215 Vita 2er]al, Pljusknem preko okna JUGOSLOVANSKA IN SLOVENSKA POEZIJA V RUŠČINI Dve antologiji V Sovjetski zvezi sta v minulem letu (z letnico 1981) izšli dve zanimivi in za prodor naše poezije v svet nadvse pomembni knjigi: POEZIJA SODOBNE JUGOSLAVIJE (Poezija sovre-mennoj Jugoslavii), ki je izšla pri založbi Hudožestvennaja literatura v Moskvi, uredile so jo in bio-bibliografske podatke o avtorjih zapisale J. Beljaje-va, N. Korenevska, O. Kutasova in M. Rižova, uvodni esej z naslovom Pesniki sodobne Jugoslavije pa je napisal V. Ognjev. Druga antologija pa ima naslov ZEMLJA IN POGUM, Sodobna slovenska poezija (Zemlja i mu-žestvo, sovremennaja slovenskaja poezija); izšla je pri založbi Progress v Moskvi, uredil jo je Aleksander Roma-nenko, ki je prevedel tudi nekatere pesmi in napisal uvodni esej Pogum sodobnika. Prevode so oskrbeli številni prevajalci, med katerimi so tudi ugledni pesniki od Leonida Martinova in Borisa Sluckega do Margarite Aliger in drugih. V Poezijo sodobne Jugoslavije so urednice zajele krajše izbore kar se-demindevetdeset pesnikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, med njimi je devetnajst Slovencev. Razporejeni so po letnicah rojstva in ne po narodni pripadnosti; na prvem mestu je predstavljen Vladimir Nazor s štirimi pes- 216 mimi, končujeta pa antologijo dve pesmi bosansko hercegovskega pesnika Stevana Tončiča, ki se je rodil leta 1947. Slovensko poezijo zastopajo tile pesniki: Oton Zupančič s sedmimi pesmimi iz zbirke Zimzelen pod snegom, med katerimi so pesmi, Veš, poet, svoj dolg? v prevodu A. Surkova, Rekvizici-ja v prevodu B. Sluckega in Slovo v prevodu L. Martinova; Alojz Gradnik je predstavljen z osmimi pesmimi, med njimi so Triglav, Poslednji gost, Maja in mrtvi brat, Dim, Belo in črno ter Smrti, prevedla pa sta jih M. Zenke-vič in pesnik David Samojlov; prav toliko je tudi pesmi Edvarda Kocbeka v prevodu G. Kružkova, le pesem Poziv je prevedel J. Levitanski, sicer pa so izbrane pesmi V požgani vasi, Smrtne ure, Igra, Ponočni veter, Noe, Predmeti in Prošnja, vse iz zbirke Groza; Jože Udovič je zastopan s šestimi pesmimi iz zbirke Ogledalo sanj, prevedel jih je A. Kušner, le Poslednjo minuto N. Stefanovič; tudi pesmi Mateja Bora so iz zgodnjega povojnega obdobja, izbranih je osem, prevedla sta jih A. Štajnberg in M. Vaksmaher, le balado Kurir je imenitno prevedel pesnik Aleksej Surkov (Na Merzlvj Laz provedat' nas / hodil junec — svjaz-noj. / Skvoz problesk slez ulvbku nes / v naš krug, kak v dom rodnoj, / trc-vožno ždal, čtob sumrak pal / tuman-noj pelenoj.); iz poezije Ceneta Vipot-nika so izbrane štiri pesmi, Petra Lev-ca pet, med njimi so Elegija, Žareči pepel, Marčni dan, Brin in Balada v prevodu V. Vinogradova in A. Kuš-nerja; sedem pesmi predstavlja poezijo Ivana Minattija, Pohod in Maj ob Soči je prevedel pesnik Boris Slucki; prav toliko je tudi pesmi Cirila Zlobca v prevodu E. Vinokurova, med njimi so: Pobeglo otroštvo, Jutro in Večer; iz poezije Lojzeta Krakar j a je izbranih osem pesmi, ki jih je prevedlo pet prevajalcev — Slucki, Kušner, Fonjakov, Levitanski in Plitčenko; s sedmimi pes- F.V. mirni je predstavljen tudi Tone Pavček, prevedli pa so jih E. Vinokurov, J. Levitanski, štiri pa Margarita Aliger; tudi iz poezije Janeza Menarta je izbranih sedem pesmi, med katerimi je tri prevedel Boris Slucki, med njegovimi prevodi je tudi Ljubi kruhek — HJebušek (Kogda ešče pelenki zolotil / i mamenku ručonkoj molotil, / v te godi ja na boj ne vvhodil / za hle-bušek); Dane Zaje je predstavljen s šestimi pesmimi v prevodu J. Morica — Veliki črni bik, Kepa pepela, Prsti jutra, Oči; štiri pesmi Gregorja Strniše iz zbirke Odisej je prevedel O. Čuhon-cev; osem pesmi ima Kajetan Kovic, večino je prevedel Moric, dve pa M. Rvžova; pet pesmi predstavlja poezijo Svetlane Makarovič v prevodu M. Vir-ti, prav toliko pesmi Ervina Fritza v prevodu N. Vinhanena, s štirimi pesmimi v prevodu V. Korčagina je zastopan Tomaž Šalamun, prav toliko jih ima tudi Tone Kuntner, prevedli pa so jih J. Levitanski, G. Kurenjov in V. Lukjanova. Sicer pa ne bo odveč, če navedemo imena vseh izbranih pesnikov v zaporedju, kakor so predstavljeni v antologiji: Vladimir Nazor, Oton Zupančič, Alojz Gradnik, Tin (Avguštin) Ujevič, Miloš Crnjanski, Dušan Matic, Desan-ka Maksimovič, Gustav Krklec, Milan Dedinac, Dobriša Cesaric, Edvard Kocbek, Dragutin Tadijanovic, Mirko Banjevič, Radovan Zogovic (z osmimi pesmimi), Drago Ivaniševič, Oskar Da-vičo, Janko Džonovič, Skender Kuleno-vič, Marin Franičevič, Grigor Vitez, Aleksander Ivanovič, Jože Udovič, Ta-nasije Mladenovič, Matej Bor, Cene Vipotnik, Branko Čopič, Mak Dizdar, Dušan Kostič, Jure Kaštelan, Slavko Janevski, Blaže Koneski, Svetislav Mandič, Vesna Parun, Vaško Popa, Vladimir Čerkez, Aco Šopov, Peter Leveč, Radonja Vešovič, Mira Aleč-kovič, Ivan Minatti, Branko V. Radi-čevič, Ciril Zlobec, Gogo Ivanovski, Miodrag Žalica, Lojze Krakar, Zvoni- 217 Jugoslovanska in slovenska poezija v ruščini mir Golob, Lazo Karovski, Milivoj Sla-viček, Srbo Ivanovski, Stevan Raičko-vič, Slobodan Markovič, Slavko Mi-halic, Tone Pavček, Enver Džerdžeku, Miodrag Pavlovič, Gane Todorovski, Mateja Matevski, Janez Menart, Dane Zaje, Gregor Strniša, Izet Sarajlič, Ivan Slamnig, Ante Popovski, Ivan V. Lalič, Kajetan Kovic, Dare Sekulič, Ljuben Taškovski, Sreten Perovic, Milo Kralj, Jevrem Brkovič, Duško Trifunovič, Petre Andreevski, Branko Miljkovič, Bla-žo Ščepanovič, Adem Gajtani, Ljubo-mir Simovič, Borislav Radovič, Vito Markovič, Mihail Rendžov, Radovan Pavlovski, Milovan Danojlič, Branislav Petrovič, Azem Škrelji, Gojko Dapče-vič, Dragan Kulundžija, Svetlana Ma-karovič, Matija Bečkovič, Nikica Pet-rak, Božidar Milidragovic, Milan Ko-menič, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Ali Podrimlja, Luko Paljetak, Tone Kuntner, Rajko Petrov — Nogo in Stevan Tontič. Nič čudnega, da knjiga obsega 510 strani. V uvodnem eseju Vladimir Ognjev pojasnjuje zgodovinske korenine in literarne tokove, ki so navdihovali in spodbujali pesniško snovanje v Jugoslaviji. Za pesnike Bora, Udoviča in Kocbeka ugotavlja, da so »včerajšnji intelektualci postali Titovi vojaki; delili so kruh in upanje z ljudstvom«. Ustavlja se pri posamičnih pesnikih (Desanki Maksimovič, Juretu Kaštela-nu, ki ga pozna osebno) in iz njihove poezije lušči nacionalno tematske in estetske posebnosti. Za povojno obdobje ugotavlja, da so se »v živi pesniški praksi spremenile smeri, preoblikovale teme, presnavljala zdrava izročila« in omenja, da je bilo tudi v jugoslovanskem pesniškem snovanju obdobje, ko je poezija upesnjevala politična gesla, vendar je bilo to obdobje kratko. In ko razčlenja »prostor« poezije jugoslovanskih sodobnih pesnikov, išče humanistične prvine, govori o številnih tokovih v tej poeziji in za Ša- lamuna npr. ugotavlja skrajno pomensko zamotanost (predel'naja zašifro-vannost'). To je »odprta« poezija, povzema na koncu svojega eseja, češ da izpričuje najrazličnejše vplive. »Njena