Julij 2011 Leto 1 Številka 209 CENA 1 EUR IZHAJA V5. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dežurni tel.: 031 851 240
Volivci že v tretje nagradili Popoviča
Piran potrebuje tudi sanitarnega redarja
Lastnik restavracije Verdi se pritožuje zaradi odlagališča odpadkov v neposredni bližini njegovih gostinskih miz!
V obalnih občinah so dobro poskrbeli za kar številčne redarske službe, katerih prva naloga je kot kaže skrb za red (in izdajanje plačilnih nalogov) za napačna parkiranja na področju mirujočega prometa, fotografije pa kažejo, da ne bi bilo nič narobe, če bi mesto Piran dobilo tudi sanitarnega redarja, ki bi malce pokukal tudi v stranske ulice, zlasti v večernih urah. Opazil bi, da nekatere kovinske posode za odpadke že dolgo niso bile oprane, razmetane vrečke in smeti pa kazijo turistično podobo sicer lepega zgodovinskega mesta.
Kot nam je sporočil Alen Radojkovič iz Okolja z junijem 2011 nadzor na terenu izvaja nadzornik JP Okolje v
sodelovanju z občinsko inšpekcijo.	—-
Skupaj z delavci enote »snaga« nepravilno odložene vrečke, bodisi na ulicah starega mestnega jedra Pirana ali na ekoloških otokih, pregledajo in fotografsko dokumentirajo. V primerih kršitve Odloka o ravnanju z odpadki občinska inšpekcija uvede prekrškovni postopek. "Na ekološke otoke nameravamo v kratkem postaviti tudi video kamere, saj v posodah za biorazgradljive odpadke najdemo tudi avtomobilske dele in poginule domače živali, med embalažo bojlerje, kolesa, kovinske ležalnike, olja in podobno, kradejo nam papir iz rdečih zabojnikov in nekateri uporabniki iz gospodarstva, ki nočejo plačevati smetarine »švercajo« svoje odpadke Umazana neoprana posoda. kar na ekološke otoke".
Tretji stadij naše krize
Slovenci se
množično
zadolžujemo!
Ali smo v Sloveniji že prebrodili najhujše, ali pa nas res čaka “grški scenarij”?	Ključno
vprašanje, na katerega še nimamo	odgovora.	Ne
morejo nam ga dati niti naši vodilni politiki, od katerih bi pričakovali vsaj napoved o svetlejši prihodnosti naše mlade države. Gospodarska kriza, ki je zajela Slovenijo leta 2008, je sedaj v tako imenovani tretji (morda zaključni?) fazi, ko ljudstvu zmanjkuje denar	za
položnice,hrano,stanarino... Da je to res potrjuje tudi informacija Banke Slovenije o velikem preobratu glede povpraševanja fizičnih oseb po kratkoročnih posojilih pri komercialnih bankah, v zadnjem času z indeksom 170 in več, pri tem pa ni zaslediti naraščanja posojil pravnih oseb pri bankah za nove naložbe, ki bi lahko prinesle gospodarski preobrat. Slovence sedaj poleg gospodarske razjeda tudi politična kriza.
®jHT|adjciona|na gasilska
,, ..	‘	l
VaDimO VaS na 27. dvodnevno tradicionalno gasilsko veselico v Sečovlje.
V	petek, 22.7.2011, bo veselo zaigral ansambel MAMBO KINGS,
za dobro voljo bosta poskrbela ORIJANA IN FERUČO.
V	SODOtO; 23.7-2011, pa nas bo razveselil ansambel ČUKI - oba dneva od
20.00 ure dalje na prostoru gasilskega doma v Sečovljah.
Za parkiranje, hrano in pijačo bo dobro poskrbljeno. Bogat srečelov.
V naslednji številki:
Se v Kopru obeta milijardna investicija v plinski terminal?
PRISTANIŠČE DOBRIH IDEJ
EV7
Fort of Koper
PVC OKNA IN VRATA -041 710 569,24 UR
DODATNI 7% POPUST OD PREDLOŽITVI OGLASA
BREZPLAČNE MERITVE	GARAŽNA VRATA
DEM0NTAŽA-M0NTAŽA	VRATA IN OKNA
ZAKLJUČNA DELA	K0MARNIKI
ELEKTROINSTALACIJA	ROLETE IN ŽALUZIJE
Sodba v imenu ljudstva
Ravnatelj Srednje pomorske šole Marijan Tončič namerava tožiti Žumal zaradi, po njegovem, lahkotne neodgovorne objave naslova “Ravnatelj pretepač”, ker ne razume kaj ima ravnatelj šole s sporom na zasebnem zemljišču.
Po njegovem gre za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. V naše uredništvo je prinesel sodno odločbo iz katere je razvidno, da je Višje sodišče v Kopru namreč že 1. julija 2011 (nekaj dni prej preden sta se na parceli na Seči fizični sprla Kozjak in Tončič) sklenilo, da Zoran Kozjak, ki naj bi več let uporabljal parcelo, ni dokazal niti sklenitve pravnega posla niti priposestvovanja, zato je tudi sprejelo prepoved poseganja v Tončičevo lastninsko pravico. Sodišče bo po verjetno podani kazenski ovadbi s strani piranske policije ugotavljalo kdo je koga napadel prvi, ko sta Marijan Tončič in njegova soproga odstranjevala nekatere stvari s parcele. Stran 9.
Od leta 2000 smo v lokalno okolje investirali skoraj 30 milijonov evrov in tudi v prihodnje želimo biti del vašega vsakdana.
Dobre ideje s področja kulturnih, športnih, okoljskih in drugih področij bomo tudi letos podprli s sredstvi sponzorskega in donatorskega sklada Živeti s pristaniščem.
Rok za oddajo prijav je 31. julij 2011. Več na www.zivetispristaniscem.si


Vidic Jože
Žvirce 21,8362 Hinje info@storitve-vidic.si www.storitve-vidic.si tel/fax 07 304 39 78
Kodak
©DflBelkOols)
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
2
Julij 2011
4šk
■ W
primorski u¥p
Biid: Sobarica je lagala
Strauss Kahn spet na prostosti brez kavcije, ne sme pa še zapustiti države New York.
Nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) 62-letni Dominique Strauss - Kahn, obtožen domnevnega posilstva sobarice, je videti na fotografiji, objavljeni na naslovnici nemškega časopisa Bild, več kot srečen. Kako ne bi bil, saj postaja vse bolj jasno (tako njegov zagovornik), da naj bi bile izjave 32-letne sobarice v newyorškem hotelu Sofitel dvomljive vrednosti. Zgodbo o domnevnem spolnem napadu Straussa na sobarico in o najmanj 25-letni zaporni kazni so objavili domala vsi svetovni mediji. Sodnik in tožilec: “V zgodbi je veliko dvoma ali verjeti domnevni 32- letni žrtvi Nafissatou D”. Straussov odvetnik Benjamin Brafman: “Naredili smo velik korak naprej, da pripeljemo resnico na svetlo”. Popolne oprostilne sodbe se veseli tudi Straussova 62-letna soproga Anne Sinclair, ki je skupaj z njim veselo odkorakala iz sodne palače v Manhattnu. Gre za dramatični preobrat.
Kako se je vse dogajalo? Sobarica je trdila, da jo je gost, ki naj bi takrat, ko je pospravljala sobo, gol stopil iz kopalnice in jo spolno zlorabil. Dokaz: sledovi... Sobaričin zagovornik Kenneth Thompson: “Dejstva o posilstvu ni mogoče spremeniti. Dokaz: sperma na sobarični obleki in odrgnine na njeni vagini”. Nekateri sedaj sporočajo javnosti domnevo, da naj bi bila sobarica pri vsem tem vodena od zunaj in da naj bi imela na svojem računi (ob mesečni plači 1300 dolarjev) okoli 100.000 dolarjev (70.000 evrov) ter da so njeni telefonski pogovori dosegli vsote več sto dolarjev. Dominique Strauss- Kahn je bil izpuščen iz hišnega pripora - in to brez plačila kavcije - ne sme pa še zapustiti države New York. Tudi če bo res, da vse to ni res, on verjetno ne bo več šef IMF.
Medvedek Srečko je postal svetovna zvezda
Medvedek po imenu Srečko, ki gaje našel kmetovalec iz Poljan in ga rešil zagotove smrti, seje med bivanjem na kmetiji veselo igral z domačim Rotvajlerjem. Medvedka so domačinu odvzeli in ga odpeljali v začasno zavetišče, čeprav se je najditelj živalce temu upiral. Ko bo medvedek zrasel in se privadil na samostojno življenje ga bodo medna odpeljali v gozdove ali živalski vrt na Nizozemsko.
Razlog odvzetja: nevaren.
Daje medvedek postal res prava, že kar svetovna zvezda, potrjuje tudi fotografija Srdana Živuloviča (Reuters) na prvi strani nemškega ilustriranega časopisa Bild. Zdaj se privaja na samostojno življenje v Romuniji.
Odrasel medved lahko postane
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc In forma Portorož, tržno komuniciranje in Naslov uredništva in oglasnega oddelka: informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Primorski utrip, Obala 125 Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
EU potrebuje tisoč milijard
K ogromni proračunski vsoti je treba prišteti tudi izdatke nacionalnih držav iz evrske skupina za pomoč Grčiji, ker s tem rešujemo tudi evro.
Članice Evropske unije (27) naj bi po predlogu Evropske komisije prispevale v evropski proračun za obdobje 2014 -2020 okoli 1000 milijard evrov, ob tem pa morajo zagotavljati tudi plače iz nacionalnih proračunov za svoje poslanke in poslance v evropskem parlamentu.
Finančna perspektiva 2007- 2013 se počasi izteka in za delovanje EU; birokracijo najmanj 25.000 zaposlenih in honorarnih sodelavcev, materialne stroške, kohezijske sklade, sklade vzajemne pomoči, razne finančne pristopne pomoči članicam, pomoč regijam, kmetijstvu in podobno naj bi v sedmih letih, do leta 2013, porabili okoli 860 milijard evrov, v tem pa ni všteta rezerva najmanj 65 milijard. Razprava glede predlaganega proračuna Evropske unije, ki znaša nekaj več kot odstotek bruto domačega proizvoda vseh 27 članic, se šele začenja bo vse prej kot lahka.
Od omenjenih okoli 1000 milijard se večina vplačanih sredstev vrne nazaj članicam v obliki plačila raznih skupnih nacionalnih programov za socialo, kulturo, kmetijstvo, prometno omrežje, revitalizacijo določenih območji (na primer Krasa) in podobno. Države članice EU si lahko na podlagi vplačil v bruseljsko blagajno in vračil iz Bruslja v obliki financiranja ali sofinanciranja raznih odobrenih programov izračunajo ali bodo neto plačnice - torej ali bodo prejele iz Bruslja več kot so vplačale.
Kako zakrpati evropski proračun?
Problemov na kakšen način in iz katerih virov pridobivati finančna sredstva za polnjenje predlaganega proračuna EU je kar nekaj. Evropska komisija zato tudi predlaga nekatere spremembe. Uvedli naj bi davek na finančne transakcije ter evropski davek na dodano vrednost (DDV), na dlani pa je tudi nekaj novih zamisli kako do tako visokih proračunskih sredstev, glede na to, da si Evropa še ni popolnoma opomogla zaradi finančne krize in padca ravni gospodarstva.
Evropska komisija bi bila rada pri razdelitvi bremen na posamezno nacionalno državo članico pravična, a dejstvo je, da bodo kot takšne največ pridobile t.i. “revne regije” - nacionalne države, v katerih bruto domači proizvod na prebivalca še ne dosega 75 odstotkov povprečja Evropske unije, največje vsote pa bodo spet morale prispevati največje članice kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, ki pa si je zagotovila pravico, da ji ni treba uvesti evra! Nove članice te pravice nimajo, vzporedno pa jih čaka tudi “priporočljivo” članstvo Nata.
S priključitvijo nekaterih nekdanjih socialističnih držav z Vzhoda se je zadeva glede izračunavanja proračunskih prispevkov nekoliko obrnila na glavo, kajti pri izračunavanju povprečja BDP EU je tudi Slovenija preskočila prag - presegla povprečje - in mora zato več vplačevati v skupno blagajno.
