Varih Maribor I
3.	Boris Depolj Ljubljana III
Odpovedali delovno razmerje:
1.	Dragdljub Đorđevič Kragujevac
2.	Franc Benetes Hrastnik
3.	Marija Čaks Maribor II
4.	Vera Erđdlija Zagreb I
5.	Marijan Čeliig Zagreb I
6.	Marija Gomivmfc Maribor I
Prišli v podjetje:
1.	Gabrijela Bukovec izdelava zg. delov 515
2.	Cvetka Drnovšek izdelava zg. delov 515
3.	Draga Oplotnik izdelava zg. delov 515
4.	Darinka Pavelšek izdelava zg. delov 515
5.	Marjana Kobal izdelava zg. detlov 515
6.	Zlata Babovič izdelava zg. delov 515
7.	Frančiška Petek izdelava zg. delov 515
8.	Magda Špoljar izdelava zg. dellov 515
9.	Milena Kuhar izdelava zg. delov 515
10.	Marija Kerhlanko izdelava zg. delov 515
11.	Vida Jamnik izdelava zg. delov 515
12.	Milan Pretnar lepljena izdelava I
13.	Ema Marinko izdelava zg. delov 515
14.	Aleksandra Grum izdelava zg. delov 515
15.	Tatjana Horvat izdelava zg. delov 515
16.	Danica Kalšek izdelava zg. delov 515
17.	Vladimira Avsec izdelava zg. delov 515
18.	Hermina Baloh izdelava zg. delov 515
19.	Jožica Funkelj izdelava zg. delov 515
20.	Marija Križnar izelava zg. delov 513
21.	Marta Ušeničnik izdelava zg. delov 514
22.	Silva Som izdelava zg. delov 514
23.	Marjan Seifert električna delavnica
24.	Milena Šuštar menza
25.	Gizala Vrbančič tehnični sektor
26.	Franc Pogačar tehnični sektor
27.	Stevan Tejič gumama
28.	Vladimir Gojšič gumama
29.	Ivo Vlahovič gumama
30.	Janez Grm 'Splošni, sektor
31.	Majda Resnik izdelava zg. delov 515
32.	Marjanca Jančič izdelava zg. delov 515
33.	Jovanka Macura izdelava zg. delov 515
34.	Frančiška Guna izdelava zg. delov 515
35.	Blaigoje Milakovič splošni sektor
36.	Anton Vogrin splošni sektor
37.	Mirko King «ekalnica
38.	Helena Bastie izdelava zg. delov 515
39.	Marija Lebič izdelava zg. delov 515
40.	Jagoda Dujakovič izdelava zg. delov 515
4L Marija Kamnikar -izdelava zg. delov 515
42.	Zagorica Španiovič izdelava zg. delov 515
43.	Marija Grebenc izdelava zg. delov 515
Sneg je zavrl gradnjo novega skladišča tik pred zaključkom prve betonske plošče
Foto M. Kunšič
44.	Jožefa Vlček izdelava zg. delov 515
45.	Albina Triimšek izdelava zg. delov 515
46.	Breda Leskovšek izdelava zg. delov 515
47.	Marija Duh izdelava zg. delov 515
48.	Amalija Las izdelava zg. delov 515
49.	Ana Centrih izdelava zg. delov 515
50.	Amalij a-Ljubica Kmet izdelava zg. delov 515
51.	Stanislava Kuder izdelava zg. delov 515
52.	Milka Jordan izdelava zg. delov 515
53.	Ignac Dovžan gumama
54.	Stanislava Dovžan plastika
55.	Laukegar Marica plastika
56.	Jože Jurjevčič prodajni sektor
Izstopitev delavcev v času od 17. 12. do 13. 1. 1971:
1.	Franc Perko upokojitev
2.	Tatjana Žonta sporazumna, prekinitev dela
3.	Josip Skalar upokojitev
4.	Stane Rant
samovoljna zapustitev dela
5.	Blagaje Milakovič sporazumna prekinitev dela
6. Janez Markelj v zapor
Poroke v mesecu decembru
Japelj Vlado Rožič Jože Branda Ivan
Giuzej Lidija por. PRAŠNIKAR
Meglič Ana por. MEGLIČ Meglič Vinko
Smodiš Metka por. GABRIČ
Runarji pri nas
Boleča vest, da bo v Tržiču prenehala obratovati skoraj štiristo let stara usnjama »Runo« in še bolj boleča polemika o zaposlitvi »brodolomcev« je pravzaprav že za nami. Ni moj namen ocenjevati ali celo ugotavljati vzroke tega, prav pa je tudi javno povedati, kako je »PEKO« sodeloval pri reševanju zaposlitve občanov, ki so se znašli pravzaprav na »cesti«. Posamezniki, poklicani ali pa ne, so na zasedanju občinske skupščine visoko dvignili kazalec in seveda tudi isvoj glas z očitkom, da delavni kolektiv »Peko« ni pripravljen »prevzeti« delavcev iz »Runa«, oziroma čaka in misli le na »smetano« in podobno.
