IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABI3. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 64. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri 12. t. m. ob 9.30 uri bo v prostorih DŠZ v ulici Conti 11 upok; j enee v in brezposelnih. Govorita tov. Radich in Žbogar-Brocchi ki bosta podala obračun svojega delovanja v prid upokojencem in brezposelnim v občinskem svetu. TRST, SOBOTA 11. MARCA 1950. Cena 20 lir - 5 din BARANTANJE S SLOVENCI 'ttiunisticna partija in demokra- Sibanje našega ozemlja sta Ho. -'"» vse reakcionarne in au- lia2>Dleriskemu imPerializmu vdi- H-j franke na sramotni oder za-'otn nJ'hovesa pohlevnega in sra-stališča v prid razkosanja l4 ‘o barantanja z interesi itali* il'*e*a m slovenskega prebival-y °beti okupiranih področij. jj( e *e stranne niso niti z bese-(j® fusale dokazati, da nimamo Inv ' Nasprotno, iz dneva v dan ^^Jejo svojo klečeplazno usluz-.ti° imperialističnega gospoda-, !° so docela izgubne najmanj-lj0re<1 časti, ki bi jo moral imeti, iu.,, Vec ali manj vodi določeno > Uudi. ^te< velikega hrupa so italijan-WrVinistične slra,lke popolnoma W vsako najmanjšo akcijo v t« svojih rojakom v coni B, k,. So podvrženi skupno s tarnam» Slovenci in Hrvati kru-H,® otiranju in poleg tega pa se ."»rodovanju, ) 'Pendentisti so že itak od vse-tg v°icga nastanka zapustili doli Vsako sled človeške časti in so »rodali ilil1"uua,i najboljšemu kupcu. Pri ne moremo iskati narodnostne- tustva , slovenskega, hrvatskega 'Pijanskega izvora, ker že nji-lj) | "načelno» stališče predpostavi110 vsakega domoljubja, vsa-ir,Sj Pravilnega narodnostnega polit : 'r* dopušča razumevanje prali zahtev drugih narodnostnih li * Podlaga za sklenitev bratske-^»vezniitva med vsemi narodi. 'H Dred devetimi meseci smo ^ ljudem povedali, da je Tito i, »vijen prepustiti, v zameno Imperialistično orožje in za po-fljJ* B STO tržaške Slovence kle-lljj.®l vladi De Gasperija in ne-isiv?'m imperialističnim željam po '«(j rjanJu novih Strateških opo-'itg »r°ti Sovjetski zvezi in držati, 'jjhdske demokracije. 'Hli^šisti so pa takrat odgova-i jj da tega si niso nikoli mislili da so edini «dosledni» bra-Peodvisnosti in suverenosti I tj.oazkričali so se na vse Stranj zahtevajo imenovanje guver-| družitev okupiranih podro- kakor so bili «dosledni» v !|)ll ljubezni» do ZSSR in tov. Hoj3 — saj se vsi naši ljudje "jajo, kako so se takoj po H k 1 resolucije IU užaljeno tolkli 't JPh in svečano zatrjevali, da II rajši ugonobili, kot da bi *i|j rekli zavezništvu s SZ — so Hj, *a°sledni» v svoji ebrambov-ztV1°Si STO. s**ri mesece po volitvah je da titolašisličnem kongresu kar po nase pomeni: «borbi proti Z-sSM m miru se lahko žrtvuje nekaj deset tisočev Slovencev, oz. Italijanov. To je torej podlaga lega barantanja, ki ga Babič in njegova banda ne moreta vec zanikati, kakor ga ne morejo zanikati italijanski šovinisti in vsa inoipendentistična sodrga. Slovence so titolašisti žrtvovali na oltarju vvailstreetskega Moloha. Naše pravice, naše zahteve njih ne brigajo, kakor jih niso brigale zahteve in pravice koroških Slovencev. Za te pravice in za le zahteve pa se bomo sami pobrigali in bomo tako uredili, da bodo ostali brez sape imperialisti, titolašisti, italijanski šovinisti, Agnelettovci in indipendentisti vseh pasem. Bodo o-stali brez sape, ker bomo za ime-vanje guvernerja, odhod okupatorjev in združitev obeh področij mobilizirali Slovence, Hrvate in lijane. Z VELIKANSKIMI ZMAGAMI NA GOSPODARSKEM POLJU Jutri bodo v Sovjetski zvezi druge povojne politične volitve Sovjetski ljudje gredo na volišče z geslom ------*- o graditvi komunizma MOSKVA — Jutri zjutraj bo okrog 150 milijonov sovjetskih ljudi oddalo svoj glas za obnovitev Vrhovnega sovjeta. Te dni so bila po vsej prostrani deželi velika pred voli vata zborovanja, ki so se jih udeležili sovjetski delavci, kmetje in umski delavci. Na zborovanjih so govorili izvoljeni kandidati na listi VKP(b) in nestrankarjev. ,Te volitve v Vrhovni sovjet ZSSR so velikanskega pomena za" ves svet, ker bodo v času, ko se poostruje boj med silami miru in silami vojne. Te volitve imajo značaj dokaza nadmoči socialističnega nad kapitalističnim svetom. ___ Ne smemo pozabiti, da so te volta- I iitve druge povojne volitve. Prve so se vršile takoj po končnem pc- < 1 O • Lronja 3roti s! ‘Giornale di X rieste,, iovenskemu šolstvu Posledica titofašističnega barantanja H dejal, da se odreka imeno- Vji guvernerja, ki naj bi bil *%Ura" kominformistov in Sov-*itvj Zyeze, da se odreka združb ."beh con in umiku okupaci-Sprožil je vprašanje «ne-' tvlle8a sporazuma» med Titom Gasparijem in tako potrdil, 11 v » junija meseca zatrjevali, da W«*U pogajanja med obema Vukana vladama pod pokro. in po navdihu angioli y itl imperialistov. 'rii0a»ues so titolašisti stopili od-X* nedvoumno na plan s XJX, barantanjem s tržaškimi 1 *■ Tako odkrito so stopili zaradi pritiska, ki so ga X‘sl* deležni s strani anglo-Jvi k|h imperialističnih gospoda-, Itd s° se sami zavedli, da jim Xtea. Bredla in da se bodo celo ! tu»1 hj'hovi pristaši z gnusom r nil°m obrnili stran in zapu-jS 11,0v izdajalski brlog. Babič ! «j ® hčiznai, da jo bodo nekatera»,,. «Primorski dnevnik» I Ijivc dni od tega sovoril o «o- ** naj ne bi bilo omahljivem •* med onimi ljudmi, ki niso Si »a korito s tisočerimi de-V-1' izsiljevalnimi in ustraho-I On,' ^rvmi? Kako naj ne bi bi-J(tov 5hlJivcev- ko sta Babič in \ llreierent» v tržaškem občin-\0lsv«u, Dekleva tako jasno Nn °rila 'n pozivala tržaške tejL6, nai «bodo pripravljeni Ke žrtve»? ;i temu pa vztrajno molče, 1^ »ustavljamo na sramotni o-t k X orisujemo našemu ljud-X °* ljudi, ki so prodali Slo-V anglo-ameriškim imperiali-: liib !n italijanskim šovinistom. Idilli astn"n izjavam nočejo vsaj % iudem povedati, da je po-h,QseUda realtà» in da se je rai odreči svojim zahtevam, i>ei omogočilo zbližanje