Terme Ptjj SA\A HOTELS A RESORTS ag^ Torek:Tednikov kopalni dan ^ Vi ta pur -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. □tenter VITAPURJEVA KARAVANA VZGLAVNIKOV PRIHAJA NA PTUJ! Prinesite svoj star vzglavnik in popolnoma BREZPLAČNOprejmite^^S? L t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Kdaj? Kje? To soboto, 11.3.2017, ob 16. uri. Pred nakupovalnim centrom Qcenter Ptuj. Spremljajte nas na: www.vitapur.si/karavana Pohitite in bodite med prvimi, saj je število vzglavnikov omejeno. V vsakem kraju bomo menjali "staro za novo" 55 vzglavnikov! Ptuj, petek, 10. marca 2017 letnik LXX • št. 20 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Komentar Ptujsko turistično promocijsko izživljanje O Stran 4 Podravje Juršinci • Ali bo občina sofinancirala obnovo cerkve? O Stran 8 Ljudje in dogodki Zgodba o Škotih in Ircu s ptujskega karnevala O Stran 16 Šport Nogomet • Bo Maribor prvič v sezoni ugnal Aluminij? O Stran 11 Rokomet • Drava in Jeruzalem v končnico iz različnih položajev O Stran 12 Štajerski TEDNIK Podravje * Kaj prinaša novela Zakona o kmetijstvu za doniranje hrane Podarjena hrana - lepa gesta s številnimi vprašanji Minuli teden je vlada sprejela novelo Zakona o kmetijstvu, ki med drugim ureja pravno podlago za doniranje hrane, možnosti olajšav DDV za donatorje in sofinanciranje nakupa tehnične opreme. Kljub dobremu namenu, ki ga zakon načeloma prinaša, pa številni izražajo,zaskrbljenost, kako se bo doniranje, zbiranje in deljenje hrane izvajalo v praksi. Več na straneh4 in 5 Foto: Črtomir Goznik Ormoški Safilo * Nov šok: na seznamu za odpuščanje 5 samohranilk in 12 delovnih invalidov S Strani 2 /n 3 V središču * Ponujajo zemljo, ki jo obdelujejo zaporniki S Strani 4 In 5 Podravje * Okrog 65 odstotkov dražb uspešnih S Stran 24 DU Ptuj Za st mesečno 60 evrov dražja oskrba 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Podravje • Premalo čeljustnih kirurgov Krabonja: »Na zobni aparat na Ptuju Na področju čeljustne kirurgije na Štajerskem naj bi bilo nevzdržno stanje. Ne na Ptuju ne v Mariboru v zdravstvenih domovih ni zaposlenega plačniške variante, največji problem pa predstavljajo urgentni bolniki, za katere predsednica sindikata zobozdravnikov DENS Alenka Krabonja Zdravstvenem domu imeli tudi na področju ortodontske terapije. Za pregled se je po podatkih Krabonjeve doslej čakalo dve leti, za namestitev dala odpoved, se stanje lahko še poslabša ... Kdaj sploh čeljustna ambulanta na Ptuju dela? Čeljustna ambulanta ne na Ptuju ne v Mariboru ne deluje vsak dan. Kot je razvidno iz spletne strani ZD Ptuj, bo Saška Bizimoska Kodermac, dr. dent. med., spec. krg., ta mesec na Ptuju delala naslednje dni: 13.,14., 20., 21., 27. in 28. marca, od 8. do 18. ure. Dvakrat ta mesec bo delovala ambulanta Davida Vozliča, dr. dent. med., spec. krg., in sicer ob petkih, 24. in 31. marca, od 8.00 do 13.30. Ostale dneve v tednu se pacienti z napotnico »NUJNO« ali urgentni primeri lahko obrnejo na druge izvajalce čeljustne kirurgije v regiji. Njihov seznam in urniki so objavljeni na spletni strani ZZZS. Enako navodilo pa velja tudi za paciente iz Maribora. Foto: Črtomir Goznik Kot pravi Krabonjeva, so na alarmantno situacijo na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju opozarjali že velikokrat, a zmeraj neuspešno. Ptujski Zdravstveni dom po odhodu redno zaposlenega oral-nega kirurga vrzel zapolnjuje z nadomeščanji, v Mariboru deluje en koncesionar, medtem ko so imeli podeljene kar štiri programe, od tega tri v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. »Te programe so zdaj lepo razdelili po Sloveniji. Ptuj in Maribor nimata niti enega zaposlenega oralnega kirurga. Čakalne vrste pa se medtem daljšajo. Še večji problem so urgentna stanja, ko bolnika nimaš h komu napotiti. Tisti, ki imajo denar, pač gredo samo-plačniško. Kaj pa drugi? Zakaj se iz Ljubljane oralni kirurg vozi delat na Ptuj in v Maribor? Ljudi je treba nekako »vezati«, da delajo v tej regiji. Največji problem je v tem, da ljudje ne dobijo storitve. VDENS-u opozarjamo, da rešitev šele čez nekaj let za območje Štajerske ni sprejemljiva in da se v ZZZS in Ministrstvu za zdravje morajo stakniti glave in zadevo rešiti še letos,« še pravi Krabonjeva, ki se ji ne zdi normalno, da morajo pacienti iz tega območja, kljub temu da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje kot drugod po Sloveniji, storitev iskati pri zasebnikih in zanjo plačati ali na drugih koncih države, velikokrat pa celo v tujini. Kar se tiče samih čakalnih dob, pravi, jih sicer rešujejo »elegantno«. Ker zavarovalnica in ministrstvo kontrolirata le čakanje do prvega pregleda, te urno opravljajo. Problem so urgentna stanja in sami posegi, na katere pa se po besedah Krabonjeve čaka tudi po leto dni. Da se je oralni kirurg, ki je do pred kratkim delal v ptujskem zdravstvenem domu, odločil za odprtje samoplačniške ambulante, je ne čudi. »Enostavno skuril se je. Delal je za 1,69 programa, torej bistveno več, kot je normalno. Pričakoval je, da bodo še koga zaposlili, a ker niso, je odšel. Tudi ortodontka v tem zavodu je januarja letos dala odpoved, tako da bodo od maja naprej imeli le še eno. Doslej se je na prvi pregled pri ortodontu na Ptuju čakalo dve leti, nato pa še 7 do 8 let na aparat. V tem času bi terapija lahko že veliko pomagala, če je prepozna, pa so posledice lahko dolgoročne. Če ne bodo koga zelo hitro našli in zaposlili, bo stanje še slabše,« zaključuje Krabonjeva. Že nekaj let se Štajerska ukvarja s problemom čeljustne kirurgije; nekateri v javnih zavodih, spet drugi kot željo po privatizaciji zobozdravstvenih Petek Uhanova: »Na Ptuju stvari rešujemo« Povsem očitno pa prizadevanja sindikata zobozdravnikov niso usklajena z vodstvom Zdravstvenega doma Ptuj. Kot pravi direktorica Metka Petek Uhan, jih v zvezi s temi sploh niso kon-taktirali. Poudarja, da si sicer želijo dodatnih programov, a dokler nimajo kadra, ki bi jih izvajal, zanje ne bodo zaprosili. Trenutno naj bi težave na področju čeljustne kirurgije pri njih uspešno reševali. Po pogodbah delata pri Ormož • Črni dnevi za Ormož, 228 delavcev prejelo odpovedi Nov šok: na seznamu tudi pet samohranilk in 12 delovnih 228 delavcev največjega ormoškega zaposlovalca podjetja Safilo je v začetku tedna prejelo obvestila o odpovedi. Med njimi je tudi pet samohranilk in 12 delovnih V začetku tedna so zaposleni v ormoški tovarni očal Safilo izvedeli, kdo izmed njih bo ostal brez dela. Kot smo že poročali, bo največji ormoški delodajalec zara- di prestrukturiranja odpustil 228 delavcev od skupno 845 delavk in delavcev. Odpovedi so odpuščenim izročili v ponedeljek, sledil je šok. Kot je povedal sekretar mvmmmmimmmmimmmmimmmmimizz. 1 Spomnimo, da so kriteriji, po katerih so oblikovali seznam presežnih delavcev, vsebovali pet določil, zaposleni pa so bili razporejeni v tri rubrike. Kot je sredi februarja pojasnila sindikalna zaupnica Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Mateja Bauman, j slednja sicer za medije v torek ni bila dosegljiva, so med kriteriji polivalentnost ali prilagodljivost, socialna nota in tako naj ne bi odpustili delovnih invalidov, ma- j ter samohranilk in mater mladoletnih otrok, prav tako je dodala, da v primeru, da sta v podjetju zaposlena oba zakonca, obeh odpustili ne bodo. V merila je sicer vključena tudi dolžina delovne dobe, pa stopnja izo- j brazbe in vključenost posameznika v delovni proces oziroma njegova inovativnost ter število odobrenih j sugestij. / podravskega Sindikata kovinske in elektro industrije Martin Dular (skupaj z njihovim odvetnikom se je na sedežu podjetja v torek srečal z delavci, ki so menili, da so bili izračuni napačni), je med odpuščenimi tudi štiri oz. pet samohranilk, obvestilo o nameravani odpovedi pa je prejelo tudi 12 invalidov. »Delovnim invalidom smo razložili, da so prejeli obvestilo o nameravani odpovedi in da jih varuje zakonodaja, tako da jim v kratkem tako in tako ne bodo mogli vročiti odpovedi pogodbe, saj mora ta še skozi sito pristojne republiške komisije, ki lahko da tudi negativen odgovor. V tej komisiji je tudi sindikat in naše mnenje bo zagotovo negativno, da bi torej ti invalidi ostali zaposleni, zlasti ker gre za podjetje, kjer je možno, da lahko delo opravljajo tudi delovni invalidi.« Kot je še pojasnil, bo njihov prav- i® Foto: ML Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 se čaka 10 let! « niti enega samega oralnega kirurga. Tisti, ki imajo denar, uberejo samo-trdi, da jih sploh nimajo kam napotiti. Velike probleme naj bi v ptujskem aparata pa še dodatnih 7 do 8 let. Ker je ena ortodontka januarja letos Fizioterapija že deluje Od 1. februarja naprej v Zdravstvenem domu Ptuj v povsem novih prostorih deluje tudi fizioterapija. Za to so si zagotovili en program. Uradno odprtje prostorov bo predvidoma čez nekaj tednov. ga vidijo kot odraz slabih pogojev dela specialističnih ambulant. njih dva oralna kirurga iz Ljubljane, imajo tudi specializanta, kmalu pa se mu pridruži še eden. »Dokler nimamo specialistov, se mi ne zdi smiselno, da prosimo za povečanje programa. Rešujemo svoje, delno pa tudi paciente iz Maribora. Potrebe seveda so na tem področju, a ker ni ka- dra, ne vidim smisla v teh zahtevah. Smo vsekakor optimistični, letos bomo enemu specializantu plačali specializacijo in ga nato zaposlili, takrat pa bo smiselno razmišljati tudi o tem, da se poveča program,« pojasnjuje Petek Uhanova. Ob tem poudarja, da so kljub temu, da od leta 2015 nimajo več redno zaposlenega čeljustnega kirurga, na Ptuju celo izboljšali stanje na čakalnih listah. Čakalna doba z oznako redno na napotnici je trenutno 150 dni, za hitro pa 95 dni. »To je bistveno bolje kot pred leti. Recimo še leta 2015 so pacienti za hitro čakali 142 dni, za redno pa 240 dni, tako da se stanje kljub nekaterim težavam, ki so prisotne, izboljšuje. Pri nas delajo specialisti vse dni v tednu, z izjemo srede in četrtka, v primeru urgentnih stanj pa takrat paciente preusmerimo drugam. Velik problem so tudi specializacije v zdravstvu; nekomu jo urediš, plačaš, nato pa odide. Tu bodo potrebne sistemske rešitve,« pojasnjuje Petek Uhanova in dodaja: »Dr. Vogelnik se je za odhod iz Zdravstvenega doma Ptuj odločil sam. Delal je res več kot en program, da pa je bil tako preobremenjen, pa je najbrž krivo tudi to, da je delal še izven zavoda.« Tatjana Tantegel, vodja OE Zobozdravstva v ZD Ptuj pravi, da je zaskrbljujoč podatek, da se v Sloveniji vedno bolj kaže trend želje po privatizaciji specialističnih zobozdravstvenih ambulant. »To je kot domino efekt. Številni specialisti zobozdravstva se enostavno odločijo in odprejo d. o. o., pravice pa imajo kot javni uslužbenci, le da je zaslužek lahko bistveno boljši. To je en velik minus tega sistema, o čemer bo vsekakor treba razmisliti. Naš osnovni namen mora biti, da pacientom pomagamo,« pravi Tanteglova. Podatek, da je ena izmed dveh ortodontk v ptujskem ZD januarja letos dala odpoved in maja nastopi novo delovno mesto pri zasebnici, ne Petek Uhanove ne Tanteglove ne skrbi preveč. Pravita, da so izpeljali resne dogovore z novo specialistko, ki jo bo nadomestila. Zaradi predolgih čakalnih dob na tem področju so lani in letos zaprosili za povečanje programa in specializacijo. »Če bomo imeli tri ortodonte, bo stanje bistveno boljše, česar si seveda vsi želimo,« še pravi Petek Uha-nova. V kolikor bo ministrstvo za zdravje odobrilo specializacijo in jo bo Zdravniška zbornica razpisala, planirajo, da bi tudi na področju ortodontske terapije čakalne dobe lahko zmanjšali približno za tretjino. Tako bi pacienti zobni aparat dobili bistveno prej kot sedaj. »Sindikat zobozdravnikov Slovenije DENS je že nekajkrat opozarjal na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, saj pacienti dejansko v teh dveh mestih nimajo oralnega kirurga, kot bi se spodobilo. Težava ne tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa morajo pacienti posledično hoditi drugam, ker javni zavodi teh programov ne izvedejo in storitve ostanejo ZZZS; tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu. Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov, zakaj se rešitev še po dveh letih zavlačuje,« se sprašuje Alenka Kra-bonja, predsednica sindikata zobozdravnikov Slovenije DENS. Foto: Črtomir Goznik »Podatki o čakalnih dobah za ortodonte, ki jih je podal DENS, niso povsem parvilni. Pod nujno so pacienti pri nas sprejeti takoj na pregled, z napotnico z oznako hitro v roku 4,5 meseca in redno dve leti. Za fiksni aparat (redno) se čaka šest let, kar pa je asbolu-tno preveč, zato si vsekakor želimo dodatnih programov in novih specialistov,« pojasnjuje Petek Uhanova. Dženana Kmetec Foto: ČG invalidov invalidov. nik delovnim invalidom pomagal pri pritožbah, pravno pomoč pa bodo zagotovili tudi samohranilkam, da jih ne bi odpustili. Po njegovih besedah se bodo z vodstvom podjetja za zaposlitev dveh kritičnih delavk še skušali pogajati. Odpuščena: »Veliko vlogo pri ocenjevanju so imeli skupinovodje; če si bil z njimi v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh, si jo bolje odnesel« Med odpuščenimi je precej žensk, starih nad 40 let. Odpoved je po 19 letih garanja v ormoški tovarni prejela tudi delavka, ki javnosti ni želela razkriti svojega imena, je pa nam zaupala svojo plat zgodbe. Prepričana je, da ocenjevanja kriterijev odpuščanja niso bila pravična, predvsem polivalentnost, kar sicer pomeni, da imajo prednost tisti, ki so se sposobni hitro prilagoditi na Stiska odpuščenih je po besedah Dularja velika: »Ljudje se zpirajo v sebe, ne komunicirajo. Jezni so drug na drugega, na vse ... Stiska je velika, zlasti pri tistih, ki nimajo kakšnega prihodka. Pri nas se je danes oglasila tudi gospa, katere mož ni zaposlen, ni pa tudi prijavljen na zavodu za zaposlovanje, da bi dobila točke, a bi kljub temu imela premalo točk.« Du- roio. ML ... .. ^^ lar je sicer merila za odpuščanje ocenil kot korektna in še dejal, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. delo v različnih delih proizvodnje in za različnimi stroji. Kot je namreč povedala, so veliko vlogo pri ocenjevanju imeli vodji ODS (osnovne delovne skupine); tisti, ki so z njimi v sorodstvenih ali bolj prijateljskih odnosih, so jo po večini bolje odnesli. »Največji problem je kriterij poliva-lentnost, ker nam nekateri vodji ODS tega niso upoštevali. Četudi si delal eno delo za različnimi stroji več let, to ni nikjer zabeleženo, zato nisi dobil točk. In so te odslovili! Delodajalec je o tem obveščen, a da smo si baje sami krivi, ker tega sami nismo zahtevali. Če pa si o tem slučajno opozoril delovodjo, pa ti je zabrusil, da se raje brigaj za svoje delo. Poleg tega imajo mentorji in nastavljav-ci, ki so bili zaščiteni, še manj po-livalentnosti kot mi, ker vseskozi grejejo en stol in delajo eno delo. Ne sicer vsi, a bi rekla, da večina. In so ostali, mi pa smo odleteli na cesto.« Izpostavila je še, da so se na seznamu presežnih delavcev znašli tudi delavci z 25, celo 30 leti zaposlitve pri omenjenem delodajalcu, na drugi strani pa so med tistimi, ki so službo obdržali, tudi takšni, ki so bili zaposleni le nekaj let. Odpuščena je razočarana tudi nad delom sindikata: »Sindikat se je pogajal v tajnosti. Zastopali so delavce, mi pa nismo vedli, za kaj in kako se pogajajo! Ko so sprejeli kriterije in nam jih razkrili, pa je bilo že prepozno. Mislim, da je funkcija sindikata zastopanje delavcev. O delu sindikata pa veliko pove tudi to, da se je lani ogromno ljudi izpisalo iz sindikata, iz enostavnega razloga, ker več nismo zaupali sindikatu v tej sestavi.« Monika Levanič Podravje • Država išče nadomestna zemljišča za hoške kmete Ponujajo zemljo, ki jo obdelujejo zaporniki Vlada Republike Slovenije (RS) je v začetku tedna potrdila sklep, s katerim predlaga oz. zahteva, da se lastnikom zemljišč, ki živijo od kmetijske dejavnosti in bodo zaradi gradnje obrata Magne v Hočah izgubili obdelovalne površine, v najem ali odkup ponudi zemljišča v Račah in Rogozi. Z zemljišči upravlja Sklad kmetijskih zemljišč. V dolgoročni najem jih je oddal Javnemu gospodarskemu zavodu (JGZ) Rinka iz Celja, njegova ustanoviteljica je RS. Podjetje skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov. Na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora ima od Sklada že skoraj tri desetletja v zakupu večjo površino kmetijskih obdelovalnih površin. Zanje sedaj vlada predlaga, da se jim JGZ Rinka odpove, zemljo pa bi ponudili kmetom, ki bodo ob svoja zemljišča v občini Hoče -Slivnica, kamor prihaja kanadsko-avstrijski avtomobilski velikan Magna. Direktor JGZ Rinka Aleš Kumpberger pojasnjuje: »Ena naših dejavnosti je tudi kmetijska proizvodnja in na omenjenih zemljiščih v smislu zagotavljanja dela za zaprte osebe gojimo semenske kulture, žita in podobno ter jih nato prodajamo na prostem trgu. Vlada RS nas s sklepom poziva, da sodelujemo pri projektu. Odpoved kmetijskih površin bi za nas predstavljala izpad prihodkov in potencialno možnost nezagotavljanja pogodbenih obveznosti do naših partnerjev, kar bi lahko imelo finančne posledice. Zadevo proučujemo. Seznanili smo naš Upravni odbor.« In kako sklep Vlade komentirajo na Skladu kmetijskih zemljišč? »Dolžni smo izvrševati vse sprejete sklepe Vlade, tudi navedenega. Sklad sam ne bo odpovedal zakupnih pogodb, ker če zakupna pogodba ni kršena, ni temelja za odpoved. Tako bi bil Sklad odškodninsko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala zakupnikom z odpovedjo zakupne pogodbe. Pričakujemo, da bosta zakupnika na območju Rač in Rogoze odpovedala zakupno pogodbo. Sklad strnjenih območij zemljišč, ki obsegajo več kot pet hektarjev primerljivih površin po sprejeti Razvojni strategiji, praviloma ne prodaja, zato je bila na 33. dopisni seji Sveta Sklada KZG RS, ki se je zaključila 8. marca 2017, Razvojna strategija Sklada KZG RS dopolnjena. In sicer, da Sklad za namen izvedbe 21. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica lahko prodaja zemljišča iz kompleksov večjih od pet hektarjev primerljivih površin na območju k. o. Rače in Rogoza,« je za Štajerski tednik pojasnil direktorica Sklada Irena Šinko. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Ptujsko turistično in promocijsko izživljanje Na Ptuju se vse postavlja na novo, vse, kar nosi letnico 2014 in pred tem, je za staro šaro. Če bi bilo mogoče, bi nekateri, ki so šele s tem letom začeli odkrivati Ptuj in njegove danosti, v celoti zamenjali tudi večino ljudi. O kontinuiteti ni nobene sledi, ker se vse želi pisati na novo, vse več je zato tudi vprašanj o sami kakovosti prenosa podatkov iz enega v drugo obdobje. Topla voda je bila že zdavnaj odkrita, zdaj je prvi tisti, ki uspeva v nadgradnji tistega, kar se je že v preteklosti pokazalo kot dobro, kot kakovostno, sicer po nepotrebnem izgublja čas in denar, predvsem pa možnosti biti boljši od drugega. To pa je tisto, kar vodi naprej, kar prinaša dodano vrednost in novo kakovost. V začetku leta je tako razburil novi turistični zemljevid Ptuja, ki namesto vedute Ptuja „prodaja" kurenta, ki ni doma na Ptuju, na Ptuju samo organiziramo največjo pustno prireditev v Sloveniji in srednji Evropi, naše mesto „prodaja" njegova edinstvena veduta. To je prva blagovna znamka, ki bi jo morali vsebovati vsi splošni in specializirani turistični dokumenti, s katerimi pospešujemo prodajo turističnih zanimivosti in storitev v mestu, ki se ponaša z enim najlepših starih mestnih jeder daleč naokrog. Stari turistični zemljevid Ptuja je bilo treba delno obnoviti, ker so nekateri turistični subjekti prenehali delovati, predvsem dva mladinska hotela in nekateri manjši lokali, nekateri pa so spremenili ime. Ta popravek oz. dopolnitev z novimi podatki o novih turističnih subjektih ne bi veliko stal, ker staremu turističnemu zemljevidu, ki je osvajal že s samimi fotografijami, skoraj nič ni manjkalo; razen da so ga zasnovali v nekem drugem času in ni bil po volji novi turistični garnituri, zato so ga sestavili na novo. Foto: Črtomir Goznik Novi turistični zemljevid Ptuja močno razburja. Zdaj se turistom, ki obiščejo TIC, deli novi, ki naj bi prepričal z „risbami" nekaterih ptujskih zanimivosti in težko berljivim tekstom zaradi belega tiska. Tako bo vse doslej, dokler ne bo pošel, ko bodo turistom začeli deliti njegov ponatis, ki je že lažje berljiv, še vedno pa je pomanjkljiv, ker nekatere vidne turistične ponudnike izpušča, nekaterim pa daje celo (pre)veliko veljavo, četudi ne izstopajo s ponudbo. Še dobro, da tisti, ki so jih izpustili, zasedajo vidne mestne lokacije in njihova prodaja ni odvisna od (samo)volje peščice novodobnih turističnih delavcev. Človek bi razumel, da bi tisti, ki so vključeni, morali plačati za to promocijo; ker pa gre za splošno turistično informacijo, ki jo zagotavlja mesto, je vse toliko bolj vprašljivo. Mestu pa zagotovo tudi ne more biti v ponos, da v vsaki publikaciji, ki izide, pozabi na najstarejšo ptujsko mestno festivalsko dogajanje. Morda tudi zato, ker mesto „ceni" le tisto, za kar mora izdatno seči v občinsko malho oz. po nepotrebnem razburjati. V takšnih razmerah je zelo težko tudi privzgajati drugačni, ustvarjalnejši duh in sinergijo v mestu za uspešnejši turistični razvoj. Kaj bi stalo, če bi pred izdajo turistični zemljevid dobili v vpogled vsaj turistični ponudniki, ki se jih omenja, če je preostalim bila možnost vključitve iz nerazumljivega razloga odvzeta, oz. vsaj svet zavoda, ki naj bi imel pod lupo transparentno in učinkovito porabo javnega denarja. Če kaj, mesto potrebuje novi turistični vodnik, nekaj denarja zanj pa bi privarčevali že pri snovanju novega turističnega zemljevida, ker eksperimenti vedno stanejo veliko preveč. P-s- Vrhunec „uspeha" ptujske turistične promocije, ki je prav tako nekaj stala, pa predstavlja zapis v eni od prilog slovenskih časopisov:»..., da bo ptujski karneval ta vikend doživel vrhunec, v nedeljo bodo nastopili še Čuki in Poskočni mu-zikanti, v ponedeljek Kingstoni in Alya, na pustni torek pa bo občinstvo zabavala Lidija Bačič ...