Reševanje evra
V Evropski uniji porabimo trenutno veliko sil, znanja in denarja za reševanje evra kot skupne evropske valute, ki jo ima že 17 članic. Pri tem gre za dve pomembni zadevi: tečaj evra nasproti svetovni valuti dolarju in japonskemu jenu ter umetno vzdrževani kitajski valuti juanu, kar se lahko kaže kot problem nekonkurenčnosti pri izvozu blaga in storitev. To kar pa je doslej najhujše so veliki posegi in obremenitve članic evrske skupine pri zagotavljanju sredstev za pomoč Grčiji, Irski, morda tudi Portugalski, Španije in očitno tudi kmalu Italiji, ki naj bi bila ena najbolj zadolženih evropskih držav. Stališče Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije je, da je treba na vsak način pomagati državam, ki so, ali bi zapadle v tako veliko dolžniško krizo kot je na primer Grčija. Vsakomur je jasno, da gre pri tem za reševanje evropskih bank, ki so grški vladi in grškemu gospodarstvu odobravale neizmerno visoke vsote posojil in tudi, da reševanje grške dolžniške krize pomeni tudi reševanje stabilnosti evra.
6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 _,	„ .	,	„	TRR: 1010 0003 5275 306
c^nmeL?^^"0.. lnAe::m j?!? Banka Koper, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk)
Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000___________________________
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS podzap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Je druga na vrsti Italija?
Članice evrske skupine morajo za reševanje javnofinančnega kolapsa v Grčiji (beri skupne valute evra) zbrati okoli 110 milijard evrov, sedaj pa se vse bolj sliši, da je prezadolžena tudi naša soseda Italija, na predpristopno pomoč EU pa računa tudi Hrvaška.
Naša Slovenija
Po dvajsetih letih samostojne države vsi ugotavljamo nekakšno razdvojenost in nezadovoljstvo, ne vemo pa natančno kdo je za vse to kriv - sistem ali politično vodstvo?
Od znamenitih besed Milana Kučana na Trgu republike v Ljubljani o “dovoljenih sanjah” (26. junija 1991) na proslavi - le dan potem, ko so poslanci skupščine 25. junija 1991 sprejeli temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je minilo 20 let. Odločitev o osamosvojitvi, razglasitev samostojnosti in desetdnevna vojna, ki seje začela 27. junija 1991 ob 1.15, na Vipavskem pa že dan prej, kjer je odjeknil prvi strel ter mučna pogajanja na Brionih 7. julija 1991 in končno 25. oktobra 1991 odhod zadnjega vojaka jugoslovanske vojske iz koprskega pristanišča. 25. junij je državni praznik - Dan državnosti. Desetdnevna vojna je vzela 19 naših junakov in 57 vojakov JLA in njihovih pomočnikov.
Dogodki izpred dvajset let so zapisani v zlato knjigo slovenske osamosvojitve, ki smo si jo želeli morda tisoč let, a nikoli prej uspeli.
Politična trenja elit
Že dvajset let imamo svojo državo in kar samo po sebi se poraja vprašanje, ali jo znamo upravljati in če si jo res, takšno kot je, zaslužimo? Politična trenja strankarskih elit so bistveno prispevala k razgradnji temeljnih odnosov in vrednot med ljudmi, hlastanje po nekdaj skupni družbeni lastnini v času procesa privatizacije in očitno nerazumevanje temeljnih postulatov državnosti in državotvornosti je poleg brezglavega zadolževanja pripeljalo našo Slovenijo v stanje, iz katerega se brez političnih sprememb in zamenjave “vsevednih kadrov” ni mogoče izvleči.
Med narodom tli nezadovoljstvo, zato seje treba, kljub praznovanju, v Piranu, Ljubljani in veteranskemu na Holmcu, moramo vprašati kaj smo pravzaprav dobili, ali bolje rečeno, kaj smo si ustvarili - državo blagostanja ali državo revnih.
Prisvoji si in vladaj!
Stara ekonomska teorija pravi, da je država poseben organ javne oblasti, ki služi vladajočemu razredu, da ta lahko drži v pokorščini nižji razred ter da organizira in spodbuja ekonomsko in politično življenje v skladu s svojim specifičnim interesom. Država lahko zadeve ureja tudi s prisilo. Na srečo v Sloveniji vendarle ubiramo demokratične poti. Res pa je, da za nas ne velja znani zgodovinski izrek “Divide et impera (Deli in vladaj), pač pa “Prisvoji si in vladaj”.
Vse se torej vrti okrog pojma država; država blagostanja, država intervencij, država lastnica, državna fiskalna politika, državni dolg in seveda na koncu vprašanje ustreznega do ljudi prijaznega družbenega reda, v našem primeru kapitalizma, ki naj bi spodbujal konkurenčno tekmo med lastniki proizvajalnih sredstev, dobili gospodarski razkroj in t.i. tajkune.
Daleč od sodobnega kapitalizma
Sodobni kapitalizem, ki temelji na sveti zasebni lastnini - v skandinavskih deželah na severu Evrope že tudi na socialnih vrednotah - seveda ni ta, ki ga imamo v Sloveniji. To je vulgarni sistem in služi kot idealna podlaga za izkoriščanje delavcev, ki nanje nalaga bremena vseh gospodarskih in političnih zmot, odgovornost posameznikov za slabosti pa običajno hitro razvodeni.
Potrebujemo nove ideološko neobremenjene obraze
Po dvajsetih letih samostojnosti bi se Slovenci morali vprašati kako naj bi si tlakovali pot naprej; je naša država res že tudi naša ljubljena domovina v katero verjamemo, si res želimo nazaj k državnemu socializmu s samoupravnim sistemom v podobi nekdanje skupne domovine Jugoslavije in hkrati ne želimo več nazaj na Balkan, ker imamo novi Beograd v Bruslju? Ali pa bi kazalo v okviru omejenih možnost v združeni Evropi iznajti sodobnejši sistem upravljanja z državo, sistem drugačnih volitev, predvsem pa sistem, ki bo zagotavljal delavskemu razredu vsaj nekaj pravic, da lahko odloča o sadovih svojega dela, ne pa da delavce potiskamo v hlapčevski odnos do lastnikov, ki so si pridobili premoženje tudi na nesprejemljiv način. Zagledati se moramo vase in se vprašati, če morda nismo tudi sami krivi, ker smo na vrh postavili napačne in nesposobne ljudi. Ne moremo obljubiti kako bo čez novih dvajset let, lahko pa ugibamo, ali bo že leto 2012 prineslo velike politične spremembe in tudi nove ideološko neobremenjene obraze?.
Franc Krajnc
Pa še res je
Na ministrstvu že vedo kaj je bankrot države
Urška Štorman z Ministrstva za finance je v Delovi reviji Vikend lepo opisala kaj je bankrot države: Dolžniška kriza se pojavi, ko je država kot dolžnica v zamudi s plačilom večjih zneskov dospelih obveznosti - in takrat se lahko pojavijo težave domačega finančnega sistema. Država nima možnosti prispevati k poplačilu garantiranih vlog, ko se to razve po svetu nastopijo težave pridobivanja novih posojil, zamude v rednem plačevanju, upad proizvodnje, povečanje brezposelnosti in težave pri rednosti financiranja javnih služb.
Vsaka podobnost s (pre) zadolženo Slovenijo je seveda izključena.
Beli križ
Že drugič proslavili Dan borca
Na Belem križu nad Piranom so tudi letos (2. julija) proslavili Dan borca, ki smo ga v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji proslavljali 4. julija. Slavnostna govornica je bila dr. Maca Jogan, številne prisotne pa sta pozdravila tudi župan Občine Piran Peter Bossman in Bojan Česnik, predsednik borčevske organizacije Piran.
Simboli nekdanjega časa, zastavi SFRJ in SKJ - Proletarci vseh dežel združite se, ob zastavah nove dobe - slovenski in evropski, dajejo vtis, da še niso pozabljene vrednote in borbe nekdanjih partizanov s Titom na čelu za osvoboditev Jugoslavije, Slovenije in Primorske izpod fašizma in nacizma, česar pa nekako noče priznati desnica, ki ima v političnem boju povsem drugačna načela. Dr. Maca Jogan je bila v svojem nagovoru glede tega jasna in odločna in je požela velik aplavz. Kaže, da je Zveza
združenj borcev za vrednote NOB Piran poleg SD Piran še edina organizacija civilne družbe, ki skrbi za negovanje te tradicije in epohalne zmage nad nekdanjo temno ideologijo, ki ni priznavala svobode narodov, še manj svobodo drugače mislečih. 4-letnega partizanskega boja proti sovražnikom, ki so nas Slovence hoteli podjarmiti ali celo izbrisati z zemljevida kot manjvreden narod, ni mogoče primerjati z nobenim drugim bojem ali odcepitvijo in jasno
je treba povedati, da so pravi veterani partizani!
Na koncu proslave so podelili priznanja za dosežke v šahu in balinanju.
Turnirja v šahu se je udeležilo pet ekip. Na balinarski turnir ONA-ON 3+1 se je prijavilo sedem ekip, udeležilo pa se ga je prav tako pet ekip.
Prehodni pokal v šahu “4. julij Dan borca” je osvojila in od ekipe Fazan prevzela ekipa Neustrašni.
Prvo mesto v balinanju in zlato medaljo so si zasluženo priborili člani ekipe Društva upokojencev Piran I: Silva Čeme, Pavla Pavlič in Enzo Mavrič.
Dva zgodovinska mejnika
»V letošnjem letu sta mejnika kolektivnega, narodnega spomina označena z dvema okroglima obletnicama: 70-letnico OF in 20-letnico samostojne države Slovenije. Leti, ki predstavljata sidri za vpogled v zgodovinsko dogajanje, sta 1941 in 1991. In do leta 2011 se je nabralo dovolj let, da lahko na zgodovinskem mozaiku odkrijemo, kaj je ostalo ujeto v podobo časa; ali in kako so prikazana dejanja, ki so bila prelomnega značaja, dejanja mnogih pripadnikov in pripadnic tu živečega prebivalstva.
Ob splošnih značilnostih sedanje krize v svetu in v evropskih državah se na Slovenskem srečujemo še z dodatnimi oblikami, ki so povezane prav z ocenami dogajanja v dmgi svetovni vojni - gre za sistematično spreminjanje kolektivne zavesti. To se opira na predelavo zgodovinskega zaporedja dogajanj, ki so bistvena v razvoju slovenske narodne skupnosti in države, ker so povezana z obstankom narodne skupnosti sploh.
Biti ali ne biti se je odločalo v času druge svetovne vojne
Biti ali ne biti se je odločalo v času druge svetovne vojne, ki se je na Slovenskem začela z okupacijo spomladi 1941 z uresničevanjem zle slutnje, »da nam preti pokol«. Vsi okupatorji so iz ljudi hoteli narediti številke. Raznarodovanje, iztrebljanje, poniževanje in zasužnjevanje, ki so jim bili primorski Slovenci izpostavljeni že
prej, občutki krivic in brezizhodnosti, so že zgodaj prerasli v neštete nove oblike povezovanja, ki so bodrile ljudi in dvigale njihovo narodno zavest. Razpredenemu tigrovskemu gibanju je pred 70 leti sledilo oblikovanje organizacij OF, ki je preraslo v organizacijsko podlago in spodbudo za močno in široko partizansko gibanje. Tedaj je torej šlo v teh krajih in drugod po Sloveniji za zavestno odločitev ljudi, ki so se hoteli upreti okupaciji in raznarodovanju in bili pripravljeni pri tem vztrajati ne glede na ceno in žrtve.
Upor ni bil posledica nekega ukaza »od zgoraj« (od kakšne elite, npr. od KP), temveč so ga porajale vsakodnevne izkušnje mnogih. Vse je povezovala vrednota, ki sojo čuvali v svoji zavesti, ki jim je kazala pot med čermi nasilja in nevarnosti in je bila z njimi tudi v krutih trenutkih pred usmrtitvami. Mnogo je bilo vzklikov, kot je bil vzklik talca 13. oktobra 1942 ob zidu poljanske gimnazije v Ljubljani tik pred ustrelitvijo: »Živela svoboda!« Pesnik Oton Župančič je 10. maja 1945, ob prihodu prve slovenske narodne vlade v Ljubljano, poudaril, da »se trajno brez svobode ne da živeti, ker je tako življenje hujše od smrti«. Osvobodilni fronti slovenskega naroda je ob letošnji 70-letnici upravičeno priznano, da je »trajen navdih svobodoljubja, solidarnosti, poguma in družbene pravičnosti«.
OF ni bila
politikantska
organizacija
S strani OF ni šlo za politikantsko ali idejno zavajanje ljudi v imenu nekakšnih višjih ciljev, za zlorabo teh ljudi, kot se danes pogosto slišijo očitki s strani tistih, ki so razglašali, da so za narod in njegovo preživetje, a so namesto odločne akcije rajši čakali, da nas osvobodijo drugi, potem pa si bomo ali bodo že nekako razdelili oblast. Nasledniki takšnih »čakajočih« v letih 1941-1945 opravičujejo svojo izključitev iz upora in vključitev v okupatorsko uničevalsko delovanje s krčenjem NOB na »komunistično revolucijo«. Tako v svojih razlagah dogajanja v tem obdobju trdijo, da so domače revolucionarne sile »sprevaro zavedle mnoge dobro misleče ljudi in izvajale teror nad tistimi, ki se niso strinjali s komunistično revolucijo...« (Izberi življenje, 2002:25,26); seveda ob tem zamolčujejo kolaboracijo in svoje sistematičnorazcepljanje»narodovega telesa«. Takšne in podobne razlage so že neločljiva sestavina samostojne države Slovenije.