med u.'lih» ega in istega korita, da bi ^ Bortr'alistom omogočil mir na iJtn^iu Trsta zaželeno pomoč i|% (Ju in orožju, s katerim bi vv»nSL nadalje streljali na jugo-'lban_ komuniste, demokrate in Ze danes moremo občutiti posie-dice titotusističnega barantanja z našimi interesi, italijanski šovinisti so s podvojeno silo zaceu gonjo proti slovenskim solarn. Jezuitski ust «uiornaie di Trieste», veren naslednik zloglasnega «Piccola» se je zopet spravil tla slovenske šole. Tokrat pa se je pobesnelo oprijel naših srednjih sol, ki so trn v peti vsem našim De Gasjpen-jevim «demokratom», ki si mislijo, da je demokracija dobra samo do trenutka, ko jo uporabljajo v svr-ho zapostavljanja drugih narodov in drugih slojev ali razredov. «Giornale di Trieste» torej zahteva, naj slovensko šolstvo «rientri nella legalità». Toda v kakšno «le-galaiost» hočejo jezuiti spravili slovensko šolstvo? Morda v «legalnost», ki je 25 let pljuvala v usta slovenskih otrok,' ali pa v «legalnost» tolikih fašističnih zakonov, ki še niso bili ukinjeni? Toda sam «Giornale di Trieste» se spravlja v zagato, ko ugotavlja, da so skoro vse slovenske srednje šoje stisnjene v eno samo stanovanje ulice Lazzaretto vecchio. Kaj torej zahteva to glasilo demokristjanske mestne «večine»? Morda to, da bi oblasti prisilile slovenske učence, naj bi šli poslušat predavanja na ulico? Pisuni tega lista se razburjajo, ker so «ugotovili», da so i «celo v mestu» razredi slovenskih ' srednjih šol, da so «celo v mestu» dijaki, ki posečajo slovenske šole. Zgleda torej, da si oiiso še popolnoma strgali raz obraza fašistične miselnosti, v čijem .duhu so 25 let pisarili, da je «treba napraviti konec s Slovenci», itd. Očividno sc torej italijanski šovinisti boje slovenskih šol zaradi tega, ker nočejo priznati, da «tudi» v Trstu živijo Slovenci, ki ne bod,o nikoli dopustili, da bi jih kdo raznarodoval v imeoiu «atomske svobode», kakor so jih včeraj raznarodovali v imenu «posto al sole». "Vsekakor pa je ta napad »Giornale di Trieste» na naše šolstvo predpriprava kakšne silovitejše gonje. Ali pa je morda ta napad predpriprava za kak nov oblastni ukrep proti našim šolam in prav posebno pa proti srednjemu šolstvu? Vsekakor so naši ljudje opozo- rjeni. Za to gonjo pa se predvsem moramo zahvaliti titofašistom, ki so s svojo izdajalsko politiko prepustili tržaške Slovence milosti in nemilosti imperialistov in njihovih italijanskih hlapcev. K temu vprašanju se bomo povrnili, ker pričakujemo, da bodo pisuni «Giornale di Trieste» razširili ta svoj «demokratični» napad. RIM — Tajništvo KPI je te dni objavilo resolucijo v kateri navaja velike korake naprej, ki jih je KP do sedaj napravila v vpisovanju. KPI šteje skupno z ZKM 2.359.652 članov. razu hitlerjevske in japonske fašistične zveri. Takrat je šlo so# vjetsko ljudstvo uu volišče, strnjeno okrog svoje slavne komunistične partije in svojega velikega vodstva z geslom obnove socialistične domovine in dosege onega blagostanja, ki je vladal v deželi pred nacističnim napadom. Jutri bodo sovjetski ljudje šli na volišče z zavestjo, da so obnovili svojo deželo, da so odstranili in zacelili vse velikanske rane, ki so jih prizadeli nacisti. Predvsem pa gred*» na volišče z zavestjo, da niso samo dosegli predvojne industrijske in poljedelske proizvodnje, marveč da so jo za 50 odst. preko radili in da so v industriji izpolnili petletni načrt v štirih letih in v poljedelstvu pa v štirih letih in dveh mesecih. Od prvih do sedanjih y olite v se je marsikaj spremenilo v Sovjetski zvezi. Takrat se je na vseh poljih občutila posledica krvavega pokolja, ki so ga zakrivili nacifa-šisti. Danes pa je tik pred volitvami sovjetska vlada odredila tretje znižanje cen najnujnejšimi prehrambenim in industrijskim predmetom, kar pomeni, da je v treh letih vsak sovjetski človek prihranil preko 5000 rubljev, t. j. da se je znatno zvišala kupna moč njegove mezde. Medtem ko je v kapitalističnem svetu okrog 45 brezposelnih delav-svetu okrog 45 milijonov brezposelnih delavcev in grozna kriza na njihova vrata sovjetski človek nima onih skrbi, ki jih ima delavec v kapitalističnih deželah. ..Sovjetsko ljudstvo bo šlo jutri na volišče z zavestjo, da ni zaman žrtvovalo v prvih letih obstoja sovjetske države in da se iz dneva v dan zboljšuie njegovo gospodarsko stanje. Sovjetsko ljudstvo gre na voli- šče z geslom začetka nove petletke, ki bo prva petletka za prehod Sovjetske zveze iz socialistične v Komuoiistično družbo, iz družbe, v kateri se vsakemu daje po opravljenem delu, v družbo, v kateri bo vsak delal po svojih močeh in prejemal po svojih potrebah. Sovjetsko ljudstvo gre na volitve trdno določeno, da bo skupno z vsemi narodi sveta branilo mir in da bo že v kali potolklo vsak poskus, če bi imperialisti pokazali «svoje prašičje žrelo v sovjetskem vrtu» — kakor je dejal tov. Stalin. PIACENZA — Delavci vojaških tovarn tega mesta so pripravljeni stopiti v stavko, da manifestirajo svojo odločno voljo proti odpustom in proti vojni proizvodnji. MORDA BO PRIŠLA v Trst delegacija miru Odbor partizanov][miru bo zasedal v Stokholmu Od 15. do 16. marca bo zasedal v Stokholmu Izvršilni odbor Partizanov miru. Na dnevnem redu so razna pereča vprašanja, ki se tičejo borbe in organizacije borbe za ohranitev miru. Tržaški odbor partizanov miru je naslovil Svetovnemu tajništvu podrobno poročilo o stanju na obeh področij STO ker bo v Stokholmu postavljeno vprašanje prihoda mednarodne delegacije partizanov miru na STO,kjer naj na licu mesta preuči vprašanje ozemlja v zvezi ohranitvijo 'miru^v svetu. Te dni se je prav posebno poostrila borba za mir v Franciji in Italiji. V Franciji je po dolgotrajni in junaški borbi komunističnih poslancev vladi Bidaulta .agenta De Gaulla, uspelo izglasovati protiljud-ske zakone, ki predvidevajo težke kazni proti prebivalcem, ki bi «sabotirali» obrambo dežele. V