« Saj ni res, pa je, da je ptujski karneval peščica pevskih izvajalcev ...?! Majda Goznik Slovenija, Podravje • Kaj prinaša novela zakona o kmetijstvu Podarjena hrana - lepa zakonskimi in operativn Minuli teden je vlada sprejela novelo Zakona o kmetijstvu, ki jo mora v nadaljeva-sprejet pred parlamentarnimi počitnicami. Zakon med drugim ureja pravno podlago nanciranje nakupa tehnične opreme. Doniranje hrane je brezplačno razdeljevanje z namenom zmanjševanja odpadne hrane in izgub vzdolž celotne živilsko-prehranske verige. Z uvajanjem doniranja hrane se zagotavlja zmanjšanje izgub hrane, ki bi sicer končala med odpadki v oko- lju. S tem se sledi ciljem krožnega gospodarstva, zmanjševanja odpadkov in predvsem pomoči socialno ogroženim. Zakon predpisuje, da morajo donatorji in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane izpolnjevati pogoje nosilcev živilske dejavnosti Kmalu tudi na Ptuju razdelilnica hrane Februarja sta Lions klub Ptuj in Mestna občina (MO) Ptuj podpisala dogovor o partnerstvu pri vzpostavitvi in delovanju razdelilnice hrane v okviru projekta Donirana hrana. Tako postaja Ptuj 27. slovenski kraj, kjer se bo po zaprtju trgovin pobirala neoporečna hrana in se nato razdelila v javni razdelilnici. »Namen dogovora je zagotoviti primerne prostore, opremo in potrebna finančna sredstva za delovanje razdelilnice hrane znotraj projekta Donirana hrana za občane MO Ptuj, ki bodo potrebovali to pomoč. Lions klub Ptuj je koordinator projekta v MO Ptuj, izvajalec projekta bo postalo Društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči Ars Vitae. Finančna sredstva bosta prispevala MO Ptuj in Lions klub Ptuj,« so ob podpisu dogovora med Lions klubom Ptuj in MO Ptuj sporočili iz Lions zveze Slovenije, ki je nosilec projekta. Direktor Centra za socialno delo (CSD) Ptuj Miran Kerin pravi, da so se projektu priključili njihova ustanova, pa tudi Rdeči križ in Karitas. »Mestna občinska oblast je pokazala posluh in ponudila prostor, ki ga bo treba še ustrezno urediti. Prav tako je v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za delovanje projekta,« je pojasnil Kerin. Na MO Ptuj so dodali, da se bo razdelilnica hrane uredila na Vošnjakovi ulici 10, zraven starega Ribiča. V proračunu imajo za projekt za letošnje leto zagotovljenih 5.000 evrov, predvidoma junija naj bi razdelilnica hrane začela delovati. Direktorja CSD Kerina smo povprašali tudi za informacije o dosedanjih humanitarnih akcijah zbiranja hrane in drugega blaga na ptujskem območju, ne glede na to, katera institucija ali organizacija je bila nosilka akcije. »Dona-cije hrane se izvajajo večinoma preko akcij v trgovinah, ko nakupovalci pustijo v vozičku prehranske artikle, čistila, higienske pripomočke. Tudi posamezni izvajalci programov za pomoč ljudem v stiski (Varna hiša Ptuj, Ozara ...) prejmejo od posameznih donatorjev hrano, meso, mleko ... Že nekaj let pa gostinci, člani Obrtne zbornice Ptuj, omogočajo približno 30 ljudem dnevni obrok, spisek upravičencev smo skupaj sestavili CSD, RK in Karitas.« Po oceni mednarodnih organizacij se na svetovni ravni letno izgubi 1,3 V tem prostoru na Ptuju bo predvidoma junija začela delovati razdelilnica hrane. s hrano in biti vpisani v register obratov. Donira se lahko samo hrana, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve glede varnosti živil. Poleg vseh prehranskih izdelkov iz redne prodaje so to lahko tudi viški sveže pripravljene hrane, ki pri gostinskih ponudnikih ali v javnih zavodih (npr. šolah) ostajajo neprodani oz. neporabljeni, še uporabna sveža hrana pri trgovcih (npr. pekovski izdelki, sadje, zelenjava, sveže pripravljene jedi), hrana pred iztekom roka uporabe (npr. pakirana, konzervirana hrana). »Za namene donacije je primerna vsa hrana, ki ima ustrezno kakovost in izpolnjuje predpogoj varnosti živila. To je lahko tudi sveže pripravljena hrana, vsa hrana iz trgovskih obratov, trgovin, sveže sadje, pekovski izdelki, skratka vsa hrana, ki je v prodaji ali ponudbi. Seveda pa se glede na tveganje predvidevajo različni kriteriji manipulacije s hrano. Posebno zahtevna je manipulacija s sveže pripravljeno hrano, kjer je treba upoštevati temperaturne režime manipulacije. Pri odločanju, ali so posamezna živila primerna za donacijo ali ne, je treba upoštevati stopnjo tveganja, ki jo lahko sprejeta živila predstavljajo. Živila ločujemo na živila z nizkim tveganjem, ki ne podpirajo rasti patogenih mikroorganizmov (npr. suha živila, neodprta industrijsko konzervirana živila, narezano sveže sadje ter zelenjava, pekovski proizvodi brez pokvarljivega polnila ...). Predpogoj je, da so živila, namenjena donaciji, varna in da izhajajo iz obratov, ki so registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Druga skupina živil so živila, ki omogočajo rast patogenih mikroorganizmov in jih razvrščamo v skupino živil z visokim tveganjem. Sem se uvršča na primer večina gotovih jedi, pripravljenih za neposredno uživanje. Za donacijo te vrste živil oz. hrane morajo biti poleg tega, da izhajajo iz registriranih obratov, izpolnjeni še dodatni pogoji. To pomeni, da je zagotovljen ustrezen temperaturni režim skozi celotno manipulacijo z živilom (od priprave, vzdrževanja na toplem oz. hladnem, pri prevozu, vse do predaje živila končnemu uporabniku). Živilo oz. jed ne sme biti ostanek potrošniku že postreženega živila ("z mize"), petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 za področje doniranja hrane gesta s številnimi imi vprašanji nju potrditi še državni zbor. Predvideva se, da bi lahko bil zakon za doniranje hrane, možnosti olajšav DDV za donatorje in sofi- milijarde ton hrane v skupni vrednosti 400 milijard dolarjev. časovno obdobje od priprave te vrste živil do dostave končnemu potrošniku pa naj ne bi bilo dalj- še od 24 ur,« so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Foto: Črtomir Goznik OS Ljudski vrt pripravljena viške hrane podariti Ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Va-upotič Žemljic novelo zakona, ki ureja področje doniranja hrane, pozdravlja in odobrava. Kot pravi, tudi v njihovem zavodu kljub skrbno načrtovani nabavi in pripravi obrokov prihaja do viška hrane, ki konča med odpadki. V skladu s standardi je treba viške hrane strogo zavreči, jih predati izvajalcu, ki se ukvarja z odvozom tovrstnih odpadkov, ter o tem tudi voditi evidence. K doniranju viškov hrane, ki bi na primer ostala od šolskih malic ali kosil, so na OŠ Ljudski vrt po besedah ravnateljice pripravljeni pristopiti. Viške hrane bi lahko prevzemnikom predajali že v popoldanskih urah, ko se čas šolskega kosila izteče. Kljub dobremu namenu, ki ga zakon načeloma prinaša, pa Vaupotič Zemlji-čeva izraža zaskrbljenost, kako se bo doniranje, zbiranje in deljenje hrane izvajalo v praksi. Standardi in normativi za področje dela z živili so namreč v Sloveniji zelo, zelo strogi. Treba je voditi vrsto evidenc in upoštevati številne strogo predpisane normative. _ Foto: arhiv Ureditev v zakonu o kmetijstvu je pomembna tudi zato, ker bodo donatorji za donirano hrano pod določenimi pogoji oproščeni davka na dodano vrednost, kar bo po sprejetju zakona določeno v posebnem pravilniku, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za finance. S tem bo dana spodbuda za doniranje hrane, saj je bila obveznost obračuna DDV pogosto razlog, da je neporabljena, vendar kakovostno in varnostno še ustrezna hrana, končala med odpadki. Vital: »Viškov hrane pri nas ni veliko« Kaj menijo o noveli zakona, ki ureja pravno podlago za do-niranje hrane, smo povprašali potencialne donatorje: gostince in trgovce. Vlado Pignar, direktor podjetja Vital, ki upravlja restavracijo Pan v Kidričevem, tovarniško menzo v Talumu in restavracijo Ribič na Ptuju, pravi: »Pozdravljamo dober namen novele Zakona o kmetijstvu, ki želi spodbujati doniranje hrane, saj je dosedanja obveznost poračuna DDV ovirala darovanje in vodila k odmetavanju še dobrih živil. V podjetju Vital skrbimo, da kljub veliki količini živil, ki jih naročamo, gre izjemno malo teh med odpadke. V restavraciji Pan z gospodarnim upravljanjem in ponudbo po izbiri iz jedilnika zagotavljamo, da ni presežnih obrokov. Pri pripravi obrokov za tovarniško menzo, kjer vsak dan obeduje približno 1.300 sodelavcev, si pomagamo z izjemno dobrim računalniško podprtim sistemom za naročanje obrokov. Tako jih na podlagi naročil pripravimo le toliko, kolikor jih je naročenih. Skupina Talum je družbeno odgovorno podjetje, v katerem se z veseljem odzovemo na humanitarne pobude, ne glede na novelo zakona in vse postopke, preprosto zato, da pomagamo ljudem v stiski. Več informacij vam bomo lahko ponudili, ko bo novela zakona sprejeta oziroma bo pravilnik o doniranju hrane dokončno oblikovan.« Direktor Pignar dodaja, da ga sicer skrbi, ali bodo novosti v praksi s seboj prinesle administrativne zaplete. Trgovci živilom pred iztekom roka uporabe znižajo ceno Iz trgovskega podjetja Hofer so sporočili, da kot trajnostno MKGP o operativni organizaciji zbiranja in razdeljevanja Kako se bo to doniranje izvajalo operativno, v praksi? Kdo bi viške hrane (to se bo v večini primerov najbrž izvajalo zvečer, ob zaprtju poslovalnic) prevzemal in delil uporabnikom - upravičencem? »Veliko donacij že sedaj poteka tudi v praksi. Humanitarne organizacije, ki so posredniki med donatorji in upravičenci, zvečer, po zaprtju trgovin, prevzemajo pripravljeno pošiljko hrane in jo nato razdelijo tistim, ki so do takšne hrane upravičeni. Pri tem je treba poudariti aktivno vlogo posameznih lokalnih skupnosti, ki sodelujejo pri razdeljevanju hrane v humanitarne namene. Pri tem težko navajamo količine donirane hrane, ker gre v bistvu za poslovno skrivnost, ki temelji na donatorskih pogodbah med trgovskimi verigami in humanitarnimi organizacijami. Razpolagamo s podatkom, da je samo ena izmed teh humanitarnih organizacij v lanskem letu zbrala preko 225 ton hrane in to ni največ, kar se je izpeljalo oziroma realiziralo v preteklem letu. Vso delo zbiranja je temeljilo in temelji na prostovoljstvu, kar je treba še posebej izpostaviti in poudariti. Prav tako bo pomembno nadaljevati postopke osveščanja potrošnikov, torej ljudi, ki velikokrat nakupujejo prevelike količine hitro pokvarljive hrane ali pa v gospodinjstvih kuhajo prevelike količine hrane, ki se hitro zavržejo in končajo med odpadki. Prav gospodinjstva so eden glavnih virov odpadne hrane, saj predstavljajo kar 42 odstotkov vse odpadne hrane. Zavedamo se, da organizacije, ki zbirajo in delijo hrano, potrebujejo določeno tehnično pomoč, kajti s prostovoljstvom ne morejo nadomestiti avtomobilov za zbiranje in razdeljevanje hrane, hladilnih naprav, toplotnih komor, opreme za razdeljevanje hrane. Tu pa je torej še ena naloga vlade, da tem organizacijam preskrbi potrebno tehnično opremo za njihovo delo. V ta namen smo skušali stimulirati tudi trgovce z zakonsko ureditvijo glede davčnih olajšav za donirano hrano, za humanitarne organizacije pa doseči, da bodo preko razpisa javnih del lahko pod ugodnimi pogoji vključevali prostovoljce v mrežo svojih organizacij in nadgradili svojo opremo za razdeljevanje hrane.« Kje se bo donirana hrana delila in pod kakšnimi pogoji? »Hrana se razdeljuje v posebnih razdeljevalnicah (prostori humanitarnih organizacij, javnih zavodov) ali posebnih institucijah, kot je zavod Pod strehco, ki ima tudi svojo kuhinjo.« naravnano in družbeno odgovorno podjetje s presežki hrane postopajo po strogem internem sistemu nadzora kakovosti in optimizacije v smislu, da je le-teh čim manj. »Slednje nam omogočajo optimizirana dnevna naročila, skrbno načrtovanje vseh logističnih poti ter stalen nadzor nad kakovostjo izdelkov, ne glede na to, kje v verigi je izdelek. Hrane ne zavržemo, ostankov praktično nimamo. Kar ostane, še pred iztekom roka pocenimo in skorajda v celoti prodamo. V primerih, ko izdelkov v poslovalnicah vendarle ne uspemo od-prodati, jih v skladu z obstoječo zakonodajo primerno uničimo. Novi predlog novele Zakona o kmetijstvu pozdravljamo in hkrati preučujemo možnosti tovrstnega doniranja hrane in sodelovanja z eno izmed slovenskih humanitarnih organizacij. Sicer pa je naše podjetje že dejavno na področju doniranja izdelkov na lokaciji našega distribucijskega centra, saj sodelujemo z različnimi neprofitnimi, dobrodelnimi in socialnimi ustanovami. Tu bi želeli izpostaviti humanitarni projekt Botrstvo in sodelovanje z organizacijo Karitas. Slednji na tedenski bazi podarimo večje količine vzorčnih izdelkov, ki nam jih dobavitelji pošiljajo kot nove predloge za uvrstitev v prodajni sortiment, in tudi izdelke, ki ostanejo med procesi internega nadzora zago- tavljanja kakovosti izdelkov oziroma blagovnih skupin.« Podobno politiko ravnanja z živili imajo tudi v podjetju Lidl: »V Lidlu Slovenija že sedaj sodelujemo s številnimi organizacijami in jim redno doniramo hrano. Obenem s številnimi ukrepi skrbimo, da je količina izdelkov, ki bi jim potekel rok trajanja na naših policah, res minimalna. Novelo zakona, ki bi nas nekoliko finančno razbremenil pri doniranju hrane, pozdravljamo in verjamemo, da bo pozitivno delovala k intenzivnejšemu do-niranju hrane od trgovcev in gostincev. Tudi sicer si prizadevamo za dodatno zmanjšanje presežnih prehrambnih izdelkov. Aktivno se udeležujemo sestankov v različnih delovnih skupinah na nacionalni ravni in interno oblikujemo ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje količine zavržene hrane, oblikovanje čim bolj enostavnega procesa pri oddaji oziroma prevzemu donacij ter zagotavljanje pre-hranske varnosti ter zakonske skladnosti. Že dve leti z Ekošolo izvajamo izobraževalni projekt Hrana ni za tjavendan, trenutno pa se na ravni podjetja ukvarjamo z vzpostavitvijo učinkovitega in varnega sistema za dona-cijo svežih izdelkov neposredno iz trgovin,« pravijo v službi za odnose z javnostmi v družbi Lidl in dodajajo še nekaj informacij o svojih aktivnostih na po- dročju zmanjševanja odpadne hrane oziroma doniranja le-te. »Zaradi skrbnega naročanja in natančnega spremljanja prodaje sveže pečenega kruha ob koncu dneva v naših trgovinah večjih presežnih količin tovrstnega kruha skoraj ni. Ostanke zalog kruha naših dobaviteljev v segmentu pakiranih pekovskih izdelkov pa naslednji dan kupcem ponudimo po polovični ceni. Zaradi iztekanja roka trajanja nekaj dni pred rokom, ki pa še omogoča normalno porabo živila v gospodinjstvu, po znižani ceni ponudimo tudi mlečne in mesne izdelke, pakirano sveže meso in ostale prehrambne artikle. S tem in s pomočjo sistemskega naročanja uspešno preprečujemo opaznejše presežke prehrambnih izdelkov v ponudbi. Živil z daljšim rokom trajanja, ki so označena z »Uporabno najmanj do« (moka, riž, testenine, olje ... ) in bi jim rok trajanja potekel še v času prodaje, v naših trgovinah praktično ni oziroma so količine minimalne. Če pa do njih pride, izdelke, ki so označeni z »Uporabno najmanj do« in ne potrebujejo hladilne verige, doniramo različnim humanitarnim ustanovam po celi Sloveniji, s katerimi redno sodelujemo. Donacije predamo različnim razdelilnicam hrane, zavodu Pod strehco, Zvezi prijateljev mladine in drugim.« Mojca Zemljarič Foto: ČG 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Podravje • Zakaj povišanje cen v večini enot ptujskega doma upokojencev Cene zvišali za kar 11 odstotkov, na Od prvega marca naprej veljajo v Domu upokojencev Ptuj (s tem pa seveda tudi v vseh enotah, z izjemo Kopra) višje cene socialno-možne oskrbe I. tako znese 536 evrov, kar je mesečno 60 evrov več na stanovalca. Takšen predlog vodstva Doma je potrdil tudi Ker so v Domu ugotovili, da z doslej, od leta 2010 veljavno ceno ne bodo mogli pokriti višjih stroškov, so izračunali novo ceno in jo predstavili svetu zavoda. Januarja 2016 smo svet Doma seznanili, da cena 15,88 evra ne pokriva stroškov in da bi cena po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen social-novarstvenih storitev lahko bila 17,05 evra. V skladu z dejstvom, da smo izpolnili kadrovske normative in znižali strukturo stanovalcev, uvrščenih v kategorije oskrbe III. a in III. b, je treba zvišati ceno storitev, ki bo zagotavljala pozitivno poslovanje Doma. Cena storitve je bila od leta 2010 nespremenjena in je bila najnižja v Sloveniji. Za primerjavo navajam nekaj cen sosednjih domov (javnih - kon-cesionarji imajo višje cene) za leto 2016, letos jih lahko povišajo: Poljčane 18,08 evra, Lendava 17,20 evra, Ljutomer 17,93 evra, Maribor 16,55 evra, Maribor Te-zno 17,60 evra in Rakičan 17,35 evra. Cena storitve oskrbe I. za DEOS Trnovo (Ljubljana) znaša kar 31,49 evra in je kot koncesi-onar v javni mreži," pravi Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Oskrba I. za ptujski Dom ob 11-odstotnem povišanju predstavlja 17,89 evra, Šemničkijeva pa je prepričana, da je bila nujna iz več razlogov. Močno naj bi se povečali stroški dela, materiala in storitev, obenem pa so se, kot pravi, povišale tudi pokojnine: „Zato menimo, da je nova cena povsem upravičena in realna. Sledili smo normativom, postopoma se je v zadnjih letih zniževalo število stanovalcev, povečevalo število zaposlenih, tako da je bil tudi primanjkljaj pričakovan. A ker je nemogoče z dosedanjo ceno, za katero smo vedeli, da povzroča izgubo, pokriti vse stroške in načrtovana investicijska vlaganja, smo jo povečali." Med ukrepi, ki so jih sprejeli, je tudi ponovna uvedba zaračunavanja nadstandardnega lastnega prostora za lastno kopalnico. Tega lahko domovi v skladu s pravilnikom zaračunavajo v višini 10 %. A stanovalcem naj bi v ptujskem vendar šli na roko Na poziv prispelo 18 ponudb Dom upokojencev Ptuj je konec januarja objavil javni poziv za oddajo informativnih ponudb za prodajo ali brezplačni odstop nepremičnin (za območje Podravja), primernih za izgradnjo gerontološkega centra. Ponudbe so sprejemali do 28. februarja, prijavilo pa se je kar 18 ponudnikov iz različnih občin. Ponujena zemljišča so v občinah Ptuj, Lenart, Hajdina, Markovci, Destrnik, Zavrč, Starše, Ptuj, Duplek, Videm pri Ptuju ... Med ponudniki pa je tudi ptujska občina, in sicer z zemljiščem na Potrčevi cesti. in bodo navedeni dodatek zaračunavali le v višini 5 % oskrbe I, kar znese 89 centov na dan. Nove cene je svet zavoda potrdil, veljajo od 1. marca naprej, zadnjo besedo pri potrditvi pa ima Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minus kljub podražitvi Kljub dvigu cen naj bi se trend pridelovanja finančne izgube nadaljeval. Dom je lansko leto končal z nekaj več kot 100.000 evrov primanjkljaja, še več, kar 285.000 evrov, pa se ga pričakuje v tekočem letu. Tako namreč predvideva finančni načrt, ki je po mnenju dveh članov sveta zavoda, Andreja Lazarja in Žarka Markoviča, zaskrbljujoč. Prav zato zanj nista glasovala, a ker je večina njunih kolegov očitno na zadeve gledala drugače, je bil s šestimi glasov za vendarle sprejet. Da ni razloga za skrb, je prepričan Franc Ko-dela, predsednik sveta zavoda: „Investicijsko in tekoče vzdrževanje je po mojem mnenju nujno in ravno ta sta ključna razloga za presežek odhodkov nad prihodki oz. primanjkljaj na koncu leta, ki pa ga smemo pokriti s presežki preteklih let. Zakaj bi pri 13 milijonih evrov na računu naredili manj, kot lahko? Lahko bi sicer zmanjšali investicijsko in tekoče vzdrževanje, a se meni osebno to ne zdi smiselno." Tako kot v letu 2016 bodo tudi letos izgubo pokrivali s presežkom iz preteklih let. Kodela pravi, da je iz podatkov, ki jih je primerjal, razvidno, da bodo varovanci kljub povečanju cene v povprečju za oskrbni dan še vedno plačevali 6,2 % manj kot leta 2014 pod prejšnjim vodstvom. „Glavna razloga za to sta odprava vseh mogočih dodatkov oz. njihovo zmanjšanje na 5 % (npr. prej garsonjera 25 %) in primernejšemu razporejanju oskrbovancev v nižje oskrbovalne razrede," argumentira svojo trditev. Po podatkih, ki jih je predstavil, je v letu 2014 znesek oskrbnin znašal 7.067.634 evrov, leta 2016 6.067.526 evrov, letos pa naj bi bil 6.397.526 evrov. Kot pravi Kodela, to pomeni, da je bil leta 2016 za 11,04 % manjši znesek oskrbnin kot leta 2014. Koga bo imenovala vlada, še ni znano Je pa to bila zadnja seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj v tej sestavi. Temu je namreč 27. februarja letos potekel mandat. V skladu s 55. členom Zakona o socialnem varstvu svet zavoda v domu za starejše sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev, lokalne skupnosti in predstavniki oskrbovancev. Podrobnejšo sestavo določa 19. člen Statuta Doma upokojencev Ptuj, ki določa, da enega predstavnika imenuje lokalna skupnost (Mestna občina Ptuj), dva zaposleni, enega stanovalci in pet ustanoviteljica, torej država. Predstavnik ptujske občine je doslej bil Miran Kerin, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je prejela tri predloge novih možnih kandidatov, in sicer Janeza Rožmarina, Milana Petka in Rozalijo Ojsteršek. Občinskemu svetu je komisija soglasno predlagala Ojsterškovo, ki jo je podprl, je pa Ojsterškova že bila članica sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj. Kristina Laura in Majda Ci-glar sta doslej predstavljali zaposlene, a ponovno nista kandidirali, zato so tudi ti izbrali novi predstavnici, to sta Metka Bolcar in Olga Vincek. V času zadnjega mandata so se menjali tudi trije predstavniki stanovalcev: Marija Špoljar, Petar Gegic in Zofija Holc. V novi sestavi sveta zavoda jih bo zastopala dr. Ljubica Šuligoj. Dosedanji cenik je veljal vse od leta 2010. Ptuj • 21. zbor tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Znanja in sodelovanja ni nikoli dovolj Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki že 21 let skrbijo za promocijo in uveljavljanje poklica tajnice oz. poslovne sekretarke, so uresničevanje delovnega načrta v preteklem letu pregledale na zboru, 3. marca. Zbrale so se v hotelu Mitra, kjer so se jim pridružile tudi članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije s predsednico Natašo Kukovec ter častni članici Silva Brodnjak in Kristina Veselič. Še posebej pa so bile vesele, da se jim je pridružila predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije Suzi Asfour, ki je pozvala k še tesnejšemu sodelovanju in povezovanju med klubi in zvezo, da bo poklic tajnice in poslovne sekretarke še pridobil na veljavi. Vsako druženje pa tudi duhovno in osebnostno bogati. Naloga vseh žensk je, da odganjamo senco, kjerkoli smo, je poudarila. Tudi v letu 2016 so skrbele za sprotno izobraževanje in seznanjanje z novostmi, da so lahko uspešno izpolnjevale svoje poslanstvo v vseh poslovnih okoljih. Vsak zadnji četrtek v mesecu so se posvetile izbrani temi oz. aktivnosti, na srečanjih s članicami drugih slovenskih klubov, skupaj jih je 12, izmenjevale strokovne in druge izkušnje, na vsakoletnem kongresu Adma v Portorožu in Zveznem večeru pa še dodatno bogatile svojo strokovnost, povezanost in sodelovanje. Pomemben del dejavnosti kluba predstavljajo tudi obiski kulturnih prireditev, udeležba na vsakoletnem Poli maratonu, sodelovanje v humanitarnih akcijah in druženje na izletih, pohodih ter strokovnih ekskurzijah. Podoben program so sestavile tudi za leto 2017, v katerem bodo obnovile tudi računalniško znanje in znanje slovenskega jezika. Seznanile pa se bodo tudi s postopkom oživljanja in projektom Svit, katerega am- basadorka je že šesto leto njihova častna članica Silva Brodnjak. Predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Sonja Hliš se je še posebej zavzela za to, da bi v delo Kluba pritegnili tudi mlajše tajnice in poslovne sekretarke. Uspešne pa želijo biti tudi pri pridobivanju donatorskih sredstev, saj s članarino, ki znaša 20 oz. 10 evrov, ne morejo zago- toviti dovolj sredstev za izpeljavo letnega programa dela. Redni zbor so članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark zaključile z ogledom hotela Mitra, da bodo poslovnim in drugim gostom znale svetovati, kje na Ptuju naj prenočijo. Med pomembna znanja tajnice se uvrščajo tudi turistična vedenja oz. poznavanje kraja. MG Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so 3. marca v hotelu Mitra na Ptuju pregledale svoje delo v letu 2016. Foto: MG petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 stanovalca 60 evrov dražja oskrba varstvenih storitev. Oskrba je v skoraj vseh kategorijah (razen v IV.) dražja za dva evra na dan. Cena za 30 dni osnovne, najcenejše svet zavoda, in sicer na