Čeprav je temelj sodobne slovenske države prav NOB, ki je omogočil preživetje in združitev večine pripadnikov slovenskega naroda, se to zgodovinsko neovrgljivo dejstvo že ves čas obstoja samostojne države poskuša izničiti ter nadomestiti s poveličevanjem dejanj tistih, ki so sodeloval i z okupatorj i. S vobodoljubj e in domoljubje se pripisujeta »pravim« borcem (zoper »sovražnika« komunizem). Kriminaliziranje NOB in sprevračanje zgodovinskih dejstev je postalo že vsakdanjost.
Zasuk političnega
sistema
Po zasuku političnega sistema leta 1990 seje v imenu »demokratizacije« začelo odpravljati vse, kar je bilo »ideološko« in/ali kakorkoli povezano s »komunizmom« (odprava imen šol, ulic, itd.). Odstranjevanje »komunističnih« sledi iz imen šol ima globlji pomen in nikakor ni niti naključno, niti zanemarljivo. Gre pravzaprav za sistematično vzgajanje sedanjih mladih ljudi, ki ni v prvi vrsti usmerjeno v ohranjevanje »aktivnega slovenstva« (kar je bilo pričakovana sestavina in posledica delovanja OF).
Dve desetletji že poteka silovita protipartizanska, protikomunistična gonja, katere nosilci se očitno trudijo, da bi sprevmili zgodovinska dejstva in da bi iz tistih, ki so z okupatorji sodelovali v uničevanju slovenstva in pripadnikov slovenskega naroda, naredili junake in edine »prave borce« za svobodo ter žrtve komunizma. V imenu te »celovite resnice« upravičujejo zahteve, da je treba domobrancem dodeliti status žrtve. .
Ob tem neprekinjenem javnem sovražnem govoru je treba jasno povedati: upor je zločin samo za tiste, ki sprejemajo okupacijo in nasilno iztrebljanje naroda kot pravilno in pravično delovanje. Letos, ob 70-letnici ustanovitve OF in ob 20-letnici samostojnosti je v javnem govoru mogoče poslušati ugotovitve, v glavnem tožbe, kako danes prevladuje razklanost, in kako velika je bila enotnost ob plebiscitu za samostojno Slovenijo 1990. Oboje je čisto res, vendar ni nastalo kar samo od sebe.
Vrednote NOB je zato potrebno prenašati na sedanje in bodoče rodove ter jim tako pomagati pri osmišljanju njihovega življenja in skupnega delovanj a v spremenlj ivih (materialnih in duhovnih) okoliščinah«, je med drugim poudarila slavnostna govornica dr. Maca Jogan.
Ta ekipa je prevzela tudi prehodni poka! od dosedan je ekipe Društva invalidov Piran. FOTO: FK Primorski utrip.
Julij 2011
iB
■
primorski u¥p
Plačljivim časopisom se ne piše najbolje
Od petih slovenskih plačljivih dnevnikov sta v letu 2010 izkazala negativen poslovni izid Delo in Primorske novice, podatki objavljeni v časniku Delo pa kažejo tudi na visoko izgubo brezplačnika Žurnal v letu 2009.
Očitno je kriza družinskega proračuna udarila tudi po medijih, vzroki za manjšo branost časopisov pa so najmanj štirje: Zasičenost medijskega tržišča, padec naklade, manj branosti in ogromen padec prihodkov od oglaševanja, ker se je gospodarstvo znašlo v splošnem zastoju.
Podatki o poslovnih izidih slovenskih dnevnikov za leto 2010 kažejo na negativno poslovanje dveh plačljivih dnevnikov:	Delo 2,291 milijona
evrov, Primorske novice 61.750 evrov, podatki za Žurnal, objavljeni v Del u, pa so nekol iko starej šega datuma (2009) in pravijo, da je brezplačnik Žurnal v letu 2009 zabeležil izgubo v znesku 6,426 milijona evrov!
Čudno lastništvo medijev
Osrednji slovenski časnik omenja še en, verjetno najresnejši problem, ki zadeva medije. To je nekakšno čudno lastništvo, ko medije kupujejo družbe, ki z javnim obveščanjem in novinarstvom praktično nimajo nič skupnega. Motiv je vsekakor dobiček in pa morda obvladovanje medijskega prostora?
Zgodbe so zelo zanimive, različne in
hkrati zapletene. Delo je več kot 80-odstotni lastnik mariborskega Večera. Hkrati je več kot 80-odstotni lastnik Delaje prezadolžena Pivovarna laško. Delo mora prodati Večer, ker tako zahteva Urad za varstvo konkurence (zaradi previsoke koncentracije kapitala v medijih), Pivovarna Laško, ki je 80,84 - odstotni lastnik Dela (19,16% je Dela v lasti Radenske), pa mara zaradi prezadolženosti prodati Delo. Ob tem se je letos v težkem finančnem (likvidnostnem) položaju znašla družba Delo Revije (Jana, Lady, Stop, Obrazi, Anja, Kih...), ki je lani še izkazala dobiček.
Malo vedenja o Žurnalu
Bralci ne vedo veliko, ali_ skoraj nič, o lastniškem statusu Žumala, ki je preplavil Primorsko. Pridno ga pobirajo in se hkrati potihoma sprašujejo kako to, daje lahko zastonj? Ta isti brezplačnik je namreč v letu 2009 zabeležil visoko neto izgubo v znesku kar 6,426 milijona evrov, za leto 2010 pa še ni objavljenih podatkov. Vsaka čast prejemati sveže žemljice zastonj, medtem ko moraš kruh plačati.
100-odstotni lastnik brezplačnika je družba Žurnal media. To je avstrijska delniška družba Styria Media Group AG, ki ima tudi 25,74 odstotni lastniški delež v Dnevniku. Iz dividend Dnevnika lahko krije morebitno izgubo v Žurnalu?
V izgubi se je znašla tudi Časopisna založniška družba z omejeno obvezo Primorske novice Koper, ki jo je v letu 2011 odkupila Splošna plovba Portorož. Družba, ki jo sedaj vodi novi direktor Leon Horvatič, je zaradi potrebnih rezervacij (izgubljen sodni spor z nekdanjo direktorico Barbaro Verdnik, ki pričakuje vsaj 300 tisoč evrov neto odškodnine), lansko leto 2010 končale z izgubo 61.750 evrov.
Najbolje se je izkazal Dnevnik
Glede poslovnega uspeha v letu 2010 seje še najbolje izkazal Dnevnik, kije zabeležil 859.000 evrov neto dobička. Sledijo Finance (136.000), Delo Revije (106.000) in Večer z 52.000 evri neto dobička.
Med lokalnimi časopisi v Slovenski Istri sta poslovno leto 2010 uspešno končala izolski tednik Mandrač in časopis za Slovensko Istro in zamejstvo Primorski utrip.
Volivci že v tretje nagradili Popoviča
Neuradni rezultati lokalnih volitev v Mestni občini Koper, 10. julija 2011.
Volitve župana:
1.	) Boris Popovič - Koper je naš...........69,21 %
2.	) Janez Starman (SD, LDS, Oljka, Zares)..21,61 %
3.	) Olga Franc (SLS)........................ 4,49 %
4.	) Stefan Kocjančič (SDS).................. 1,87 %
5.	) Marko Brecelj (Akcije).................. 1,83 %
6.	) Dragan Sadžak (SMS-Zeleni Evrope)....... 1,01 %
Rezultati kažejo, da je absolutno zmago že v prvem krogu (že v tretje) dosegel Boris Popovič, ki je hkrati verjetno edini v Sloveniji kot takšen pogojno obsojen zaradi poneverbe DDV v njegovi nekdanji družbi in da
je kandidat Janez Starman za prvič prejel solidno število glasov - več kot mu je določila večina medijev. Objavljena prognoza Primorskega utripa v junijski številki je bila: Boris Popovič 61% (prejel 69,21),
Janez Starman 24% (prejel 21,61). Presenetljivo malo glasov (4,49%) je dobila ekonomistka Olga Franca (SLS), med volilno kampanjo najbolj glasna z zahtevami po “čistosti” volitev.
Razdelitev 33 sedežev v koprskem mestnem svetu:
Ime politične stranke	%	Štev. sedežev 2006	Štev. sedežev 2011 Spremembe	
Koper je naš	53,04%	19	19	0
Socialni demokrati	8,38%	5	3	-2
Oljka	8,34%	2	3	+1
DeSUS	6,39%	1	2	+ 1
SDS	4,62%	1	1	0
Zares	4,45 %	-	1	/
SLS	4,11%	-	1	/
LDS	2,10%	2	0	-2
Prip. it. narodnosti	-	3	3	0
Skupaj strank: 8		Sedeži: 33	Sedeži: 33	Spremembe: 6
Izvoljeni v koprski občinski Mestni svet, ki ga bo vodit župan Boris Popovič
Koper je naš (KJN)
Igor Hrvatin, Nataša Likar, Karin Felicijan, Tina Mojškerc, Ivan Pavlič, Vlasta Vežnaver, Darij Novinec, Kristina Radovčič, Slobodan Popovič, Valmi Ugrin, Miroslav Tozon,
Sani Kamenčič, Barbara Strmole, Narcisio Urbanaz, Alfred Štefančič, Peter Bolčič, Danijel Cep, Jani Bačič, Marko Štrkalj.
Socialni demokrati (SD)
Sebastjan Koki, Majda Šuligoj, Luka Juri.
OLJKA
Viktor Markežič, Patrik Peroša, Vida Gračnar.
Demokratična stranka upokojencev (DeSUS)
Anton Sagadin, Milojka L. Špacapan.
Socialdemokratska stranka (SDS)
Stefan Kocjančič.
Zares
Franco Juri.
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Olga Franca.
Italijanska narodna skupnost
Alberto Scheriani, Ondina G. Diabete', Mario Steffe’.
Udeležba na volitvah je bila nekaj manj kot 50 odstotna. Sodeč po izidu volitev v Mestni svet lahko med poraženki štejemo SD. ki je napovedovala 11 svetniških mest, prejela pa celo 2 manj kot na volitvah 2006 in LDS. ki je izgubila obe mesti doseženi na volitvah 2006. Vztrajno uspevata Oljka in DeSUS. Tako je že sedaj lahko vsakomur jasno, da bo tudi v mandatu do leta 2014 v Kopru večinsko odločala stranka KJN z županom Popovičem, ki je pri Koprčanih zaradi svojstvenega načina dela in komuniciranja bil vreden skoraj popolnega zaupanja.
mmsam
Poklicani za ocene
Danes, ko naši vladi ne gre najbolje, ko se premier Borut Pahor ves čas trudi in vneto išče izhod iz krize, se kar po vrsti javljajo posamezniki, ki so polni komentarjev in seveda tudi “znanja” kako bi bilo treba rešiti državo, pri tem pa seveda ne pozabijo natresti kritike o nesposobnosti sedanje vlade.
Nekateri so se kalili v političnem okolju SD, kot na primer nekdanji Pahorjev svetovalec za odnose z javnostjo Sebastijan Jeretič, ki ve javno povedati, da je sedanja vlada “papirnata” in tako v bistvu javno ocenjuje svoje strankarske kolege. Je odličen marketing-manager, ki pozna politične vode in točno ve kaj, kje in ob kakšni priložnosti mu lahko kaj naplavijo. Potem ko se je sporekel s Pahorjem (spomnimo se na njuno dopisovanje) je odkril nove niše. V Piranu je s spretno volilno kampanjo, ki ji ne kaže oporekati populizma, “umestil ” prvega temnopoltega župana v Evropi, za kar so mu v SD lahko še kako hvaležni. Očitno nobena ljubezen ne traja večno. Sedaj je, kot pravijo, našel nov izziv in to v popolnoma nasprotnem političnem polju - pri Popoviču, ki je bil do nedavnega “smrtni sovražnik” rdečih na Obali, saj je znano, da nekdanji županji Breda Pečan in Vojka Stular (obe vodilni članici SD) s Popovičem nista mogli najti skupnega jezika.
Sposobnost nekaterih, kijih mediji povprašaj o za komentar je, da se lahko brez sramu ali vsaj brez moralnega mačka skozi noč prelevijo v kritika lastne strankarske naveze, od katere so imeli nekoč korist, morda celo službo ali plačano politično funkcijo.