Italiji pa so se sami demokristjani prestrašili teh zakonov, ki jih je predlagal zločinski notranji minister, Scelba. Zaradi tega je bila diskusija odložena. Po deželi so v teku manifestacije protin tem zakonom. Ljudska klofuta monarhofašistom ATI N A — Preteklo nedeljo so bile v Grčiji volitve, ki so se izvršile v vzdušju znane ja terorja. Kljub temu je prišel do izraza odpor prebivalstva proti monarhofašistični politiki. Po neuradni podatkih so levičarsko usmerjene stranke prejele 536.000 glasov, medtem ko je prejel monarhofašist Caldaris komaj 320.000 glasov. Liberalci Ve-nicelosa so dobili 345.000 glasov. Jutri bodo znani končni rezultati. STOTISOČ KOMUNISTOV ječi v titovskih taboriščih PREDVOLIVNE DOLARSKE INEKCIJE - TITO SE OPRAVIČUJE PRED GOSPO-DARJEM - POGAJANJA V WASHINGTON!) GLEDE TRŽAŠKE LUKE Po posojilu, ki ga je pretekli teden titofašistična vlada prejela od Exim-banke, je neka vodilna osebnost iste banke izjavila, da ravnateljstvo preučuje titovsko prošnjo za novo posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev. ‘Niti one kapitalistične države, ki so pod neposrednim vplivom ameriških finančnih mogotcev, niso deležne take «brige», kot jo je deležna Jugoslavija. V tem smislu je tudi Tito v svo- darje, da jim nikakor ne misli obrniti hrbta in da so govorice o domnevnih razgovorih «z Moskvo» laž. Pripomnil je, da do tega ne more priti. Enkrat toliko se tudi mi strinjamo z njim. Do tega ne more priti. S titofašisti je razgovor nemogoč. Z njimi se lahko najdemo samo aia bojnem polju. Toda Titov govor v Splitu ni bil le vtem smislu značilen. Značilen je bil zaradi kopice drugih zatrje- jem «predvolivnem» govoru v Spli- vanj, ki jih je moral Tito iznesti, tu hotel pomirjevati svoje gospo-1 ker so najhrže dejstva, o katerih Tržaške žene so proslavile 8. marec, mednarodni praznik žena Zborovanje v kinu Impero - Proslave po okoliških vaseh in mestu Obiski po tovarnah in tržaških bolnicah - Borbeni pozdrav sovjetskih žena Tudi v Trstu kot po vsem svetu so žene proslavile svoj mednarodni praznik. Praznovanje b. marca v našem mestu je imelo svojstveni značaj, ker se tržaške žene zavedajo, da je prav pri nas potrebno s še večjo vnemo pokazati imperialistom in sovražoiikom miru silo demokratičnega in ženskega pokreta. Tu svojstveni značaj praznovanja 8. marca v Trstu so ga že od vsega začetka poudarile oblasti, ki niso dovolile ženskega zborovanja na enem izmed mestnih trgov, niso upoštevale zahteve po vključenju 8. marca je bila v kinu Impe-kov. Tudi zveza industrijcev je di-plomatično odklonila zahtevo po razglašenju poldnevnega praznika. V svojem od govoru je namreč dejala, da je to nemogoče. Mogoče pa je, da bi se žene zmenile v vsaki tovarni posebej dva dni pred tem doievom. Ta odgovor pa je pri- spel Enotnim sindikatom le 6. marca tako da je bila ureditev vse zadeve nemogoča. Kljub temu pa so tržaške žene slovesno praznovale svoj praznik podprte od vsega demokratičnega in miroljubnega prebivalstva. 8. mačca je bilav v kinu Impero glavna proslava tega praznika. V nabito polni kinodvorami so navzočim govorile tovarišici Barut Marija. Cebulec Slava in gospa Jojce Lussu, znana borka italijanskega ženskega gibanja. Gospa Lussu je pozivala vse žene, naj se brez razlike strnejo v borbi za mir, ki je najvišja dobrina človeštva in naj s svojo kompaktnostjo preprečijo sprožitev nove vojne. Ves dan so žene prodajale po mestu mimozo, znak spomladi, znak ženske volje po lepšem življenju vsega človeštva brez strahu pred vojno in njenimi grozotami. 8. marca zvečer pa so bile po vlh t|j% „atI ob,nejne incidente na ,niru, s katerim bi mogel S a. - * i„ ^žavam ljudske demokra-Xani r°*evati sv°j° vojsko za o je]B na . . . Moskvo. ,■ Tltl, 0reJ bistvo tega barantali, 0. 'n De Gasperiju so Slo-X 'talijani deveta briga. X 88a je danes za njiju borba *Xt|r»ri"Uniz,mi' Sovjetski zvezi j( HJujj dnemu svetu. Prva in edi-V* $v«,bri*a Je danes priprava S« "etn °Vne v°jne proti «komu-a barabrstvu». In zaradi rl*ì ben vate una messa», AGNELETTOVE "BRIGE,, ZA PRAVICE SLOVENSKIH LJUDI Tržaški občinski svet zaključil razpravo o perečem vprašanju kruha potrebnih ljudi ob 15. v SALEZU; ob 16. v PREČNIKU. — Prispela je v SZ delegacija miru MOSKVA — V sredo je bila v Moskvi slavnostna seja sovjetskega odbora partizanov miru. Sklicali so j jo, da pozdravijo mednarodno delegacijo partizanov miru, ki je prispela v prestolnico ZSSR, da predloži Vrhovnemu sovjetu resolucijo miru. ---- Titovski podčastnik umoril ribiča TRST — Pred dnevi je nek tito-fašitični podoficir ustrelil na morju ribiča Bulla iz Chioggie. Ta zločinski umor je izzval val protestov po Italiji in na STO. Prvi del petkove seje je bil posvečen diskusiji o raznih interpelacijah in sklepih. Zupan je sporočil, da je finančna inteoidenca sprejela predlog občinskega sveta za pred-ločitev davčnega plačila v pogledu delavcev, ki so stavkali od 1. do 20. februarja. Bologna (DC) je po nasvetu župana preklical resolucijo proti uničenju neke spominske plošče v Kopru. To dejstvo nam pona-zoruje vzdušje barantanja, ki je zajelo vse italijanske šoviniste, ki se nočejo zameriti svojim titolašistič-nim zaveznikom. Titupendentist Giampiccoli pa je nujno zahteval, naj se v zapisnik zapiše, da ni nikoli izrekel žal besede proti ‘vojni upravi cone B. Tov. Ferlan je razkrinkal pristranost Odbora, ki daje vpogled večinskim svetovalcem sklepe, ki jih ima povzeti v teku seje sveta. Večina je ostala zelo v zadregi zaradi tega razkrinkanja. Zupan je v imenu občinskega odbora dejal, da bo poslal na komemoracijo fašističnega aostovega kneza neko pred stavništvo. S tem je torej dokazal svojo privrženost krogom, ki še vedno upajo na vrnitev kraljevine v bližnjo italijansko državo. Nato je sledila diskusija o poročilu oabornika Benussija. Dobila je besedo komunistična svetovalka Casali — Barut