svoji zadnji seji, ravno na dan, ko se jim je iztekel mandat. In kdo bodo novi člani? mmm¥ H ... ...... ™ -j t . " Kot predstavniki ustanoviteljice, države, so bili od decembra 2014 v svetu zavoda: Franc Kodela, Andrej Lazar, Oton Mlakar, Žarko Markovič in Viktor Pilinger. Kdo, če sploh kdo med njimi ostaja tudi v novi sestavi sveta zavoda, bo znano predvidoma v roku meseca dni, ko bodo to točko uvrstili na sejo vlade. Po naših neuradnih informacijah pa Lazar in Pilinger sploh naj ne bi več kandidirala. Je pa Kodela potrdil, da je ponovno kandidiral. Ali je njegovo dosedanje delo v svetu zavoda politika prepoznala kot uspešno ali ne, pa bo znano že kmalu. Konstituiranje novoizvoljenega sveta bo vsekakor ta mesec, po pravilniku naj bi bilo to 14 dni po tistem, ko so imenovani predstavniki. Vsi, razen vlade RS, ki naj bi to storila že ta teden, so svojo nalogo že opravili. Kot je pojasnil Kodela, bo takoj za tem sklical sejo, na kateri bosta izbrana tudi predsednik in podpredsednik. "Še naprej sem pripravljen opravljati to nalogo, odločila pa bo politika. Ne glede na njihovo odločitev bom zadovoljen," pravi Kodela. Dženana Kmetec Cenik storitev oskrbe, nadstandardnega in podstandardnega bivalnega prostora od 1.3.2017 dalje za Ptuj, Kidričevo, Muretinci In Juršinci Promocijsko sporočilo Preprečevanje padcev pri starostnikih Padci so pri starostnikih pogosti in veljajo za vodilni vzrok poškodb med ljudmi v starostni skupini 65 let in več. Statistični podatki kažejo, da v tej starostni skupini od 30 do 40 % ljudi doživi padec enkrat letno. Padci so vzrok za 90 % zlomov podlahti, kolka in medenice. Študije so pokazale, da 6 do 12 mesecev po zlomu kolka od 22 do 75 % starostnikov ne doseže funkcionalnega statusa, ki so ga imeli pred poškodbo, zato je preventiva zloma kolka pri starostnikih zelo pomembna. Padci imajo številne potencialne vzroke. Dejavniki, ki vplivajo na povečano tveganje padcev pri starostnikih, so slabši vid, sluh, prejšnji padci, težave z gibanjem, kognitivne težave, slabotne mišice spodnjih udov. Številne kakovostne študije so potrdile, da so terapevtske vaje učinkovite pri zmanjševanju padcev in so prav tako povezane z manjšo poškodbo po padcu. Dokazano je bilo, da terapevtske vaje izboljšajo mišično moč in vzdržljivost skeletnih mišic ter izboljšajo funkcionalno stanje. Program terapevtskih vaj mora biti prilagojen vsakemu posamezniku. Priporočljivo je, da vključuje terapevtske vaje za pravilno držo, vaje za izbolj- šanje mišične moči, trening hoje, vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Zaradi dokazane učinkovitosti tovrstnih vaj pri preprečevanju padcev vsakemu starostniku svetujemo vključitev v takšen program, ki ga v Thermani Laško izvajamo tako individualno kot skupinsko. Terapevtske vaje starostniki izvajajo pod nadzorom strokovnjakov, velika prednost pa je tudi to, da se lahko vaje kombinirajo s postopki fizikalne in delovne terapije. Prav tako je izjemnega pomena hidrotera-pija oz. izvajanje vaj v termalni vodi, ki je na voljo v Therma-ni Laško in omogoča manjšo obremenitev nosilnih sklepov, lažje gibanje ter zmanjšanje bolečine. Ob postopkih fizikalne terapije svetujemo protibolečinsko elektrostimulacijo, magnetote-rapijo, terapijo z nizkoenerget-skim laserjem, termoterapijo. Vse našteto najdete v širokem naboru medicinskih storitev Thermane Laško. Dodatne informacije o našem preventivnem programu preprečevanja padcev prejmete na brezplačni telefonski številki 080 81 19. Lasko Gelebešev, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine v Thermani Laško I. Standardne storitve oskrbe - dvoposteljna soba s souporabo sanitarij Cena veljavna do 28. 2. 2017 Cena veljavna od 1. 3. 2017 ZA 30 DNI % Povišanja 1.1. Oskrba I 15,88 17,89 536,70 11,2% ali + 2,01 EUR 1.2. Oskrba II 563,40 (oskrba I. 17,89 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo 4,80 EUR) 20,68 22,69 680,70 1.3. Oskrba III. a (oskrba I. 17,89 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo 9,60 EUR) 25,48 27,49 1.4. Oskrba III. b (oskrba I. 17,89 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo 13,77 EUR ) 29,65 31,66 1,5. Oskrba IV. 26,74 27,98 III. Nadstandardni bivalni prostor 1 1 1 1 1 1. Enoposteljna soba 10 % oskrbe I. 1,59 1,79 53,70 2. Lastna kopalnica (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad) 5 % oskrbe I 0,89 26,70 IIII. Podstandardni bivalni prostor 1 1 1 1 1 1. Triposteljna soba - 5 % oskrbe I. - 0,79 -0,89 2. Večposteljna soba - 10 % oskrbe I. -1,59 -1,79 3. Soba, ki je za več kot 20 % manjša od predpis. Standardov - 5 % oskrbe I. - 0,79 -0,89 4. V času izvajanja večjih vzdrževalnih del v neposrednem bivalnem okolju stanovalcev, priznavamo 20 % popusta na oskrbo I. IV. Dnevno varstvo 70 % ustrezne oskrbe za 8 ur ind. izračun ind. izračun V. Dobropis za prehrano na dan je strošek živil | -3,34 VI. Rezervacija postelje na dan Cena oskrbe I. za dogovorjen bivalni prostor -zmanjšana za strošek živil Vir: DU Ptuj Hotel POLPENZION 5 noči/6 dni POLNI PENZION 5 noči/6 dni Zdravilišče Laško **** 250 € 280 € Thermana Park Laško ****supe™ 290 € 320 € Navedene cene vključujejo vse popuste (akcijske, upokojenske in klubske) in veljajo za eno osebo v dvoposteljni standard sobi. Turistična taksa je 1,27 € na osebo na dan. Doplačilo za enoposteljno sobo je 5 € na dan. 5-DNEVNI PROGRAM VKLJUČUJE: BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZ V OBE SMERI • 5 x pol- ali polni penzion • neomejeno kopanje (tudi na dan odhoda) • dnevno vstop v fitnes • športne aktivnosti • pitje termalne vode • pestro animacijo NAŠE DARILO: dnevno brezplačen vstop v savna center • 15 % popust na wellness in fizioterapevtske storitve Postajališča Prekmurje - Štajerska Murska Sobota 9.00 • Radenci 9.25 • Gornja Radgona 9.40 • Lenart v Slov. Goricah 10.10 • Pesnica pri Mariboru 10.30 • Maribor 10.45 • Miklavž na Dravskem polju 11.10 • Starše 11.25 • Ptuj 11.50 • Zgornja Hajdina 12.05 • Kidričevo 12.15 • Pragersko 12.40 • Slovenska Bistrica 12.50 • Laško 13.40 THERlVIAlNAIflsfeo Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | info@thermana.si 080 81 19 | 03 423 20 00 Foto: CG 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Juršinci • Priprave za občinsko praznovanje Veliko praznovanje: 500 let od začetka gradnje gotske cerkve in prvi zbornik občine Juršinci Župnijska cerkev na območju Juršincev je bila prvič omenjena leta 1322. Sedanja gotska cerkev pa je bila zgrajena v letih 1517/1540. Freske je naslikal mojster Brollo, v cerkvi najdemo tudi križev pot. Letošnje praznovanje občinskega praznika v Juršincih bo združeno z izdajo prvega zbornika občine Juršinci in 500. obletnico začetka gradnje gotske cerkve. Do praznovanja v letošnjem letu pa želijo delno obnoviti tudi notranjost cerkve. Za obnovo potrebujejo 80.000 evrov. Pri tem računajo tudi na pomoč občine, je povedal Dušan Todorovič, župnijski upravitelj župnije sv. Lovrenca - Juršinci. V občini Juršinci se zavedajo pomena tega lokalnega kulturnega spomenika, zato želijo pri obnovi tudi sodelovati v okviru zakonitih možnosti. Juršinski župan Alojz Kaučič pravi, da bo to mogoče le, če bodo dela oddana v okviru javnega razpisa. „V župniji sv. Lovrenca v Juršincih letos praznujemo 500. obletnico začetka gradnje naše cerkve, ki je posvečena mučen-cu, diakonu sv. Lovrencu. Pred 500 leti so se kristjani na tem območju odločili, da bodo sezidali večjo cerkev, ker je bila prejšnja po vsej verjetnosti premajhna. Tega visokega, častitljivega, pol-tisočletnega jubileja se zelo veselimo in ga želimo tudi dostojno praznovati in obeležiti. Mogoče se niti ne zavedamo, da je naša cerkev resnično tako starodavna, da je preživela dolgo zgodovinsko obdobje petih stoletij in da je bila zanesljivo vedno obljudena, vedno polna kristjanov, ki so se v tem svetišču izročali Bogu, ga slavili, sprejemali božjo pomoč, varstvo, zaščito, blagoslove, svete zakramente ... in svoje življenje v božji luči in moči razsvetljevali in osmišljali. Prav nobene druge stavbe ni v naši župniji ali občini, ki bi se ponašala s tako visoko starostjo in ki bi svojemu namenu tako zelo služila, kot je naša lepotica sv. Lovrenca v Juršincih," v uvodu pove Dušan Todorovič, župnijski upravitelj župnije sv. Lovrenca - Juršinci. Jubilej in slavje 500-letnice so praktično že začeli. „Že pred letom in pol so začeli zbirati zgodovinsko gradivo o naši cerkvi in župniji, ki bo predstavljeno v zborniku naše župnije in občine. Videti je, da bo nastal zelo obširen zbornik o župniji in občini, v katerem bo vsa zgodovina, ki so jo izbrskali avtorji za posamezna področja. Ker zbornik pišemo prav zaradi 500-letnice začetka gradnje naše cerkve, bo seveda najobsežnejše poglavje prav o župniji, cerkvi, veri, duhovnikih, ki so v naši župniji delovali v tem zgodovinskem času, drugih verskih znamenjih, ki so v župniji. Že maja lani smo imeli prvo slovesnost, ko je gospod škof dr. Jožef Smej blagoslovil novo naslikane podobe treh duhovnikov, ki so vodili župnijo pred menoj. Podobe smo dali naslikati, ker imamo za 220 let nazaj na posameznih slikah lepo naslikane župnike, ki so svoje duhovniško poslanstvo izvrševali pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, kot se je naša župnija skozi stoletja imenovala. Osrednji praznik bo na lovrenško nedeljo, 13. avgusta letos. Foto: Črtomir Goznik Gotsko cerkev v Juršincih so začeli graditi pred 500 leti. Do praznovanja v avgustu letos želijo delno obnoviti tudi njeno notranjost. Do praznika želijo notranjost cerkve vsaj delno obnoviti Praznik oz. god sv. Lovrenca je vsako leto 10. avgusta, zato imamo naš župnijski in tudi občinski praznik v nedeljo, ki je najbližja 10. avgustu. Slovesnost praznovanja 500-letnice bo vodil gospod nadškof Alojzij Cvikl. Zelo si prizadevamo, da bi v tem času do praznovanja vsaj nekoliko obnovili notranjost cerkve, ki je bila dolga desetletja precej zanemarjena. Naša cerkev je zelo vlažna, zato smo že lani jeseni uredili okrog nje odvodnjavanje oz. dre-nažo in tako zaščitili cerkev pred nalivi vode v stene cerkve in pred vlago. V cerkvi bi radi v tem času zamenjali dotrajan betonski tlak z novim granitnim. Sanirali bi radi stene, na katerih bomo odstranili omet in pustili odprte vsaj tri do štiri leta, da se dobro posušijo, ker so zelo, zelo vlažne. V župnijskem gozdu smo posekali hraste, katerih les smo sušili dve leti in ga že odpeljali v mizarsko delavnico, kjer nam bodo izdelali nove klopi za našo cerkev, ker so zdajšnje stare okrog 100 let in že zelo dotrajane. Nekaj sredstev za to obnovo smo zagotovili s prodajo zemljišča, ki ga je kupila občina in na katerem je igrišče. Ostala sredstva za prepotrebno obnovo notranjosti cerkve bomo skušali zbrati sami kristjani, župljani naše župnije. Računamo tudi na pomoč naše občine, s katero župnija prav na vseh področjih odlično sodeluje. Predračuni za gradbena dela in izdelavo novih klopi znašajo okrog 80.000 evrov, vendar bomo marsikatero delo opravili prostovoljno župljani sami, da bomo tako znižali končno vsoto potrebnih sredstev obnove," je še povedal Dušan Todorovič, župnijski upravitelj župnije sv. Lovrenca - Juršinci. Ce bo javni razpis, bo tudi občina sofinancerka Priprave na letošnje praznovanje občinskega praznika občine Juršinci že potekajo. V občini načrtujejo tridnevno praznovanje, v sklopu katerega bodo predstavili zbornik, ki že nastaja pod mentorstvom Marije Hernja Masten, povabili na osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku in na osrednjo prireditev ob 500. obletnici začetka gradnje gotske cerkve. Nosilka prireditev bo občina Juršinci skupaj z odborom za družbene dejavnosti; občina bo tudi plačala stroške praznovanja, na katerem pričakujejo več sto udeležencev. V občini Juršinci se zavedajo pomena cerkve kot lokalnega kulturnega spomenika. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je povedal, da bo pri obnovi z nekaj denarja udeležena tudi občina, če bo cerkev obnovitvena dela oddala na javnem razpisu. V letošnjem letu v občinskem proračunu teh sred- Foto: Črtomir Goznik Alojz Herga, predsednik odbora za gospodarstvo, komunalno infrastrukturo in požarno varnost občine Juršinci: „Občina Juršinci ni direktno vključena v investicijo obnove farne cerkve. Res pa je, tudi sam sem na zadnji seji občinskega sveta predlagal, kakorkoli že, to je kulturni spomenik v kraju, da se v njegovo obnovo vključimo v okviru zakonskih možnosti. To je pomembno tudi za ugled kraja." stev nimajo, pripravljeni pa so jih zagotoviti v okviru proračuna v letu 2018, saj bodo obnovitvena dela cerkve potekala tudi še v tem letu, vendar ob izpolnjenem pogoju - izvedenem javnem razpisu, še poudarja župan, ki tudi pove, da s cerkvijo oz. župnijo odlično sodelujejo. Podžupanjo Dragico Toš Majcen pa so tudi pooblastili za koordinacijo s cerkvijo, da vse poteka tako, kot mora. MG Ptuj • V Qcentru poslovalnica Fashion for walls Toni Hamler ponovno na Ptuju Družinsko podjetje priznanega dekoraterja in strokovnjaka na področju »oblačenja zidov« To-nija Hamlerja se po dobrem letu vrača na Ptuj. Minulo soboto so v ptujskem Qcentru odprli razstavno-prodajni salon Hamler - Fashion for walls ali v prevodu moda za zidove. Aprila lani so Hamlerjevi pro-dajno-razstavni salon odprli v kristalni palači v Ljubljani. Beležijo zelo dober obisk, stranke so z njihovo ponudbo in storitvami izjemno zadovoljne. Po več kot letu dni odsotnosti na Ptujskem so se odločili, da se kupcem na tem območju zaradi velikega povpraševanja ponovno približajo. Kot pravi Toni Hamler, so z odhodom s Ptuja za seboj pustili številne kupce iz vzhodnega dela Slovenije, pa tudi izven njenih meja, Hrvaške in Avstrije. Zato so se odločili za ponovno odprtje salona na Ptuju. Obe Hamlerjevi poslovalnici, v Ljubljani in na Ptuju, sta bogato založeni. Strankam nudijo tudi strokovno svetovanje, polaganje tapet, izvedbo različnih stenskih poslikav, dekorjev, pa tudi štuka-tur. »Na Ptuju imamo več kot sto katalogov, skupaj z ljubljansko poslovalnico pa blizu 400. Po potrebi lahko kataloge, ki so v Ljubljani, dostavimo tudi na Ptuj. Ponujamo širok obseg tapet in dekorjev, raz- ličnih barv, vzorcev, materialov in stilov, skupaj okrog 60.000 dizajnov. Veliko materiala imamo na zalogi, dobavljamo ga tudi po naročilu. Da se vrnemo na Ptuj, smo se odločili zaradi velikega povpraševanja na tem območju. Stranke in kupci nas poznajo, navadili so se na našo ponudbo, svetovanje in storitve,« pravi Hamler in doda, da so s svojimi storitvami prisotni na mednarodnem trgu, med drugim po Evropi, pa tudi v državah Združenih arabskih emiratov. Sodelujejo s priznanimi arhitekti, za njih ustvarjajo različne dekorative. Toni Hamler in njegova ekipa prisegajo na vrhunsko in dovršeno ponudbo ter kakovostno izvedeno storitev. »Pomembno je, da ponujamo široko paleto materialov in dekorjev. Tapete dobavljamo iz različnih koncev sveta, zaradi različnih materialov, vzorcev, stilov, barv ...« MZ Foto: Črtomir Goznik Ob odprtju nove ptujske Hamlerjeve poslovalnice so predstavili vrhunske kreacije oblek, ki so izdelane iz tapet. petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Lil! PRIHRANITE gV-^ PRI PAKETU, PRIHRAltef^-PA PORABITE ZAflAJ BLIŽJE! Amis TrojkaFlex T "S HITRI INTERNET W TUDI NA OPTIČNEM OMREŽJU v. s 7-DNEVNI ČASOVNI PRESKOK/3 mesece brezplačno TELEVIZIJA DO 200 PROGRAMOV / 3 mesece brezplačno od 19 90 € PRVIH 6 MESECEV FIKSNA TELEFONIJA SLO BREZPLAČNO Z nami amisf Akcija «Amis Flex- Pomladna ponudba!«, ki zajema popust na redne cene mesečne naročnine paketov Trojka Flex ali Trojka Optika FLEX po vsakokratno veljavnem ceniku in velja vfiksnih xDSL in v optičnih omrežjih za izključno nove poslovne naročnike ter za nove zasebne naročnike oziroma tiste zasebne naročnike, ki so sicer že obstoječi, a nimajo aktualne vezave na fiksne storitve, internet, televizijo in fiksno telefonijo, vse ob pogoju sklenitve naročniškega razmerja za pakete Trojka Flex ali Trojka Optika FLEX z vezavo za 24 mesecev v obdobju 01.02.2017 do 31.3.2017. Navedeni popust se v višini 14 EUR obračuna za obdobje polnih 6 mesecev od začetka naročniškega razmerja (obdobje višjega popusta) in v višini 9 EUR za obdobje 6 polnih mesecev od poteka obdobja višjega popusta, za naročnike, ki so hkrati aktivni naročniki naročniških paketov za mobilne storitve operaterja Si.mobil d.d. [ne velja za predplačniške pakete, Simpl na račun in bob), pa se po poteku obdobja višjega popusta popust v višini 9 EUR obračuna za celotno obdobje veljavnega naročniškega razmerja za mobilne storitve pri Si.mobil d.d. Akcija ne velja za mobilne in dodatne ponudbe ter za govorni promet na telefoniji. Vse cene vsebujejo DDV. Internet prinaša najvišjo možno dinamično hitrost interneta - uporaba maksimalne pasovne širine, ki jo omogoča obstoječa linija do 15 Mbit/s / 768 Kbit/s (ob sočasni uporabi storitve interneta, IV, telefonije, se hitrost porazdeli na vse storitve). Telefonija SLO - brezplačno vključuje 700 minut brezplačnih klicev v vsa slovenska fiksna omrežja ter brezplačne klice v Lastnem fiksnem omrežju. Hitrost 100 Mbps velja na optičnem omrežju ob doplačilu opcije. Za pakete veljajo Splošni pogoji in posebni pogoji paketov, ki so skupaj s ceniki, programskimi shemami in ostalimi pogoji ponudbe dostopni na www. amis.net ali na 080 2010. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000. simobil.si 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 10. marca 2017 Ormož • Ringa raja 2017 Folklorni plesi se kako živijo v ormoSkih Šolah in vrtcih Na območnem srečanju otroških folklornih skupin pod naslovom Ringa raja 2017, ki je bilo minuli petek v Domu kulture Podgorci, se je skupno predstavilo kar okrog 300 mladih plesalcev. Ormoška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju s Kulturnim društvom Podgorci organizirala območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2017, kjer se je predstavilo 13 skupin. Mladi plesalci so občinstvu s pestrimi nastopi priklicali spomine na skoraj pozabljene igre in veselo otroštvo. Srečanje, ki je potekalo v dveh delih, je odprla Folklorna skupina Kapljice VIZ Vrtca Ormož z odrsko postavitvijo Kuj kovač, kuj, v nadaljevanju so se v prvem delu predstavili še: FS Prijatelji z radovednimi bučka- mi prav tako iz VIZ Vrtca Ormož z nastopom Babica pripoveduje, FS OŠ Stanka Vraza Ormož s pesmijo in plesom Veseli čas prihaja, FS Pastirčki iz Vrtca in OŠ Kog z nastopom Gremo, kravice, na pašo, FS Zrnca iz Vrtca pri OŠ Miklavž pri Ormožu z odrsko postavitvijo Pastirica kravce pase, FS Klasek iz OŠ Miklavž pri Ormožu z nastopom Ki moš vuha? in Mlajša FS KD Podgorci s pesmijo in plesom Mati, mi smo lačni. V drugem delu se je zavrtelo šest skupin, in sicer FS Drobižki iz Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž z odrsko postavitvijo Kje je tista muha?, FS OŠ Velika Nedelja FOTO: Arhiv JSKD 01 Ormož z nastopom Gospod, gospod, kar dve folklorni skupini iz OŠ Sveti Tomaž, in sicer Kolca s pesmijo in plesom Kdo je klobase poja? in Škrjanček s Pšššššt, poslušej no ..., FS OŠ Središče ob Dravi z Igraj kolo ter starejša folklorna skupina KD Podgorci z odrsko postavitvijo Perice. Srečanje je letos spremljala strokovna spremljevalka Petra Nogra-šek, profesorica razrednega pouka, ki je vse od leta 1984 dejavna članica Folklornega društva Kres iz Novega mesta, od leta 2003 tudi vodja otroške skupine v društvu. Monika Levanič Ormož • Zaživela bo premierna uprizoritev Vaške Venere Dobravski gledališčniki bodo na oder postavili novo komedijo Dramska sekcija Kulturno-športnega društva Dobrava bo ta konec tedna na odru ormoškega doma kulture premierno uprizorila komedijo Vaška Venera v priredbi Tatjane Vau-potič. Obljubljajo prijeten večer, poln smeha in zabave. Gledališka predstava Vaška Venera je že deseta komedija, ki so jo člani KŠD Dobrava ustvarili v 21 letih delovanja. Izmed številnih predstav so še posebej ponosni na predstavi Kovačnica in Od zrna do kruha, katerih besedilo zanju je zapisala članica društva, zdajšnja predsednica Štefka Šoštarič. Kot je pojasnila Šoštaričeva, tudi tokratna zgodba izvira iz vaškega vsakdana. Njihova nova predstava Vaška Venera se ukvarja z brezčasno tematiko - ljubeznijo. Po njenem je rdeča nit zgodbe v stavku, da je bolj kot bogastvo in materialne dobrine pomembno to, kar veleva srce. Dobro uro in pol trajajoča komedija v treh dejanjih se vrti okoli lepe Majde, ki jo bo odigrala Mojca Bauman Kralj. Zgodba se dogaja na vasi, natančneje na kmečkem turizmu Pri prijazni Ceciliji. Nekega dne kmečki turizem obiščeta slikar Silvo Spa-cal in podjetnik Pankracij Čičigoj. Slikar želi naslikati domačo hčer Majdo kot rimsko Venero, podjetnik Čeligoj pa se vanjo zaljubi. V lepo Majdo je sicer zaljubljen tudi županov uslužbenec, po naravi kmečki fant. Kako se zgodba razplete in koga na koncu izbere Majda, boste lahko izvedeli že ta petek, 10. marca, ob 19. uri v ormoškem Domu kulture. Ponovitev komedije, ki jo prvič v celoti režira Irena Blagovič, bo sledila še jutri, v soboto, prav tako ob 19. uri. V komediji igra devet članov društva, vsi so že znanci odrskih desk in občinstva, ki spremlja ljubiteljske gledališke predstave, pravi predsednica društva. Še mnogi drugi pa bodo sodelovali pri oblikovanju scene, luči, zvoka ... Ob tem pa predsednica še potrdi, da je utrip vasi Dobrava prav zaradi kulturnega udejstvovanje veliko bolj iskriv, vaščani pa so zlasti zaradi tega veliko bolj povezani, kot bi bili sicer: »Minilo je 20 let od aktivnega delovanja našega društva. Ta jubilej smo v preteklem letu proslavili s števil- Foto: Uroš Krstič nimi dogodki, na katere imamo lepe spomine. Pot ljubiteljske kulture nadaljujemo. Na njej nas spremljajo druženje, odrekanje in prelaganje domačih obveznosti na družinske člane, ko smo na vajah in nastopih. Zahvaljujejo se jim za potrpežljivost in vzpodbudne besede. Motivacijo za delo nam daje naša zvesta publika, ki nas nagrajuje s svojo prisotnostjo in aplavzom, za kar smo neizmerno hvaležni.