So pa tudi bolj prizanesljivi do našega predsednika vlade Pahorja, kot na primer Franci Zavrl iz agencije Pristop, ki mu priznava tudi kakšen uspeh; dogovor s Hrvaško o arbitraži in rešitev vprašanja izbrisanih.
Po zmagi levega trojčka SD, Zares in LDS na parlamentarnih volitvah leta 2008 se je že kar kmalu začela podirati vladna piramida enako mislečih, kar dobesedno pogreza trenutno vlado v brezizhodnost, to pa poskuša dobro izkoristiti nasprotna politična opcija. Virvseslovenskenesrečepaniparlamentarna demokracij a, torej strankarski sistem, pač pa gospodarska in finančna kriza, kije z zapoznelostjo udarila po Sloveniji inji kot kaže nismo kos. Preveč na lahko je govoriti, da bomo doživeli grški scenarij, smo pa lahko zelo blizu, če ta vladna ekipa pogori v parlamentu, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se Pahorju odrekli celo poslanci, ki vendarle imajo v parlamentu večino.
Globalno gospodarsko in finančno krizo smo pričakali nepripravljeni, z zadolžitvami, ki se sedaj hitro povečujejo. Pri okoli 16 milijardah neto dolga, ki se je nabral v nekaj letih in zaradi velike proračunske luknje ter stroškov obresti bi si pač morali mesečno na novo sposojati vsaj po 200 milijonov evrov. Za vse to pa res ne more nositi odgovornosti le Pahorjeva vlada, saj gre za celokupni dolg Slovenije; Vlade, komercialnih bank, zasebnega sektorja in prebivalstva.
Premierjeva slabost je, ker pač ni znal (kljub odlični retoriki in preveč govorjenju) prikazati in dokazati kaj je v resnici vlada leta 2008 podedovala, na kakšni osnovi smo leta 2007 zabeležili fantastično gospodarsko rast, s katero se zna pohvaliti nasprotna politična opcija. Gre tudi za zmotno prepričanje, da mora vsak gospodarski subjekt, ki se je znašel v finančnih težavah, reševati država. Če v kapitalizmu, ki smo ga nedvomno sprejeli, veljajo tržna svoboda, pravica do osebne lastnine, potem je prav tako treba določiti tudi osebno odgovornost za na lahko sprejete in propadle projekte in uzurpacijo nekdanjega družbenega premoženja. Kar nekam neumno se zdi pisanje naj vladni kabinet preseka to in ono, saj to preprosto ni mogoče, ker ima Vlada omejene pristojnosti, parlament pa tako ali tako očitno ni sposoben pogledati resnici v oči in se raje tam na veliko prepirajo.
Do novih prelomnih parlamentarnih volitev 2012, ko naj bi zagledali nove neobremenjene obraze in vrhunske strokovnjake, je še nekaj časa.
Franc Krajnc
O Centru starejših občanov Lucija
V aprilski številki Primorskega utripa je bil objavljen članek o Centru starejših občanov Lucija, ki je po vsebini podal v grobem obris delovanja tega zavoda. Na željo nekaterih naših bralcev, da bi o tem bolj obširno obvestili javnost, jim želimo ustreči s tem zapisom.
Leta 2006 je bila ustanovljena delniška družba z namenom pridobitve koncesije za delo s starostniki in invalidi. Takoj po potrditvi koncesije in slednjič tudi gradbenega dovoljenja je bila oktobra 2008 namenska stavba zgrajena. Še istega leta, 1. decembra 2008, je bila slavnostna otvoritev. Odziv za sprejem v šele odprt zavod je bil zadovoljiv.
Novozgrajena stavba stoji na lokaciji nedaleč od morja in urbanega središča Lucije. Zgrajena je kot nadstandardni objekt o čemer pove naslednje:
-	127 bivališč - sob s 194 ležišči.
-	sleherni bivalni prostor ima JVC, tuš, televizor s precej velikim zaslonom, stacionarni telefon, možnost interneta. Nekatere sobe imajo tudi balkon, švedsko kuhinjo; hladilnik, električni štedilnik. Bivalnih prostorov je več vrst - eno in dvoposteljne sobe, eno in dvoposteljne garsonjere, enosobno in dvosobno stanovanje.
Posebna skrb za tamkajšnje varovance se kaže tudi v tem, da je zagotovljen nenehni nadzor medicinsko-terapevtske in ambulantno zdravstvene službe, ki jo vodi Karmen Lakovič, dr. med., spec. spl. med. Služba je še posebej posvečena zavarovancem, ki imajo precejšnje zdravstvene težave. Običajno so nastanjeni v določenem nadstropju, pri tem pa je treba poudariti, da je to oddelek odprtega tipa. S primerno budnostjo osebja jim je omogočeno prosto gibanje v notranjosti stavbe in celo zunaj nje, seveda po potrebi pod določenim nadzorom oziroma varovanjem.
Pri vsem tem ne smemo prezreti skupnih namenskih prostorov za sprejem svojcev varovancev zavoda, obiskovalcev, znancev. Ti prostori imajo vgrajeno švedsko kuhinjo z vsemi pritiklinami z namenom, da si varovanci potešijo željo po kulinaričnih spremembah.
O prehrani smo pisali že v prejšnjem članku in sicer, da je nadvse primerna za varovance in da upoštevajo stopnjo njihovega zdravstvenega počutja.
V Centru za starejše občane Lucija, Seča 197 b je recepcija ali sprejemna služba, na voljo so še frizerski salon za moške in ženske, pedikura - manikura, masaža po sistemu Wellness, bife, posvetovalnica za zdravstveno prehrano, trgovina...Dokaj pogosto so v domu starejših občanov tudi razne delavnice, pevske vaje in nastopi, razstave ročno izdelanih predmetov ali spominkov, ki so cenjeni tudi zunaj Centra.
Uprava in v centru zaposleno osebje so v stalnem stiku z varovanci, njihovimi svojci ali pooblaščenci, kar nedvomno priča tudi, da ta sistem dobro deluje in da zaposleni skrbijo za dobro počutje varovancev. S svojo vizijo želijo popestriti “tretje življenjsko obdobje” vsem stanovalcem in lahko rečem, da je v tej smeri že sedaj viden precejšnji napredek.
Več prihodnjič.
Ivan Vlahovič, Lucija.
POMOČ V OBLIKI ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Kljub temu, da so se brezskrbne počitnice šele začele, smo se na piranskem Rdečem križu skupaj z večletnim (7 let) donatorjem in lastnikom podjetja Hartis iz Lucije, Aleksandrom Vučkom (GSM: 041 641 493) odločili, da bomo že pričeli s tradicionalno pomočjo v obliki šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke in mladostnike za potrebe prihajajočega novega šolskega leta 2011/12.
50 učencev in dijakov iz socialno ogroženih družin iz piranske občine bo tako prejelo omenjeno pomoč v obliki 40% popusta ob nakupu vseh šolskih potrebščin v papirnici Hartis.
Stiske družin s šolajočimi se otroci so zaradi posledic gospodarske krize večplastne in iz dneva v dan težje obvladljive. Čas pred začetkom novega šolskega leta je za starše in skrbnike finančno vselej zahteven in izčrpljujoč, zato bo vsak privarčevan evro, danes, še v oddaljeni jeseni več kot dobrodošel.
Območno združenje Rdečega križa Piran
Evropska
poslanka
obiskala
Koper
5 let Rezidence park Lucija
Obletnico so proslavili 17. junija 2011 z nastopi dveh pevskih skupin, pozdravi gostov in bogato ponudbo obalno-kraških vinarjev.
Od svečanega odprtja stanovanjskih stolpičev na nekdanji lokaciji skladišč in uprave trgovske družbe Mercator-Degro v Luciji, 16. junija 2006, je minilo že 5 let.
Zasebni investitor Gašpar Gašpar Mišič, danes tudi profesionalni podžupan Občine Piran, je pred petimi leti tako rekoč iz nič ustvaril nekaj, kar j e občudovanja vredno- Rezidenco park Lucija sili luksuznimi stanovanji v osmih stolpičih zanimive mediteranske izvedbe, podzemno garažo z 240 parkirnimi mesti in spremljajočimi storitvami za stanovalce in zunanje goste. Gradbena in inštalacijska dela je takrat opravilo sežansko podjetje Kraški zidar, ki mu jih je investitor poplačal tudi s prenosom okoli 70 stanovanj, ki pa so sedaj že večinoma prodana in skozi to je poplačan tudi dolg do gradbincev. Račun izvajalca j e znašal takratnih 5,8 milijarde SIT.
Na priložnostni prireditvi, ki jo je povezovala tamkajšnja delavka v kavami in tudi občinska svetnica Zora Mužinič, sta nastopili dve pevski skupini; Klapa Solinar in Pergula iz Sv. Petra, goste pa je pozdravil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je dejal, da so nekateri podvomili v uspešnost takratnega Mišičevega projekta. “Njegova posebnost je, kar si zastavi, tudi uresniči, je ob čestitki za obletnico dejal župan. V imenu vinarjev je prisotne pozdravil Gvido Mahnič iz Dragonje.
Nastop klape Solinar s Slavkom Ivančičem in	Pevska skupina Pergula iz Sv. Petra,
pesmijo “Le soline so ostale”.	FOTO: FK-Primorski utrip.
Mobitel ne več
Na Turistici odprli mednarodno poletno šolo
Evropska poslanka SD Tanja Fajon seje v začetku julija mudila v Kopru in obiskala kandidata za župansko mesto Mestne občine Koper Janeza Starmana, ki so ga na volitvah podprle SD, LDS, Oljka in Zares. Obiskala je tudi sedež koprske SD.
Tanja Fajon je iz Bruslja tudi več let poročala za RTV hišo in javnost seznanjala s tamkajšnjim delovanjem parlamenta in širšimi problemi graditve Evropske unije. Na okrogli mizi 1. julija v Kopru, kije bila vsebinsko precej drugačna od okrogle mize v Rotundi, so predstavili kar nekaj pomembnih stvari, ki zadevajo tudi Koper; v kakšno smer se bo razvijalo mesto, kdaj lahko pričakujemo drugi tir Koper-Divača, ali turizem (s turističnimi križarkami) ubira pravo pot, ali gre v Kopru za skupinski ali individualni absolutizem, prezadolženost Občine ...? »Verjamem, da ima Koper še veliko priložnosti, ki pa jih mora znati izkoristiti - tudi z evropskimi sredstvi«, je dejala evropska poslanka Tanja Fajon. Razprava je bila dinamična in zanimiva. Skoda, da tam ni bilo novinarjev (z izjemo Primorskega utripa).
samo s pticami
Informacija o združevanju dveh največjih telekomunikacijskih družb v Sloveniji - Telekoma in Mobitela -je razumljiva, če vemo, da Telekomu ne gre najbolje, Mobitel pa se koplje v dobičku. V Mobitelu so srečni in lahko veseli, saj že dojenčki nosijo mobilne telefone in veselo zapravljajo tudi s povsem nepotrebnimi klici. Kot sporočajo vesoljnemu svetu si že 20 let delijo nebo s pticami. No, sedaj pa si ga bodo delili s Telekomom (materinsko družbo) in to dobro in slabo. Nekaj sprememb je vendarle za pričakovati. Na primer, sredi avgusta lahko uporabniki Mobitelovih storitev pričakujete prve račune od Telekoma - in ne več od Mobitela.
Obljubljajo spremembe na bolje. Delovali bodo skupaj in vse boste lahko uredili na enem mestu. Le tega ne sporočajo, ali bo združitev prinesla tudi cenejše storitve.
Telekom je tudi pravni naslednik Mobitela, slednji pa je lastnik podjetja Soline, pridelava soli d.o.o. in prav zanimivo bo vedeti, ali bo tudi nova skupna družba zainteresirana za sedanji lastniško-pravni status podjetja Soline.
V soboto, 9.7., so se z otvoritvenim nagovorom župana Občine Piran Petra Bossmana in prodekan)e za mednarodne odnose na Turistici dr. Tadeje Jere Lazanski odprla vrata mednarodne poletne šole ESCH 2011 na temo povezovanja slovenske obale z zaledjem, ki jo organizira Fakulteta za turistične študije-TURISTICA v svojih prostorih. Mednarodna šola je priložnost za spoznavanje turističnih odtenkov istrskega zaledja, hkrati pa pomeni povezovanje znotraj Univerze na Primorskem kot tudi zunaj meja Slovenije, s Hrvaško in Italijo. 25 mednarodnih študentov bo skupaj s 7 profesorji do 19. julija raziskovalo ekonomsko in družbeno povezovanje obalnega in zalednega dela Istre, pripravljalo delavnice in jih zaključevalo s predstavitvami ob koncu šole. Ker je projekt nastal v okviru intenzivnih programov Erasmus EU in je podprt s strani EU oziroma preko nacionalne agencije CMEP1US iz Ljubljane, je temelj poletne šole pravzaprav raziskovanje posledic, ki ga ima evropsko združevanje na ponudbo in povpraševanje v turizmu.