Kaj pa je res?
Podjetje »Päko« in njegova delovna skupnost sta že mnogo prej, pradno se je začela ladja potapljati, bila pripravljena pomagati oziroma konkretno rešiti podjetje »Runo« iz zagate, vendar, žal ni bilo razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje druge strani. In kasneje, drugič ponovno ponudena roka za sodelovanje, toda ponovno izigrano odklonjena. In tudi sedaj ob koncu je bil »Peko« na .mestu pripravljen 'sprejeti »pod streho« več kot mu je kazala trenutna potreba. Res pa je, da na vrat na nos vse tisto, kar bi ostalo na situ ostalim. Pri ravnopravnem dogovarjanju delavca in delovne Skupnosti, oziroma pri prosti izbiri Ikot je to v navadi pri urejenih in organiziranih podjetjih, pa bi lahko tudi pristojna komisija v »Peku« odobrila sklenitev delovnih razmerij z delavci iz »Runa«, ki jih je nstaik nameravala sprejeti.
Komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni je sprejela v delovno razmerje 32 delavcev, od tega 15 žensk in za nadaljevanje učenja prevzela dva vajenca (kovinske in elektro stroke). Če upoštevamo dejstvo, da je poprečna starost sprejetih 'delavcev kar 37 let in da poklici ne odgovarjajo našim, večina ile-teh pa je nekvalificiranih, potem moramo priznati, da priočevanje ne bo 'talko lahko in poceni, čeprav je Zavod za zaposlovanje sedmim delavkam priznal pomoč v višini razlike med opravljenim delom in polno obračunsko osnovo 'delovnega mesta.
In na kraju želimo, da bi se vsi iz »Rune« novodošli delavci v našem podjetju najboljše počutili ter se z voljo in poletom Vključili v izpolnjevanje naših nalog na 'delovnih mestih, kamor so bili razporejeni.
Motiv iz menze
Foto M. Kunšič
Slavko Hvalica
Misli — Cervantes
ZDRUŽEVANJE V FRANCIJI
Strokovni časopis »Schuh-markt« je v juliju 1970 poročal, da obstajajo v Franciji štiri nabavna združenja, ki
Varstvo pri delu
Na zadnji redni seji je komisija za varstvo pri delu potrdila pregled stroškov varstvenih in zaščitnih sredstev v letošnjem letu.
Komisija je po posameznih stroškovnih mestih (oddelkih) potrdila plan stroškov, ki ga je pripravil referat za varstvo pri delu. Tako bomo letos porabili 195.258,00 dinarjev za zaščitna sredstva. V vsoto je vnesen tudi nakup delovnih halj za vsa delovna mesta. Na delovnih mestih, kjer sedaj halje niso bile predpisane, so zdaj obvezne. Z novim pravilnikom o varstvu pri delu bodo zaposleni pri nakupu delovne obleke prispevali 50 odstotkov.
Do konca lanskega leta je služba za varstvo pri delu zabeležila od skupno zaposlenih 1678 77 nesreč. Če jih razčlenimo, vidimo, da je bilo na delovnem mestu 36 nesreč ali 2,1 %. 2.4 % ali 41 nesreč je služba zabeležila na poti na delo in z dela.
Statistično je v lanskem letu skupni odstotek nesreč 4,5 %. Referat za varstvo pri delu želj vsem srečno leto in želi, da bi bilo ob koncu leta število nesreč v naši delovni skupnosti še nižje.
oskrbujejo drobno trgovino z obutvijo. To so »Cadi«, »Chausse-Europe« in »U. C. F.«.
Že v letu 1969 sta zadrugi »Cadi« in »Chausse-Europe« navezali prve stike, ki so pripeljali 25. oktobra 1970 do združitve.
Nabavne zadruge v Franciji so manjše kot v Nemčiji, vendar predstavljajo kljub temu pomembni faktor v prometu z obutvijo.
ZDRUŽENJA V SVETU
V zadnji številki »Schuh-marketa« je objavljena vest o združitvi dveh pomembnih trgovinskih združenj Zahodne Nemčije NORD-WEST in RING-SCHUH.