« Besede hvaležnosti pa predsednica sklene še s prijaznim povabilom na komedijo Vaška Venera. Monika Levanič Ptuj • Glasbeno-dobrodelna akcija Glasbila tudi za ptujske osnovnošolce V sklopu velike glasbeno-dobrodelne akcije „20 za 20" je znani bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak - Soki s pomočjo donacij z glasbili obdaril že 40 osnovnih šol. Zadnja med njimi je ravno ptujska OŠ Olge Meglič. Z omenjeno akcijo je Soki razveselil in dal možnost razvijanja talentov kar 20.000 slovenskim osnovnošolcem. A njegove ambicije in želje, kljub temu da je prvotni načrt že dosegel, so velike. V sklopu velike glasbene dobrodelne akcije »20 za 20« bobnar Marko Soršak - Soki s pomočjo donacij, lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij osnovnim šolam podeljuje glasbene instrumente. Ob 20-le- tnici glasbenega, bobnarskega delovanja je znani slovenski glasbenik iskal način, kako ta jubilej posebej obeležiti. In ga več kot odlično tudi našel. Posnel je DVD, na katerem je sodeloval s kar 20 slovenskimi bendi, v zameno za tega pa zbirajo donacije in prostovoljne prispevke. Izkupiček je Ljutomer • Državno tekmovanje v nemščini Gimnazijka Tanja najboljša Na državnem tekmovanju iz nemščine na Jesenicah so dijaki Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera (GFML) dosegli odlične rezultate. Že tretje leto zapored je enemu izmed njih uspelo postati državni prvak. Tokrat je bila najboljša Tanja Holc, dijakinja 2. letnika GFML, ki je tekmovala v kategoriji nemščina kot drugi tuji jezik. Ob prvem mestu je osvojila 99 točk (od možnih 100), kar je izjemen dosežek. Preostalim devetim dijakom, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, je pripadlo srebrno priznanje. Njihove mentorice so bile Milojka Vaupotič, Martina Vogrinec in Gita Fras. »Tanja je izjemna, zelo prizadevna In marljiva dijakinja, ki poleg pouka nemščine na višji ravni na gimnaziji obiskuje še priprave na nemško jezikovno diplomo. Njeno odlično znanje nemščine je rezultat večletnega neformalnega učenja, visoke prizadevnosti pri pouku in notranje motivacije,« je povedala profesorica nemščine na GFML Milojka Vaupotič. NŠ v celoti namenjen nakupu glasbil, ki so jih doslej razdelili že slovenskim osnovnim šolam. Prvo šolo je Soki obdaril pred več kot dvema letoma, minuli teden pa je glasbila predal že 40. zapovrstjo, in sicer OŠ Olge Meglič. Da gre za izjemno zgodbo, je prepoznal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je ta humanitarni projekt podprl in Sokiju podelil posebno priznanje - jabolko navdiha. Posebnost projekta glasbeno-dobrodelne akcije pa so prepoznali tudi številni drugi, glasbeniki, športniki, igralci ipd., ki ravno ta mesec bowlajo ravno z namenom zbiranja sredstev za ta projekt. Vabilo za sodelovanje v projektu so prejele Javne službe Ptuj, ki so se takoj odzvali in v ta namen organizirali prve nacionalne smetar-ske igre. K sodelovanju so pozvali komunalna in druga gospodarska podjetja, ki so s svojo prijavnino k igram donirala za nakup glasbil. OŠ Olge Meglič se je projektu pridružila z velikim veseljem, do-nacijo so prejeli od komunalnega podjetja Snaga. Ravnateljica Helena Ocvirk pravi, da so podarjenih glasbil zelo veseli in se zanje zahvaljujejo donatorjem in Marku Sorša-ku - Sokiju. V pridobivanju glasbil vidijo izjemno možnost za razvijanje glasbenega potenciala ptujskih osnovnošolcev. Bobnov in kitare, ki so odslej njihova last, so se na šoli izjemno razveselili. Ustanovili bodo šolski ansambel - bend, ki si ga na šoli že dolgo želijo. Dženana Kmetec Navdušenje ob predaji bobnov na OS Olge Meglič je bilo veliko. Foto: arhiv OS Olge Meglič Foto: osebni arhiv Foto: arhiv r. -T . jÄ^JL Wt . JKJ Rokomet Drava in Ormož v končnico s 7. in 11. mesta Stran 12 Ples Ana in Ivan prvaka tudi v latinskoameriških plesih Stran 12 Strelstvo Slovesno odprtje EP v Mariboru Stran 13 Boks Dober izkupiček ptujskih borcev Strani 13 NŠ Aluminij »Strokovnost želimo dvigniti na še višji nivo« Strani 15 Šah Nika Kralj odlična druga na DP Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga Bo Maribor prvič v sezoni ugnal Aluminij? Spomladanski del prvenstva v 1. ligi se je za Mariborčane začel sanjsko: najprej so v večnem derbiju ugnali Olimpijo (ta je že menjala trenerja, Luka Elsnerja bo zamenjal Marijan Pušnik), v torek pa so v prestavljenem srečanju 23. kroga ugnali še Gorico. So edino moštvo s 100 % izkupičkom, Olimpija in Radomlje sta edini moštvi brez ene same točke. Zaradi dveh zaporednih porazov Ljubljančanov imajo sedaj na lestvici oprijemljivih šest točk prednosti pred najhujšimi rivali in boljši medsebojni izkupiček. Lepšega scenarija si v štajerski prestolnici za uvod niso mogli niti zamisliti ... 1. SNL 23. KROG: Gorica - Maribor 2:4 (1:2); strelci: 1:0 Burgic (14., z 11 m), 1:1 Vršič (35.), 1:2 Vršič (42.), 1:3 Zahovic (63.), 2:3 Burgic (72.), 2:4 Zahovic (85.). 1. MARIBOR 23 16 4 3 47:17 52 2. OLIMPIJA 23 14 4 5 36:20 46 3. DOMŽALE 23 12 4 7 46:24 40 4. CELJE 23 9 4 10 27:26 31 5. GORICA 23 8 7 8 28:29 31 6. KOPER 23 8 7 8 22:27 31 7. RUDAR 23 7 8 8 32:31 29 8. KRŠKO 23 4 11 8 22:34 23 9. ALUMINIJ 23 5 7 11 19:34 22 10. RADOMLJE 23 1 6 16 16:53 9 Šest zadetkov, trije strelci Varovanci Darka Milaniča so v torek v Novi Gorici slabo začeli tekmo in gostitelji so povedli z golom Miran Burgiča. Za preobrat je še pred odhodom na odmor poskrbel Dare Vršič, ki je izkoristil podaji Milivoja Novakoviča. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 59. minuti, ko je Jasmin Han-danovič ubranil 11-metrovko Burgiču, nekaj minut kasneje pa so vijoličasti že povišali vodstvo, zadel je Luka Zahovic. Burgič je sicer še znižal na 2:3, a je Zahovic v 85. minuti z velemojstrskim zadetkom (s peto si je podal preko branilca, nato pa žogo poslal preko vratarja v mrežo) dokončno potrdil zmago svoje ekipe. Maribor za naslov, Aluminij za obstanek Zadovoljni so lahko tudi v taboru Aluminija, ki je na dveh srečanjih svoj račun obogatil s štirimi točkami. »Najpomembneje je, da smo slavili na srečanju proti Radomljam, saj imamo pred njimi res veliko prednost. Popol- 2. SNL: Za začetek derbi vodilnih ekip Z zaostalimi tekmami 16. kroga (srečanja bi morala biti odigrana že v jesenskem delu, a jih je preprečilo slabo vreme) se bo nadaljevalo prvenstvo v 2. slovenski ligi. Ptujska Drava bo v tem krogu še mirovala, saj bi moral biti njen tekmec Zavrč, ki pa je izstopil iz lige. Že v uvodu se bo zagotovo močno kresalo v Dobu, saj bo tam odigran derbi vodilnih ekip lige, domačega Rolteka in gostov iz kranjskega Triglava. V primeru zmage bi se varovanci Damijana Romiha povsem približali Triglavu, ki je suvereno vodil celotni jesenski del, v katerem je v uvodu nanizal kar 10 zaporednih zmag. Med kandidate za visoka mesta se uvršča le še Ankaran, preostale ekipe, vključno z Dravo, se bodo borile mesta od četrtega naprej. 16. krog: Roltek Dob - Triglav Kranj, Zarica Kranj - Farmtech Veržej, Brda - Krka. Prosta je ekipa Drava Ptuj. Srečanje Brežice-Terme Čatež - Ankaran Hrvatini je že bilo odigrano (1:0). 1. TRIGLAV KRANJ 14 12 1 1 34:9 37 2. ROLTEK DOB 14 10 3 1 39:11 33 3. ANKARAN-HRVATINI 15 10 1 4 32:17 31 4. BREŽICE - TERME ČATEŽ 15 6 4 5 19:22 22 5. KRKA 14 6 1 7 33:21 19 6. DRAVA PTUJ 15 5 2 8 27:34 17 7. BRDA 15 4 4 7 13:22 16 8. ZARICA KRANJ 15 3 1 11 13:37 10 9. FARMTECH VERŽEJ 14 2 3 9 10:30 9 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 JM Medsebojni tekmi v sezoni 2016/17: 6. krog: Maribor - Aluminij 0:2; strelca: Škoflek (24.), Zeba (72.); 15. krog: Aluminij - Mariborom. Foto: Črtomir Goznik Na prvem medsebojnem srečanju Maribora in Aluminija v sezoni so Kidričani presenetili vijoličaste v Ljudskem vrtu. nega izkupička smo si želeli tudi proti Krškemu, kar bi nam veliko pomenilo v boju za 8. mesto, a se nam ni v celoti izšlo po željah. Prepričan pa sem, da bomo ti dve izgubljeni točki nadomestili na katerem od prihodnjih srečanj,« je dejal bočni branilec Aluminija Milan Kocic. Pred njim in njegovimi soigralci pa je s tekmovalnega vidika najtežja tekma (ali s psihološkega najlažja, kakor komu ljubše) - z vodilnim Mariborom v gosteh. »Vsi vemo, kaj Maribor pomeni v slovenskem nogometu. Zaradi tega lahko gremo v Ljudski vrt sproščeni, saj proti popolne- mu favoritu nimamo česa izgubiti. Tako je bilo že v naših prvih medsebojnih srečanjih v tej sezoni in takrat se nam je izšlo po željah - zakaj ne bi bilo še enkrat tako,« je dejal 27-letnik, ki je pred prihodom v Kidričevo najmočnejši pečat pustil v velenjskem Rudarju. Podobnega mišljenja je tudi Slobodan Grubor: »Zavedamo se moči Maribora, vemo, da želijo osvojiti naslov. A tudi mi se na drugi strani borimo za obstanek, iskali bomo priložnosti za pozitiven rezultat - nikakor ne odhajamo v goste z belo zastavo.« Glede na tekmo s Krškim bo moral kidričevski strateg opraviti vsaj eno menjavo, Jakšič je namreč prejel četrti rumeni karton v sezoni. »To je dejstvo, na treningih čez teden pa bomo videli, ali bomo opravili še kakšno menjavo na katerem drugem igralnem položaju.« Oslabljena bo tudi ekipa Maribora, zaradi kartonov bo manjkal Marko Šu-ler. Bodo Mariborčani brez njega vendarle vknjižili tri točke proti Aluminiju, kar jim na prvih dveh medsebojnih tekmah v sezoni ni uspelo? Jože Mohorič 1. SNL, 24. krog: Maribor - Aluminij, sobota, 11. 3., ob 20.15 v Mariboru Boks • Dejan Zavec Boxing Gala Serija boksarskih večerov se začenja v Ljubljani V soboto, 11. marca, bo v grand hotelu Union v Ljubljani potekal premierni gala boksarski večer. Organizator dogodka je naš najuspešnejši boksar vseh časov, nekdanji večkratni svetovni prvak Dejan Zavec. Gre za nov koncept boksarskega dogodka, ki hkrati predstavlja pomemben mejnik v Dejanovem delovanju. Kot trener in sedaj tudi kot gostitelj boksarskih večerov želi nadaljevati svojo zgodbo v slovenskem boksu. Zgodbo o tradicionalnem borilnem športu, ki v sebi nosi spoštovanje tekmecev v ringu. Dejan Zavec Boxing Gala bo prvi v seriji štirih dogod- kov, ki že s samim izborom ambienta napovedujejo izjemen večer. Od sprejema, uvodnega druženja povabljenih in obiskovalcev, pa vse do Dejan Zavec Boxing Gala: 11. 3. - grand hotel Union Ljubljana 22. 4. - Thermana Laško 30. 9. - Casino Mond Šentilj 18. 11. - hotel Bernardin Portorož Utrinek s predstavitve serije boksarskih večerov Dejan Zavec Boxing Gala vrhunca večera s šestimi boksarskimi dvoboji ter druženja s pogostitvijo ob koncu. Hkrati želi serija dogodkov slediti osnovnemu poslanstvu: slovenskim amaterskim boksarjem omogočiti korak naprej v karieri. V Ljubljani bodo priložnost za dokazovanje tako dobili Aljaž Venko, Jan Sekol, Tomi Lorenčič (vsi DZ Boxing), Denis Lazar (BK Ring), Andrej Ba-kovič (BK Tivoli) in Igor Pertot (BK Portorož), ki se bodo tokrat pomerili s tekmeci iz Italije. Za povezovanje programa bo poskrbel Boris Cavazza, ki je tudi sam nekoč treniral boks. Vstopnice je mogoče kupiti na vseh prodajnih mestih Eventima ali na spletnem naslovu www.eventim.si JM 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), liga za obstanek Drava in Jeruzalem v boj za obstanek iz različnih položajev RK Drava: Preveč nihanj za boljši izkupiček Rokometaši Drave so si lani po več kot dveh desetletjih priigrali vstopnico za igranje v 1. A državni rokometni ligi. Pred sezono so vsi v klubu v en glas ponavljali, da je njihov cilj za prvo sezono obstanek v ligi. Z večinskim lastnim kadrom nadarjenih domačih igralcev in z nekaj okrepitvami je bil cilj realno postavljen in dosegljiv. Po 22 odigranih tekmah rednega dela pa je ta cilj precej oddaljen... Bolj realno se zdi, da bo ptujska ekipa korektno odigrala prvenstvo v naslednjih 14 tekmah v Ligi za obstanek in si bo proti močnim tekmecem nabrala nove izkušnje. Prav izkušnje so zmanjkale ptujskim igralcem v marsikateri tekmi ali v marsikaterem odločilnem trenutku, da bi imeli na kontu vpisanih več kot osem točk. Z večino tekmecev v ligi so v določenih obdobjih bili vsaj enakovreden tekmec, občasno tudi boljši, a prevečkrat je prišlo do obdobij, ko jim enostavno nič ni šlo od rok in to so bolj izkušene ekipe vedno znova znale izkoristiti. Ob pomanjkanju izkušenj so imeli nekaj smole tudi s poškodbami, kar je že tako omejen kakovostni kader še zreduciralo. O prvem rednem delu tekmovanja je trener ptujskih rokometašev Ivan Hrupič povedal: „Mi Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so v rednem delu sezone zbrali 8 točk, zbor bodo poskušali povečati v Ligi za obstanek. smo na nekaterih tekmah pokazali, da znamo igrati rokomet, kar se je na primer videlo tudi na zadnji tekmi s Trimom ali pred tem z Urban-scapom. Skozi sezono smo odigrali še nekaj dobrih tekem, a na nekaterih nas je na določenih trenutkih 'zmanjkalo', saj nam je manjkala kakovostna rotacija igralcev. Nekateri rokometaši veliko igrajo tako v fazi obrambe kot tudi v napadu, kar je v današnjem modernem rokometu zelo težko. Ob naših nosilcih igre sem vesel tudi tega, da se nam je pridružilo nekaj mla- dih igralcev iz drugega plana, ki so zelo napredovali.« Za boljše rezultate je bilo iz različnih razlogov v rednem delu prvenstva preveč nihanj v igri. To je Ptujčane mnogokrat oddaljilo od pozitivnega razpleta. Ne glede na to se je Drava na večini tekem hrabro borila, tako bodo poskušali vse do konca sezone. Pred pričetkom Lige za obstanek je Hrupič dodal: „Prepričan sem, da bodo fantje v nadaljevanju odigrali še številne dobre tekme in da se bomo vsi skupaj do konca borili za obstanek v ligi.« Namizni tenis • Državno člansko prvenstvo Vrhunec letošnje sezone V Puconcih je konec tedna ob 20-letnici domačega kluba v novi športni dvorani potekalo 26. državno člansko prvenstvo, ki velja za vrhunec domače sezone. Državnih naslovov med posamezniki sta se veselila Alex Galič pri dekletih in Darko Jorgič pri članih. Slednji je bil ta teden tudi član uspešne slovenske reprezentance (ob njem Bojan Tokič in Deni Kožul), ki si je z zmago proti Belgiji prvič zagotovila nastopanje v elitni skupini EP. V Prekmurju so nastopili tudi nekateri mladi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Ti po visoki mestih niso posegli, so pa v kakšnem posamičnem dvoboju presenetili favorizirane starejše tekmece. Izpostaviti velja nastop Daniele Tomanič Butkovske, ki je v predtekmovalni skupini zasedla 2. mesto, še en korak pa je storila v glavnem tur- nirju (s 4:3 ugnala je ugnala domačinko Nušo Vogrinčič). Šele nato jo je ustavila kasnejša finalistka Manca Fajmut. Uvodni del je zelo dobro opravil tudi Danilo Piljak (ZM Maribor), ki je v svoji skupini osvojil 1. mesto, a je nato izpadel v 1. krogu glavnega turnirja. Še višje se je prebila Vesna Rojko (Muta), ki jo je v četrtfinalu ugnala kasnejša zmagovalka Alex Galič. Med mešanimi dvojica- 7T iXbMM il V NAMIZNEM TENISU Nekdanja člana NTK Ptuj Ivana Zera in Matic Slodej sta na DP stopila na najvišjo stopničko v tekmovanju mešanih parov. Ob vseh težavah, ki jih je Drava imela skozi 22 tekem, so jim prevečkrat »ponagaja-li« tudi sodniki, ki so jim tudi odščipnili kakšno pomembno točko, hkrati pa so jih postavili v mnogih situacijah na tekmah še v slabšo pozicijo, iz katere potem več ni bilo izhoda za pozitiven rezultat. Ne glede na trenutno stanje na lestvici lahko Ptujčani z nekoliko bolj razbremenjeno igro dosežejo še nekaj ugodnih rezultatov ter tako pozitivno zaključijo prvoligaško sezono. David Breznik mi velja izpostaviti končno zmagoslavje dveh nekdanjih članov ptujskega kluba Ivane Zera in Matica Slodeja, ki sta med drugim ugnala tudi 1. nosilca, Darka Jorgiča in Ta-maro Pavčnik. . Končni vrstni red: posamezniki (56): 1. Darko Jorgič (Krka), 2. Mitja Horvat (Interdiskont), 3. Uroš Slatinšek (Krka) in Tom Šfiligoj (tujina), 17.-30. Danilo Piljak, Matic Slodej (oba Maribor); posameznice (41): 1. Alex Galič (tujina), 2. Manca Fajmut (tujina), 3. Katarina Stražar (Mengeš) in Tamara Pavčnik (Hrastnik), 5.-8. Vesna Rojko (Muta), Ivana Zera (Vesna), 9.16. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj)...; dvojice, moški (28): 1. Jor-gič/Slatinšek (Krka), 2. Kožul/ Žibrat (Sobota/tujina), 9.-16. Pavič/Piljak (Vesna/ZM MB)... dvojice, dekleta (21): 1. Faj-mut/Galič (tujina), 2. Sterchi/ Čokelj (Arrigoni), 5.-8. Zera/ Rojko (Vesna/Muta), 9.-16. Tomanič-Butkovska/Staniša (Ptuj/Muta), N. Belaj/Kadiš (Cirkovce/lnterdiskont), Mekiš/ Komovec (ZM MB/Ptuj)... mešane dvojice (39): 1. Zera/Slodej (Vesna/ZM MB), 2. Tofant/Šfiligoj (Mengeš/tujina), 5.-8. Rojko/Cvetko (Muta/ Krka), 9.-16. N. Belaj/Vizjak (Cirkovce/PPR), 17.-32. Toma-nič-Butkovska/Šegula (Ptuj), Komovec/Petrovič (Ptuj/ZM MB)... Jože Mohorič Jeruzalem Ormož: Tekma, kjer točki štejeta dvojno Za rokometaši Jeruzalema je šest tekem drugega dela sezone, kjer pa doseženega rezultata ne moremo oceniti z visoko oceno. Ravno nasprotno, saj je ekipa zabeležila zmagi le proti Dravi in Dolu ter doživela poraze proti Ribnici, Dobovi (na Hardeku), Kopru (na Hardeku) in Mariboru. Časa za iskanje vzrokov slabših predstav enostavno ni, saj se že v soboto, 11. marca, začne Liga za obstanek. »Takoj na začetku smo dobili za nasprotnika trenutno najbolj 'vročo' ekipo izmed vseh, ki se bodo borile za obstanek v ligi. Slovenj Gradec je tisti, ki se bo podal v lov za 8. mestom, ki zagotavlja obstanek v ligi. To mesto trenutno držimo mi v Ormožu. Ne bomo razmišljali o boju za obstanek v ligi in o prednosti osmih točk, ki jih trenutno imamo pred Korošci in Dolom Hrastnikom. Naša želja do konca sezone je osvojiti 6. mesto, kar pomeni, da bo treba zmagovati na domačem parketu, ob tem pa še marljivo zbirati točke na gostovanjih. Žal nas skozi celotno sezono napadajo poškodbe in tako je tudi pred tekmo s Slovenj Gradcem. Verjamem, da bomo strnili svoje vrste in zaigrali, kot znamo. Smo boljša ekipa, kar smo letos že dvakrat dokazali v rednem delu sezone, kjer smo zmagali s 27:24 in 32:21. Gostje na Hardek prihajajo z avtobusom, polnim navijačev. Za njih je ta tekma v Ormožu biti ali ne biti, zato lahko pričakujemo hud boj, kjer bo zmagala ekipa z večjim srcem,« je pred tekmo povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Samo srčnost pa ne bo dovolj za zmago na tej tekmi. Treba bo igrati zbrano in strpno v napadu, v sredini oz. osrčju obrambe pa biti čim gostejši, kar Ormožanom ni uspevalo na zadnji tekmi v Mariboru, ko je ekipa prejela kar 39 zadetkov: »Ključ do zmage bo večja želja po zmagi in igra v obrambi,« je bil kratek in jasen trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Tekma v športni dvorani na Harde-ku bo v soboto, 11. 3., ob 19.00. ku Ples • Ana Ekart, Ivan Jarnec Državna prvaka tudi v latinskoameriških plesih V organizaciji Plesne zveze Slovenije je v soboto, 5. 3., potekalo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za leto 2016. Prevalje na Koroškem so gostile 58 plesnih parov iz 14 slovenskih klubov, ki so zaplesali pred polno dvorano in v bučnem navijaškem vzdušju. Med starejšimi mladinci sta si zmago priplesala Ana Ekart in Ivan Jarnec. V večernem finalnem tek- movanju, kamor se je uvrstilo najboljših sedem plesnih parov, sta odplesala nadvse prepričljivo. Energijo in predanost plesu so videli tudi sodniki, ki so ju nagradili z zmago in z naslovom državnih prvakov. Zmagala sta v vseh petih plesih. Z naslovom državnih prvakov sta si priborila nastop na evropskem prvenstvu konec meseca v Španiji in na svetovnem prvenstvu konec leta v Latviji. UR petek m 10. marca 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Strelstvo • Evropsko prvenstvo 10 m Maribor 2017 Slovesno odprtje z visokimi gosti Foto: David Breznik Ptujčana Sašo Stojak in Majda Raušl sta na EP preizkusila kvalifikacijsko strelišče v Športni dvorani Draš in optimistično pričakujeta začetek EP. Foto: David Breznik Otvoritvena slovesnost EP 10 m Maribor 2017 Z otvoritveno slovesnostjo na snežnem stadionu pod Pohorjem se je v torek, 7. 3., uradno začelo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 10 m Maribor 2017. 582 najboljših strelcev iz 46 držav Stare celine si bo v štirih tekmovalnih dneh, do sobote, 11. 3., poskušalo priboriti prestižna odličja z zračno pištolo, zračno puško ter z zračno puško na premikajoče se tarče, v individualni in ekipni konkurenci, v mešanih parih (bodoči olimpijski disciplini) ter kot novost na EP v posebnem ekipnem tekmovanju, ki ga bo Evropska strelska konfederacija prvič predstavila na EP. Slavnostnega ceremoniala so se udeležili visoki gosti s predsednikom Vlade RS Mirom Cerarjem, županom mestne občine Maribor Andrejem Fi-štavcem, predsednikom OKS--ZŠZ Bogdanom Gabrovcem, predsednikom ESC Vladimir-jem Lisinom, predsednikom SZS Janezom Slaparjem in številnimi drugimi. Med mladinci najvišje Jagoda Tkalec na 17. mestu Medtem pa so svoja tekmovanja že končali mladinci. Najvišjo uvrstitev prvega dne si je z zračno pištolo pristre-ljala rečiška strelka Jagoda Tkalec, ki se je s 372 krogi (91, 95, 91, 95) uvrstila na 17. mesto in za finalistkami zaostala le za tri kroge. Anja Prezelj (Železniki) in Klara Smolič (Gorjanci) sta s 367 in 340 krogi osvojili 35. in 62. mesto. Med mladinci s puško je bil med Slovenci najboljši Jakob Petelinek (Cerknica), ki je s 615,6 kroga osvojil 35. mesto, Domen Jarni (Kočevje) in Erik Kandare (Cerknica) sta s 609,5 in 608,0 kroga osvojila 50. in 51. mesto. Med mladinkami s puško je bila med Slovenkami Boks • Slovenska liga, 5. krog Dober izkupiček ptujskih borcev Celje je v zadnjem letu postalo tudi boksarsko mesto, veliko je k temu prispeval prihod Ptujčana Saša Pučka v Boks klub Interkom. Prav ta je v nedeljo organiziral 5. krog slovenske boksarske lige. Tokrat je bilo na sporedu nekoliko manj dvobojev kot v zadnjih krogih, med sabo se je pomerilo 14 parov. Prvi uradni nastop je iz Boks kluba Ring opravil Lo-vro Čondič, ki trenira približno pol leta in je v debitant-skem dvoboju v mladinski kategoriji do 60 kg z znanjem in tehniko presenetil poznavalce boksa. Presenetil je tudi tekmeca Arberja Elsha-nija (BK Intercom Celje), ki ga je premagal z deljeno sodniško odločitvijo. Še enkrat več sta si nasproti stala Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) in Job Petrovčič (BK Barje) in še enkrat več je ob dobri spodbudi navijačev slavil Lovrec. Ta niza zmago za zmago in je bil predvsem v prvih dveh run-dah konkretnejši nasprotnik ter si je zagotovil dovolj veliko prednost za čisto zmago. Standardni tekmici sta tudi Anja Jabločnik (BK Ring Leon Lovrec (BK Ring) Ptuj) in Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing). Slednja je iz dvoboja v dvoboj bližje zmagi in se je tudi tokrat dobro upirala favorizirani Jabločnikovi, ki je v izenačenem dvoboju unovčila bogatejše izkušnje za zmago z deljeno sodniško odločitvijo 2:1. Iz Dejan Za- Lestvica po 5. krogih: 1. BK Ring Ptuj 83 točk 2. BK Intercom Celje 45 točk 3. BK Portorož 34 točk 5. Dejan Zavec Boxing 25 točk najboljša domača strelka Urška Hrašovec (I. Pohorski bataljon Ruše), ki je s 409,5 kroga osvojila 39. mesto, Suzana Lukič (Trzin) in Lia Lazar (IX. Korpusa Piran) sta s 409,3 in 408,7 kroga osvojili 41. in 45. mesto. Mladinci s pištolo (Jože Čeper, Luka Ušeničnik in David Rožman) so imeli svoj nastop v četrtek po zaključku redakcije. Majda Raušl in Sašo Stojak optimistična pred EP Medtem pa je tudi slovenska članska reprezentanca Slovenski nastopi: Člani pištola: 10. 3. - kvalifikacije ob 9.00, finale 11.30 (Venta, Stojak, Kunšek) Članice puška: 10. 3. - kvalifikacije ob 11.15, finale 13.15 (Dvoršak, Kuharič, Benčina) Članice pištola: 11. 3. - kvalifikacije ob 9.30, finale 11.30 (Raušl, Vodeb, Bola Ujčič) Člani puška: 11. 3. - kvalifikacije ob 11.15, finale 13.30 (Moi-čevic, Markoja, Jodl) na neuradnih in uradnih treningih preizkusila na oko zelo prijetno kvalifikacijsko strelišče v Športni dvorani Draš centra. Majda Raušl: »Vsekakor je plus za nas, da je evropsko prvenstvo pri nas v Mariboru. Sama se veselim tega tekmovanja in sem v pozitivnem pričakovanju.« Sašo Stojak: »Glede na trenutne rezultate iz treningov sem kar v redu pripravljen in imam kar dober občutek. Pred tekmo sem optimističen in bomo videli, kaj bo.