Julij 2011
Ji.
■
primorski u¥p
Občina Izola je praznovala
Letošnji nagrajenci so SGTŠ Izola za 50 let delovanja, Koni Steinbacher in Anton Juriševič, ki mu je bil dodeljen naziv Častni občan Občine Izola.
Občinski praznik Občine Izola (11. julij) nosi epohalno zgodovinsko zaznambo, ko so julija 1944 odšli v partizane krajani iz okoliških krajev Izole in se borili proti nacističnim silam, ki so prihrumele v te kraje in Trst takoj po kapitulaciji fašistične Italije.
Prireditev za občinski praznik, ki jo je povezovala novinarka Nataša Benčič, nastopil pa je tudi Pihalni orkester Izola, je bila 9. julija zvečer na Manziolijevem trgu. Slavnostni govornik je bil župan mag. Igor Kolenc, ki je številnemu občinstvu nakazal nekaj občinskih programov. Prireditve za občinski praznik se je udeležilo veliko Izolank in Izolanov, med njimi tudi poslanka SD in podžupanja Breda Pečan.
V času občinskega praznovanja se je v Izoli zvrstilo tudi nekaj pomembnih dogodkov. Eden izmed verjetno največjih daleč na okoli je bil 19. Eurofest -mednarodni rokometni turnir, na katerem seje pomerilo okoli 120 ekip, na trgih in v parku Pietro Coppo pa ob nedeljah odmevajo zvoki glasbil kar 19 pihalnih orkestrov. Koordinator pri nastopu orkestrov je Miran Lovrečič, član pihalnega orkestra Mužika Sv. Lazar iz Boršta.
Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola sta prejela:
SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA
za 50 letnico uspešnega delovanja.
Srednja
gostinska in turistična šola Izola, nekoč Gostinski šolski center, letos praznuje zavidljivo 50. obletnico svojega obstoja in delovanja.
Šola je v dolgih letih svojega delovanja
vzgojila in usposobila okoli 10 tisoč gostinskih in turističnih delavcev.
KONI STEINBACHER
Za izjemno ustvarjalno delo na področju filmske umetnosti.
Koni Steinbacher, likovni pedagog, mentor, avtor animiranih filmov in filmski publicist je s pedagoškim in ustvarjalnim delom vplival na razvoj izolske kulture in njene razpoznavnosti v širšem okolju.
Po dokončani šoli za oblikovanje je študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Kot likovni pedagog
je delal na osnovi šoli v Izoli in leta 1964 začel vnašati v pouk likovne vzgoje osnove filmske animacije. Otroci so animirali okoli trideset kratkih filmov in opozorili nase v takratni državi. V obdobju 1973-75 je ustvaril prvi profesionalni animirani film v produkciji Viba filma. Pozneje je nastala še vrsta samostojnih filmov in animiranih nadaljevank.
Njegovi filmi so bili prikazani v uradnih programih številnih festivalov, med drugim v Oberhausnu, Krakowu, Tampereju, Atenah, Leipzigu, Zagrebu, Bratislavi, Ravenni, Barceloni, Beogradu in Braunschvveigu. Za opus animiranih filmov sta skupaj z Marinškom leta 1977 prejela nagrado Prešernovega sklada.
Koni Steinbacher je pomembno vplival na razvoj slovenske ljubiteljske medijske in filmske kulture.
Častni občan Občine Izola je
Anton JURIŠEVIČ
Častni naziv mu je bil dodeljen za izjemno delo na vseh področjih družbenega življenja in dela v občini Izola, s katerim je prispeval k ugledu in napredku občine in širše skupnosti.
Anton Juriševič, je Izolan, ki ga poznajo vse generacije tu živečih ljudi.	S
svojim delom in s 3 svojo osebnostjo seje namreč zapisal v srca mnogih- zlasti tistih, ki so stiski in težavam dnevno gledali v obraz.
Rodil se je v Baredih nad Izolo in se v mesto preselil leta 1953. Kar 24 let je imel polne roke dela kot sanitarni inšpektor, potem pa se je zaposlil kot sekretar na Rdečem križu v Izoli. Tuje spoznal veliko ljudi, ki so bili v stiski, ki so se soočali z revščino, tudi lakoto. Spoznal je begunce, ki so se pred grozotami vojne iz republik nekdanje Jugoslavije sem zatekli morda samo z vrečko v rokah. Pomagal je vsem. Bil je neprekosljiv organizator, humanist, človek z veliko začetnico. Njegovo življenje je poleg službe močno zaznamovalo tudi njegovo udejstvovanje v prostem času. Od ustanovitve je član tabornikov v Izoli - Rod Jadranskih stražarjev. Tuje skozi leta taborništva počel prav vse - od navadnega tabornika, do starešine, kot blagajnik jim pomaga še zdaj, ko je upokojen. Kot upokojenec spet skrbi tudi za druge. Ustanovil je Društvo prijateljev Izole, s katerim je, skupaj s številnimi Izolani- večinoma upokojenci - prepotoval dobršen del Evrope.
Anton Juriševič je bil tudi občinski svetnik in kot naj starejši v teh vrstah kratek čas tudi nadomestni župan Izole. Vse, kar je počel v življenju, je povezano z ljubeznijo in sočutjem do ljudi vseh starosti, s spoštovanjem do bližnjega in predvsem z iskreno ljubeznijo do njegovega mesta - Izole.
Zaradi naštetega si Anton Juriševič - Tonček nedvomno zasluži naziv častnega občana Izole, je pred podelitvijo priznanj prebrala povezovalka slavnostnega večere na Manziolijevem trgu, novinarka Nataša Benčič.
efšfv Vi m J|I
[OPčinško^prireditev nufMgnzioId.v.emltruui i'Violi si je <>sletlaloweliko 'fcolank^ ir£htdamw. 'FO£L):£K^Priiij or s k i utrip.
^M\rositmjmbčinskem prd:jukuKmsto/j^K/^nr^kester Izoltft
		;		
			J
Povzetek govora župana Igorja Kolenca na proslavi občinskega praznka:
Spoštovani!
»Trenutno se lotevamo projektov, ki morda v slovenskem ali svetovnem merilu ne predstavljajo presežka, a so za vsakdanje življenje občanov še kako pomembni. Pospešena pripravana gradnjo kanalizacije v Kortah, ki jo čakamo že dvajset let; priprava projektov za slemensko cesto Jagodje-Šared, ki bo povezala podeželje z mestom; projekti za drugo fazo ribiške infrastrukture; zagon projekta sončnih elektrarn za sanacijo streh na šolah in drugih javnih objektih; ustvarjanje pogojev za odprtje petih novih oddelkov vrtca; iskanje rešitev za financiranje in nemoteno delovanje izolskih društev tudi v kriznih časih; spodbujanje prireditev in dogodkov, ki bodo popestrili dneve domačinom in v naše kraje privabili turiste; nenehno iskanje možnosti za privabljanje investitorjev, ki bodo v Izoli ustvarili kvalitetna delovna mesta. Se veliko je manjših projektov v izvajanju, za katere verjamem, da bodo pripomogli h kvalitetnejšemu življenju vseh nas.
Prelomnice so navadno tisti trenutki v življenju, ko se ozremo nazaj, da bi videli, kaj smo naredili, in hkrati gledamo naprej v upanju, da se načrti za prihodnost uresničijo tako, kot smo jih zastavili. Tudi občinski praznik je priložnost, da se za trenutek ustavimo, ocenimo, kar je bilo narejenega do sedaj in naredimo pogumne načrte za naprej. Res je, da živimo v težkih časih, ko gospodarsko-finančni krizi še ni videti konca. A verjamem, da bomo s trdim delom za skupno dobro sposobni ustvariti dobre pogoje za življenje slehernega Izolana. Naša skupna odgovornost je ustvariti svetlo in optimistično prihodnost naše občine. Vsem, ki ste v tej zgodbi pripravljeni sodelovati, hvala in dobrodošli.
Drage Izolanke in Izolani, iskreno vam čestitam ob občinskem prazniku, prazniku vseh nas, in vam želim prijetno praznovanje«.
Julij 2011
#
primorski uVp
Obsojen Boris Popovič ali župan Popovič?
Franci Matoz: “Obsojen je bil Boris Popovič, ki je župan”.
Sodba v imenu ljudstva
Od šokantne novice V Žurnalu “Ravnatelj pretepač” in drugih napol preverjenih izjav do resnice o zadevi v pravdanju sosedov Tončič : Kozjak.
Po približno desetih letih ugibanj ali bo Boris Popovič obsojen ali oproščen se je zgodilo nekaj napol. Na prvostopenjskem sodišču je bil obsojen na 22 mesecev zapora, pogojno s preizkusno dobo dveh let; višje sodišče v Kopru pa mu je kazen znižalo na 8 mesecev zapora pogojno na eno leto in sicer zaradi davčne utaje približno 11.700 evrov in ponareditve listine. Popovičevi odvetniki so že spisali pritožbo.
Če bi ga sodišče obsodilo (nepogojno) na šest ali več mesecev zapora ne bi mogel ponovno kandidirati za župana, tako pa ima velike možnosti za izvolitev.
Njegovi odvetniki - zagovorniki, na novinarski konferenci v Kopru 22. junija jih je bilo kar sedem, napovedujejo pritožbo na vrhovno sodišče, če pa še tam ne bo uspeha verjetno v Strasbourg na sodišče za človekove pravice. Sodnica Tatjana Stojkovič Pavlovec je ustavila obravnavo proti Evi Popovič in njegovi sestri Lauri Ban, ker ni bilo dokazov, da bi kaj pomagali Popoviču pri domnevni zlorabi položaja.
Odgovoren Popovič ali prokurist?
je res spremenil izpodbijano prvostopenjsko sodbo in sicer tako, da ga je oprostil obtožbe zlorabe položaja, po kateri naj bi si kot direktor (svoje) gospodarske družbe B.P.C. d.o.o. v Kopru prilastil 63.653 evrov, potrdil pa je prvostopenjsko sodbo zaradi davčne zatajitve 11.700 evrov in ponarejanja listin.
Na novinarski konferenci je bilo poleg Popoviča sedem odvetnikov oziroma tistih, ki so mu po svoje pomagali, zastopali njega in njegovo družino in mu pravno svetovali: Lucija Šinkovec Ušaj, Renato Dukič, Branko Gvozdič, Gorazd Gabrič, Franc Rojko, Franci Matoz in dr. Marko Bošnjak, ki je med drugim povedal, da so se v primeru Popovič dogajale tudi procesne napake. Njegovi odvetniki so medtem že spisali pritožbo na vrhovno sodišče. Če sodba višjega sodišča tam ne bo padla bodo zagotovo šli naprej - do Strasbourga - in če Boris Popovič tožbo dokončno
Obsojen Boris Popovič ali župan?
Odvetnika Francija Matoza smo na novinarski konferenci vprašali, pač glede na to, da nekaj medijev vztrajno piše, da je obsojen župan Kopra, kdo je v bistvu obsojen: Boris Popovič, saj v bistvu gre za domnevne delikte, ko še ni bil župan. Franci Matoz nam je diplomatsko odgovoril: “Obsojen je Boris Popovič, ki je župan Mestne občine Koper. Na naše ponovno vprašanje kaj piše v sodbi pa je Franci Matoz dejal, da se sodba glasi na Borisa Popoviča in ne na župana Mestne občine Koper. Tu je bistvena razlike, saj Popovič venomer poudarja, da organi pregona in sodišča izvajajo politični pritisk nanj kot župana. Če je res tako, bi morala v primeru izgubljene pritožbe stroške nositi občina, mar ne? Popovič je ob tem (malce v šali) dejal, da sodnici, ki mu sodi, že ne more zaupati “Kako mi lahko pomagate, da bi se je rešil”?
Padlo že 12 kazenskih zadev
Boris Popovič je
Boris Popovič je na novinarski konferenci povedal, da so imeli v podjetju prokurista (poslovodja z	neomejenim
pooblastilom, tudi za podpisovanje), ki naj bi ga policisti pridobili na svojo stran kot tajnega sodelavca in skovali konstrukt. “Jaz nisem nič podpisal, odgovarjati bi moral prokurist”. Sodišče je očitno menilo drugače. Odgovoren je vedno prvi v orkestru, pa naj bo še ta kako uglašen. Flkrati je tudi obsodilo Popoviča - in ne župana.