Marija — Karleta, ki je podrobno orisala stanje tržaških upokojencev, med katerimi so taki, j ki imajo smešno in obenem tragično pokojnino. O tem vprašanju objavljamo na IV strani daljšo razpravo. Med orugimi govorniki pa je bil najbolj «dosleden» belček Agneletto, ki je dejal, da se razliko med revnimi in bogatimi ne more odpraviti, češ da je to po Bogu postavljeno. Prav lep primet «borca» za interese slovenskega preoivalstva, ki šteje v svojih vrstah veliko število upokojencev! V torkovi seji ie DC Gregoretti postavil župnem vprašanje, kaj misli napraviti za odložitev povišanja cen kruhu in testeninam. Zupan mu je odgovoril, da so ga obvestili, da bo v četrtek neka seja na VU. Tovarišica Weissova in de Monti sta postavili županu nujno vprašanje, naj se pobriga, da se bo okrepila četa čistilcev mm, da se preprečijo še druge take nesreče, kakor so bi- le one preteklih tednov. Tovarišica Karlet-t je v občinskem svetu proslavila Mednarodni ženski praznik in poz vela občinski svet, naj se pridruži .n naj vošči vsem ženam Trsta boljše in srečnejše življenje v znamenju miru. Nato je odbornik Bonetti predložil svetu predlog o ustanovitvi trolejbusne zveze med Trstom in Miljami, ki bo stala o-krog Z00 milijonov lir, od katerih bo VU krila 1J0.T ov. Braun je dejal, da je to zelo dobro, ampak da je bil oni denar VU prvotno namenjen gradnji parnika za zvezo med Trstom in Miljami. Ta gradnja je bila namenjena ladjedelnici Sv. Roka. Zato je tov. Braun predlagal, naj bi se v zameno dalo ladjedelnici Sv. Roka kako drugo naročilo, ki bi nadomestilo to izgubo. Svet je soglasno sprejel predlog odbornika Bonettija o trolejbusni zvezi z Miljami. Na koncu je govoril tov. Radich o vprašanju upokojencev. Njegov govor omenjamo v članku na IV. strani. Prihodnjič poročamo o nadaljnjem razvoju diskusije o upokojencih na sinočnji seji. vaseh in mestu razne kulturne pri- do naslednje proslave: ob 14. uri v reditve na katerih so govorile žen- SV. KRIŽU ; ob 15. v BRISCIKIH; ske govornice in orisale pomen tega dne. Zelo dobro so predvsem ižpadla zborovanja na podeželju, kjer no naše slovenske žene ma-nnestirale svojo voljo za utrjevanje slovansko-italijansnega bratstva, za preprečitev nesramnega barantanja med Titom in De Gasperi-jem, barantaaija, ki za Trst pome-nja vojno. Tako so bila zborovanja v Ricmanjih, Pomonjerju, Gabrovcu, Trebe ali, na Opčinah, Skotijah m Proseku. V mestu j?a v Diiguli-riu, Tomažiču, Čermelju, pri Cebui-cu, v Skednju, v Škamperle. Dobro uspela proslava je bila tudi v Miljah. Zaključna centralna manifestacija je bila v četrtek zvečer v Kinu ob morju, kjer se je vršila uspela kulturna prireditev, kateri so prisostvovale žene več političnih struj. * Tudi ob tej priliki se je pokazala mednarodna solidarnost. Žene vsega sveta se zavedajo, kakšno odgovornost imajo pred svetovnim pokretom partizanov miru naše žene, ki živijo in se borijo v neznosnih jiolitičnih, socialnih in gospodarskih razmerah, v strateškem oporišču vojnohujskaškega imperializma. Zato so poslale našim ženam izraze solidarnosti in borbenega bratstva, ki nam potrjujejo, da naš pokret partizanov miru ni osamljen, marveč je aktiven del vsesplošne miroljubne vojske, ki bo preprečila in mora iireprečiti novo svetovno klanje. ASIZZ je prejela pozdrave sovjetskih, rumunsklh, albanskih, bolgarskih in italijanskih žena. V tem dnevu so naše žene obiskale otroško bonico Burlo-Garofa-lo, kjer so razredile 310 zavojev umobolnico kjer so razdelile drugih 137 zavojev. Tudi po tovarnah so žene proslavile svoj praznik: v Arzenalu, Modiano, Genel, konop-ljarni, pri Beltrame, v SATIM. Naše tovarniške delavke so prejele od drugih žena izraze solidarnosti in borbene pozdrave. Prav tako so one poslale na svečano proslavitev 8. marca v kino Impero svoje delegatke. Prav tako so po sekcijah bila kosila ali zajtrki za otroke. V soboto in nedeljo bodo zadnje proslave 8. marca. Danes, v soboto 11. marca, ob 20. uri bodo proslave na Greti; v P. D. Vojk» Smuč (VOM); pri Sv. Ani. Jutri, v nedeljo 12. marca, p» do- govori, splošno znana v Jugoslaviji. Dejal je, da leta 1949. 18% vsega delavstva in uradništva ni redno delalo. Vsekakor je to najboljši znak krize, ki jo preživlja jugoslovanski titofašistični sistem gospodarjenja. Najjasnejše j?a se je izrazil v pogledu socialistične graditve, ko je dejal, da si morajo jugoslovanski narodi izbiti iz glave misel, da bi Jugoslavija hodila po stopinjah Sovjetske zveze ici držav ljudske demokracije. S tem je torej dejansko priznal, če spravljamo v zvezo njegove besede s posojili, ki jih dobiva iz Amerike, da je njegov «sbciàlMem* trumanovega zrfačaja. V začetku tega tedna je femeri-ška telegrafska agencija «Associated Press» javila iz Beograda, da so v Washingtonu v teku razgovori med titofašističnimi in ameriškimi predstavniki glede ureditve vprašanja tržaške luke. Tako se torej še iz druge strani potrjujejo vesti o izvajanju tajnh dogovorov med Titom in De Gasperijem za razkosanje STO. Nadaljuje se v Jugoslaviji «voliv-na» kampanja. Značilno je dejstvo, da se ta «volivna» kampanja vrši v znamenju dolarskih inekcij tito-fašističnemu režimu. Ameriškim imperialistom je zelo pri srcu, da bi s temi volitvami ne prišlo v Jugo-sliviji do neljubih izneaadenj. Zaradi tega hitijo z nakazili posojil titovskemu režimu. Zgleda, da so te volivne inekcije podobne voliv-nim inekcijam, ki jih je pred 18. aprilom dobival De Gasjieri. Volitve v Jugoslaciji se bodo vršile v znaku policijskega in vojaškega terorja proti ljudstvu. Tako so te volitve «demokratične», da je Ranlcovič spustil iz zapora za to priliko nekaj tisočev ustaških in četničkih zločincev, ki naj «pomagajo» pri nadaljnji «demokratizaciji» volivnega vzdušja. Istočasno pa živi preko 100.000 jugoslovanskih komunistov in domoljubov v zaporih in koncentracijskih taboriščih UDB. Te volitve ne bodo