« Vabljeni v Maribor na brezplačni ogled vrhunskih strelskih nastopov! Rezultati so objavljeni na spletni strani Sius results. Simeon Gonc Tenis • Turnirja članov in deklet U-14 Znova ptujski finale Taje in Nine, tokrat v Ljubljani vec Boxinga je brez borbe tokrat v Celju zmagal Tomi Lorenčič, ki ga že v soboto čaka v grand hotelu Union v sklopu gala dogodka v Ljubljani zahteven dvoboj. Peti krog je prinesel še nekaj zanimivih in kakovostnih dvobojev, ki so izkristalizirali stanje na lestvici slovenske boksarske lige. V prepričljivem vodstvu ostaja BK Ring, medtem ko je Dejan Zavec Boxing trenutno na 5. mestu. Zadnji krog slovenske boksarske lige bo na sporedu 18. marca v Vrhniki. David Breznik V letošnji sezoni se je že nekajkrat zgodilo (predvsem v kategoriji deklet U-14, tudi pri fantih U-16), da sta se v finale uvrstila dva predstavnika TK Terme Ptuj. Tudi na turnirju v Ljubljani je bilo tako ... OP TK Olimpija za dekleta U-14 Na odprtem prvenstvu TK Olimpija sta bili prvi nosilki Ptujčanki Taja Lončarič in Nina Pliberšek, ob njiju je ptujski klub zastopala še Ana Teja Tabor. Slednjo je v 2. krogu ugnala Ela-Nala Milič (hči nekdanjega košarkarja Marka Milica, letnica 2006), ki se je edina izmed neposta-vljenih igralk uvrstila v polfinale. Tam jo je ustavila Nina Pliberšek in tako poskrbela za ptujski finale. V zgornji polovici žreba je bila namreč Taja Lončarič prepričljiva in četrtfinale: Lončarič (1.) -Briona Šulin (Radomlje, 5.) 6:4, 6:2, Pliberšek (2.) - Meta Ma-renk (Medvode, 7.) 6:1, 6:3; polfinale: Lončarič (1.) - Pia--Marija Rebec (TC Ljubljana, 3.) 6:1, 6:3; Pliberšek (2.) - Ela-Na-la Milič (Olimpija) 7:5, 6:2; finale: Lončarič (1.) - Pliber-šek (2.) 6:3, 6:2. k L N I S K I II It W/fmpf>£7 Nina Pliberšek in Taja Lončarič, finalistki turnirja v Ljubljani je izločila tudi 3- in 5. nosilko. Ponedeljkov finalni obračun se je odvijal po notah Taje, ki je slavila v dveh nizih in sla- vila drugo letošnjo turnirsko zmago v tej kategoriji, eno je osvojila še v kategoriji U-16. m OP TK Krško za člane: Lah in Bezjak do četrtfinala V Krškem je potekalo odprto prvenstvo za člane, na njem je nastopilo 21 igralcev. Jan Lah iz TK Galtena je bil na turnirju 4. nosilec in se je prebil do četrtfinala, podobno kot Blaž Bezjak iz TK Terme Ptuj, ki je bil 8. nosilec. Stopničko nižje, v 2. krogu, je tekmovanje končal njegov klubski kolega Matevž Krajnc. 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Judo • Državni prvenstvi v Kopru Nika in Viktorija pasovni prvakinji Judo zveza Slovenije in Judo klub 15. maj Marezige sta v Areni Bonifika v Kopru pripravila dve državni prvenstvi, in sicer mladinsko ter pasovno. Slednje v članski kategoriji in je bilo razdeljeno pri tekmovalcih po stopnji pasu do 73 kg in nad 73 kg, medtem ko je bila razdelitev pri tekmovalkah po stopnji pasu do 57 kg in nad 57 kg. Judo klub Drava Ptuj je imel na tem tekmovanju šest borcev, dve sta tudi pasovno napredovali. Nika Šlamber-ger je osvojila prvo mesto 1. kyu v kategoriji nad 57 kg, medtem ko je prvo mesto v 3. kyu do 57 kg osvojila Viktorija Zadravec. Blizu pasovnega napredovanja sta bila z 2. mestoma iz ptujskega kluba še Tomi Milošič in Tadej Butolen, 3. mesto je osvojila Mihaela Vogrin, medtem ko je bil Rene Kloar sedmi. Srebro za Šlambergerjevo Najboljši slovenski judoisti v mladinski konkurenci so se v Kopru merili za naslove državnih prvakov. Iz JK Drava so na blazine stopili Nika Šlamberger, Blaž Krajnc in Rene Kloar, spremljal jih je klubski trener Vlado Čuš. Ta je največ pričakoval od Šlambergerjeve, ki je v kategoriji nad 78 kg v konkurenci petih tekmovalk na koncu osvojila 2. mesto. V štirih dvobojih je zabeležila tri zmage z ipponom, medtem ko je izgubila od Tamare Kraljič (JK Duplek), ki je s to zmago postala državna prvakinja. Ptujska mladinca sta tokrat zaostala za mesti, ki prinašajo medalje, saj je bil Krajnc peti in Kloar sedmi. David Breznik Ekipa JK Drava na tekmovanju v Kopru Nogomet • NK Videm Precejšnje težave za Videm Nogometaše Vidma do prvenstva loči le še dober teden dni. V uvodnem krogu nadaljevanja prvenstva se bodo rumeno-zeleni doma pomerili z izkušeno ekipo ravenskega Fužinarja, ki je pozimi doživel kar nekaj sprememb, podobno kot ekipa Vidma. Kljub temu da so se varovanci Primoža Goršeta precej okrepili in da vsaj na papirju ekipa zgleda izjemno močna in tudi številčno dobro zapolnjena, pa strokovnjak, ki je dolga leta deloval v Aluminiju, v teh dneh ne spi mirno. Preglavice mu namreč povzročajo številne zdravstvene težave njegovih varovancev. Tako se je pretekli teden na treningu ob posredovanju poškodoval novi vratar Žuliček, ki je na pripravljalnih tekmah potrdil svojo vrednost in od katerega so spomladi veliko pričakovali. Na srečo so podrobnejši pregledi razkrili, da ima postavni Hrvat natrgano mečno mišico, kar terja (le) dva do tri tedne rehabilitacije. Težave z gležnjem ima tudi Kmetec, prav tako je že nekaj časa na stranskem tiru tudi mladi Hliš, ki ima težave s kolenom. Še vedno imata težave tudi mlada Bračič in Plajnšek, ki pa se počasi vendarle vračata v pogon. Prav tako v dresu Vidma spomladi ne bomo videli Ni-kole Antolica, igralca, ki je pokazal odlične predstave na pripravljalnih tekmah in bi moral biti izjemna nova moč trenutno devetouvrščenega kluba v 3. SNL sever. Odlični Hrvat je namreč v minulem letu že nastopal za več klubov na Hrvaškem, zato ga sedaj Videm ne more registrirati - rumeno-črnim se bo lahko priključil šele poleti. Na srečo sta z maksimalno obremenitvijo začela vaditi vsaj Božak in Muric. Kljub težavam pa v taboru Vidma ne tarnajo, nedvomno bodo storili vse, da bi trenutno odsotnost nekaterih igralcev kar se da najbolje nadomestili preostali igralci. tp Mali nogomet • Turnir v Markovcih Markovci do naslova po penalih V športni dvorani v Markovcih je bil v nedeljo izveden malonogometni turnir za prehodni pokal Občine Markovci. Tega je izvedla standardna ekipa Športnega društva Stojnci s Silvom Fošnaričem na čelu. Na tekmovanju je sodelovalo osem ekip iz občine. Skozi dan si je zanimive tekme, ki sta jih sodila Iztok Milošič in Niko Mihelič, ogledalo kar nekaj gledalcev. Predtekmovalni del se je igral v dveh skupinah, sledile so tekme za končno razvrstitev. Tako tekma za tretje 18 «H ■ll H1 i 1 i Zmagovalna ekipa Markovcev je v finalu ugnala Stojnčane. Prejemnika priznanj za najboljšega igralca in vratarja kot tudi za prvo mesto sta prinesli zmagovalca šele po streljanju penalov. V tekmi za 3- mesto so slavili Bukov-čani, medtem ko sta se v finalu pomerili ekipi Stojncev in Markovcev. Po rednem delu tekme je bil rezultat 1:1, medtem ko so bili po kazenskih strelih uspešnejši Markovčani, ki so zmagali s 4:3- Pokale je najboljšim ekipam podelil podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik, ki je predal priznanje tudi najboljšemu igralcu Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rudar - Gorica; SOBOTA ob 18.00: Koper - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Aluminij; NEDELJA ob 15.00: Krško - Celje; NEDELJA ob 16.55: Domžale - Olimpija. Rokomet • 1. A DRL (m) - liga za obstanek 1. KROG: Trimo Trebnje - Drava Ptuj (PETEK ob 19.00); Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (m) 19. KROG: Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 19.30). 2. DRL (m) 13. KROG: Velika Nedelja - Ajdovščina (SOBOTA ob 19.00). 1. A DRL (ž) 18. KROG: Ljubljana - ŽRK Aklimat Ptuj (NEDELJA ob 17.30). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 19. KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - Kajuh Slovan (SOBOTA ob 17.30). Futsal • 1. SFL 18. KROG: Puntar - KMN Tomaž Šic bar (PETEK ob 20.00). 2. SFL 18. KROG: FC Hiša daril Ptuj - Velike Lašče (SOBOTA ob 19.30) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 15. KROG: NTK Ptuj - NTK Jesenice (SOBOTA ob 17.00) Boks • Dejan Zavec Boxing gala V grand hotelu Union v Ljubljani bo v soboto potekala prireditev z naslovom Dejan Zavec Boxing gala. Na njej se bodo med seboj pomerili slovenski in italijanski boksarji, domače barve bodo zastopali Aljaž Venko, Jan Sekol, Tomi Lorenčič, Denis Lazar, Andrej Bakovič in Igor Pertot. David Breznik Bowling • Podjetniška liga Visoki rezultati, tudi preko 3200 Igralci v podjetniški ligi so se po pustnih norčijah ponovno vrnili na steze in odigrali 6. krog. Ta je prinesel nekaj odličnih rezultatov, v prvi vrsti je navdušil rezultat vodilne ekipe lige - Dokl gostinstvo. T. Kramar, M. Dokl, G. Miložič in R. Kurež so presegli mejo 3200 podrtih kegljev (najšibkejši člen ekipe je bil Matic Dokl z rezultatom 737 ...), trojica se je uvrstila v najboljšo deseterico kroga. Odličnih rezultatov in visokih zmag so se veselile še ekipe VGP Drava (3020), Bowling center Ptuj (2976) in Radio-Tednik Ptuj (2801). Presenetljivo visoka je bila predvsem zmaga VGP Drava, ki ekipi Gostišče Iršič ni prepustila niti točke! Zmag sta se veselili tudi ekipi iz spodnjega dela lestvice, Perutnina Ptuj in Restavracija Pan; bili sta celo zelo suvereni ... Med posamezniki so med najboljšo deseterico prevladovali člani ekip Dokl gostinstvo (3), Bowling center Ptuj (3) in VGP Drava (2), njihovo prevlado sta »zmotila« Sašo Vidovič in Črtomir Goznik. Rezultat Roberta Kureža (876) je z naskokom najboljši v letošnji ligi. REZULTATI 6. KROGA: Perutnina Ptuj - Saubermacher Slovenija 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 7:1, Bovling center Ptuj - Talum 5:3, VGP Drava - Gostišče Iršič 8:0, Restavracija Pan - SKEI 6:2, Novo prodaja - Tames 3:5, Dokl gostinstvo - Tiskarna Ekart 8:0. tekmovanja Jurčku Horvatu iz ekipe Markovcev in najboljšemu vratarju Mišu Milcu iz ekipe Bukovcev. Turnir so z vmesnim glasbenim programom obogatili člani Godbe na pihala Markovci, medtem ko so se na parketu predstavili tudi mladi upi iz Nogometne šole Ko-rant iz Stojncev. Tekmovanje je podprla Občina Markovci, organizatorji pa se bodo potrudili, da bi turnir postal tradicionalen. David Breznik Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 876, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 831, 3. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 818, 4. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 797, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 794, 6. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 775, 7. Jože Vau-potič (VGP Drava) 758, 8. Dejan Draškovič (BC Ptuj) 756, 9. Benjamin Čuček (BC Ptuj) 751, 10. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 743. 1. DOKL GOSTISTVO 2. VGP DRAVA 3. TAMES 4. BOWLING CENTER PTUJ 5. RADIO TEDNIK PTUJ 6. ELEKTRO MARIBOR 7. TALUM 8. PERUTNINA PTUJ 9. GOSTIŠČE IRŠIČ 10. SKEI PTUJ 11. NOVO PRODAJA 12. SAUBERMACHER SLOV. 13. TISKARNA EKART 14. RESTAVRACIJA PAN 6 3206 3020 2710 2976 2801 2479 2744 2464 2668 2492 2558 2308 2403 2457 39 31 31 30 30 28 23 22 20 20 14 14 13 13 PARI 7. KROGA: ponedeljek, 13. 3., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Dokl gostinstvo, Radio-Tednik Ptuj - Talum, Saubermacher Slovenija - SKEI, VGP Drava -Tiskarna Ekart; torek, 14. 3., ob 19.00: Restavracija Pan -Novo prodaja, Tames - Elektro Maribor, Bovling center Ptuj -Gostišče Iršič. JM 6 6 5 6 6 6 6 5 6 6 6 petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Nogomet • Simon Vidovič, vodja Nogometne šole Aluminij »Strokovnost želimo dvigniti na še višji nivo« Foto: Črtomir Goznik Kadetska ekipa Aluminija bo spomladanski del začela na 6. mestu 1. slovenske kadetske lige. Cilj: mirna plovba Mladinska in kadetska selekcija skupaj po jesenskem delu zasedata 9. mesto med 14 ekipami (mladinci so na 10., kadeti pa na 6. mestu). V ligi U-15 vzhod je ekipa Aluminija po prvem delu sezone na visokem 3. mestu (1. Maribor, 2. Celje). Kakšne so želje v spomladanskem delu? S. Vidovič: »V rezultatskem smislu si želimo mirno plovbo in obstanek, glede igralcev pa to, da stvari na igrišču tečejo tako, kot si mi želimo. Poudarek je na vzgoji igralcev in na izboljšanju njihovih kvalitet.« Nogometna šola Aluminij je precej znana v Spodnjem Podravju in tudi širše v slovenskem prostoru. Ima dolgo tradicijo, njene najstarejše selekcije (mladinci, kadeti, U-15) že vrsto uspešno nastopajo v najmočnejših državnih tekmovanjih. Vodja nogometne šole je Simon Vidovič (pred njim je to vlogo opravljal Mladen Dabanovič), pod njenim okriljem pa trenutno vadi približno 200 otrok. Da bi kateri izmed njih stopil na pot nekdanjih članov te šole, ki so se prebili vse do reprezentance, omenimo samo Saša in Damjana Gajserja, Marka Kmetca in Martina Milca, pa je želja vseh, ki se z mladimi trudijo. Kakšni so cilji NŠ Aluminija? S. Vidovič: »Primarni cilj je vzgoja nogometašev, ki bodo lahko nekoč zaigrali v članski selekciji. Seveda si ob tem vedno želimo in stremimo k čim boljšim rezultatom, a ti niso primarni. Pri tem nas čaka veliko izzivov, predvsem na strokovnem področju si želimo delo dvigniti na še višji nivo. To ne gre iz danes na jutri, ampak je za to potreben proces, ki vključuje izobraževanje trenerjev, izboljšanje načinov dela ... Smo ena izmed stalnic slovenskega prostora na področju vzgoje nogometašev, stvari so zelo utečene, z vstopom našega kluba v 1. člansko ligo pa si cilje postavljamo še višje.« Koliko trenerjev dela z mladimi? S. Vidovič: »Za mlade skrbi 13 trenerjev, eden izmed teh je trener vratarjev. Želeli bi vključiti še kondicijskega trenerja.« Vrh šole predstavljajo selekcije mladincev in kadetov ter igralci v ekipi U-15. S. Vidovič: »Vsi nastopajo v najmočnejših slovenskih ligah, kar je eden izmed pogojev za napredek. Mladinska in kadetska liga sta se krčili, tako da je vrh še bolj strnjen. V prvi vrsti si želimo obstanka v teh ligah, oz. ciljamo na uvrstitev v sredino lestvice, s kakšno posamezno ekipo lahko posežemo tudi višje. Pogoje za delo imamo odlične, saj se vsi v klubu zelo trudijo, da bi imeli poleg vrhunskih igrišč na razpolago še vse ostalo za nemoteno kvalitetno vadbo. Naloga vseh trenerjih pa je, da delo dvigujemo na višji nivo. To pa nikakor ni lahko, saj nastopamo v konkurenci z večjimi mesti, glede tega je Kidričevo v primerjavi z Mariborom, Celjem, Ljubljano, Novo Gorico, Novim mestom, Kranjem, Koprom in Krškim vseeno manjši kraj. Mi v našo sredino težje pridobimo igralce od drugod, kot npr. Maribor ali Koper, saj to za starše predstavlja večje obremenitve s prevozi.« Kakšno je sodelovanje z okoliškimi klubi? S. Vidovič: »To sodelo- vanje je na visokem nivoju, stvari potekajo v pravi smeri. Ko sem prevzel to funkcijo sem bil res pozitivno presenečen glede tega. Tako dogovori z npr. ONŠ Hajdina, Miklavžem, Slovensko Bistrico . potekajo konstruktivno v obe smeri. Nekatere naše mlajše selekcije tudi nosijo imena katerega od manjših okoliških klubov, tako da se trudimo sodelovanje peljati obojestransko.« Kako poteka sodelovanje s člansko ekipo? S. Vidovič: »Na začetku leta je v klub prišel novi trener (S. Grubor, op. a.), ki je pokazal veliko željo po sodelovanju in se želi vključiti v strokovno delo nižjih selekcij. Seveda je razumljivo, da je imel v tem času ogromno dela s člansko ekipo, zato do tega še ni prišlo v največji možni meri, a nekatere stvari so na dogovorni ravni že stekle.« Z mlajšimi selekcijami veliko sodelujete na tur- nirjih po Sloveniji in tudi izven njeni meja? S. Vidovič: »To res poskušamo v čim večji meri, povezano pa je tudi z nekoliko večjimi stroški. Preko močnih mednarodnih turnirjev naši trenerji dobijo primerjalne informacije z drugimi klubi, ki so seveda zelo dragocene. Letos smo se s selekcijami U-12 in U-13 povezali tudi v tekmovanje Zimska liga koga briga, kjer sodelujejo še ekipe Maribora, Celja, Domžal, Rudarja, Grosupljega, Drave in Krškega. S tem smo s tema selekcijama pogledali izven meja MNZ Ptuj, kjer konkurenca ni tako huda, ter s tem dobili nove dragocene primerjave.« Iz vašega kluba prihaja kar nekaj reprezentantov: kako poteka sodelovanje s selektorji in kakšne povratne informacije dobivate? S. Vidovič: »S selektorji smo redno v kontaktih, še posebej pred reprezentančnimi akcijami in po njih. Tudi na tem področju poskušamo strokovno slediti najvišjim standardom, imamo usklajene poglede na to, kako naj bi stvari potekale na igrišču.« Reprezentanti pa obenem prinesejo pomembne povratne informacije nazaj v klub? S. Vidovič: »Zagotovo, saj na teh akcijah vidijo in doživijo nekaj več. S tem seznanijo tudi soigralce in posledično se dvigne celoten nivo dela.« Ste zadovoljni s sedanjim številom reprezen-tantov iz vašega kluba? S. Vidovič: »Sam bi si jih želel še več, morda v vsaki mlajši selekciji vsaj enega ali dva, a moramo zato v klubu postoriti še veliko dela. Velikokrat sem že omenil dvig strokovnosti, to je moj primarni cilj.« Jože Mohorič Za nekatere klube je merilo uspeha nogometne šole prehod enega mladinca vsako leto v člansko ekipo. Je to uresničljivo? S. Vidovič: »To je možno in je zagotovo lahko realen cilj, da pridejo najboljši na spisek vsaj 20 igralcev, ki kandidirajo za člansko ekipo. A je obenem vsako leto znova vprašanje posameznih generacij, ali je to uresničljivo, saj nekateri najboljši že pri mlajših selekcijah odhajajo v večje klube, od nas npr. v Maribor. Ta starostna meja prehodov se vedno znova spušča, a ta veriga poteka od najmanjših klubov pa vse do največjih - temu ni moč ubežati. Menim pa, da je naš klub idealna sredina za dokazovanje mladih igralcev, boljša kot npr. Maribor, ki vsako leto naskakuje naslov državnih prvakov in za to potrebuje veliko izkušenih igralcev. Pri nas tega pritiska ni, zato je uveljavljanje lažje, mladi dobivajo večjo minutažo, dokazov je bilo v preteklosti že veliko. Smo pa v našem klubu v tem trenutku v specifični situaciji, ko smo s člansko ekipo prišli v 1. ligo in so kakovostne zahteve postale večje kot takrat, ko smo nastopali v 2. ligi.« Šah • Mladinsko DP na Ptuju Nika Kralj odlična druga Na Ptuju je v organizaciji Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora in pod okriljem Šahovske zveze Slovenije potekalo najpomembnejše tekmovanje mladih slovenskih šahistk in šahistov, državno prvenstvo v standardnem šahu za leto 2017. Iz 41 slovenskih klubov in društev se je v šestih starostnih kategorijah tako pri dekletih kot pri fantih pomerilo 207 mladih, šest od njih je zastopalo tudi Šahovsko društvo Ptuj. Med slednjimi je bila najboljša najmlajša Nika Kralj, ki je v konkurenci deklet do 12 let osvojila srebrno medaljo. Mladi šahisti se niso merili samo za naslove državnih prvakov, saj so si najboljši v posameznih starostnih kategorijah priborili tudi pravico nastopa na svetovnem ali evropskem prvenstvu v skladu s pravilnikom Šahovske zveze Slovenije. Zanimiv je bil pogled na igralni prostor kongresnega centra grand hotela Primus Ptuj, ki je bil pravo mravljišče mladih med šahovnicami in šahovskimi figurami. Nika Kralj je morala premoč priznati le 1. nosilki Vesni Mihelič iz ŠK Komenda. Njun medsebojni dvoboj 4. kroga je ves čas potekal na meji remija, vendar je Nika morda želela preveč in na koncu morala priznati poraz. Kot se po izgubljeni priložnosti rado zgodi, je sledil še en poraz v 5. krogu proti 7. nosilki Aniki Gregorič iz Nove Gorice, kar pa ob koncu ob sedmih zmagah ni bilo usodno za največji Nikin uspeh. »S srebrno medaljo sem izredno zadovoljna, saj sem svojo uvrstitev iz lanskega leta izboljšala za dve mesti. Tako sem si priigrala možnost nastopa na evropskem prvenstvu. Za ta uspeh sem trdo delala skozi vse leto, pri čemer je veliko vlogo odigral moj trener Danilo Polajžer, za kar se mu posebej zahvaljujem, kakor tudi staršem za vso podporo,« je svoje vtise strnila nasmejana Nika s pokalom za drugo mesto. Preostalih pet članov ŠD Ptuj je doseglo uvrstitve v okviru svojih izhodiščnih položajev. Morda je nekaj manj od pričakovanj s 17. mestom dosegel Tadej Murko v konkurenci fantov do 14 let, saj je bil po začetni poziciji na 10. mestu, medtem ko je Nejc eno srebrno ter ŠK Komenda s kompletom medalj. Najboljši trije v posamezni starostni kategoriji so prejeli pokale in se uvrstili v mladinske selekcije za leto 2017. Podeljenih je bilo tudi nekaj praktičnih nagrad, vsi udeleženci pa so prejeli še manjši spominek. Iz sredstev Fundacije Vesne Rožič so prvi trije v konkurenci deklet in fantov do 14, 16 in 18 let prejeli še finančne nagrade v višini 40 evrov. Sodniški del prvenstva je imel pod kontrolo glavni so- dnik, mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender ob pomoči državnega sodnika Branka Oreška (oba ŠD Ptuj) in nekaj pomočnikov. Zaključni del razglasitve rezultatov je izzvenel v prijetnem vzdušju, saj so ga s svojo prisotnostjo popestrili ptujski kurenti. Nekaj zahvalnih besed je ob zaključku prvenstva v imenu Šahovske zveze Slovenije izrazil Danilo Polajžer, tehnični direktor državnih prvenstev zveze. Silva Razlag Najboljše tri v konkurenci deklet U12 - levo je Nika Kralj (ŠD Ptuj) Butolen v konkurenci fantov do 16 let svojo pozicijo izboljšal za štiri mesta. Med dobitnike 36 možnih medalj so se vpisali mladi iz 17 klubov oziroma društev, največ - 5 -jih je odšlo v ŠK Postojna, ŠK Triglav Krško in ŠK Komenda. Po žlahtnosti osvojenih medalj je najboljši ŠK Ljubljana DUOL s tremi zlatimi medaljami, sledita ŠK Nova Gorica z dvema zlatima in Končni rezultati v kategorijah, kjer so nastopali Ptujčani (številke v oklepajih pri članih ŠD Ptuj so njihove začetne pozicije): - dekleta U12 (17): 1. Vesna Mihelič Komenda 8,5, 2. (2.) Nika Kralj ŠD Ptuj 7, 3. Doroteja Drevenšek ŽŠK MB 6 itd. - dekleta U16 (7): 1. Zala Urh Prevodi Kranj 5,5, 2. Ana Urbanč Krško 5, 3. Klara Vidmar Komenda 3 ... 5. (6.) Amalija Skok ŠD Ptuj 2 itd. - fantje U14 (25): 1. Jaka Brilej Celje 8, Jan Marn 7, 3. Jan Šubelj točk, oba Komenda ... 17. (10.) Tadej Murko ŠD Ptuj 4 itd. - fantje U16 (22): 1. David Brinovec Žalec 6,5, 2. Domen Tisaj Komenda 6,5, 3. Nejc Amon Šentjur 6 ... 15. (19.) Nejc Butolen 4 ... 19. (21.) Jernej Kos 2,5 oba ŠD Ptuj itd.. - fantje U18 (11): 1. Jurij Zamar Kodelja N. gorica 6, 2. Vid Dobrovoljc N. mesto 5, 3. Gregor Gašparac Kočevje 4,5 ... 