Franci Matoz: “Povejte mi en primer v Sloveniji, ko bi nekdo za 11.700 evrov neplačanega davka bil obsojen na 8 mesecev", je novinarje vprašal Popovičev odvetnik Franci Matoz in dodal, daje prepričan, da bo sodba padla na vrhovnem sodišču. Če ne bo, bodo iskali nadaljnje rešitve. Vprašal se je kdo bo nosil visoke pravdne in odvetniške stroške okoli pol milijona evrov.
Boris Popovič je dejal, da ni povsem zadovoljen z odločitvijo višjega sodišča, saj je pričakoval popolno oprostitev domnevno kaznivih dejanj.
Senat koprskega višjega sodišča, ki mu je predsedoval Aleš Arh,
Z novinarske konference v Mestni občini Koper, 22. junija 2011. FOTO: FK-Primorski utrip.
dobi, bo država morala nositi stroške sodnih postopkov (beri odvetnikov), ki znašajo po oceni že kar pol milijona evrov, sledila naj bi tudi Popovičeva odškodninska tožba v višini 1,5 milijona evrov.
Mala šola za medije
Boris Popovič je malce ošvrknil tudi medije (zlasti Primorske novice). “Vsi ste veliko pisali o mojih zadevah, navajali nekakšne milijonske vsote, nekateri pri tem tudi uživali, vidite pa kaj se je iz vsega tega izcimilo. Ubogih 11.700 evrov”. Vprašanje je, ali bi kdo, ki ni župan ob podobnem deliktu zoper državni proračunski vir vzbudil pri medijih toliko pozornosti kot je Popovič?
Vsebinsko in pravno vprašanje:
verjetno edini človek na županskem mestu	v
Sloveniji, ki seje v zadnjih devetih letih sooči s kar 13 kazenskimi zadevami zoper njega. Spomnimo se sodnega epiloga	z
novinarko PN Petro Vidrih in sodnega postopka z nekdanjim direktorjem
Slovenske policije. Za več mesecev so mu blokirali tudi osebni žiro račun. Bilje tudi spektakularno priprt in pravi, da se večina takih stvari dogaja tik pred volitvami. Prepričan je, da gre zoper njega za politično motivirane procese, kar tudi javno razglaša. Povedal je tudi, da so vse obtožbe zoper njega (razen omenjene) že padle. “Lahko si predstavljate kaj je to pomenilo zame osebno, za mojo družino, moja dva otroka...”.
Več obtožnic višja zmaga
Lahko bi rekli, da gre v primeru Popoviča in številnih spisanih obtožnicah zoper njega za nekakšen paradoksalni slovenski politični fenomen, saj mu vsaka obtožnica prinaša nove politične točke. Njegovi politični nasprotniki mu tudi neradi priznavajo vidne zasluge za napredek in nov videz mesta. Navajajo tudi da bodo sedanji dolgovi MOK (okoli 38 milijonov evrov) bremenili bodoče generacije.
V Primorskem utripu smo pridobili kopijo sodbe Višjega sodišča v Kopru v pravdni zadevi tožeče stranke Marijana Tončiča (sodba niti z eno besedico ne omenja, da je ravnatelj šole), ki ga zastopa odvetnik Alojz Butinar iz Kopra, zoper toženo stranko Zorana Kozjaka, ki jo zastopa Natalija Drožina, odvetnica iz Portoroža.
Predmet sodbe: Vznemirjanje lastninske pravice. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo prve stopnje. Tako mora tožena stranka tožeči stranki (Marijanu Tončiču) povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 413,12 evra v 15 dneh. Toženo stranko paje obsodilo tudi na plačilo sodnih stroškov v višini 2.028,10 evra.
Zakaj gre? Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Piranu odločilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na nepremičnini s pare. štev. 5748/1 in 5750/ obe k.o. Portorož (obe na Seči) predvsem pa se mu prepoveduje zadrževanje na teh nepremičninah; hoja, vožnja, košnja, grabljenje pokošenega, obdelovanje oljčnih nasadov in izvrševanje kakršnekoli druge posesti in izkoriščanje teh nepremičnin.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik Marijan Tončič dokazal, da je lastnik spornih parcel, da niti ni bilo sporno, da te parcele že od leta 1994 brez soglasja tožnika uporablja toženec in da toženec nima nobene trajne pravice do posesti teh nepremičnin. Tudi ni sporno, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Zoran Kozjak ni dokazal niti sklenitve pravnega posla niti posestvovanja, piše med drugim v sodbi Višjega sodišča in sklene, da je zahtevek tožeče stranke na prepoved poseganja v njegovo lastninsko pravico utemeljen.
Tožena stranka torej v pritožbi ni uspela, kar jo je verjetno močno razžalilo in vznemirilo. To je za sedaj prava resnica glede lastninske pravice.
Kdo je napadel prvi?
Drugo paje vprašanje spora in na zadnje pretepanja med sosedi na njivi zaradi iste zadeve. Krivdo kdo je začel prvi, kdo je koga podil s parcele, kdo je koga fizično napadel prvi bo vsekakor ugotovilo sodišče, saj je policija vse lepo zapisala in ovadila oba soseda, ki sta iskala pomoč tudi v bolnišnici. Lahkotno pisanje medija “Ravnatelj pretepač” je razžalilo ravnatelja Marijana Tončiča do te mere, da namerava, kot nam je dejal, tožiti brezplačnik Žurnal zaradi razžalitve časti, dobrega imena in okrnjenosti naziva oziroma funkcije ravnatelja šole. Meni, da njegov naziv ravnatelja nima s tem nič, kakor tudi ne, daje prvak lokalne stranke SDS. “Nisem noben pretepač, trdi Tončič. Cilj brezplačnega medija paje dosežen. Ljudje so ga razgrabili, komentirajo, se zgražajo, smejijo, še najbolj tisti škodoželjni. O morali, etiki in odgovornosti medija (katerega koli) pa nič. V spominu je ostalo: Ravnatelj je pretepač!
Marijan Tončič je prišel povedat svojo zgodbo kar v naše uredništvo in nam na našo zahtevo prinesel kopijo sodne odločbe iz katere je jasno razvidno, da je on lastnik sporne parcele. Kdo je koga prvi napadel pa naj ugotavljajo pristojni organi pregona, o čemer bomo seveda poročali.
Poškodovana roka Marijana Tončiča s pretepa na njivi s katere so ga s soprogo, ko sta začela odstranjevati ograjo, poskušali pregnati člani družine Kozjak.
Izjava Tončiča: “Najprej me je napadla hčerka soseda, potem pa še drugi”. Očitno so tako eni in drugi poklicali policijo, ki naj bi pridrvela na kraj dogodka kar s temi — avtomobili, pa še rešilec.
Posledice zaradi poškodb? Kaže, da jih ni. Zgodba o pretepu na njivi se bo končala na sodišču.
FOTO: FK-Primorski utrip.
8
Julij 2011
M.
■ "W"
primorski uVp
Na Fornačah razstavlja 21 članov Likovnega kluba Solinar
V petek, 1. julija, zvečer so v prostorih Likovnega kluba Solinar Piran na Fornačah odprli razstavo slikarskih in kiparskih del 21 članic in članov društva, ki jih je trenutno skupaj 23. Svoja dela je na tokratni razstavi postavil na ogled tudi Atilio Radojkovič, ki se v zadnjem času uspešno ukvarja s kiparstvom. Odprtje razstave je povezovala Elizabeta Fičur, razstavljavce in goste pa sta pozdravili Lada Tancer, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran (Občina Piran je društvu zagotovila prostore) in predsednica društva Solinar Jasna Bušič. Na odprtju razstave izjemno lepih slik so pozdravili tudi mentorja likovnega društva, akademskega slikarja Simona Bolčiča. Društvo je v zadnjem času priredilo kar nekaj uspešnih razstav ali na njih aktivno sodelovalo; oktobra 2010 je bila pregledna razstava Impresije, novembra Regijska likovna razstava, decembra 2010 je imela samostojno razstavo članica društva Jana Peric, od 26. 2. do 26. 3. 2011 je bila razstava Likovnega društva Mengeš, organizirajo stalne razstave v prostorih Upravne enote Piran v Luciji, pod mentorstvom akademske slikarke Joni Zakonjšek pa so organizirali tudi enotedensko likovno kolonijo v Zadru.
Posamezni člani društva redno sodelujejo tudi pri projektu “Zlata paleta” v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije. V letošnjem letu je že znana ena dobitnica certifikata za abastrakcijo - Jana Peric. Čakajo še na rezultate za kiparstvo, je povedala Elizabeta Fičur. Posamezni člani so prejeli več priznanj za razstavljena njihova dela in so prišli tudi v ožji izbor za Certifikate kakovosti.
Za risbo: Bončina Bolanča Dragica, Cerkvenik Ludvika, Grubešič Tanja. Za slikarstvo: Benčič Ario, Benčič Marina, Beganovič Marija, Cerkvenik Ludvika, Jeretič Ana, Petovar Peter. Za abstrakcijo: Beganovič Marija, Benčič Marina, Petovar Peter.
Na fotografiji Primorskega utripa: Odprtje razstave del Likovnega kluba Solinar na Fornačah, 1. julija 2011.
Na skrajni desni Renato Benčič, slikar, ki je narisal detajl iz Smokvice.
Ana Jeretic, kandidatka za Atilio Radojkovič se je usmeril Certifikat kakovosti pred svojim v kiparstvo likovnim delom.
Razstava Repyartrum 2011
V četrtek, 16. junija 2011, so v 544 metrov dolgem portoroškem tunelu Parenzana, ki so ga Avstrijci v letih 1900-1902 speljali skozi hrib med Strunjanom in Portorožem za ozkotirno železnico, znano kot Parenzana (Porenčanka), organizirali že drugo razstavo likovnih del številnih umetnikov, med katerimi so tudi znana imena iz Slovenije in Hrvaške; Repy, Ribič, Lesjak, Jazbec, Sala, Slovenc, Vidmar, Vražalič in drugi, skupaj 25 umetnikov., kijih je pozdravil tudi piranski župan Peter Bossman.
!.:/■
FOTO: FK-Primorski utrip.
Lisca predstavila kolekcijo pomlad/poletje 2012
Lisca je 21. junija v Grand hotelu Bernardin poslovnim partnerjem predstavila modne smernice v kolekcijah perila, kopalk, bluz in spalnega programa za pomlad in poletje 2012.
Po modni brvi so se tudi tokrat sprehodile znane slovenske in hrvaške manekenke - Nika Globokar, Natalija Osolnik, Tina Katanič, Iris Mulej, Anamarija Avbelj... Niko Globokar in Tino Katanič bomo videvali na Liscinih fotografijah kopalk in perila tudi v prihodnjem poletju, Natalija Osolnik pa ostaja obraz blagovne znamke Cheek by Lisca.
Modni trendi perila, kopalk, bluz in spalnega programa izžarevajo čutnost in zapeljivo romantiko. Tendence za leto 2012 zaznamujejo detajli, ki sodobno žensko povzdignejo k občutku nežne elegance skozi ves dan. Lisca Fashion bo tako ženstvena, saj je oblikovana z mislijo na popolnost in udobje za vsak okus in vsako mero. Čutna romantika Lisce Selection bo poslastica zapeljivih in drznih dam.
Cheek by Lisca bo še vedno igriva in romantična. Zaznamuje jo vrsta barvnih kombinacij kot tudi ljubke nogavičke in copatki. V naslednjem letu, prvič do sedaj, bo mogoče izbirati majice in bluze, ki barvno dopolnjujejo kolekcijo perila.
Igra barv in ženstveni modeli kopalk Lisca za poletje 2012 bodo ženske navdušili s čudežnimi nedrčki, korekcijskimi modeli za nežno oblikovanje postave in številnimi modnimi dodatki. Moda je tokrat prijazna do obl in, saj poleg trendovskih triangel in bando nedrčkov med glavne modne hite poletja uvršča tankini, ki se z nekaj potezami spremeni v mini obleko. Poleg tega bo must-have etno
motivika v svežih tropskih odtenkih za tiste, ki želijo na plaži ohraniti dih jemajoč dekolte.
Kolekcija bluz Lisca se bo v letu 2012 v celoti barvno in stilsko ujema s kolekcijo perila in spalnega programa.
Za modne dodatke se zahvaljujejo prodajalnam:	Nama Ljubljana,
Transport, Modiana, Sariko, Kleo.
Goran Kodelja, generalni direktor Lisca je poudaril kako pomembno je v tekstilni industriji v času krize vztrajati pri kakovosti, kar Lisci s svojimi novimi modeli tudi uspeva.
FOTO: AKV- Primorski utrip.
Julij 2011
M.
M .
primorski urr'p
Jubilejna regata prijateljstva
V hangarju portoroške Marine so proslavili zaključek 35. Regate prijateljstva Milje-Portorož-Milje in podelili priznanja. Najboljši jadralec, ki je prevzel tudi prehodni pokal, je bil Alvise Zanetti.