Iz poročila, ki sta ga podjetji podali ob združitvi, je razvidno, da je jjri njiju včlanjenih 1900 trgovcev in da znaša njihov skupni letni promet okoli pol milijarde DM (17 milijard N-din).
Od sedmih podobnih združenj je novo podjetje NORDWEST-RING največje in najmočnejše v Zahodni Nemčiji.
SCHUH-UNION AG se je za Salamandrom drugo največje čevljarsko podjetje v Nemčiji. V podjetju so združeni:
1.	Wilhelm Servas GmbH, Rodalben (tudi sedež firme SCHUH-UNION AG),
2.	"Serfvas S. a. r. L., Merk-wiler-Pechelbronn (Francija),
3.	Dorndorf Schuhfabrik GmbH & Co., Zweibriecken,
4.	Fabona Schuh GmbH, Dorndorf Schuhfabrik, Frank-furt-Bonames,
5.	Bella — Fabrikations — und Handelsgesellschaft mbH & Co. KG, Zweibrücken,
6.	Remonte Schufabriken Willi Memmer KG, Wilgarts-viesen,
7.	Schuhfabrik Wälder AG, Brütisellen (Schweiz).
Dnevna proizvodnja vseh podjetij znaša 47.500 parov, število zaposlenih pa 5.100.
Podjetje predvideva za leto 1971 okoli 250 milijonov DM ( je 8,5 milijarde N-din) prometa. Povprečna cena za par se predvidoma ne bo dvignila, ker bodo pričeli v večji meri kot do sedaj uporabljati umetne materiale. Po tržni analizi sodeč bodo skozi vse leto normalno zaposleni.
vse Janko Rozman
Zahvale
Sindikalni podružnici se zahvaljujemo za denarno pomoč ob smrti našega moža in očeta.
Marta Kunej, sin Juš in hčerka Breda
Ob nenadni izgubi našega očeta Franca Boncelja se zahvaljujemo oddelkom sekalnice, šivalnice 513, skladišča in oddelku gu-mame in vulkanizacije za izrečeno sožalje in podarjene vence.
Sin Janez, hčerka Vilma, Angelca z družino, Franci in Ado z družinama
Vsem sodelavkam in sodelavcem modelirnice in podplatne izdelave 522 se iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje in poklonjena venca ob izgubi dragega očeta Vincenca Švaba. Prav lepa hvala vsem ostalim, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na zadnii poti.
Mari Križaj in Vinko Švab
Ob smrti mojega brata se iskreno zahvaljujem sodelavkam šivalnice 511 za izrečeno sožalje in izkazano pomoč.
Tilka Zupan
Življenje si skrajšujejo tisti, ki so nezmerni.
Ni spomina, ki bi ga čas ne izbrisal, in ni je bolečine, ki bi je smrt ne dokončala.
Pokažite, da sumite, ker ni vredno, da bi vam sum umra-čil vest.
Dokler boš v časti, boš v masti.
Muke, ki nam jih je prizadejala ljubezen, niso vredne maščevanja.
Hrabrost, ki je ne sodi zdrav razum, se imenuje predrznost.
Obeduj malo, večerjaj še manj, ker je želodec tista kovačnica, kjer se kuje zdravje telesa.
Ne drezaj s prstom tja, kjer grizejo pametni zobje.
Ne bodi vedno krut, pa tudi ne blag, — pojdi po sredini med tema skrajnostima, v tem je bistvo zdravega razuma.
Zanimivosti
Za vas
Na sliki je stroj za finiširanje peta in podplatov znamke Morbach. O samem postopku in delu novega oddelka v podaljšku sekalnice vas bomo seznanili v prihodnji številki
Ves modni svet je sredi tega meseca žaloval za veliko gospodično, modno kreatorko Coco Chanel. Iz modnega sveta je odšla žena, ki je s svojimi modeli (predvsem s kostimi) poudarjala in prikazovala elegantno ženo, poudarjala njeno -ženskost in se ni ozirala na trenutne modne muhe. Ali bo z njeno smrtjo res konec prefinjenosti in lepe ženske mode, kot omenjajo nekateri časopisi. Vsekakor se bo z njeno smrtjo pokazala velika vrzel in vprašanje je, ali bo kmalu zablestelo na modnem obzorju tako priznano in slavno žensko ime.