torej prav nič različne od volitev v Francovi Španiji. ŽENSKI IZRODKI V svoji dosledni politiki proti taboru miru in demokracije v svetu uporabljajo titofašisti vsa sredstva, ki so jim na razpolago. Ker živijo v kroničnem pomanjkanju «človeškega materiale», t.j. množic, ki bi za njih noroglavo leteie jx> kostanj v ogenj, zbirajo od casa do časa svoje plačane agente m jim dodeljujejo naj raznovrstne jv organizacijske vloge. Tako post„ ja jo «delegati» na kongresu tama-sistične stranke, nato «aeiegati» mladine, «delegati» partizanov, itd. Na ta način so v nedeljo uprizorili svoj «ženski» kongres, na katerem so se zbrale vse uradnice ti-tofašističnih raznobarvnih organizacij in ustanov področja A ter področja B STO. Jasno je torej, koliko in kako so te piačanke predstavljale ženske množice našega o-zemlja, nimajo najmanjše zveze z našimi materami, sestrami, ženami, hčerami. Ze iz tega razloga si moramo misliti, da je bil to kongres histe rije, demagogije, slavosperov koritu, iz katerega se pasejo, in največje mržnje proti taboru miru, Sovjetski zvezi", državam ljudske demokracije in mednarodnemu de-makratičnemu ženskemu gibanju pod vodstvom MDZZ. Jasno je, da titofašisti niso sklicali tega «kongresa» za lepe oči Spele, bogatašlnje Rupene, histe-rično-živčne Alme, itd., marveč da bi se jim ponudila nova prilika za blatenje vsega demokratičnega gibanja Ce imamo toliko poguma, da preberemo njih referate in njih resolucijo, vidimo, da je bila osrednja točka njihovega «kongresa» gonja proti pok ret u miru, gibanju žena. Sovjetski zvezi. Samo tù pa tam se jim iz ust izvija kaka beseda o borbi za mir, a ta beseda je slična vsem onim «miroljubnim» bese dam, ki jih izrekajo razni Trumani, De Gašperji, Bidaulti in Churchilli. Značilno je, da so titofašisti u-prizorili ta svoj «kongres žena» prav v trenutku, ko se po vsem svetu praznuje mednarodni dan žena. Tudi to dejstvo si moremo razlagati kot poskus uprizoritve pro-tiljudske in protižpnske provokacije. «Žene», ki so se v nedeljo zbrale pod titofašističnimi gesli, so v bistvu enake «ženam», ki so pod Hitlerjevimi ali mussolinijevimi ge-:.li skušale mobilizirati italijanske in nemške matere za «prispevanje» v klavnico, v katero so ta dva diktatorja pahnila vso Evropo in svet. Te «žene» so predstavnice onega režima, ki kolje v Jugoslaviji najboljše sinove te dežele, prepoveduje propagando za mir, je vso svojo propagando usmeril proti po-kretu partizanov miru in proti deželi miru, Sovjetski zvezi. Te «žene so predstavnice povzročiteljev bede, lakote in terorja, v katerem živijo jugoslovanske žene in žene cone B. Te «žene» so torej prišle na «svoj kongres» s krvjo umazanimi rokami in prav zaradi tega, da bi opravičile svoje zločinstvo, da bi se nekako oprale od vsega gorja, ki so ga posredno ali neposredno prizadele, so skušale izliti svoj srd in svoj strup na ves demokratični pokret žena. Toda proti komtinizmu in Sovjetski zvezi se nihče, ki ljubi mir in se zanj bori, ne more zaganjati. Kdor je danes sovražnik komunizma in Sovjetske zveze, kdor je sovražnik onega dela človeštva, ki ima na svoji zastavi zapisano geslo miru, je sočražnik miru, je sovražnik vseh mater tega sveta, ki nočejo, da bi njih sinovi šli v nove klavnico in okusili grozote n-tomskih in bakterioloških orožij. NOVI TITOVSKI POSKUSI za razbijanje delavske enotnosti Velikanski odmev kongresa Zveze go časa čakali za uprizoritev nove enotnih sindikatov, kateremu je pri- I hajke proti tržaškemu delavskemu sostvoval predstavnik Svetovne sin- razredu in so te dni «ustanovili» pod vodstvom fašističnega vohuna, Petronia nek «ozemejski akcijski odbor za obnovitev razrednih sindikatov», ki naj bi koordiniral korporacijsko usiljevanje titofašistič-nih sindikatov v coni B in njihovo razbijaško delovanje v coni A. Jasno je torej, da je ta ustanovitev navdahnjena od dobro znanih imperialističnih krogov, kakor je navdahnjen od imperialističnih krogov napad ki ga je demokristjan Pino Gostissa, urednik «Il Lavoro» usmeril na vodstvo Enotnih sindikatov. Vsi ti manevri imajo namen, da bi se onemogočila enotnost tržaškega delavskega razreda in da bi sc odstranilo vse pogojo za združitev tržaških delavcev v eno samo sindikalno organizacijo. Tako so se ponovno znašli na isti liniji demokristjani m titofašisti, kakor so se znašli na političnem polju pri barantanju z interesi slovenskega, oz. italijanskega prebivalstva STO. Toda najboli zanimivo je, da nek proglas Petronijevega «akcijskega odbora» pravi: «Delavci cone A dikalne zveze skupno s predstavniki drugih silnih sindikalnih organizacij nekaterih kapitalističnih in drugih socialističnih dežel, je izval med imperialisti razburjenje, onemogli bes in histerijo. Veličastna industrijska stavka in nato najkompaktnejša splošna stavka, ki jo je doživel Trst, sta pokazali imperialistom dejansko silo tržaškega delavskega razreda, ki koraka po poti izbojevanja svojih pravic skupno s kmeti in s solidarnostjo vsega poštenega tržaškega prebivalstva. Ta dva dogodka sta torej prepi-fcala imperialiste, da se je zadeva za njih zelo nevarno zasukala in da je treba temu stanju odpomoči. Najprej so poskusili z uprizoritvijo nacionalistične hajke v tržaškem občinskem svetu. Ker jim je to spodletelo in se Je ta njihov manever popolnoma obrnil proti njim, tako da more prej ali slej postati za njih nevaren, so spodbodli titofašlste. Titofašisti pa kot zvesti služabniki sovražnikov ljudstva niso mno- STO, izvzemši nekaj sto... so sedaj brez sindikalne izkaznice zaradi protivnosti in odpora delavcev do likvidatorjev ...» «Facete toste», pravijo takim ljudem Italijani. Mi pa jim pravimo «šeme». Kakor'da bi tržaško delavstvo slepo in da ni videlo, koliko Jih je bilo v zadnji stavki, ki so se odzvali stavkoka-škim pozivom Petronia in delodajalcev ... Zgleda pač, da so titofašisti zelo navdušeni nad svojimi «uspehi». Onih nekaj sto delavcev tvori pač 99 vsega tržaškega delavstva, ki pljuva na Petronia in njemu slične ljudi. Na vsak način pa je novo pogrevanje «akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov» imperialistični manever za preprečitev enotnosti tržaškega delavstva in poskus ovekovečenja korporacij, ki so jih v sindikalnem imenu uvedli v coni B STO po vzgledu Salaja, imperialističnega psa v jugoslovanskih sindikatih. Naše delavstvo ne bo nasedlo na te provokacije titolašistov, kakor ni nasedlo na njihove provokacije za časa stavke Z njihovo politiko ne bodo šli daleč. NEZNOSNE RAZMERE delavcev in kmeiov v coni B Titofašislične oblasti izvažajo v Trst razne istrske pridelke, kljub temu da jih primanjkuje za tamkajšnje prebivalstvo - To pa zato, da dobijo zanje italijanske lire ze vej ict se mnogo govori in sus-ijri o liezuoanin razmeran, ki via-u«jo v coni o, zlasti po zasiugi tamii, ejanjtri poglavarjev in ram posicene sistema, Ki so ga uveuie tito-lasistiene omasti. irsemu javnemu mnenju je znano, ca živijo navaoni zemljani cone o v veiiKem pomanjkanju, ce-sioKiat morajo priti v irst, ua si nakupijo vsaj nekaj najnujiiejsin potreosera. zucer si ne morejo kupu Dogve koliko, ker mmajo ue-narja. čestokrat morajo vsunota-piti cez mejo vsaj nekaj cigaret ait kak nrugi kmečki priueiek, kar prodajo v 'trstu m tako pnoejo do bornih lir, s katerimi si kupijo, kar si pač morejo. Znano je tudi, da morajo vsi tisti delavci, ki delajo te leta mleta v Trstu, zame-njativati upravni oblasti italijanske lire. Za 10.U0U iir prejmejo looo dinarjev. UoDro je znano, ua v trstu noben aeiodajaiec m tako venko-uusen, da bi dajal delavcem oenar ne da bi si ga bil prej zasluzili. UT če bi ta denar potem tamkajšnji oblastniki vsaj uporabili za potrebne stvari, ki bi bile v korist vsej javnosti na splošno! Toda ni tako. Oblastniki, t. j. nešteti funkcionarji in njihovi odrepniki mastite živijo na račun trdo prislu-ienih lir nesrečnih delavcev, medtem ko otroči istih delavcev hirajo" od" lakote in žive v največjem pomanjkanju. Da je dejansko tako v coni B nam zadovoljuje že sam pogled na tiste ljudi, ki prihajajo iz katerega koli vzroka v Trst. Shirani so in razcapani. Seveda titofašističnl propagandisti — in teh je v coni B zelo mnogo — neprestano zabičujejo v glavo preprostemu ljudstvu, da gradijo socializem in da je treba pač potrpeti, če trenutno ni vsega toliko. kot bi bilo želeti. Nekoč je to propagiranje še nekoliko držalo, a danes ne drži več. Danes vzdržuje red v coni B le titotašistični teror, katerega se ljudstvo nedopovedljivo boji. In boji se ga upravičeno! Nemogoče je živeti s plačami, ki jih tamkejšnji delavci prejemajo za svoje trudapolno delo. Povprečna mesečna delavska plača znaša 3.9(50 din, dočim znaša piača uradnika povprečno 4.240 din. Niti prva, niti druga mesečna plača ne zadoščata za kritje najnujnejših stroškov na prehrambnem in oskrbnem polju. Isto, kot z vinom se dogaja tudi s sadjem. Sadje v glavnem izvaža titovsko podjetje «Fructus». Izvaža ga ne glede na to, če ga še kaj ostane za prebivalstvo tamkajšnjih obrežnih mest. Izvaža ga zato seveda, da dobiva cenjene italijanske lire, katere potem uporablja za sv >-je~umažane špekulacije in za svojo propagando. In ker to v dovoljni meri ne iz-koiišča istrskih kmetičev, so jim navalili neznosne davke. Višek neznosnosti pa je v tem, da ni v coni B nobene prostosti, nobene svobode. Dosledni internacionalisti cone B so prvi in glavni nasprotniki — trn v peti — tamkajšnjih vladajočih trinogov. Ze dejstvo samo, da je prebivalec cone B internacionali-stično usmerjen, je dovolj važen vzrok za aretacijo, kruto mučenje in teroriziranje, za uprizoritev procesa in podobno. Jasen primer je slučaj časnikarja tov. Poceccai-a, ki že toliko časa, brez sleherne utemeljitve trpi c ječah oz. v koncentracijskem taborišču. Sicer pa ni to edini primer, marveč je le eden izmed mnogoštevilnih ter eden izmed najnesramnejših. Mnogo prebivalcev italijanske in slovenske narodnosti zapušča co- Sovjetska mladina, mladina bodočnosti no B. Te ljudi titovska propaganda označuje kot fašiste ali italijanske iredentiste, kar pa ni resnično. Oni bežijo iz svoje ožje domovine zato, ker jim postaja bivanje v njej neznosno. In to niso nikaki fašisti, marveč čestokrat pošteni delavci. Titovski fašisti se vesele dejstva, da zlasti Italijani zapuščajo cono. Vesele se ga zato, ker tako lažje nemoteno raznarodujejo, zlasti obalna mesta. Torej delajo isto, kar je nekoč delal Mussolinijev fašizem z vsemi naprednimi in poštenimi ljudmi. Na prazne domove pobeglih družin naslanja tamkajšnja stanovanjska komisija prišlece iz Jugoslavije, ki so zvesti pajdaši titofa-šističnega režima, ali celo njegovi agenti. , Vse to kar smo navedli v tem 1 krajšem opisu je le del onega neznosnega temnega terorja, ki se je zgrnil ne le na cono B, ki je le pod jugoslovansko vojaško okupacijo, marveč na vso Jugoslavijo, j Zdrave sile jugoslovanskih narodov so komaj strle fašizem ene vrste, in že se je pojavil fašizem druge vrste, fašizem, ki je brez dvoma hujši in krutejši od prvega, hujši tem bolj, ker je izrabil pridobitve krvave osvobodilne borbe za svoj prihod do oblasti. Iz sovjetskega koledarja Kdo so kandidati na voli Ivah | v skupščino Jugoslavije Banda Tita-Rankoviča postavlja za kandidate klevetnike in sovražni Sovjetske zveze, ameriške spij one, bivše sodelavce Gestapa, časnikarsK gangsterje, črnoborzijance ter znane buržoazne in kapitalistične elemen^ II Titova banda, ki je odvzela na- uo in neodvisnost svoje države, rodom Jugoslavije najosnovnejše in a kandidatni listi Titove bande se demokratične pravice, je začela po-1 nahajajo posiusm gauleiterji posa-stavljati pu vseh okrajih za kan- meznih republik: Peter S tam doiic, didate V Ljudsko skupščino svoje1 vlauinur nakarič, Miha Mamutu, zveste služabnike, ki