Vesela družba uspešnih jadralcev iz Italije.
Prvi med najboljšimi Alvise Zanetti.
Spominska fotografija.
Udeležence regate in goste sta pozdravila piranski župan Peter Bossman, ki jim je zaželel dobrodošlico in župan Občine Milje (Muggia) dr. Nerio Nesladek, ki je pozval piranskega župana, da bi se na naslednji 36. regati pomerita kdo je boljši na morju.
Tradicionalne regate se običajno udeleži okoli 600 jadralcev z okoli 130 plovili pretežno iz Tržaškega zaliva. Regata je del prireditve 3 Golfi (trije zalivi) in sodi med petdeset najbolj pomembnih športnih prireditev pokrajine Friuli Venezia Giulia. Irena Dolinšek, ki je 18. junija zvečer v
hangarju Marine Portorož povezovala zaključno srečanje jadralcev in podelitev pokalov, je povedala, da prireditev združuje kar tri vrste športa in sicer: veslaško regato, športni ribolov in jadranje. Večerno zaključno prireditev so poskrbeli tudi Šavrinski godci, udeležence pa so pozdravili tudi Fiorenzo Lupieri, pomočnik direktorja Marine Portorož, ki je bila tudi sponzor letošnje prireditve, Marjan Bauer, predsednik Jahtnega kluba Portorož, Ladi Cociani, predsednik Circolo della vela Muggia (Milje) in Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož.

Novasol tudi v Sloveniji
Partnerski zastopnik Maestral d.o.o. iz Lucije
Evropski turistični gigant Novasol AS - Danska, ki se ukvarja z zasebnimi namestitvami, je v ljubljanskem hotelu Mons, 22. junija 2011, predstavil načrt širitve poslovanja na slovensko tržišče.
Andrej Babnik, direktor podjetja Maestral d.o.o., partnerski zastopnik Novasola v Sloveniji in Dalibor Bile, produktni vodja turistične agencije Novasol za Hrvaško sta predstavila osnovne principe poslovanja agencije, pričakovane poslovne rezultate in prednosti, ki jih lahko pričakujejo lastniki turističnih nepremičnin, če se bodo odločili za sodelovanje s tem turističnim velikanom.
Podjetje Novasol je bilo ustanovljeno leta 1968 na Danskem in je s svojim poslovanjem v evropskem turističnem prostoru močno prisotno, kjer ima več kot 30 poslovnih enot in zaposluje 600 ljudi. Zaupanje mu izkazuje že več kot 28.000 lastnikov nepremičnin namenjenih za turizem.
Tako so v družbi Novasol prepoznali tudi turistični potencial Slovenije;
morski in gorski turizem, smučanje, zdravilišča, naravni parki, modeme turistične destinacije kot so Portorož in kultumo-zgodovinski biser Piran, kjer je tudi velika ponudba zasebnih turističnih sob in apartmajev.
Kot je povedal Andrej Babnik je danska agencija usmerjena v družinski turizem, največji tržni delež pa trenutno dosega na tržiščih
severovzhodne Evrope.
Novosol ponuja najemodajalcem promocijonanjihovih spletnih straneh, družba pa vsako leto natisne pet katalogov v skupni nakladi 2 milijona izvodov. Spletne strani so namenjene tudi najemodajalcem, ki lahko tako spremljajo stanje zasedenosti njihove nepremičnine skozi vse leto, vpogled pa imajo tudi v ustvarjene prihodke. Informacije: www.novasol.com.
V Trstu so predstavili projekt za ovrednotenje Krasa
Na novinarski konferenci v palači Economo v Trstu, v neposredni bližini železniške postaje, so predstavili mednarodni projekt Interreg - Living Landscape, podkrepljen z obljubljenimi evropskimi sredstvi 390.000 evrov, ki jih bodo porabili za raziskavo in ovrednotenje materialnih in simbolnih značilnosti Krasa, kot kulturne dediščine na območju FJK in Slovenije.
Kot so povedali Luca Caburiotto (povezovalec), Aleksander Panjek (Univerza na Primorskem), Maria Teresa Bassa Poropat (Tržaškapokrajina), Jelka Pirkovič (JZ RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Nova Gorica), Mirta Čok (koordinatorka projekta, honorarna inšpektorica), Milič Monika in gost srečanja, župan občine Devin Nabrežina, priprave na projekt potekajo že nekaj časa, sedaj pa so že na tem, da ga z vsemi ustreznimi dokumenti tudi prijavijo. Uresničili naj bi ga v 30 mesecih.
Gre za prvi takšen primer raziskovanja in ovrednotenja naravnih posebnosti kraške kulturne krajine, pri čemer bodo pomembno vlogo igrali tudi Kraševci, ki ta svet verjetno najbolje tudi poznajo. Gre v bistvu za raziskovalna dela in ne za gradnjo kakšnih velikih objektov. Sicer pa 390 tisoč evrov res ni veliko. Predvidena je tudi uresničitev ideje o ureditvi naravnega parka Gropada. Ocenjujejo, da je Kras kot svetovno znana krajina še vedno neraziskan in neovrednoten, čeprav so nekatera območja in deli že pod zaščito Unesca, kot na primer Škocjanske jame. Predelov na krasu, ki bi si zaslužili večjo pozornost in zaščito (tudi pred pozidavo), je še kar nekaj. Kot so povedali nameravajo postaviti tudi “muzej” za digitalne interdisciplinarne vede o Krasu, organizirati znanstvene razprave o izsledkih raziskav, pri čemer bo sodelovala Univerza na Primorskem iz Kopra. V projektu za Kras sodeluje šest partnerjev iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine, med njimi tudi JZ park Škocjanske jame.
Ko polna luna obsije Portorož
Prvi Full Moon Party v Sloveniji
V petek, 17. junija 2011, sta bili Mystica in plaža Meduza Exclusive 5* v Portorožu kar dvakrat obsijani; v luninem siju z odličnim dogodkom tega	poletja,
prireditvijo Portorož Full Moon Party v	organizaciji
LifeClass in White Sheep srl iz Italije ter ob podpori Turističnega združenja Portorož, je bil to pravi praznik vina in ostalih lokalnih dobrot. Gostje, pretežno iz Italije, so se lahko ob glasbi umetnika Superzippo DJ osvežili tudi z najbolj seksi in iskrivimi napitki, ki so nastali izpod spretnih rok barmanov hotelov LifeClass. Vstopnina je bila 100 evrov. Na ekskluzivni plaži Meduza se je bilo mogoče tudi razvajati s tradicionalnimi tajskimi masažami iz Wai Thai centra. To je bilo nedvomno enkratno doživetje, vredno udeležbe.
19. EUROFEST
IZOLA - KOPER (2.-7. julij 2011)
Najboljšim so 7. julija zvečer podelili priznanja
Prizor s tekmovanja v izolski športni dvorani. FOTO: Primorski utrip.
Uspeh je zabeležil tudi domača izolska mlada rokometna ekipa.
Mlada beograjska rokometna ekipa.
Tudi na letošnjem, že 19. po vrsti, Mednarodnem rokometnem festivalu Eurofest se je pomerilo več kot 120 ekip iz Avstrije, Belgije, Češke, Hrvaške, Katarja, Madžarske Nemčije Poljske, Portugalske, Slovenije, Srbije in Tajvana.
Mimohod ekip in svečano odprtje Eurofesta je bilo v nedeljo, 3. julija 2011. Mlade udeležence tekmovanja je pozdravil župan Občine Izola in predsednik organizacijskega odbora mag. Igor Kolenc in jim zaželel veliko uspeha ter prijetno bivanje v Izoli. V torek, 5. julija, je bil Večer prijateljstva - madžarski večer, ki se ga je udeležil tudi madžarski veleposlanik v Ljubljani. Finalne tekme so bile v četrtek, 7. julija 2001, vse do 21. ure, nato pa sta direktor Festivala Tone Barič in podžupan Občine Izola Branko Simonovič na osrednjem prireditvenem prostoru na Lonki ob 22. uri podelila priznanja in pokale najboljšim ekipam, ki so se pomerile v rokometu na različnih lokacijah v Izoli in Kopru, v kar devetih kategorijah. Podpredsednik organizacijskega odbora je bil Jože Černelič, vodja protokola Kristina Zelič. Mladi športnice in športniki so spoznali obalna mesta in naše morje, zadovoljni zapustili Izolo in obljubili, da se bodo še vrnili. Če ne prej morda na 20. jubilejni Eurofest.
NOGOMETNA EKIPA DRUŠTVA OLJKA JE “ PRIMORSKA BARCELONA “
Društvo Oljka za šport in rekreacijo iz Sv.Petera deluje od leta 2007 na območju kraja in širše obale. Povezuje mlade in manj mlade v športu in organizirani rekreaciji, predvsem pa deluje na način, da vzpodbuja željo po zdravem načinu življenja in na zabaven način, skozi šport in rekreacijo pa tudi približuje vsem nam pomembne Življenjske vrednote kot so druženje, prijateljstvo, skupinski duh. Društvo vključuje različne športe in aktivnosti skladno z danostjo okolja in željami, predvsem pa izvaja kolesarjenje, nogomet, plavanje, tek, pohodništvo, smučanje in drugo. Prvi in poglavitni namen pa ostaja, da skozi šport in športne prireditve uresničuje zdrav način življenja, predvsem pa predstavlja eno od oblik prijetnega druženja.
V	letu 2010 se je organizirala nogometna ekipa, ki si ji nadela slogan » SKUPAJ DO ZMAGE« V sezoni 2010/2011 je pričela tekmovati v malonogometni ligi v Piranu in že prvo sezono suvereno osvojila naslov prvaka.
V	okviru vaškega praznika seje v nedeljo,
3.7.2011, v Sv. Petru končal štiridnevni tradicionalni turnir v malem nogometu - Bellavita cup 2011, ki velja za enega najmočnejših turnirjev na obali. Sodelovalo je 32 ekip. Prvo mesto je osvojila nogometna ekipa iz društva Oljka Sv.Peter, druga je bila ekipa Betona iz Lucije, tretja pa Vanganel.
Najboljši strelec turnirja je bil Edis Čauševič iz ekipe društva Oljka Sv.
Peter, ki je dosegel celo
hettric golov iz prostega strela na eni tekmi. Najboljši vratar je bil Zoran Štamfer iz ekipe Beton, najboljši igralec pa je bil izbran Amer Jukan iz ekipe Hotstyl.
V homogeni nogometni ekipi Društva oljka se letos uresničuje slogan skupaj do zmage, saj praktično ne
pozna poraza. Tako se jih je že oprijel vzdevek da so »primorska Barcelona«.
Na fotografiji nogometna ekipa društva Oljka: ( z leve stojijo) David Rupnik (vodja ekipe in predsednik društva), Ibrahim Durmič, Sandro Hodžič, Brozina Borut in Slaven Radiškovič. Spodaj: Edis Čauševič, Zaiko Porčič, Rustem Ademi in Bojan Vukovič (vratar).
20 let MoZP Pergula
Na jubilejnem koncertu v Domu krajanov v Sv. Petru, 3. julija 2011, je podžupan Občine Piran Gašpar Gašpar Mišič Pevskemu društvu Pergula izročil občinsko plaketo.
Podžupan Občine Piran Gašpar Gašpar Mišič izroča predsedniku društva občinsko plaketo.
Društvo je prejelo tudi jubilejno priznanje Območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti in Galusove značke.
V Piranu so
odprli razstavo ruskih solonk (solnic)
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran je 18. junija 2011 v okviru Poletne muzejske noči v galeriji Hermana Pečariča v Piranu odprl razstavo ruskih solnic (solonke), ki sojih v veliki vzhodni deželi uporabljali vse do oktobrske revolucija 1917 in poudarili, da so nekatere naj starejše z datumi okoli leta 1850. Razstavljene solnice so iz srebra, lesa, kositra in nerjaveče kovine. Imele so praktično uporabno in umetniško vrednost. O pomenu razstave zbirke ruskih solnice so govorili ravnatelj Obalnih galerij Anton Biloslav, direktorica muzeja Sergej Mašera Piran Martina Gamboz in lastnika razstavljenih predmetov Silvia Sormani in Paolo Soldati.
Sveti Peterje znan po izjemni aktivnosti tamkajšnjih krajanov, ki so organizirani v raznih društvih, prirejajo pa tudi kar nekaj zanimivih kulturnih in športnih prireditev, predvsem pa si prizadevajo tudi za večji razvoj turizma, marsikaj pa postorijo kar sami. Imajo lep prireditveni zunanji prostor, lep dom krajanov in verjetno tudi najlepši oder na prostem.