Kot predvidevajo, se bo kljub pravim demonstracijam in sporom med pripadnicami midi in maksi mode uveljavila dolžina čez kolena, tako kot jo je v vseh svojih modelih določala Coco Chanel. Za žene do višine 168 cm naj bi bila dolžina približno 38 cm od tal, za žene nad 168 cm pa naj bi bila dolžina približno 40 cm od tal. Seveda bo morala vsaka žena določiti pri teh informativnih merah ustrezno dolžino. Mogoče se ta predvidevanja glede daljše dolžine ne bodo uresničila, saj moda prinaša včasih kar že neljuba presenečenja. Ravno zato vam ponovno svetujem, da pri nakupu blaga upoštevate predvidevanje o novih dolžinah, tako da bo v primeru, da se nova dolžina res uveljavi, dovolj blaga tudi za nove modele.
Ker boste verjetno kmalu začele kupovati za nove spomladanske modele, boste predvsem kupovale blago v modnih barvah: beige, nežno rožnato in ledeno modro. Kostimi imajo krila (seveda daljša) ponavadi z eno gubo ali z okrasnimi šivi ter s kratko jopico do pasu ali nekaj centimetrov čez pas. Namesto puloverja boste nosile pod kostimom ljubke bluzice, ki bodo v primerni barvi poživile kostim, z naborčki pa bodo poudarjale ljubkost in ženskost.
Linije plaščev so ozke in zaradi daljših dolžin razpotegnjene, krasijo jih šivi ter široki ovratniki. Poleg nežnih barv so moderne še umazano temne barve: modra, temnorjava ipd. Izbire med modeli je po vseh modnih časopisih dovolj, le za dolžine bomo potrebovale vsaj malo več poguma.
Vida Rozman
Foto M. Kunšič
Zadnje zlaganje čevljarja doma
Naši
krvodajalci
V lanski krvodajalski akciji, katere se je udeležilo 169 naših krvodajalcev, je kri prvikrat darovalo 75 članov naše delovne skupnosti. Od njih je bilo odlikovanih pet s srebrno, štirje pa z zlato krvodajalsko značko.
Zlato značko za desetkrat darovano kri imajo že tile naši sodelavci: Lidija Bučinel, Anton Čmilec, Ivanka Hvalica, Marjan Mlinar, Jože Poljane in Franci Šavs.
Več kot desetkrat so daro-
vali kri naslednji lavci:	naši sode-
Pavel Bodlaj, Janez Popov	11 krat
Franc Jelenc, Vladislav Resnik	12 krat
Angela Jenkole, Heli Zech	14 krat
Marija Hvalica	15 krat
Alojz žagar	19 krat
M. K.
Sankanje
Letošnja prva športna prireditev — sankaškega tekmovanja, ki ga je organizirala sindikalna podružnica na progi od »Tiča« do »Brina« se je udeležilo 18 tekmovalcev.
6. zasedanje DS
Delavski svet se je sestal na zadnji lanski seji in sprejel naslednje sklepe v zvezi z udeležbo pri zahodno nemški firmi »Afis«.
Člani delavskega sveta so se strinjali, da pristopimo kot družabniki k firmi »Afis« Pirmasens, s tem da znaša naša udeležba najmanj 50 % družbene glavnice. Delavskemu svetu je bilo pojasnjeno, da je poslovni predmet firme posredovanje trgovskih poslov večinoma z obutvijo in čevljarskim priborom, kot tudi izdajanje poslov, ki pospešujejo namen poslovanja podjetja.
Glavni direktor bo po pooblastilu delavskega sveta za-
stopal polno veljavno naše podjetje.
Na predlog direktorjev tehničnega, prodajnega in finančnega sektorja je delavski svet na zadnjem lanskem zasedanju potrdil naslednje odpise:
—	odpis strojev v vrednosti 504.755,69 din,
—	odpis rezervnih delov v vrednosti 18.674,28 din.
Delavski svet je tudi sklenil, da se v pomembnejšem Jugoslovanskem tisku objavi obvestilo o odprodaji strojev.
Če do 30. junija ne bo kupcev, se stroji lahko odprodajo kot neuporabni.
Določen je tudi letošnji kolektivni letni dopust od vključno 12. do 31. julija in 31. decembra, kar je skupaj 18 delovnih dni, dopust se obračunava takrat, ko se dejansko koristi.
Delavski svet je potrdil predlog programske komisije, da se ob prehodu na poletni delovni čas, to je s 1. aprilom organizira delo tako, da so tri sobote proste.
Delavski svet je tudi potrdil predlog investicijske komisije, da se sklene pogodba o soinvestiranju izqra^'e blagovne hiše v centru Reke, ker sta naši reški prodajami za dosedanji promet odločno premajhni.