8. (10.) Tomaž Šuta ŠD Ptuj 3,5 itd. Foto: NK 16 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 10. marca 2017 Ptuj • Zgodba o Škotih in Ircu s ptujskega karnevala Zaljubljeni v Ptuj, njegove ljudi in tradicijo Ptujsko Kurentovanje niso samo skupine, ki se na njem predstavljajo in obiskovalci od blizu in daleč, so tudi močna in pristna prijateljstva, ki so se stkala skozi leta takšnih ali drugačnih stikov oz. povezav. V letu 2003 se je začela tudi ptujsko-škotska zgodba o prijateljstvu, ki sta jo začela Simona Gaiser in Stephan Mc-Nally iz Škotske (Taynuilt). Simona se spominja, da v tistem času še ni bilo socialnih omrežij, kot so danes; bil pa je en hotmail, iz katerega je bilo razvidno, iz katerega kraja in iz katere države je kdo. Stephan je navezal stik z njo, ker je želel spoznati tudi del kulture, glasbe in plese Slovenije, sicer obiskuje podobne festivale daleč naokrog, da bi čim več zvedel o kulturni drugih narodov. Na Škotskem sicer poučuje glasbo v vrtcih in vprvih razredih njihove osnovne šole, poučuje pa tudi tradicionalne škotske in irske plese. Po starih starših je namreč napol Irec. Simona je zaslužna, da je leta 2003 prvič prišel na Ptuj, uspela ga je prepričati, da je namesto tradicionalnega festivala v Italiji prišel na ptujsko Kurentovanje. Poskrbela je tudi za njegovo nastanitev oz. preverila, ali je vse v redu z njegovo rezervacijo v Termah Ptuj, ker je bilo spletno poslovanje v Sloveniji takrat še v povojih. V zahvalo si je zaželel, da bi en večer preživeli skupaj. Pričakalo ga je sedem prijateljic, oblečenih v ciganke, kar ga je zelo fasciniralo, ker imajo pri njih cigani čisto drugačen pomen kot pri nas v pustnem času. Večer so preživeli v Lancovi vasi, kjer nobeden ni verjel, da gre za pristne Škote. Ljudje so sicer pohvalili njihovo masko, vsi so bili v kiltih, vendar so bili prepričani, da se pretvarjajo. Stephan je namreč leta 2003 prišel v družbi sedmih prijateljev. Že takoj se je zaljubil v ptujsko Kurentovanje. Vedno, ko potuje, ima s seboj dude. Ves čas prvega obiska na Ptuju jih je skoraj na vsakem vogalu mestnega jedra potegnil iz kovčka in zaigral. Že takrat je vzbujal pozornost. Simona in Stephan sta stike ohranila, oba sta si zelo prizadevala, da se je leta 2007 vrnil na Ptuj. Takrat pa ga je že gnala želja po nastopanju, priložnost za kulturno sodelovanje, za prenašanje škotske kulture, hkrati pa si je želel, da tudi Ptuj oz. njegovo pustno dogajanje podrobnje spoznajo Škoti in Irci. Željo škotskih prijateljev je predstavila Petru Vesenjaku iz hotela Mitra, ki se je takoj navdušil in sprejel gostitelj-stvo in prijateljstvo, ki traja še da- Foto: Črtomir Goznik Skupina Škotov in Irca, Absurdist Pipebanda, je navdušila Ptujčane in obiskovalce 57. Kurentovanja. nes. Takrat je šlo za skupino The Ceilidh Bandidos, ki je v tistem času delovala le na Škotskem, kjer je obiskovala pube in igrala ter poučevala tradicionalno glasbo. Skupino sedmih glasbenih prijateljev je spremljal danes zelo znan angleški pevec in avtor country glasbe Jon Brindley. Takrat Ptuj-čani sploh niso vedeli, kakšnega vrhunskega pevca gostijo. Eden redkih, ki je to prepoznal, je bil Matija Brodnjak, ki jim je tudi omogočil, da so kot predskupi-na igrali v karnevalskem šotoru. Tako je bil ob Petru Vesenjaku eden redkih promotorjev Škotov na Ptuju. Ponovno so se vrnili še leta 2009, 2011 in 2013 ter zadnji dve leti. V letu 2016 so se spoznali tudi z Brankom Brumnom, podpredsednikom FECC, predsednikom ptujskega Kurentovanja. „Stephan in Rob sta izjemno karizmatični osebnosti. Kamor koli prideta, prineseta val nove pozitivne energije, ki odganja vse slabo. V sebi nosita skoraj povsem enako poslanstvo kot kurenti. Ljudje so to zelo hitro začutili, ta njihov pozitiven odnos do glasbe, do karnevala in do te naše kulture. V tem času sta se že naučila nekaj slovenskih besed, sicer zabavnih fraz. Zmeraj sta hudomušna, tudi ko morata povedati, kaj imata pod kiltom, ko najpogosteje odgovorita: '... nikoli ne veš.' Za Stephana pa je še vedno tudi nepozabna zgodba iz leta 2003, ko je prvič kupil krofe od maski-ranih nun, ker ni mogel verjeti, da krofe lahko prodajajo nune, ki so za Škote in Irce, katoličane, ikona," pove Simona. Ptujsko Kurentovanje -baza za vključitev v FECC Zgodba ptujsko-škotsko-irske-ga prijateljstva traja še danes, vmes se je le še okrepila, vedenje o ptujskem Kurentovanju, pu- dist Pipebanda, ki je tudi letos stnih navadah in običajih se je še posebej navdušil Ptujčane in razširilo tudi na Škotsko in Irsko, obiskovalce 57. Kurentovanja. od koder prihajajo člani Absur- Ob Stephanu, ki je že tako rekoč na pol Ptujčana, sta v skupini še Rob Welsh iz Lochwinnocha, ki je prav letos praznoval 10. obletnico svojega prvega prihoda na Ptuj, in Kieren Gallagher iz Droghede na Irskem, ki je letos prvič obiskal Ptuj. Letošnji teden ptujskega pustnega obdobja bo ostal nepozaben za burkeže iz Škotske in Irske, kot se sami najraje predstavljajo. Ponosni so, da so bili letos prva tuja skupina, ki je dobila povabilo za sodelovanje preko FECC. Hvaležni so Branku Bru-mnu, kot podpredsedniku FECC, da se je zavzel zanje, da so bili letos ponovno sestavni del ptujske pustne zgodbe. Še posebej pa so bili veseli njegovega povabila, da bi se tudi Škotska in Irska vključili v veliko družino Združenja evropskih karnevalskih mest, v katerega ni vključeno še nobeno škotsko in tudi ne irsko mesto. Želijo se povezati tudi s Srbijo, ki ima podoben instrument, kot so dude, zato jim povabilo na festival v Šabac pomeni zelo veliko, novo priložnost za spoznavanje kulture. Goste iz Šabca, udeležence 57. Kurentovanja, so namreč med vsemi skupinami najbolj navdušili. Zelo so preprosti, ljudi znajo pritegniti, zlesti v srce. Vsi so se želeli z njimi slikati, mnogi so jih povabili na svoje domove. Znajo zabavati. To je tisto, kar je tudi Ptujčane izjemno navdušilo, Foto: Črtomir Goznik Ptujsko-škotsko prijateljstvo sta v letu 2003 začela tkati Ptujčanka Simona Gaiser in Stephan Mc-Nally iz Taynuilta, ki je v tem letu tudi prvič obiskal Ptuj skupaj s prijatelji. Ptuj • Križev pot mesta V spomin in opomin Križev pot je ljudska pobožnost, ki nam približa pot Jezusovega trpljenja. Tudi v zgodovini našega mesta so bili še posebej izraziti trenutki, ko so meščani trpeli. Letos bo ptujski križev pot izpeljan petič, in sicer v nedeljo, 19. marca, ob 16. uri. Prva postaja je ob kipu sv. Viktorina pred cerkvijo sv. Jurija, ob katerem se spominjamo njegovega mučeništva. Druga postaja je na dvorišču proštije, kjer smo ob pogledu na grajski stolp - kulo - podoživljali turška obleganja mesta Ptuja in strah domačinov. Tretja postaja je kip sv. Flori-jana, ki je zavetnik pred požari, ti so velikokrat ogrozili mesto. Četrta postaja je pri Orfejevem spo- meniku, ki je bil v srednjem veku sramotilni steber, na katerega so privezali tiste, ki so bili deležni posmeha someščanov. Pri dominikanskem samostanu poskušamo razumeti, kaj se je dogajalo ob jožefinskih reformah, zapori pa so spomin na najtemnejše obdobje ptujske zgodovine. Pri vodnem stolpu se spominjamo poplav, ki so večkrat grozile mestu. Pri narodnem domu je živ spomin na dogajanje leta 1908, ko se je čutilo sovraštvo med nemško in slovensko govorečimi meščani. Kuga - šiba božja je vsebina 11. postaje pod reliefom, na katerem je tudi sv. Rok, ki je zavetnik pred kugo, v Aškerčevi ulici. Pred minoritsko cerkvijo v spominu zaživi 4. januar 1945, ko so zavezniška letala spremenila cerkev v kup ruševin. NJ Foto: osebni arhiv Foto: arhiv petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Slovenska Bistrica • Občinski praznik Optimizem ustvarjamo sami, s svojimi dejanji »Glede na okoliščine moramo biti optimistično naravnani, zavedati pa se moramo tudi, da optimizem kreiramo s svojimi dejanji,« je ob občinskem prazniku dejal slovenjebistriški župan Ivan Žagar. ry-n AHI A w Spoštovane občanke in občani! Ob 12. marcu - občinskem prazniku občine Slovenska Bistrica vam iskreno čestitamo in vas vabimo na slovesno akademijo, ki bo v soboto, 11. marca 2017, ob 19. uri v viteški dvorani Bistriškega gradu. FOTO: Mojca Vtič da so jih na neki način vzeli za svoje. Rob Welsh, ki je končal doktorski študij geologije, vsi trije člani Absurdist Pipebanda so izobraženci, je ob Ptuju spoznal že veliki del Slovenije, pred desetimi leti je pripotoval s celo družino. Simona se je s svojo družino zelo potrudila, da so bile te počitnice za njegovo družino posebno doživetje. Robova otroka nista mogla pozabiti, da sta si julija lahko z drevesa sama utrgala breskev. To ni bila breskev iz trgovine, to je bila breskev z drevesa. Vsi „ptujski Škoti in Irec" so zaljubljeni v Ptuj, v staro mestno jedro, ki v mnogočem spominja na Škotsko, v naše ljudi, ki jih vedno sprejmejo odprtih rok, Slovenci smo v odnosih do tujcev zelo odprti, pove Simona. „V Sloveniji je tisto, kar imaš, daš, če pa nimaš, ne moreš dati. To jim dolgo ni šlo v račun, da plačujemo drug drugemu pijačo, da si delimo cigarete, tega oni ne poznajo, vsak pač poskrbi zase, tudi na piknikih je tako, da vsak prinese nekaj in skupaj pojedo, da gostitelj ni tisti, ki bi vse zagotovil, kot je to pri nas. Vsako leto se tudi zelo potrudimo, da spoznajo čim več naše kulturne tradicije tudi na področju prehranjevanja. Najmanj en obrok dnevno jim pripravimo pri nas doma. V teh napornih pustnih dneh jim najbolj tekne pristni domači golaž. Na Škotskem je hrana zelo revna, saj ni na voljo toliko sveže zelenjave, sadja in suhomesnih izdelkov. Zelo cenijo tudi našo slivovko, naša vina, še posebej pa štajerska vina," še doda Simona, ki je v tem času že dvakrat obiskala svoje škotske prijatelje. MG Razloga za optimizem pa Slovenjebistričanom ne dajejo le lastna dejanja, temveč tudi močno gospodarstvo in bogato društveno življenje, o čemer pričajo tudi letošnji občinski nagrajenci. »Društva občanom ponujajo široko paleto dejavnosti, kjer lahko unovčijo ali razvijajo svoje zmožnosti, zato bi bila velika škoda, če bi bili primorani zaradi nezadostnega financiranja države krčiti društvena sredstva. Do zdaj še nam je uspelo ohraniti obseg financiranja,« je poudaril župan. Kot omenjeno, je v Slovenski Bistrici močno razvito tudi gospodarstvo. »Nosilec gospodarstva pri nas je Impol, ob njem je uspešnih še obilo drugih manjših podjetij, ki rastejo in zaposlujejo, uspešno se je sklenila tudi zgodba o rešitvi podjetja Emmi... Treba pa je izpostaviti tudi naš center socialnega podjetništva in zagonskih podjetij, ki se polni z novimi zgodbami.« In sodelovanje med različnimi akterji je po Žagarjevem mnenju razlog, da je občina Slovenska Bistrica (s 30. mestom) med podravskimi občinami najvišje na lestvici občin, kjer naj bi se najbolje živelo. Lestvico Kje v Sloveniji je življenje najboljše, je sestavila revija Moje finance na podlagi različnih kazalnikov. Še letos obnova vrtca na Črešnjevcu Gonilo razvoja pa so zagotovo projekti. Občini je lani uspelo dokončati vrtca na Zgornji Ložnici in Zgornji Polskavi. Letos dinamiko obnove prostorov za najmlajše občane nadaljuje. »Načrtujemo, da bomo uredili vrtec na Črešnjevcu, v Laporju in v Ozki ulici v mestu pa bomo še letos pridobili vso potrebno dokumentacijo. Pred nami je tudi ureditev športne dvorane v Slovenski Bistrici, ki jo nameravamo energetsko obnoviti in razširiti. Pa tudi sicer razmišljamo o energetski obnovi javnih stavb v okviru javno-zasebnega partnerstva.« Največji del proračuna v letošnjem letu bo ponovno namenjen urejanju cestne in komunalne infrastrukture. »Med večjimi projekti je dolgo pričakovani projekt širitve poslovne cone Impol, ob tem pa tudi že potekajo odkupi zemljišč za zahodno obvoznico. Aktivnosti bomo peljali tudi na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Samo na Zgornji Polskavi višina potrebnih sredstev za izgradnjo kanalizacije presega sedem milijonov evrov. Če evropskih sredstev za te namene ne bo, bomo primorani projekt financirati po etapah.« Velik projekt občine, ki se z urejanjem dokumentacije začenja v tem letu, je izgradnja satelitskega urgentnega centra in razširitev zdravstvenega doma, ki se sooča s prostorsko stisko. »V načrtu imamo tudi nadaljevanje obnove zgornjepolska-vskega gradu, postavitev skate parka, izvesti pa moramo še projekte, s katerimi smo uspeli na evropskih razpisih.« Seveda želje in potrebe presegajo finančne zmožnosti, zato Žagar državnike poziva: »Prav bi bilo, da so dela gospodarske rasti deležni tudi tisti, ki jo ustvarjajo, ustvarjajo pa jo produktivna delovna mesta.« Sicer pa župan Ivan Žagar občanom in občankam ob prazniku želi vse dobro in obilo optimizma. Mojca Vtič Markovci • Biserna poroka Meznaričevih Po 60 letih biserna zaobljuba V soboto, 4. marca, sta po 60 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Kristina in Janez Meznarič iz Stojncev. Za biseroporočenca ju je razglasil podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik, cerkveni obred biserne poroke je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Biserna nevesta Kristina Meznarič je bila rojena 23. oktobra 1936 v družini Poljanec v Novi vasi. Biserni ženin Janez Meznarič je bil rojen 18. oktobra 1933 v Stojncih. Zakonsko zvezo sta sklenila 24. februarja 1957. Dom in družino sta si ustvarila na Pla-ščovi domačiji v Stojncih. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Janez in Milan ter hčerka Darinka, ki so jima podarili šest vnukov. To so Simona, Peter, Slavko, Janja, Mojca in Milan. Danes je v družini devet pravnukov: Miha, Eva, Žan, Luka, Živa, Žana, Nina, Niko in Lana. Meznaričev biserni jubilej je bil v znamenju pesmi in glasbe, saj so številni člani družine na glasbenem področju zelo ustvarjalni. Slavljencema so tako sami pripravili več glasbenih presenečenj, v goste so povabili tudi svoje glasbene prijatelje. Pred farno cerkvijo so v čast jubilantoma zaigrali markovski godbeniki, na praznovanju jima je zapel Alfi Ni- Kristino in Janeza Meznariča so pred matičarja in oltar pospremile pravnukinje kot družice oziroma svatrce. Na fotografiji so v družbi podžupana občine Markovci Zvonka Črešnika, ki je opravil civilni obred biserne poroke. pič. Civilni obred biserne poroke so v poročni dvorani s pesmijo pospremili člani komornega zbora Kor. Življenjsko pot biseroporo-čencev Meznarič je zaznamovalo trdo delo na kmetiji. Mož Janez je za nekaj let odšel na delo v Nemčijo, njegov zaslužek so nato vložili v razvoj kmetije. »S tem denarjem sva začela gospodariti,« sta povedala Meznaričeva, ki sta delo in skrb za domačijo že pred leti prepustila sinu Milanu in njegovi družini. Plaščova kmetija v Stojncih je danes ena izmed večjih v Podravju, na njej poleg očeta Milana in mame Darinke sedaj že gospodari tudi mlajši rod, sin Milan z družino. Po tem, ko sta Meznaričeva skrb za kmetijo prepustila mlajši generaciji, sta si počasi ustvarila nov dom v Velikem Vrhu v Halozah, kjer imajo hiško in vinograd. Sprva sta tja zahajala občasno, z leti je dozorela odločitev, da bosta jesen svojega življenja preživela v pokrajini med vinogradi. Uredila sta si bivališče in se preselila v nov dom. Pravita, da jima ni nikoli dolgčas. Skrbita za vinograd in gospodinjstvo, vsak dan ju obiščejo prijatelji iz soseščine, pa tudi domači jima pogosto namenijo svoj obisk. MZ Hajdina • Biserna poroka zakoncev Kiseljak Šest desetletij skupnega življenja Izjemnih šest desetletij skupnega življenja sta pred nekaj dnevi obeležila Angela in Avguštin Kiseljak. Ko sta se leta 1957 poročila, je bilo marsikaj drugače, v letih skupnega življenja sta prestala številne preizkušnje, a ljubezen in spoštovanje sta ostala. Z namenom, da si zvestobo in ljubezen obljubita do konca svojih dni, sta v krogu najbližjih minulo soboto obeležila ta pomemben jubilej, biserno poroko. Civilni obred biserne poroke Angele in Avguština Kiseljaka iz Gerečje vasi sta opravila župan občine Hajdina Stanislav Glažar in član OS Franc Krajnc kot zapisnikar, cerkveni obred v cerkvi sv. Martina na Hajdini pa je vodil naddekan in farni župnik Marijan Fesel. Zakonsko zvezo sta 23. februarja 1957 na Hajdini sklenila takrat šele 20-letna Angela Ka- isersberger in njen šest let starejši sovaščan ter kasneje tudi življenjski sopotnik Avguštin Kiseljak. Leta so tekla, zakonca pa sta svojo ljubezen okronala še z otroki, Janezom, Dušanom in Majdo. Ti so si ustvarili svoje družine in družinsko deblo še razvejali ter starša razveselili še z vnuki: Goranom, Tomažem, Sašo, Kajo, Špelo in Taro. Danes pa ju razveseljuje tudi pravnuki-nja Ajda. „Mineva 60 let, ko sta vsa mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj izrekla svoj življenjski 'da'. Takratna sta sprejela Angela in Avguštin Kiseljak Foto: Tara Tanita Kiseljak skupni priimek Kiseljak. V vajinih mislih je bilo veliko načrtov ter pričakovanj, ki sta jih želela ustvariti skupno. Vajina odločitev, pred šestdesetimi leti, ni bila le mladostna potrditev, pripadnosti drug drugemu, bilo je mnogo več. Ustvarila sta si dom in družino, ki je pomenila vajino ljubezen, srečo, življenjsko smer v vajina pričakovanja, uspehe in neuspehe - predvsem pa toplino in varnost. Težka in odgovorna je bila vajina skupna življenjska pot, v tem nemirnem, a kljub vsemu lepem, preteklem obdobju. Trdna volja, vera in povezanost so vama zagotovile ohraniti življenjsko moč in trdnost v vajinih 60 letih skupnega življenja," je na civilnem obredu v svojem nagovoru med drugim dejal haj-dinski župan. Pred 60 leti sta bila pri sklepanju zakona Kiseljakovima priči Jurij Hazimali in Franc Panikvar, po 60 letih kot biseroporočenca pa sta si za priči izbrala sinova: Dušana in Janeza. Kot vsi preostali jubilanti v občini sta tudi Kiseljakova v spomin na ta prelep dogodek v imenu Občine Hajdina prejela sliko, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbela pevka Lana Varžič. Dženana Kmetec Foto: MZ 18 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 10. marca 2017 Zdravstveni nasveti Ergonomija dela (1. del) Izraz 'ergonomija' izvira iz starogrških besed 'ergon' (delo) in 'nomos' (načelo ali zakon) in pomeni vedo o delu. Ergonomija je znanstvena disciplina, ki poskuša človekovo okolje, delo in orodja prilagoditi človeku z namenom, da bi mu zagotovila produktivno, varno, udobno in učinkovito delo. Strokovnjaki za ergonomijo se ukvarjajo z oblikovanjem in vrednotenjem nalog, delovnih postaj, izdelkov, okolij in sistemov. Ti bi morali biti usklajeni s potrebami, sposobnostmi in omejitvami ljudi. »Pri ergonomiji gre za ujemanje: ujemanje med ljudmi, stvarmi, ki jih počnejo, predmeti, ki jih uporabljajo, in okoljem, v katerem delajo, potujejo in se igrajo« (The Ergonomisc society, Združeno kraljestvo). Ergonomija dela je veja ergo-nomije, ki se ukvarja predvsem s poklicnim delom in proučuje medsebojni vpliv med telesnimi in umskimi sposobnostmi delavca ter nalogami, delovnimi razmerami in zahtevami delovnega mesta. Cilji ergonomije dela so olajšati uporabo orodij, zmanjšati stres, utrujenost ter izgubo časa in opreme. Z boljšim delovnim okoljem se izboljša tudi počutje zaposlenih in delovna učinkovitost. Vse našteto pa vpliva na povečanje proizvodnje in storilnosti. S stališča varnosti in zdravja pri delu in s stališča ergonomije dela je glavni namen ukrepov prilagoditi delo delavcu in zaščititi njegovo zdravje in preprečiti negativne učinke na zdravje. j Jffi Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan Najpogostejša področja specializacije v ergonomiji so: fizikalna ergonomija: preučuje anatomske, antropometrič- ne, fiziološke in biomehanske značilnosti ter njihove povezave s fizično aktivnostjo. Cilj fizikalne ergonomije je zmanjšanje dolgotrajnih prisilnih drž, skrajnih gibov v sklepih, pretirane uporabe sile ter ponavljajočih in enakih gibov. Ergonomsko oblikovano delovno mesto je najučinkovitejši način preprečevanja mišično-kostnih bolezni. Mišič-no-kostne bolezni pa so najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti; kognitivna ergonomija: preučuje miselne procese, kot so zaznavanje, spomin, razmišljanje, obdelava informacij in motorični odzivi ter njihove vplive na interakcije med ljudmi in drugimi elementi delovnega okolja (npr. upravljanje stroja ali spre- mljanje zračnega prometa na slikovnem zaslonu). Cilj kognitivne ergonomije je zmanjšanje napak pri sprejemanju in obdelavi informacij ter odzivu na nanje; organizacijska ergono-mija: preučuje optimizacijo organizacijskih struktur in delovnih procesov ter njihov vpliv na delo. Področja, s katerimi se ukvarja organizacijska ergono-mija, so raznolika in obsegajo sistem nagrajevanja, dodeljevanje delovnih nalog, komuniciranje, timsko delo, načrtovanje delovnega časa in upravljanje človeških virov. Na splošno obstajajo tri kategorije ergonomskih ukrepov: tehnično-tehnološki, s katerimi prilagodimo delovne postaje ali proizvodni proces ali zagotovimo/spreminjamo orodja ali opremo; ukrepi na ravni metod dela, ki vključujejo usposabljanje delavcev, da bi spremenili svoje vedenje, in administrativni ukrepi (organizacija dela), ki vključujejo kroženje zaposlenih med delovnimi mesti in razširitev nalog. Pomembno je, da zaposlene na vseh ravneh organizacije naučimo ergonomskih pravil dela, da bodo znali prepoznati nevarnosti in predlagati izboljšave ter bodo tako prispevali k izboljšanju delovnega sistema. Vir: Promocija zdravja pri delu, definicije, metode in tehnike. Ur. Tanja Urdih Lazar, UKC KIMDPŠ, Ljubljana 2013 Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Tačke in repki Pomagajmo si Zobni kamen pri psih in čiščenje brez anestezije Ponovno je kar nekaj lastnikov psov želelo, da bi njihovim psom očistili zobni kamen brez anestezije, kar pomeni v budnem stanju živali. Prepričani so, da bi njihovi psi to dopustili in bi se na tak način izognili po njihovem mnenju nevarni anesteziji. V današnjem prispevku bom skušal razložiti, zakaj bi bil tak poskus čiščenja zobnega kamna neprimeren, nestrokoven in neučinkovit. Bolezni ustne votline, vključno z obolenji obzobnega tkiva, zob in dlesni, predstavljajo eno najpogostejših zdravstvenih problematik pri malih živalih. Zdravljenje dentalne in peridentalne problematike mora biti učinkovito in strokovno. Izhajati moramo iz realnosti, da si psi ne čistijo vsakodnevno zob, kakor to počnemo ljudje. Redki so lastniki psov, ki so jih že od malega navadili na ščetkanje zob, še redkejši so tisti, ki to pri svojih živalih počnejo vsak dan. Na zobeh živali se tako začnejo nabirati zobne obloge, ki se kasneje spremenijo v zobni kamen, ki se zažira pod dlesni in pogosto prekrije ves zob. Dlesni so odrinjene od zobne sklenine in pod njimi nastajajo žepki z ostanki hrane, ki pod dlesnimi gnije, kar povzroča vnetje dlesni in vse skupaj tudi lepo zaudarja. Dlesni so pogosto tudi močno zažarjene (temno rdeče barve), boleče na dotik in zaradi tega začne žival tudi zavračati hrano. Zobni kamen se pri živalih odstranjuje na enak način kot pri ljudeh, z ultrazvočnim zobnim aparatom, ki je hlajen z vodnim curkom. Pri človeku je čiščenje zobnega kamna brez uporabe anestezije možno le zaradi zavestnega sodelovanja s stomatologom. Zaradi omenjene vsakodnevne ustne higiene pri ljudeh se zobni kamen niti ne razvije v taki meri kakor pri živalih. Ultrazvočni zobni aparat ustvarja na konici igle zelo fine, vendar učinkovite vibracije, ki zobni kamen odstranijo z zobne sklenine. Vse skupaj je hlajeno z vodnim curkom, da ostane sklenina nepoškodovana. Včasih se je zobni kamen odstranjeval tudi s posebnim strgalom, vendar je pogosto prihajalo do poškodovanja zobne sklenine in še hitrejšega ponovnega nabiranja kamna. Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Veliko bolezni ustne votline pri malih živalih lahko diagnosticira-mo le s pregledom ustne votline v splošni anesteziji, saj drugače živali ne pustijo šarjenja globoko po ustih in hočejo ugrizniti, oziroma se spretno izmikajo. Pogosto je treba uporabiti tudi RTG-slika-nje ustne votline in glave, za kar je prav tako potrebna splošna anestezija. Če povzamem zgoraj omenjeno, je izvajanje čiščenja zobnega kamna pri živalih brez uporabe splošne anestezije le kozmetična obdelava določenih zob, brez posega v obzobno tkivo in v žepke pod dlesnimi in je nestrokovno, saj prikaže lažno čistočo zob in tudi zavajajoče do lastnika živali, ki meni, da ima njegova žival korektno očiščene zobe. Ne zaveda pa se, da je glavnina težav pod dlesnimi ostala in bo povzročala težave naprej, saj je nemogoče očistiti pri živalih najpomembnejše sublingvalne predele v ustni votlini brez uporabe splošne anestezije. To mnenje povzemam tudi po uglednih strokovnih evropskih organizacijah, kot so: SSVD (Swiss Society of Veterinary Dentistry) EVDC (European Veterinary Dental College) EVDS (European Veterinary Dental Society) Emil Senear, dr. vet med. Rdeča kocka Pri Nastjinih dveh letih je že bil sum na avtizem. Seveda, dajmo se spoprijeti še s tem. Gremo na vse ali nič. In kot rahla avtistka si je za začetek izbrala rdečo kocko. Takšno navadno, kvadratno lego kocko. Seveda, otroci se vendar igrajo z lego kockami. Tudi Nastja se je. Ampak samo z eno in samo z rdečo. Naenkrat smo zbirali samo še rdeče kocke, jih skrbno hranili, ker se je marsikatera izgubila. V Nastjini roki je bila doma; na stranišču, v postelji, pri hranjenju, pri umivanju. Z nami je potovala v avtomobilu, na izletih, na pregledih, v vrtcu. Kot recimo osebni dokument. Brez njega ne greš nikamor. V tistem letu ali dveh smo morali imeti živce močne kot konj. Zakaj? Ker si kocke ni kotalila ali metala v zrak, ker je ni sestavljala z drugimi kockami, ker je ni samo držala v roki. S slino na prstu je ustvarjala vakuum. Saj nekje po kakšnem letu smo se navadili na ta zvok, vendar smo mislili, da se to ne bo končalo nikoli. S tem zvokom je namreč padla v svoj svet in še danes velja za njo pravilo: ko sem v svojem svetu, me pusti pri miru. Začeli smo opažati, da se želja po kocki zmanjšuje. Zmagoslavje je bilo pred vrati! Bila sem pametna, da vse pride in mine, da je to samo prehodna faza! Do naslednje faze, ki se je kar prelila od rdeče kocke. Dobesedno. Naši deklici je postalo všeč, če je dala dlan v usta, nato pa z roko stresla slino, kolikor daleč je neslo. Verjemite, takrat smo veliko več časa preživeli zunaj kot kadarkoli prej ali pozneje. Najbolj nehvaležna stvar v tistem letu je bila ... se kam peljati z avtom. Res. To je bilo skoraj misija nemogoče. Po dolgem, predolgem času so olimpijsko tekmovanje v metanju sline zamenjali telefoni. Kakšno nepopisno olajšanje! Ni bilo pomembno, kakšni so bili, samo da so bili. Všeč ji je bilo tipkanje po tipkovnici in vsak klik je imel svoj zvok. Mala malica za nas! Pri hiši smo imeli vsaj dvajset starih pokvarjenih telefonov. Zdaj sem že vedela, da bo telefone kmalu zamenjalo nekaj drugega. Če sem iskrena, sem bila zmeraj bolj radovedna, katera obsesija bo naslednja. Začela sem delati tudi analize, zakaj jo nekaj tako očara. Kmalu sem obupala. Rezultati mojih analiz so pokazali, da nisem dovolj pametna. Zaključila sem z dejstvom, da je avtizem pametnejši. Od takrat se več ne obremenjujem, ampak enostavno ... sprejmem. Za telefoni so sledili ključi. Na račun teh ključev je bilo toliko smeha, da sem pravzaprav vesela, da so se ključi »zgodili«. Ljudje so se tako navadili, da Nastja prosi za ključe, da so ji že kar sami dajali in posojali ključe. Od vsakega je vedela, za katero ključavnico je kateri ključ. To je bila njena posebnost. O tem, koliko starih, najrazličnejših vrst ključev nam je doma ostalo, ne bom govorila. Če jih kdo zbira ... naj se javi. Zdaj smo pa v fazi listkov. »Listek, prosim,« je trenutno njen najpogostejši stavek. Ni pomembno, kakšen. Majhen, velik, prazen, počečkan . , samo da je listek. Tudi blagajničarke morajo biti hitre in naša davčna je lahko zelo zadovoljna, ker ima državljanko, ki zelo glasno zahteva: »Račun, prosim!« Romana Bošnik Foto: arhiv petek • 10. marca 2017 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC NEZAKONSKI OTROK SAD OLJKE OBLAZINJENO LEŽIŠČE NEMŠKI POLITIK (FRIEDRICH) 16. PREDSEDNIK ZDA (ABRAHAM) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA STONE KRAJ PRI GOLNIKU PERJE PRI REPI OLGA REMS PISALNA MIZA S PREDALI TRIKOTNIK PREPOVED LOVA LETOPISEC, KRONIST INDIJSKI POLITIK ŠASTRI SVOJSTVO ALUMINIJ SIROMA-ŠNOST, REVNOST ANGLEŠKI NOGOMETAŠ DROBNE ČLENASTE ŽIVALI MATEMATIK (ALOJZIJ) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TERENSKO VOZILO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OTROŠKA KITA MALTEŠKI POLITIK (ALFRED) NATIS RIBIŠKA MREŽA BOJNI NOŽ MRTVAŠKI ODER KELTSKI BRITANEC GALATEJIN LJUBIMEC KIKINDA ZABELA, OBEL RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMLJE VERA ZIMA RAKETNI MODELAR (ZLATKO) JEZIK BERAČEV ŠTEFOK VRSTA HRASTA HIMALAJSKI GORSKI ŠKOREC FRANCOSKA IGRA NA KARTE NOGOMETAŠ (ALBERTO) NEMŠKI SKLADATELJ MAJDA ARH ALFI NIPIČ KREPČILO (V MEDICINI) REKA SKOZI PARIZ, SENA NAŠ HARMONIKAR (JOŽE) UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA ITALIJANSKA LUKA IZ BESEDE STRT FINSKO JEZERO, INARI UGANKARSKI SLOVARČEK: ARGOT = jezik beračev, BEO = himalajski gorski škorec, BISAIL = slovenski raketni in letalski modelar (Zlatko), ETT = nemški cerkveni skladatelj (Caspar), KINŽAL = bojni nož, tudi kindžal, LAL = indijski politik Šastri, OBRAZCOV = ruski lutkar (Sergej), PICCINNI = italijanski nogometaš (Alberto), SANT = malteški politik (Alfred). '3MVN3 'ISdl 'VdVIVAV T31VS '3NI3S 'lAinVIlNOl '113 'INNlOOld '31dV33 '039 'lODdV "llVSia 'ZA Mao '3dVd "IVZNIVI 'VIVS 'IVI '1NVS '"IVNOVA 'lAdO 'd3dV3HS NVIV 'ISODOan '1SON1SVI 'ISndOAOT '"lOINVdVD 'OdVAVI 'N3AIN 'lanv '~l300d :0UABJ0P0A IMNVZIHM 3! A3IIS3H Starše • Občina skrbi za prometno varnost Da ne bo več nesreč Most med naseljema Trniče in Starše odslej varnejši s sistemom COPS@road Občina Starše je v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun (A.s.K) opremila most med naseljema Trniče in Starše z opozorilnim sistemom COPS@road. Župan Občine Starše Bojan Kir-biš je na včerajšnjem simboličnem odprtju poudaril, da gre za pozitiven prispevek k izboljšanju varnosti prometnih udeležencev na tem cestnem odseku. Po podatkih Policijske postaje Rače so na lokalni cesti med naseljema Trniče in Starše med letoma 2010 in 2016 zabeležili skupaj 12 prometnih ne- sreč, od tega 10 prometnih nesreč z materialno škodo in dve prometni nesreči z lahko telesno poškodbo. Odsek je nevaren predvsem zaradi nepreglednega in ozkega mosta, kjer se nasproti vozeči vozniki med seboj ne vidijo, prav tako pa je zaradi omejene širine mostu onemogočeno njihovo srečanje. Sistem s svetlobnimi signali pravočasno opozarja voznike na približevanje nevarni prometni točki in na prisotnost drugih udeležencev iz nasprotne smeri. Če se mostu približuje le eno vozilo, ga sistem zazna in opozori na previdnost z utripajočim napisom "Pozor", pri čemer v primeru previsoke hitrosti napis utripa hitro, v primeru hitrosti pod omejitvijo 50 km/h pa utripa počasi. Če pa se sočasno približuje tudi vozilo z druge strani mostu, sistem na obeh straneh opozori voznike z napisom "Pozor! Promet iz nasprotne smeri". Sistem COPS@road ni nadomestilo za semafor in v nobenem primeru udeležencem ne določa prednosti. B. R. s* p f"i "f !• : •../ .{.. a.f : ■ Promet iz nasprotne smeri Zagojiči • Visok jubilej zakoncev Vajda Šestdeset skupnih let Konec februarja sta praznovala jubilej biserne poroke Marija Vajda, roj. Prelog, in Jože Vajda. Ob tej priložnosti sta jima zaželela vse lepo in dobro člana upravnega odbora Društva upokojencev (DU) Zagojiči Anka Feguš in predsednik Janez Horvat ter jima izročilo skromno darilo, saj sta med najstarejšimi člani DU Zagojiči. Jože Vajda se je rodil v Zagoji-čih leta 1933. Štiri razrede takrat še nemške šole in dve leti šole po osvoboditvi je končal na osemletki v Gorišnici. Po osnovnem šolanju je izobraževanje nadaljeval na obrtni šoli Ptuj, kjer se je izučil za mizarja. Po služenju vojaškega roka se je kot mizar najprej zaposlil v mizarski delavnici Sobetinci, nato pa kot skladiščnik v ptujski Delti, kjer je ostal vse do upokojitve. Poleg dela v vaških odborih je dolga leta v Za-gojičih opravljal delo blagajnika v DU; med drugim je vodil tudi ribiško sekcijo, katere član je še danes. Marija pa se je rodila leta 1934 kmečkim staršem, prav tako v Za-gojičih. V času vojne vihre je bila s celotno družino izgnana v Srbijo, v okolico Kragujevca, kjer je nadaljevala šolanje v srbskem jeziku. Po osvoboditvi se je Marija s celotno družino vrnila v domače kraje, kjer je nadaljevala šolanje na gimnaziji. Leta 1957 sta se Jože in Marija poročila in si ustvarila prijeten dom. Rodile so se jima tri hčerke in sin, za katere je pridno skrbela Marija, ki se ni zaposlila. Vsi otroci so si ustvarili družine in se radi vračajo domov. Vajdova sta zelo ponosna tudi na sedem vnukov in dva pravnuka, ki se jim bosta kmalu pridružila še dva. Hčerka Metka in zet Miran, ki živita v neposredni bližini, pa skrbita, da je njuna jesen življenja čim lepša. Lojze Župec Foto: Lojze Zupec Foto: BR 20 &a;rn&TEDNIK Doma in po svetu petek • 10. marca 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (26.) Med plažami in vulkani Cesto so znova začela obkrožati lavina polja. Pozoren opazovalec lahko takoj dojame, da okoliški hribi pravzaprav niso tipični hribi, ampak so pretežno vulkani, med katerimi so nekateri svoje že odslužili. Nahajal sem se že na skrajnem koncu polotoka Snaefellsnes, kjer je cesta začela počasi zaokroževati nazaj proti celini. Zadosten znak, da je človek že na skrajnem rtu, je vedno svetilnik, ki je v mojem primeru bil še vedno delujoč. Vsake toliko malce preverijo njegovo funkcionalnost, vrata v en prostor pa so bila kar odklenjena. Takoj sem pomislil na popotnika iz Francije, s katerim sem se družil prejšnji dan, da bo prav gotovo tu našel svojo nočitev. Med lavinimi klifi, med katerimi se vije glavna cesta, so bile slabo vidne različne potke, ki so vodile na obalo. Radovednost mi ni dala miru in sem šel pogledat, kaj se tam dogaja. Čakalo me je solidno presenečenje. V majhnem zalivčku leži tam namreč čisto prava plaža z zlatorumenim peskom. To je bila res lepa poživitev dneva, saj je obala na Islandiji načeloma zelo temnih barv. To sploh ni izgledalo slabo, tako da sem si tu vzel kar nekaj časa za raziskovanje, vendar kakšne nasedle ladje ni bilo najti. Zanimivo je bilo predvsem to, da je bila obala levo in desno znova temno sive barve, ta plaža pa leži na sredi kot nek nedotaknjen otoček, ki ga še lava ni zalila. Če je soditi po tem, si lahko predsta- vljamo, kakšen raj je morala biti Islandija pred tisočletji, ko ni bilo toliko vulkanskih izbruhov. Malce naprej stoji vulkan Saxholl, na katerega je mogoče splezati. Tam je bilo že kar nekaj ljudi, med njimi sem opazil tudi ženšče, ki pa je gotovo moralo biti staro krepko čez 80 let. Vulkan sicer ni več aktiven, obširna lavina polja naokrog pa razkrivajo, da je moral biti včasih prava baraba. Razgled ni bil slab in v daljavi sem že lahko znova opazoval strme bazaltne klife, ki s svojo črno barvo delujejo strašljivo. Tudi prababica islandskih alpinistov je zmogla priti do vrha in si takoj odpočiti. Sam pri sebi sem se moral nasmejati, ko je iz žepa potegnila t. i. 'prisrčnico' in potegnila par požirkov, nato pa jo diskretno spet parkirala nazaj. Kakšna razlika s starejšimi turistkami iz Azije, ki so zapete do vratu in nosijo de-žničke ter dihalne maske ... Znova so se začeli pojavljati poseljeni predeli, čeprav s skopimi hišicami. Avto sem za nekaj časa pustil počivati in sem se odpravil peš raziskovat obalni del, kjer različnih poti kar mrgoli. Sicer je spet malce pihalo, vendar vsake toliko paše malo raztegniti noge. Najlepša pot vodi od vasice Hellnar do Arnarstapija. Ves čas hodiš na vrhu bazaltnega klifa, ob straneh je lavino polje, v katerem je nešteto majhnih votlin. Kaj takega bi potrebovali Albanci, ko so gradili svoje bunkerje ... V teh votlinah najdejo zavetje skupine ptic, ki ves čas obletavajo ljudi, če bi morda dobile kak posladek. To je sicer zelo redko, da bi človek metal hrano po tleh na Islandiji, saj je preveč drago. Ljudje so raje raziskovali in se plazili med gmotami lave, ki pa niso tako nedolžne, saj je zelo malo ravne površine. Človeku kar hitro spodrsne ali pa stopi v kakšno luknjo, ki od začetka ni izgledala zelo globoka. V Arnarstapiju, ki je tako velik, da lahko vidiš skozi, sem najprej ugledal eno najmanjših bencinskih črpalk, kar sem jih kdaj videl. Vseeno pa je izgleda dovolj funkcionalna za redko poseljeno Islandijo. Tik ob obali pa so postavili iz kamna ogromen spomenik trolu Bardurju, ki sicer živi samo v njihovih sagah, velja pa za njihovega zaščitnika. Podobna zgodba je slovenskogoriški Ovtar kot varuh vinogradov pri nas. Okrog tega kipa se je gnetlo turistov, da sploh nisem vedel, od kod so se vzeli. Šel sem kar mimo in kmalu vnovič našel plažo, ki pa je bila zdaj čisto črne barve, kot smo navajeni na Islandiji. Toliko različnih pokrajin in različnih barv na takšnem majhnem območju v svetu zlepa na vidiš. Popoldne je začelo kar močno pihati, jaz pa sem bil kakšni dve uri pešačenja do avta. Javnega prevoza tu ni kaj preveč, zato sem se postavil kar na glavno cesto in začel štopati. Hja, tudi običajnega cestnega prometa tu ni bilo kaj preveč, tako da sem moral kar čakati. Na koncu mi je ustavil nek starejši kmet, ki pa ni znal angleško. Z mojim revnim besednim zakladom sem mu poskušal razložiti situacijo, a ne vem, ali me je razumel. Čudno mu je bilo, da sredi Islandije nisem imel nobene prtljage, še bolj pisano pa je gledal, ko mi je moral ustaviti poleg mojega avta. Človek ima avto in potem štopa naokrog? So nori ti turisti . Srs OVEN ^ (21.3. - 20.4.) Energije planetnih vibracij vam bodo namenjene in vam podarijo določene pozitivne iztočnice. Pomembno bo, da se poslušate v ljubezni in morali se boste nekoliko umiriti. Prijetnosti vas čakajo na delovnem mestu, pravzaprav bo tako, da postanete mnogo bolj intuitivni. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Pred vami je zanimiv in nekoliko nenavaden vikend. Resnica je, da boste morali narediti selekcijo in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Oaza sreče vas bo čakala ' v ljubezni, ključno bo, da se o vsem pogovorite in da postavite stvari na svoje mesto. Ne iščite lažjih poti! tU BIK (21.4. - 20.5.) Odzvali se boste prijatelju in tako boste dosegli notranji napredek. Uvideli boste, da je življenje lahko zelo prijetno in vseeno uvidite določene koristi. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj pestro in zanimivo je, da najdete izzive. Ugodnosti bo razbrati tako pri denarju kot v ljubezni. «a DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Ah,- . Čeprav boste želeli dogodke prehitevati, se to ne bo dalo. Narediti boste morali selekcijo in najti ravnovesje doma. Zelo pestro in ugodnosti bodo na delovnem mestu, pričakovati je tudi novosti in nove poglede. Če ste rojeni v juliju, vas bo obiskala radikalna ljubezen. Previdno pri denarju. rak (21.6. - 22.7.) Duhovna znanja vam bodo v tem tednu koristila. Brezpogojna ljubezen vam bo koristila in pomagala. Deležni boste tudi neke vesele novice. Najti boste morali načine, da svojo odvečno energijo izkoristite. Pravilno bo, da se vpišete na telovadbo. Iz majhnega raste veliko. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Znanja, ki ste se jih naučili skozi februar, vam bodo koristila in vam pomenijo neke izzive in motivacijo prihodnosti. Na delovnem mestu boste morali vzeti v roke škarje in platno. Privlačile vas bodo lahko skrivnosti in tiste reči, ki odstopajo. Rojeni sredi avgusta, previdno v ljubezni. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Marljivi boste kot mravljica in se na pragu naslednjega tedna lotili spomladanskega čiščenja. Odpravili boste tudi slabosti in postali mnogo bolj komunikativni. Odprle se vam bodo določene ugodnosti na delovnem mestu. Če boste imeli intelektualna opravila, boste v tem blesteli. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Notranja ljubezen bo dobila krila in tako boste poleteli visoko. Odločali se boste intuitivno in našli tudi moč za napredek. Močno bo izstopala služba, kajti končno O uvidite, po kateri poti greste naprej. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni, varovati se boste morali ljubosumnosti. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Na platno življenja boste v tem tednu vnašali svetle in živahne barve. Uvideli boste lepote in spremljala vas bo neka nevidna mera optimizma. S svojim znanjem Q boste zelo radi pomagali ljudem v stiski. Precej živahno bo pri vas doma, pomembno bo narediti zaključke. In tako pridejo tudi novosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Čeprav boste želeli pohiteti, vam to ne bo uspelo. Po notranjem kompasu si boste izbrali pravo pot in tako boste zopet poželi poslovne rezultate. Močno bo izstopalo čustveno življenje in najti bo K treba ravnovesje. Korak naprej boste naredili v komunikaciji in veliko boste na poti in me, dV' VODNAR (21.1. -18.2.) o Vaše življenje bo kot mavrica, ko posije po nevihti in se pokažejo prvi sončni žarki. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Iskali boste tudi lažje poti in vendarle jih ne bo. Poslovno bodo p januarski predstavniki uspešnejši. Močna energija vas čaka v ljubezni in našli boste srečo. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) g Življenje vas bo napol- J nilo z novo in svežo energijo. Ko- o munikativno in intelektualno boste o napredni in izzivi bodo šli naprej -g po svoji poti. Ugodnosti boste našli v & pogovoru in ob klepetu s prijateljico | odkrili, kaj vas veseli. Imejte se radi ~ in uživajte, kajti vsak trenutek je v § lastnem bistvu svet. j® Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROOLNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski 1 Davčna številka: ■ 1 Telefon: _ i Datum naročila: i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Osojnikova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 10. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Planinski kotiček Kraški rob - pomladi naproti, Socerb - Dolina Glinščice Sobota, 25.3.2017 Tokratno potepanje bomo pričeli na vzpetini Socerb ali Strmi rob, kot ga oz. so ga nekoč imenovali domačini. Spogleduje se z ostanki nekoč prav tako utrdbe Muhov grad, na nasprotni strani doline Glinščice. Sta kot dva stražarja, ki budno nadzorujeta dogajanje pod seboj. Sestopili bomo proti državni meji in vasici Prebenek in nadaljevali ob meji. Pot nas bo vodila ob mejnih kamnih mimo maloobmejnega prehoda Socerb do steze, ki povezuje zamejsko občino Dolino / San Dorligo della Valle s Socerbom in nadaljevali do izvira Moganjevec, ki je običajno povsem suh, vendar nas glede na letni čas lahko preseneti z bistro vodo. Od izvira se bomo podali do razgledišča nad Krogljami s pogledom proti našemu izhodišču, na del naše obale, Trst, Furlanijo-Julijsko krajino z oddaljenimi Dolomiti in proti severozahodu pogled na Julijske Alpe. Nekaj vzpona in prišli bomo do prostornega»balkona«pod navpično steno, od koder je čudovit pogled na tržaško zaledje. Malo pod vrhom je zanimiva Mejna jama, ki že od avstrijskih časov ločuje občini Dolina in Boljunec, o čemer priča izklesana letnica 1819. Sestopili bomo v dolino Glinščice / Val Rosandra, nadaljevali po tako imenovani Solni poti, mimo veličastnega slapa Supet, proti vasici z nekaj hišami - Botač. Lahko se bomo podali v strmino mimo cerkvice Sv. Marije na Pečeh in na »turn«, kjer je spominska plošča alpinistu Emiliu Comiciju. Nato sledi strmina na greben Vrha Griže (450 m) ali »Baterija«, kot ima ime pri domačinih, saj so na njem še vidni ostanki utrdbe iz 2. svetovne vojne, kjer je bila protiletalska obramba. Nadaljevali bomo po Kraškem robu, bogatem z razgledi na notranjost proti Slavniku. Odhod je ob 5. uri s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (primerna oblačila, kapa, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek. Prijave za izlet sprejemamo do torka, 21. 3. 2017, oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je približno 26 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764pri NKBM s pripisom Kraški rob - 2017. Vrnitev bo okrog 20. ure! Izlet vodi Miran Ritonja. Prireditvenik Petek, 10. marec 17:00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, nastop učencev tekmovalcev GŠ Slovenska Bistrica 18:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Slovenska Bistrica v zrcalu srednjeveških dni 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Blues, And Anja 19:00 Ormož, Dom kulture, komedija Vaška Venera 19:00 Markovci, OŠ, Regijsko srečanje godb 2017 Leva ... desna ... 1 ... 2 ... 19:30 Sv. Trojica, Kulturni dom, Kdo se boji Milene Miklavčič, predstavitev knjižne uspešnice Ogenj, rit in kače niso za igrače Sobota, 11. marec 15:00 16:30 17:00 18:00 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 19:00 Studenice, Gregorjevanje v Studenicah, spuščanje doma narejenih gregorčkov, otroški kulturni program, stojnice kulinaričnih dobrot Kidričevo, Restavracija Pan, 10. tradicionalna, dobrodelna prireditev Veselo na Jožefovo, zbrana sredstva za nakup inkubatorja v porodnišnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Leskovec pri Pragerskem, Dom kulture, komedija Jakoba Aleševca Podlaga zakonske sreče Lenart, Center Slovenskih goric, predstavitev pesniške zbirke Kontejner, multime-dijski projekt, večer smetiščne poezije in ostalih odpadkov Lovrenc na Dravskem polju, pred OŠ, spuščanje gregorčkov, obuditev stare ljudske šege in spuščanje gregorčkov na Polskavi Dornava, večnamenski center, vaško-kulturna dvorana, 23. redni OZ TED Lukari Dornava Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, prireditev ob dnevu žena, SVIZ OO Ptuj Žetale, večnamenska dvorana, koncert MPZ KD Žetale ob 10-letnici delovanja Majšperk, KPC, prireditev v počastitev materinskega dne Dom, mati in pesem Ormož, Dom kulture, komedija Vaška Venera Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, proslava ob prazniku občine Slovenska Bistrica Nedelja, 12. marec 09:30 Destrnik, odbojkarski turnir za pokal Urban 11:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom, rez potomke stare trte - Johanezove trte 11:30 Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah, v bližini rojstne hiše Dominika Čolnika, 12. rez Čolnikove trte 12:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., orientalski brunch 1001 noč 15:00 Žetale, Kulturna dvorana, rdeče-črna komedija Vinka Moderndorferja Mrtve duše 16:30 Gaj, pred igriščem, Gregorjevanje v Gaju 16:30 Slovenska Bistrica, parkirišče pred trgovino Pika, Tomšičeva 9, Škratov pohod ob polni luni 17:00 Markovci, stara telovadnica OŠ, koncert ljudskih pesmi Pa se sliš 17:00 Gorišnica, večnamenska dvorana, tradicionalni koncert ob 120-letnici tambura- štva v Gorišnici, Spomnimo se prijatelji 18:00 Hajdina, Dom upokojencev, komedija Jakoba Aleševca Podlaga zakonske sreče Ponedeljek, 13. marec 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, literarni večer z Boštjanom Goren-cem - Pižamo Torek, 14. marec 16:00 Ptuj, Zasebni vrtec Vilinski gaj, Peršonova 1, dan odprtih vrat in vpis v novo vrtče-vsko leto 2017/18 17:00 Hajdina, telovadnica OŠ, prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu PETKOV VEČER Bodite nocoj i1 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si Mestni kino Ptuj Petek, 10. marec: 16:00 Snežna kraljica 3: Ogenj in led; 18:00 Logan: Wolverine; 20:30 T2 Trainspotting Sobota, 11. marec: 10:00 Kino vrtiček: Zapoj, filmska ustvarjalnica in igralnica Glasbena zabava; 16:00 snežna kraljica 3: Ogenj in led; 18:00 Logan: Wolverine; 20:30 Liffe po liffu: Ona. Nedelja, 12. marec: 16:00 Snežna kraljica 3: Ogenj in led; 18:00 Liffe po liffu: Ona; 20:15 T2 Trainspotting. Ponedeljek, 13. marec: 19:00 Teden z oskarjevci: Mesečina. Torek, 14. marec: 19:00 Teden z oskarjevci: Manchester by the sea. KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota). V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje in kosilo. Prijavite se lahko v Poslovalnici Turistagent na Miklošičevi 2 te'-02 23 50 206 ' Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 18. 