Moški pevski zbor Pergula, ki deluje v okviru Pevskega društva, je bil ustanovljen leta 1991 na pobudo ljubiteljev petja iz Sv. Petra in okoliških krajev. Z delovanjem je pričel pod umetniškim vodstvom domače zborovodkinje Rožanc Špeh. Povod za ustanovitev zbora je bilo prepevanje ob 10. obletnici delovanja domače folklorne skupine Šaltin. Od začetka so delovali skupaj s folkloristi in žensko pevsko skupino Šavrinke pod okriljem domačega kulturnega društva Sloga Sv. Peter, kije bila vsa leta med najbolj aktivnimi sekcijami. Od pomladi 2011 deluje zbor kot samostojno pevsko društvo Pergula. Letno ima zbor 20 do 25 nastopov, pevci tudi pridno vadijo in razveseljujejo vse, ki radi poslušajo ubrano domače petje.
V dvajsetih letih je zbor vodilo več zborovodij, ki so s svojim prizadevnim delom pustili pomemben pečat. Poleg domače zborovodkinje Rožanc Špeh,
Jubilejni nastop pevskega zbora si je ogledalo veliko tamkajšnjih krajanov in gostov. FOTO: FK-Primorski utrip.
ki so se ji na jubilejni prireditvi še posebej zahvalili s šopkom rož, sta zbor vodila tudi Danijel Grbac in Miran Zadnnik, sedaj pa zbor deluje pod vodstvom obetavnega organista in zborovodje Mateja Lazarja. Zaslužnim pevcem so podelili tudi priznanja. Jubilejno priznanje Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Galusove značke za 5, 15 in 25 let je društvu podelila Elizabeta Fičur. V imenu Zveze pevskih zborov Primorske je
predsedniku društva predal priznanje tajnik zveze Ivan Tavčar.
Na slavnostnem koncertu so zapeli nekaj ljudskih in domačih pesmi, na koncu tudi skupaj s Šavrinkami; Janko Nusdorfer, Janez Žgajnar, Aljoša Valenčič, Karlo Debernardi, Modest Bažec, Jože Špeh, Ivan Debernardi, Marko Kocjančič, Rino Grižon, Marino Bažec (predsednik društva), Ivo Kastelič, Tedy Grabec, Otavio Grižon, Peter Guzič, Bojan Viler, Steljo Grbec.
Kponiinskaftotosr.atiia
!'Kergulei
Odprtje razstave ruskih solonk v Piranu.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Solonke so v Rusiji služile predvsem tudi lepo okrasno in priložnostno poročno darilo. Solnic take vrste v Sloveniji skorajda ne poznamo. V Istri so bile preproste in skromne, največkrat izdelane iz lesa, v Rusiji pa je bila izdelava solnic prava umetnost, smo se lahko prepričali na razstavi. Pa vendar, tudi pri nas v Istri tu in tam izrazijo dobrodošlico gostom s soljo in kruhom. Da je svet res majhen lahko podobno vidimo tudi na dveh ruskih slikah na razstavi. Rusi imenujejo gostoljubnost s kruhom in soljo “khlebosolny”.
O soli in prehrambni vrednosti te (nekoč) strateško pomembne surovine je govoril kustos muzeja in oče solinarskega muzeja, Flavij Bonin.
zdijo prav nič smešni. Največkrat odigrana gledališka predstava v Sloveniji! Pridita še preden se skregata!
Vstopnina: 15 €, 13 €. Prodaja vstopnic:
Petek, 15. 7. ob 21.30, Župnijski vrt v Eventim.
Piranu	V primeru slabega vremena bo predstava
JAMSKI ČLOVEK	uprizorjena v Glavni dvorani Avditorija
Gustav film, Theater Mogul in SiTi Teater Portorož.
BTC

Besedilo: Rob Becker.Režija: Nataša Barbara Gračner. Igra: Uroš Fiirst. Svetovni komični fenomen, ki je s skoraj 600 ponovitvami v izvedbi Uroša Ftirsta tudi v Sloveniji porušil vse gledališke rekorde. Prek 180.000 nasmejanih gledalcev že ve, da so odnosi med spoloma komedija, čeprav se nam največkrat ne
Nedelja, 17.7.2011 ob 21. uri v Taverni Koper
Izbor MISS & MISTER KOPRA 2011
Dogodek bosta vodila Lara Pirc in Alex Bini.
Poleg predstavitve deklet in fantov
bodo prireditev popestrili številni glasbeni gostje.
Ogled prireditve je brezplačen. Organizator: Misson studio
Petek, 22.7. ob 21. uri v Križnem hodniku v Piranu
33. PIRANSKI GLASBENI VEČERI: Jack Quartet (ZDA)
Festival komorne glasbe, 1.7.-5.8., www.festivalpgv.si
Petek, 22. 7. ob 21.30 uri na
Župnijskem vrtu v Piranu
Monokomedija FOTR
Kontakt: info@avditorij.si V primeru slabega vremena bo predstava uprizorjena v Glavni dvorani Avditorija Portorož-Portorose.
Sobota, 23. 7. ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu
Mladinski orkester INTERCAMPUS 2011
OrkesterkamP, 20.8.-30.8.2011
Vsakoletna glasbena prireditev je
namenjena mladim glasbenikom; cilj poletnega kampa je izvajanje vrhunske in privlačne literature za pihalni orkester ter individualno in komorno glasbeno izobraževanje. Na festivalu sodelujejo tudi mednarodno uveljavljeni tuji orkestri, solisti in dirigenti.
Ob nedeljah, ob 10. uri, Park Pietro Coppo v Izoli in ob 18.30 Manziolijev trg
NEDELJSKE POLETNE PIHALNE GODBE
Koordinator: Miran Lovrečič
Uspešna izvedba 7. FESTIVALA PLESA PIRAN 2011
V četrtek, 23.6.2011, smo na Tartinijevem trgu v Piranu odprli 7. Festival plesa Piran 2011, kije potekal vse do nedelje 26.6.2011. Tokratni festival je je bil festival presežkov, tako po številu festivalskih dni, kakor tudi po številu nastopajočih skupin in posameznikov ter dolžini plesnega programa.
Plesali so Tijuana Križman Hudernik, Tetiana Svetlična, Urša Vidmar, Dana Petretič, MonjaObral, SinišaBukinac, Erič Borrough, Joseph Bunn, Gregor Guštin, Mircea Golescu, Gaj Žmavc.
26.6.	- PS Ujemi ritem Domžale, Plesni klub Guapa Ivančna Gorica, Plesni studio N Velenje, KUD Razcvet iz Miklavža in Aikido klub Ptuj, Plesno društvo Pan Novo Mesto, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, KUD Leyli Tržič, Plesno društvo Imani Brežice, Glasbena šola Trbovlje, Plesna šola Djamila Domžale, PS MiB Squad Ljubljana, Terpsihora Plesni center Šempeter Vrtojba.
Piranski festival plesa je tudi popolnoma v duhu letošnje poslanice ob Mednarodnem dnevu plesa, ki ga sicer obeležimo vsako leto v mesecu aprilu in v kateri je Alkis Raftis, predsednik mednarodnega plesnega komiteja C1D UNESCO, zapisal:
Vso človeško zgodovino so ljudje pretežno plesali na prostem. Zbirali so se ob gozdnih jasah, na vaških trgih, pred cerkvami ali v skednjih, da bi s plesom zaključili delovni dan. Danes ples večinoma poteka v palačah, raznih klubih, v gledališčih, šolskih dvoranah, ateljejih in v diskotekah. Poziv k plesu je naravni impulz; CID, UNESCO za letošnji Mednarodni dan plesa predlaga korak nazaj, korak k naravi. Zaplešimo na prostem: na ulici, trgih, v parku, na stadionu, plaži, parkirišču ali - kjerkoli pod nebom. Morda bo hladno in deževno, tla pod nogami zagotovo ne bodo najbolj primerna, in veter bo glasbo odnašal proč. Toda lepota giba in veselje na obrazih plesalcev, bo polepšala srca naključno mimoidočih. Organizatorja Festivala plesa sta Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ob podpori Občine Piran in v sodelovanju z Avditorijem Portorož. Poseben pečat piranskemu festivalu pa je nedvomno sodelovanje z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, ki je soorganizator Gala baletnega večera pod zvezdami, ki ga organiziramo že nekaj let na dan državnosti 25.6. in na katerem se v enournem plesnem
Pred številno publiko se je v štirih festivalskih dneh predstavilo 32 plesnih skupin in 15 profesionalnih baletnih plesalcev. Skupno število nastopajočih je bilo 536, prikazali pa so 112 plesnih koreografij domala vseh plesnih zvrsti; latinsko ameriški in standardni plesi, hip hop, klasični in neoklasični balet, show dance, jazz, irski, historični, moderen, sodobni, twirling, orientalski plesno akrobatski. Skupno je bilo kar 6 ur in 35 minut plesnega programa.
V programu letošnjega festivala so nastopili:
23.6.	- Twirling klub Piran, Tvvirling klub logaških mažoret, Plesna šola Urška - Ljubljana; 24.6. - Društvo
Interes Ljubljana, Plesni Fit studio Amenda’s Tržič, Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača, KUD TARAB Domžale, PS Art dance studio Piran, Plesni studio Lai Izola,Baletna skupina Metulj Piran, Baletno društvo Sežana, Plesno društvo Srebrna Senožeče, Studio za orientalski ples Hava Ljubljana, ŠKD Ritem Škofja Loka, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Orientalski ples Halima Škofljica, Plesni klub Wolfy Ljubljana , Plesno akrobatska skupina Flip Piran;
25.6.	je bil GALA BALETNI VEČER POD ZVEZDAMI. Nastopili so: Baletna skupina Metulj Piran in člani društva Baletnih umetnikov Slovenije.
programu predstavijo priznani profesionalni plesalci iz Slovenije in iz tujine. Gala baletni večer pod zvezdami je DARILO Društva baletnih umetnikov Slovenije Občini Piran kot edini občini v Sloveniji in širše, ki organizira festival plesa, na katerem se lahko predstavijo vse plesne skupine in vse zvrsti plesa.
Organizatorji festivala smo prepričani, da smo svoj cilj dosegli in v Piranu že sedmo letozapored organizirali PRAZNIK plesa v najširšem pomenu besede. Ob tem se za pomoč zahvaljujemo: Hotelu Tartini Piran, Splošni plovbi Portorož d.o.o.. Banki Koper d.d. in podjetju Veda invest d.o.o..
Vodja projekta Elizabeta Fičur, vodja OIJSKD Piran
Operni performans
La bella Opera navdušila
Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v soboto, 9. julija 2011, zvečer na letnem odru portoroškega Avditorija uprizorila vrhunski operni dogodek - spektakel La Bella Opera in z njim navdušila dobrih osemsto obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine.
V	režiji Jakija Jurgca in pod taktirko Simona Robinsona so solisti, zbor in orkester SNG Maribor ter žonglerska skupina Čupakabra, skupaj več kot 120 mojstrov glasu, giba in glasbe, uprizorili predstavo, kije poslastica za navdušence in odlična prva vstopnica v svet te kraljevske umetnostne zvrsti. Med ljubitelji glasbene muze so bili sinoči tudi mnogi tuji gosti, ki te dni letujejo na Obali.
V	Portorožu smo tako ponovno
doživeli večer najlepših opernih arij, duetov, zborov, orkestrskih uvertur in mediger iz posameznih glasbeno-gledaliških	del;
La bella Opera nas je popeljala po najpomembnejših arijah iz kar 16 različnih oper najbolj znanih skladateljev, kot so Rossini, Donizetti, Mozart, Bizet, Verdi, Puccini..,ki
so najpomembneje vplivale na umetniško (iz)povednost in estetiko svojega žanra. V predstavi sodelujejo velika imena slovenskega opernega petja, med njimi tudi Janez Lotrič, Miro Solman in Renzo Zulian. Poseben poklon nastopajočim je bil med bučnim aplavzom tudi cvetlični aranžma, ki ga je izdelal Mihael Rojc, dolgoletni sodelavec Avditorija Portorož. V njem je prepletel zgodbe, osebe in simbolike iz znamenitih oper, katerih arije smo videli na odru: rdeča barva predstavlja strast, ljubezen, vročico, bela pa milino, nedolžnost, hlad; rdeča je za Carmen, bela za Mimi; čudovita krogla iz rdečih vrtnic je glava lutke z dolgo belo krinolino, ki se zaključi z belimi kroglicami. Prireditelj opernega spektakla je Avditorij Portorož-Portorose.
Barbara Jakomin
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna.
Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero.
Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva,
kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je
obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi
odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev.
Za več informacij se oglasite v:
NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05)610 30 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02.
NLB®
www.stanovanjskikredit.si
mestna knjižnica piran«^
B1BLIOTECA CIVICA PIRANOM
k d
PRIMORSKI utrip 2011

070(497 12)
10002816,
C0BISS e