Sprejet je bil odlok o višini povračila stroškov prevoza delavcev. Tovarna povrne stroške za prevoz na razdalji do 10 km nad 22,00 dinarjev, na oddaljenosti, večji kot 10 km, pa nad 30,00 din v vsakem mesecu. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja določa delavcem način in oblike povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Obračun prevoznih stroškov je treba izdelati do 10. v mesecu za pretekli mesec. V nasprotnem primeru delavec izgubi pravico do povračila prevoznih stroškov.
Na predlog odbora za narodno obrambo je delavski svet sklenil, da vsem občinam, v katerih imamo poslovalnice, prispevamo v sklad za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite po 30,00 din na zaposlenega.
Seznanili smo vas na kratko s sklepi delavskega sveta, ki jih je sprejel na redni seji 24. decembra lani.
Vojaki so pisali
Za novo leto smo dobili veliko čestitk naših fantov, ki so pri vojakih. Takole nam pišejo:
Spoštovani! Za poslano novoletno čestitko in nagrado se vam zahvaljujem. Želim vam srečno novo leto in veliko delovnih uspehov.
Marko Stritih
Predragi sodelavci! Celotnemu kolektivu želim srečno in uspeha polno novo leto posebno še odelku šivalnice 511. Janez Meglič VP. 7482/3 Prizren - Kosovo
Kolektivu tovarne želi ob novem letu veliko uspehov in vse prav lepo pozdravlja. Pozdravi veljajo še posebno obratu gumarne in mojim sodelavcem. Vojak Tone Praprotnik VP. 4210/4 Banat Bela crkva.
Srečen sem, hvala za denarno nagrado, 10.000 dinar-1 jev ne pomeni veliko, tu v JNA, pa lahko samo rečem hvala. Vojan Drago Novak
Vsem, ki ste nam pisali za novo leto hvala za čestitke in pozdrave, oglasite se še kaj, vaša zanimiva pisma bomo objavili v »čevljarju«.
Urednik
Rezultati:
moški do 40 let: 1. Milan Meglič 03,46, 2. Adalbert Perko 03,55, 3. Florian Primožič 03,60
Ženske: (4 tekmovalke) 1. Francka Štamcar 04,27, 2. Majda Klemenc 04,43, 3. Marija Primožič 04,61, 4. Rezka Kralj 04,62.
moški nad 40 let (trije tekmovalci): 1. Janko Stegnar 04,19, 2. Janko Rozman 05,29, 3. Peter Frantar 07,55,
Dvosedi: Marijan Ribič — Zdravko Ribič 05,32,
M. K.
Rešitev križanke
Za novoletno nagradno križanko smo dobili 29 rešitev, od ikateirih je bilo kar 16 nepravilno rešenih. Od 13 pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje:
1.	nagrado	20	din	dobi
Zdravko Jeruc — 561
2.	nagrado	15	din	dobi
Janko Rozman — 200
3.	nagratdo	10	din	dobi
Irena Parko —• 500
4., 5., 6., 7. in 8. po 5 din dobijo' Ida Ribnikar — 600, Tončka Jernej 520, Jože Klo-fiuitar ERC, Vida Hrnčič ERC.
■ Izžrebani lahko dvignejo nagrado v uredništvu	»Čev-
ljarja«.
M. K.
Kmalu novi prospekt
Letošnji prospekt »pomlad-poletje 71« bo že deveti; vse je izdelala naša propagandna služba. Namen prospekta je, da nevsiljivo seznani širok krog potrošnikov z novimi modeli obutve, še preden se odločijo za nakup. Zato za prospekt zbiramo manekenke, ki artikle s svojim videzom poudarjajo. Letošnja naj večja novost so manekenke iz našega kolektiva: kandidatka za miss Evrope in 'lanska lepotica Slovenije Majda Jazbec, Tatjana Hvalica in Ljuba Kokalj, sodelovala sta tudi dva fanta iz Tržiča.
Druga novost letošnjega prospekta je opuščanje posnetkov posameznih artiklov v »groš« planu, ker je letos tržiška industrija konfekcije pokazala zanimanje za sodelovanje. V našem prospektu sodelujeta dve podjetji: oblačila »Novost« in »Trio«.
Prospekt bo obsegal 16 strani, v štirih barvah bo formata 20 x 30 cm. Tiskan bo na umetniškem papirju. Izšel bo v 25.000 izvodih.
Novi prospekt bomo poslali vsem modnim časopisom in revijam v Jugoslaviji.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureja uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnik, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 54 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno
M. K.