povezava s poezijo sovjetskih narodov (s sovjetsko mnogonacionalno poezijo), to je treba odkrito reči, ni nič kaj trdna. Toda obojestransko poznavanje (in izid te knjige je eden izmed konkretnih korakov na tej poti) je koristno za to in drugo stran. Rad bi omenil plemenito delo naših kolegov iz Jugoslavije na področju prevajanja ruske in sovjetske poezije. G. Krklec, D. Maksimovič, R. Zogovič, S. Raičkovič, G. Todorovski, T. Pavček in drugi pesniki so nadarjeno prevedli v jezike jugoslovanskih narodov dela mnogih sodobnih avtorjev naše dežele ...« Ob kratkih bio-bibliografskih zapisih o posamičnih pesnikih je tudi navedeno, kaj vse so posamezniki tudi prevajali iz ruščine; za Zupančiča, da je prevajal Puškina, Ljermontova in Koljcova, za Gradnika, da je bil med prvimi, ki je v slovenščino prevajal Gorkega, njegove povesti Makar Čudra, Starka Izer-gil, Čelkaš in druge. Prav tako je za posamezne avtorje navedeno, kaj je bilo v knjižni obliki objavljeno v ruščini, za Župančiča npr. »Probuždenie« leta 1961 in »Lirika« leta 1978, ali za Crnjanskega, da so njegove Selitve izšle v ruskem prevodu leta 1978. Glede prevodov že dve skopi navedbi lahko ilustrirata, da so izjemno natančni, saj je znano, da so ruske šole prevajanja zelo temeljite. Praviloma je ohranjen izvirni ritem s pesniškimi figurami in kakšnih pomenskih pomot ni opaziti. Takole pa zvenijo verzi Tomaža Šalamuna v ruščini: »V Ljubljane — sobvtie: gljadite, / Tomaž Šalamun s ženoju Maruškoj / v magazin pošel za molokom! / Kupit — i, už tak vedetsja isstari, / vyp'jet. / And that's historv« (Vot i vsja istorija). Antologija »sodobne slovenske poezije« Zemlja in pogum, ki jo je zložil 218 nedvomno dobro informiran poznavalec slovenske književnosti Aleksander Romanenko, pa je pesniški almanah drugačne vrste. Na 280 straneh prinaša zajetne izbore tehle slovenskih pesnikov: Edvarda Kocbeka, Jožeta Udoviča, Mateja Bora, Toneta Pavčka in Janeza Menarta v približno enakem obsegu. Prevajalcev je tudi tu veliko, nekateri so isti, kot npr. Kružkov pri Kocbeku; nekaj Kocbekovih in Udovi-čevih pesmi pa je prevedel urednik Romanenko sam, precej Udovičevih pesmi sta prevedla L. Dvmova in R. Sef, Borove J. Denisov, J. Levitanski, G. Pli-secki, M. Vaksmaher, izbor iz pesnitve Šel je popotnik skozi atomski vek pa Romanenko sam. Pri poeziji Toneta Pavčka se je tudi tu najbolj angažirala poetesa Margarita Aliger poleg Levi-tanskega, pesmi Prošnja in Molitev pa je prevedel Jevgenij Vinokurov, poet, ki ga je v slovenščino prevajal Pavček, medtem ko je Menartove pesmi večinoma prevedel J. Moric, nekatere pa tudi O. Nikolajeva. Romanenkov uvod pa je izčrpna interpretacija poezije pesnikov, za katere se je bil odločil. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da sta antologiji sodobne jugoslovanske in slovenske poezije v ruščini izjemno pomembni knjižni izdaji, saj omogočata ustrezno seznanjanje s slovensko in jugoslovansko poezijo v vsem slovanskem jezikovnem prostoru. Njun pomen je toliko večji, ker so ju pripravili ruski uredniki in prevajalci in pri predstavljanju tokov sodobne jugoslovanske pesniške ustvarjalnosti segli široko. Ser veda bi se dalo ugovarjati posamičnim izborom v predstavljanju sodobne jugoslovanske poezije, ker da je segel samo v posamične zbirke; vendar je poglavitno to, da sta taki antologiji nastali in da se nadaljuje kontinuiteta medsebojnega informiranja o pesniškem snovanju, vzpostavljena ob koncu prejšnjega stoletja. F. V. F. V.