so se najbolj Lazar Konsevski, Djuro Pucer ter uiazo Jovanovič. Krvnik in špijon Rankovic je postavil za kandidate svoje zveste siu-zannike, policijske ministre posameznih republik kot so: Stevo Kra- ižkazali v razširjanju Titove fašistične propagande pu državi. Fašistična banda Tito - Ranko-vič - Kardelj - Djilas gre na volitve s svojimi pristaši, ki so že v prejšnji Ljudski skupščini do-1 jacic, Savo Poksimovič, Slobodan kazali, da nimajo nič skupnega z in-, Periezič, Cvetko Uzunovski, Uglej-teresi delavskih množic države, ša Danilovih, Boris Kraigher, ki temveč da so orožje za nadaijeva- ' zapirajo, mučijo in ubijajo s ponje Titove izdajalske politike v ko- močjo svojega gestapovskega spa- risi anglo - ameriškim imperialistom. Kot kandidati za odposlance v Ljudsko skupščino so najbolj znani sovražniki in klevetniki Sovjetske zveze, tabora miru demokracije in socializma. Banda Tita -Rankoviča je postavila za kandi- rata Udbe poštene Komuniste in prebivalce, ki se protivijo izdajalski politiki Titove banue. Nato se vrstijo Kot kandidati stari ameriški špijoni km so Vladimir Dedijer, Jože Vinah, Aieš Bebler, Stanuje Simič, Josip Dzerdža, ki so skupno s svojimi gospodarji Ti- date vse že dobro preizkušene an- lom’ Edvardom Kardeljem in Mito-glo - ameriške špijone, ki so ena- ! vanom Djnasoni podredili zunanjo ki razkrinkanim špijonom na procesih v Tirani, Budimpešti in Sofiji in kot taki znani ne samo ng-rodom Jugoslavije, temveč vsej napredni javnosti v svetu. Znano je, da so podli izdajalci Tito, Rankovič, Bebler, Mrazovih in ostali špijoni že za časa vojne sodelovali z gestapovci in metali v smrt poštene komuniste in ro-j doljube, ki so se borili za svobo- IZ OBNOVE IN IZGRADNJE DEMOKRATIČNE POLJSKE 3 + 6 = BLAGOSTANJE Na istem, ali celo na slabšem položaju se nahajajo kmetje. Njih poglavitni prideiek je vino. To pu morajo oddati v velika skladišča, ki jih titovci imenujejo zadruge ali «Istra-Vino». Količino te «obvezne» ali bolje rečeno prisilne oddaje določajo funkcionarji, ki nimajo sploh nobenega pojma o načinu življenja istrskih kmetov. (Znano je namreč, da je večina teh funkcionarjev doma onstran meja stare Jugoslavije). Odkupljeno vinu plačajo kmetu povprečno po 1 din za liter. Jasno je, da je ta cena zelo nizka za tistega, ki mora skoraj vse leto prebiti v vinogradu ter trdo delati. Dasiravno odkupijo oblasti po tako nizki ceni vino pri kmetih, ga vendar prodajajo izredno drago v gostilnah in v prodaji na drobno, kjer stane liter 24.40 din. Vendar pa v glavnem izvažajo vino iz Istre v Trst, kjer ga prodajajo za italijanske lire. Titovsko podjetje «Istra Vino» torej sme izvažati velike količine vina v Trst, neoziraje se na dejstvo, da ga čestokrat primanjkuje celo v podržavljenih gostilnah cone B, dočim ga kmetič, ki ga je Poljski partizan v času domovinske vojne 1949. leto je pustilo lepo dediščino novemu letu. Triletni načrt za dvig narodnega gospodarstva Polj ske je bil pred rokom uresničen v dveh letih in desetih mesecih. Gospodarska moč dežele je narastla in se utrdila. Naj nam zadošča, da o-menimo, da je bila v 1949. letu celokupna industrijska vrednost proizvodnje za 75 odst. večja kot v poslednjih letih pred vojno. Važni u-spehi so bili doseženi tudi v poljedelstvu poljedelska proizvodnja je bila za 12 odst. večja od predvoj- pridelal, ne sme nesti niti en liter. ne. Delež industrije v narodnem go- Požrtije v vojne namene GOSPODAR: (Titu) Kot plačilo za tržaške Slovence vzemi si istrske Italijane. — (De Gasperlju) Za istrske Italijane prejmi tržaške Slovence. V Trstu pa ... ihte manetolmus opti me» (po naše: tu se prav dobro počutim). spodarstvu je dosegel 68 odst., medtem ko je bil v 1937. letudo le 45 odst. Kar pa predvsem označuje industrijski razvoj nove Poljske, je neprestani napredek socialističnega področja. Proti koncu zadnjega leta je ta predstavljal že 96 odst. celotne industrije. Omenjene številke so zelo zgovorne. One nedvomno pričajo o nadmoči načrtnega socialističnega gospodarstva nad kapitalistično a-narhijo. Ustvarjalne sile delovnega poljskega ljudstva se lahko prvič manifestirajo v celoti. Novi voditelji podjetij so pokazali izredne sposobnosti. In vendar so bili večinoma do nedavnega rudari, industrijski ali gradbeni delavci. Znano je, da je demokratična Poljska podedovala zaostalo industrijo, ki je bila še poleg tega zelo prizadeta v vojni. Sedaj pa, ko je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, razrušena podjetja, niso le obnovljena, nego celo povečana in se je dvignila njihova tehnična višina. Vse to se je naredilo v nekaj letih ustvarjalnega dela. Na Poljskem so bile ustvarjene nove veje industrije: tovarne avtomobilov, traktorjev, ladjedelnice itd. Utrdili so stare industrijske veje. Takoj sedaj daje industrija Strojinih konstrukcij komplicirane stroje za obdelavo kovin in drug material za rudnike in industrijo, ki ga nekoč Poljska ni proizvajala. Nagli napredek industrije in poljedelstva spremlja dvig blagostanja delavcev. 