3., 29. 3., 8. 4., 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5. 2017 ob 8.35. 2 GLASBO DO SRCA KO^CE^ WSVL&HP^ZVU JOŽEFOM MCmVEllHž^EMU m&VU Sujersa TEDNIK ^ RADIOPTUJ Nedelja, 19. marec 2017 ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10€ Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo vvečnamenski dvorani Markovci. Informacije na tel. 02 749 3410. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2017 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva vwsharan2.0tdi bluemo. comfortline 2011 14.440,00« serv. knjiga kov. Črna FIAT PANDA 4X41.2 8V 2006 4.150,00« serv. knjiga kov. srebrna bmw 3181 coupe 2000 2.990,00« AVT. klima kov. modra citroen c5 2.0 hdi sx break 2007 3.850,00« AVT. klima kov. srebrna fiatstil01.9jtd dynamic 2003 1.990,00« klima kov. sv. modra renault megane 2.0 dcigt line 2008 5.390,00« 70.152 prev. kov. Črna peugeot partner 1.6 hdi tepee active 2013 10.690,00« prvi last. bela toyota yaris1.0terra 2011 6.490,00« 68.675 prev. kov. srebrna renault megane1.5 dcigt line 2011 7.650,00« prvi last. bela volkswagen golf iv 1.9tdi basis 2000 2.430,00« klima bela audi a4 2.0tdi karavan 2010 10.400,00« serv. knjiga kov. srebrna opel zafira1.616v club 2002 2.390,00« prvi last. kov. srebrna opel astrai.7 cdti enjoy 2011 8.600,00« prvi last. k0v.sv. zelena seat leon 1.6 tdi scorpion 2010 8.400,00« prvi last. rdeča volkswagen passat2.0tdi lim.trend. 2009 8.950,00« serv. knjiga kov. t. modra renault scenic 1.5 dci dynamique grand 2005 2.650,00« 7 sedežev kov. sv. modra nissan quashqa11.616v acenta 2013 13.790,00« 37.495 prev. bela ford fiesta 1.4 comfort 2008 3.900,00« prvi last. kov. Črna chevroletcruze1.616v ls 2009 5.190,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 2071.41 trendy 2010 4.990,00« klima bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mali oglasi ZNAMKA LETNIK CENA, BMW318D SP0RT4VRATA 2015 27.890 FORD TRANSIT CUSTOM KOMBI 2015 19.990 HONDA CIVIC SPORT 1.4 2012 11.790 RENAULT CU01.216V expression 2011 6.990 RENAULT TWINGO 5 VRAT EXPR. 2014 8.490 SKODA OCTAVIA 1.9 TOI TOUR BAL 2008 3.990 TOYOTA YARIS 1.0 WH TERRA 2008 5.490 CflROEN JUMPER 2.2 HDI 33 L2H1 2008 5.978 FORD FIESTA 1.5 TDCI TUEND 2014 10.990 FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST 2014 11.980 FORD FOCUS EBONY 1.6 2012 8.980 FORD UMAX 1.0 EC0B00ST 2016 14.690 FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2011 14.790 FORD S-MAX 2.0 TDCI TITANIUM 2007 7.990 FORD TRANSIT CUSTOM KOMBI 2015 21.990 BARVA BELA BELA RDEČA KOV. T. SIVA KOV. RJAVA BELA KOV. ČRNA BELA BELA KOV. SIVA KOV. ČRNA BELA KOV. SREBRNO^ TANGOORANGE BELA LETNIK CENAc OPR. O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA H'f.lM' AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI AUDI A5 S-LINE BMW 118 D M-PAKET BMW 520D TOURING BMWX5X-DRIVE CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIAVLKUMA FORD S-MAX TITANIUM HONDA CIVIC 1,4i LS KUMA MERCEDES BENZB 200 OPEL ASTRA SW1,7 COSMO OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 USNJE VW GOLFTDI VW GOLF TDI V. GOAL VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NAVI VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011 VW TOURAN 2,0 TDI NAVI 2014 Vso zalogo vozil najdete na: 2013 2013 2013 2013 2009 2012 2010 2003 2013 2012 2011 2011 2005 2006 2013 16.990 1 .LAST., ODUCEN VECBARV 23.990 1.LAST., ODUČEN ČRNI 15.500 1.LAST., ODUČEN MODRA 20.990 1 .LAST., NAVI BELA 17.990 SLO, VSA OPREMA ČRNA 7.990 1 .LAST., ODUČEN SIVA 12.990 1 .LAST., VSA OPREMA BELA I.799 ZELO UGODEN SV. MODRA KOV. 15.990 LEPO OHRANJEN ČRNA 9.490 IM SREBRNA 7.990 1 .LAST., ODUČEN VEČ BARV 9.390 1 .LAST., ODUČEN SIVA 4.990 1 LAST., SLOV. ČRNA 5.500 1.LAST. SREBRNA II.490 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA 11.300 1 .LAST., TOP OPREMA VEČBARV 13.490 1.LAST. ČRNA : www.topavtomobili.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 □ KARAVAN 2005 6.990 ODUČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODUČEN MODRA SSANY0NG KYR0N 2006 4.290 ODUČEN SREBRNA VWTOURAN 1.9 TOI 2009 8.990 ODUČEN SREBRNA IVEC0 DAILY 35S 2006 5.990 17M3 SV.RUMEN PEUGEOT 407 COUPE 2007 5.990 ODUČEN SREBRNA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEATLfON 1.9 TDI 2010 8.990 ODUČEN SREBRNA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODUČEN ČRNA TOYATA AVENSIS 2.2 D 2007 5.990 ODUČEN BORDO RDEČA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA AUDI A4 2.5 TDI 2004 3.490 ODUČEN SREBRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobiii.profi@gmail.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ W ^ PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 10. marec 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:05 SKL S03E22, pori. 3:30 Šola, da se ti zrola: Igra Kepice, pon, 9:10 Povabilo na kavo: Nada Polajzer, por, 9:50 Kuhinjica, por. :5Q Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Ptujska kron ka, por. 12:25 Rozmarirklra ljubezen, pon, 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:10 Glasba za vse, pon. 19:40 Risarke, pon. 20:00 Ptujska kronika, por, 20:25 Portal, pon. 20:35 Koncert vokalne zasedbe Plamen, pon. 22:00 Ptujska kronika, por, 22:25 Cista umetrost - marec, pon. 23:00 Videostrani SOBOTA 11. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 SKL S03E22, pon. 6:30 Šola, da se ti zrola: Igra Kepice, pon. 9:10 Cista umetnost - marec, pon. 9:45 Sekvenca, pon. 10:00 Pogled nazaj, por. 10:25 Povabilo rakava Nada Polajzer, pon 11:05 Sportino): Karel Sauperl, pon. 11:40 OkusPosavja, pon, 12:00 Pregled tedna 12:25 Koncert Infected, pon. 14:1 S Videostrani 16:50 Okus Posavja, pon, 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Portal, por. 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse, pon, 19:20 Glasbena osmica [slo.), pon. 19:50 Risanka, pon. NEDELJA 12. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.), por, 8:05 f 1 '- 1 8:3 8:5________________ Osnovna šola Slovenj Gradec 9:50 Mednarodna oustna povprka 2017, pon. 11:55 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Preoled tedna, por. 12:25 Portal, pon. 12:35 Pogled razajLpon. 13:00 Gostilna »PrTrancet« 14:00 Videostrani 16:10 Regi Gorišrica 17:10 KuRlnjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled razaj 18:45 Cista umetrost- marec, pon. 19:20 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 21:05 Povabilo na kavo: Nada Polajzer, pon. 21:45 Sekvenca, pom. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazir S02E05, pon, 23:25 Videostrani 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Mednarodna pustna povorka 2017, pon. 22:20 Ptujska kronika, pon. 22:45 Pogled nazaj, pon, 23:10 Videostrani PONEDELJEK 13, marec 7:30 Glasbena osmica {tuja) pon. 8:05 Risanka 8:10 Pregled tedna, pon. 8:35 SKL S03E23, pon. 9:00 Solar da se ti zrola: Osnovna Šola Slovenj Gradec, pon. ■ 9:55 Boksarski magazin S02E05, pon. 10:55 Pogled nazaj, pon, 11:20 Povabilo na kavo: Nada Polajzer, pon. 12:00 Ptujska kronika, pn, 12:25 Okus Rosavja, pon. 13:45 Sekvenca, pon, 14:00 Videostrani 17:35 Kiiiinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:00Sport(no}: Karel Sauperl, pon. 19:35 Sekvenca, pon, 19:50 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dan D, por. 22:00 Ptujska Kronika, pon. 22:25 Lolita, pon. 23:25 Video^rani I 08:00 Z glasbo do srca 2. del 09:15 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Z glasbo do srca 3. del 21:00 Utrip iz Ormoža | 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONI K viič na apletnlh jtnnGh WWW 3lptV.ll SIP 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Večer vinskih pesmi v Skorbi 11:00 Z muzi k a nt po domače 13:00 Kronika iz občine Domava 15:00 Z glasbo do srca 3. del 17:00 Mednarodni dan materinega jezika 20:00 30 letKUD Franc IIec 21:30 Veseloigra 23:00 Video slrani 08:00 26. Fašenk v Markovci h 10:00 SKL 10:30 Ptujska Kronka 11:00 Oddaja iz Slovenskin Goric 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija lamburaSkih skupin 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:15 Ujemi sanje, polka in Majolka program V ZiV O lut prsko solcia www.siplv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 22. Fašenk na Vidmu 10:00 SKL 10:30 Ptujska Kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Z muzikantr po domače 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:15 26. Fašenk v Markovcib Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto y Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM seno v kockah - bale, cena 1,6 EUR po komadu. Tel. 040 630 551. DOM-STANOVANJE MANSARDNO stanovanje v Kungoti damo v najem, podrobnosti na telefonu 031 676 288 ali 02 796 00 40. Št. energetske izkaznice: 2015-4-328904. NEPREMIČNINE PRODAM neobdelan vinograd v Trdo-bojcih. Cena po dogovoru. Tel. 031 261 436. NA GORCI pri Podlehniku oddam v najem 700 trsov velik vinograd, terasaste izvedbe, zasajen z mešanimi sortami. Pokličite na 040 700 740. Show Attack Ltd, Cranmer Suite St. James Business Part, Radclif-fe On Trent, Nottingham NG 122 JP Anglija zaposli delavce v postavljanju prireditvenih šotorov. Razen dobre volje do dela ni potrebnih nobenih dodatnih kvalifikacij. Za več informacij pokličite na tel. 041 343 896, Mitja. KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 041 875 779. KUPIM kosilnico Gorenje Muta s frezo, lahko je v okvari ali brez motorja. Tel. 051 376 732. KUPIM traktor, katerikoli tip ali znamke: Zetor, Deutz, Ursus IMT, Štore, Univerzal in tudi Tomo Vinkovič. Vse ponudbe na 031 851 485. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tudi možnost dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM 70-kg prašiče in 250-kg svinjo. Tel. 041 848 359. PRODAM pujske, težke od 25 do 35 kg. Tel. 031 781 483. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 150 kg. Tel. 051 305 113. PRODAM telico simentalko, težko 230 kg. Tel. 031 840 282. VRTIČKARJI, pozor! Prodajam star pridelan konjski gnoj, 60 kg v vreči. Cena z dostavo 7,00 €, nad 5 vreč nagrada 1 l domačega bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 in 031 273 577. ELTEK, d. o. o., Placar 32, De-strnik, išče več električarjev in elektromonterjev za delo v tujini. Nudimo urejeno delovno okolje in dobro mesečno plačilo. Resni kandidati pokličite na telefon 051 660 174 (od 8. do 16. ure). RAZNO NOVO kuhinjsko napo, ogleni filter, prodam. Tel. 031 261 436. PRODAM belo komodo s tremi predali in tremi vrati, lepo ohranjeno. Tel. 041 915 368. PRODAM peč za kopalnico, možnost kurjave na drva ali elektriko, znamke LAMETAL - Liko. Tel. 031 224 355. STAREJŠA invalidna oseba iz centra Ptuja potrebuje 24-urno oskrbo. Vse zanesljive osebe, najraje ženskega spola, naj pokličejo na tel. 040 892 686. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Kurentovanju 2017 v slovo; Sprejem pomembnih gostov v Mestni hiši; Ples maškar v karnevalski dvorani; Predaja oblasti in pokop Pusta; Ples rogatih kurentov v Halozah; Mednarodni slikarski Ex tempore Ptuj 2017; Vseslovensko srečanje veselih malih maškar; Ples malčkov v karnevalski dvorani; Načrt varnosti cestnega prometa v Mestni občini Ptuj; Glasbeni inštrumenti, Darilo Osnovni šoli Olge Meglič; Z glasbo v sobotni večer. petek • 10. marca 2017 Oglasi in objave ŠtajerskiTEUHlK 23 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Slavice Štumberger IZ MURETINCEV 20. 6. 1928-23. 2. 2017 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsak stisk rok, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Holobarju, pevcem in govornikoma ter pogrebni službi Mir za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni najdražji Tvoje srce je onemoglo, tvoj dih je zaspal, a spomin na tebe bo večno ostal. SPOMIN 8. marca 2017 mineva žalostnih pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric zet in svak ter dober prijatelj Toni Cafuta IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 9, PTUJ 1. 6. 1952-8. 3. 2012 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči: žena Štefka, sin Vladimir in hčerka Silvija z družinama MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. < Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) objavlja JAVNI RAZPIS ZA VPIS novincev v vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2017/2018 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2017/2018 potekal od 15. 3. 2017 do 31. 3. 2017 od 8.00 do 14.00 v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec pri OŠ Videm, vrtec pri OŠ Leskovec in vrtec pri OŠ Sela. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko najdete na spletni strani: http:// vrtec.solavidem.si/obrazci/ ali jo dobite na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvu šole. Starše, ki ste vlogo že oddali, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 25 v razpisnem roku. Štev.: 6020-3/2017-1 Datum: 24. 2. 2017 OSNOVNA ŠOLA VIDEM Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZI-UZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v Vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2017/2018 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis novincev za novo šolsko leto 201 7/2018 potekal od 7. 3. 201 7 do 30. 4. 201 7 od 8. do 15. ure v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani Vrtca Podlehnik ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo za sprejem otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, je čas, ki mine, ko zasanjaš se v spomine! SPOMIN 8. marca je minilo 30 let, odkar zaprla si oči, draga mama Marija Žitnik Z DORNAVSKE 20 Prav tako je januarja minilo 18 let od slovesa očeta Stanka Žitnika Z DORNAVSKE 20 Hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu. Vajini najdražji Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Mojci Dominko 8. 3. 1997-8. 3. 2017 Mineva 20 let, odkar so te naše oči videle, naše roke čutile ... Vsak dan je še vedno enako težak, žalosten občutek, da te ni, je še vedno enako prisoten in srčna želja, da se ponovno srečamo, nas spremlja vsak dan znova. Ob vseh trenutkih si v naših srcih z nami. Mojca, pogrešamo te. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo nosite v srcu. Družina Dominko Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Našel si svoj mir v večnosti tišine, našel si svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica Antona Kozela IZ ZG. GRUŠKOVJA 26, PODLEHNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove. Iskrena hvala patroma Benjaminu in Andreju za opravljen obred, pevcem, godbeniku, podjetju Mir in govornici Zdenki Golub za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Dragi prijateljici in sošolki Mojci Pogrešamo te ... Darja, Tamara, Maja, Mihaela, Nataša, Saša, Natalija M., Tina, Barbara SPOMIN 13. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila ljuba mama in botra Katarina Petrovič Z ZG. HAJDINE 87 A Pogrešamo te. Gizela in domači Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) SPOMIN 9. marca je minilo peto leto žalosti, odkar se je za zmeraj poslovila od nas naša draga žena, mami, babi, tašča in sestra Marija Kujavec IZ ŽABJAKA 49 Nihče, ki je ljubljen, nikoli ne umre, živi v naših srcih za vedno še naprej. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, svečko ali cvetom poklonite njenemu spominu. Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo Bili smo čustveno bogati, dokler ste bili z nami vi, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. SPOMIN Mineva trideset let, enaindvajset let in trinajst let, odkar ste za vedno odšli od nas Alojz Penko 9. 3. 1987-9. 3. 2017 Erna Penko 17. 2. 1996-17. 2. 2017 Miha Penko 14. 5. 2004-14. 5. 2017 Z MINORITSKEGA TRGA 3, PTUJ Hvala vsem, ki se jih spominjate, poklonite cvet ali prižgete svečko. Vaši najdražji: Darinka, Bojan, Sonja in Irena z družinami Sp. Podravje • Izvršilni postopki in javne dražbe na sodiščih Okrog 65 odstotkov dražb uspešnih Skoraj vsakdo se je v zasebni ali poslovni sferi že srečal s plačilno nedisciplino. Po neuspelih postopkih izterjave upniki na sodišču običajno vložijo predlog za izvršilni postopek. Če seveda dolžnik sploh razpolaga s premoženjem ali pa da le-to ni prednostno zastavljeno. Prodaja na javni dražbi je eden glavnih institutov izvršilnega postopka. Predmet izvršilnega postopka so lahko premično ali nepremično premoženje, vrednostni papirji, materialne pravice, blagovne znamke ... Izvršilni postopek na sodišču se začne na predlog upnika. »S postopkom želi upnik doseči poplačilo svoje terjatve,« je povedal vodja izvršilnega oddelka okrajnega sodišča na Ptuju Aleksander Turk in predstavil podatke o uspešno končanih izvršilnih postopkih s prodajo premoženja za področje nepremičnin. »Uspešnost javnih dražb, pri čemer štejemo kot uspešne tiste dražbe, na katerih se nepremičnina proda, je po laični oceni izvršilnih sodnikov našega sodišča nad polovico, in sicer nekje okrog 65 odstotkov. Trend prodaje oziroma nakupa nepremičnin na dražbah se je skozi leta spremenil, čemur je bila vzrok sprememba Zakona o izvršbi v letu 2014. Do leta 2014 so bile praviloma prve javne dražbe, na katerih se je prodajala nepremičnina po ocenjeni vrednosti, neuspešne. Ponudniki so največkrat pristopili na drugo javno dražbo, kjer je bila izklicna cena 50 odstotkov ocenjene vrednosti, v manjšem odstotku primerov se je nato nepremičnina prodala na tretji dražbi. Razpis tretje dražbe je bil pogojen s predlogom upnika, izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale, je bila, tako kot na drugi dražbi, 50 odstotkov ocenjene vrednosti. S spremembo Zakona o izvršbi, ki je v veljavi od 30. julija 2014, se je spremenil tudi način prodaje. Tretja javna dražba je ukinjena, druga javna dražba se razpiše zgolj na predlog upnika. Sprememba zakona se nanaša tudi na višino izklicne cene. Sedaj je na prvi javni dražbi izklicna cena 70 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine, zaradi česar so po naši oceni prve javne dražbe postale izredno uspešne, saj se po letu 2014 približno 60 odstot- Foto: Črtomir Goznik Izvršilni oddelek ptujskega okrajnega sodišča od aprila 2013 izvaja projekt reševanja starih spisov nepremičninske izvršbe. »Ob predstavitvi tega projekta smo opravili seštevek spisov, starih nad pet let, ki smo jih v okviru projekta končali v enem letu. Ob 201 zaključeni izvršilni zadevi je bil skupni znesek terjatev 7,7 milijona evrov,« je za naš časopis povedal vodja izvršilnega oddelka okrajnega sodišča na Ptuju Aleksander Turk. Sodišča evidenc o številu izvedenih javnih dražb ne vodijo. V elektronskih izvršilnih vpisnikih vodijo število izvršilnih zadev in opravljenih narokov. »Leta 2012 je bilo število opravljenih narokov 266, leto kasneje 423, leta 2014 516, predlani 348 in lani 450. Treba je pojasniti, da so v navedene podatke zajeti tudi naroki o ugovoru, predložitvi seznama premoženja, naroki o poplačilu terjatev ter tudi naroki o javnih dražbah (prva, druga ali tretja). Ocenjujemo, da je bilo med vsemi opravljenimi naroki okrog 60 do 70 odstotkov javnih dražb.« Sodišče smo povprašali, ali morda razpolagajo s podatki o zneskih prodanih nepremičnin. Na primer, koliko je po letih znašala skupna prodajna vrednost na javnih dražbah prodanih nepremičnin. Tudi tega podatka sodišče posebej ne vodi. »S podatki o skupnih zneskih od prodaje nepremičnin ne razpolagamo. Vsak posamezni primer je odvisen od ocenjene vrednosti in višine dosežene kupnine,« dodaja Aleksander Turk. Mojca Zemljarič kov nepremičnin proda že na prvi dražbi.« Izvršilni postopki na sodišču se lahko končajo na več načinov. Dolžnik lahko med izvršilnim postopkom svoje obveznosti do upnika poravna, prodaja dolžnikovega premoženja se ustavi oz. prekine in postopek je končan. Če pride v izvršilnem postopku do faze javne dražbe, pa ni nujno, da se bo premoženje na dražbi tudi prodalo. To pa iz več razlogov: ali ker ni ponudnikov za nakup ali ker upnik ne predlaga nadaljevanja izvršilnega postopka (druge javne dražbe). In tako se postopek konča, ne da bi bili dolgovi do upnika poplačani. Dolžniku pa premoženje še naprej ostane. Če se dolžnikovo premoženje na javni dražbi proda, sodišče terjatev upnika poplača iz prejete kupnine. Ptuj • Napovedano sojenje v primeru »sadje Dornava« odpadlo Skoraj leto dni od zadnje obravnave Za v sredo razpisana glavna obravnava zoper obdolženi Marijo Florjanič in Darinko Ke-lenc, nekdanji zaposleni v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, je zaradi bolezni sodnice odpadla. siadice s OKNA, VRATA , GARAŽNA VRAM www.naitors.si BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI I NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO naTTors Hardek 34g, 2270 Ormož Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 Zadnja v tej zadevi opravljena glavna obravnava je bila izvedena 4. aprila lani. Po tem je sodišče naročilo izdelavo strokovnega izvedenskega mnenja, povzetek katerega smo objavili v torkovi izdaji našega časopisa. Med postopkom glavne obravnave je lani pred sodišče stopilo več deset prič. O tem, kje vse naj bi končala živila, ki jih je zavod nabavljal in plačeval, smo slišali različne pripovedi. Zaposlene v kuhinji so trdile, da so vse porabile za obroke upo- rabnikov zavoda. Vodje oddelkov in glavna sestra so izpovedale, da določeno sadje, ki ga je zavod kupoval, do uporabnikov sploh ni prišlo. Večkrat je bilo poudarjeno, da je zavod dejansko naročal in plačeval tako ogromne količine, a da je vprašanje, kam se je to dostavljalo in kdo je vse to uporabil. Tudi izvedenka živilske stroke Tatjana Kruder v svojem strokovnem mnenju ugotavlja podobno: da je zavod vse te ogromne količine naročil in plačal, vendar jih zavod niti ni imel kje skladiščiti, uporabniki pa dejansko niti niso zmožni vseh teh enormnih količin poleg preostalih obrokov pojesti. Izvedenka ocenjuje, da bi lahko bil Zavod dr. Marijana Borštnarja v letu 2010 zaradi prevelikih količin nabave hrane oškodovan za dobrih 93.000 evrov, od tega 50.000 evrov zaradi preveč naročenega mesa in mesnih izdelkov ter 43.200 evrov zaradi preveč naročenega sadja. MZ Napoved vremena za Slovenijo Čokolada Pasijonka Mille Follie www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si Danes dopoldne bo pretežno jasno, popoldne pa v notranjosti Slovenije delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in lahko bodo nastale kratkotrajne manjše plohe. Pihal bo okrepljen veter severnih smeri, ki se bo zvečer na Primorskem obrnil v burjo, v noči na soboto pa oslabel. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do 17 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno. Veter bo ponehal. V nedeljo bo večinoma sončno, predvsem na vzhodu občasno tudi pretežno oblačno. Vremenska slika Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo počasi slabi. Topla fronta je od severozahoda dosegla Alpe in bo čez dan oslabljena prešla Slovenijo. 02 788 00 28