1950. je prvo leto šestletnega načrta obnove narodnega gospodarstva Poljske in izgradnje temeljev socializma. . . .Kaj je vsota dveh številk: tri in šest? Vprašanje se morda zdi smešno. To vprašanje pa je bilo postavljeno v poljski reviji, ki ni nikakor namenjena učencem osnovne šole. Delavci demokratične Poljske rešujejo to vprašanje na sledeči način: 3 -|- 6 = blagostanju: Ljudstvo Poljske bo doseglo blagostanje s tem, da bo dodalo uspehom triletnega načdta uspehe, ki mu jih bo prineslo uresničenje šestletnih naporov za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva. Začetek prvega leta šestletnega načrta sovpada s peto obletnico osvoboditve Varašave izpod fašističnih zavojevalcev. Ob ej priliki sem imel razgovor z inženirjem Romanom Piotrowskim, ki vodi rrii-nistrstvo za gradnje. Ko je govoril o bodočnosti glavnega mesta Poljske, ki se dviga iz svojih ruševin, je Piotrowski podčrtal, da bo v poslednjem letu šestletnega načrta število zaposlenih delavcev v industrijskih podjetjih Varšave doseglo 200.000. To dejstvo je zelo značilno. Naj omenimo, da se je število delavcev-več kot podvojilo v razdobju triletnega načrta in predstavlja danes armado 130.000 delavcev. Naraščanje te številke pomeni napredek in širjenje industrije glavnega mesta Poljske. Ustanovili so nova podjetja: tovarno avtomobilov, mehaničnih konstrukcij, radijskih aparatov, zdravstvenih aparatov, elektrotehničnih in drugih strojev. Zgradili bodo Dom poljske besede, ki bo velik kombinat tiska, nadalje tovarne tkànin, godbenih inštrumentov in veliko število drugih podjetij. Varšava bo postala velik industrijski center Poljske. Povečanje poljskega glavnega mesta odraža velike preobrazbe, ki jih doživlja celotno gospodarstvo dežele. Šestletni načrt j vsota preobrazb, ki bodo uničile stoletni zaostanek Poljske, da bi uvrsile med najnaprednejše dežele Na koncu šestletnega razdobja bo industrijska proizvodnja. računana na prebivalca, petkrat večja v primeri s predvojno višino. 3 + 6 = blagostanju. . . Kot je rekel predsednik Bierut v svoji novoletni poslanici poljskemu narodu, bo življenjska raven delavcev proti šestletnega razdobja dvakrat višja od predvojne. Nadavno sem se razgovarjal z rudarji premoga v Palači kulture v Sosnowiecu, v mestu rudarjev. To so bili avantgardni delavci, ki uresničujejo vsak po več norm. Razgovor se je zasukal na vprašanje njihovega dela, njih življenja. «Zakaj delate s tako vnemo?» je vprašal nek Anglež. «Zakaj uresničujete več norm namesto ene same, kot je po pravilih določeno?» Obnova in dvig poljske industrije Deiavci so odgovorili: «z,-to, ker so sedaj -udniki naši, zato ker sedaj ne delamo' več za kapitalista, nego za sebe. bedaj si ne bodo vec kapitalisti gradili palače in viie z dobički, Ki jim je prmašai premog, ki smo ga mi iz-vieitli. barri si bomo zgradili, hiše, palačo kulture, sanatorije, sole, o-iroške jasli in vrtce.» Te besede izražajo izvariredni delovni polet, ki prevzem x poljske delavce. Pute.-vei je prvi mesec prvega leta šestletnega načrta in vsak dan je prepoln dugoukov, ki do-Kazujejo mogočni ustvarjalni polet naroda. Tako je stanje v vsej Poljski: od Baltika pu do Karpatov, od Buga pa do Oure in Neisse. V tovarnah podjetjih, "" ----------------'• in. podjetjih, v premogovnikih in rudnikih zeleza, v državnih poljedelskih ustanov in v zadružnem kmetijstvu, povsod gradi marljivo poljsko ljudstvo kamen za kamnom Svoj socialistični dom. Mihal. Krajevski, slavni poljski zidar, iniciator naglega polaganja opeke, je danes sef ministrstva za gradnje in mi je dejal, ko mi je kazal knjige v svojem uradu: «Izkušnje sovjetskih graditeljev, knjige, ki so jih spisali sovjetski znanstveniki, inženirji, ceiavui-nu-vutorji, su nam pomagale pri obnovi Varšave, da zgradimo nove tovarne, stanovanjske hiše, šole, prosvetne domove, gledališča itd.» Dve leti sta koncem januarja minili, odkar je bil podpisan poljsko-sovjetski sporazum o kreditni dobavi industrijske opreme Poljski. Ta sporazum je bil podpisan za dobo pet.h let. Kuncem januarja je ail podpisan nov sporazum o medsebojni izmenjavi blaga za 1950. Na osnovi tega novega sporazuma oo narastla izmenjava blaga za 34 odst. v primeri z :etom 1949. Inžen.h, s katerim sem se razgovarjal v tem pogledu, mi je rekel: «Sovjetske dobave in njihova tehnična pomoč predstavljajo resno garancijo za izvršitev šestletnega načrta in nihče se pri nas nad tem več ne čudi. Ljudje govore: luč prihaja iz vzhoda; pomoč prihaja od Stalina, iz Moskve. Poljski narod je stopil na široko pot, na pot napredka in blagostanja, na pot, ki vodi v socializem. Nihč ne dvomi, da bo cilj uspešno dosežen. M. JAROVOJ politiko Jugoslavije interesom walistreetskih imperialistov in netilcev nove vojne. Največji sovražniki marksizma-lenimzma so postavili na kandidatno listo svoje fašistične «teoretike in falsifikatorje kot so Moia Pijade, podli klevelni Sovjetske zveze ter svetovnega demokratičnega tabora miru, nato Borisa Ziherla starega trockista, ki je znan časnikarski gangster, tvorec lazi in klevet proti silam miru in demokracije v svetu. Titova banda je na ukaz svojih walistreetskih gospaodarjev vključila v sestavo kandidatov tudi one, ki zvesto izvršujejo diktat in VVall-streeta ter poskušajo razbiti mednarodni delavski razred v Svetovni sindikalni zvezi. Djuro Salaj, Marko Betmič, Ivan Božičevič, Grli a JanKez in ostali predstavniki Enotnih sindikatov Jugoslavije so na kandidatni listi ne samo kot provokatorji, ki skušajo razbiti mednarodne organizacije delavskega razreda, temveč tudi kot zvesti izvrševalci fašističnih metod klike Tita - Rankoviča v sindikatu Jugoslavije, ki so ga pretvorili v izkoriščevalski organ delavskega razreda Jugoslavije. Da bi ojačala vrste podlih služabnikov anglo - tameriškega imperializma v Ljudski skupščini, klika Tita - Rankoviča ne pozablja postaviti na kandidatno listo predstavil ke raznih buržoaznih strank: Hrvatsko - kmečke stranke, slovensko - klerikalne stranke itd. Brez dvoma lahko trdimo, da ob- Titova banda je pretvorila vodilne organe masovnih organizacij: A KZ, Ljudsko mladino Jugo-\ slavije, tako imenovano Ljudsko fronto v orožje za širjenje fašistične politike. «Voditelji teh organizacij, so se najbolj izkazali v svojih govorih in pisanj kot sovražniki tabora miru in demokracije ter sovražniki lastnega naroda. Milka Mi-nič, Vida Tomšič, Slavko Komar, Rato Dugcnjič, Marko Nikezič in dr. zvesti lakaji Titove klike, znani sovražniki delavskega ljudstva so kandidati za odposlance v Ljudsko skupščino. V izvajanju svoje fašistične po arrniji, ki ju vodijo Pr •oti' rilo v čunuji, ivi ju ijuuski generali Kot so Koca ^^ vic, ivau UosnjaK, Vječeslav ^ vac, peKo Dapcevič, ixosla Vsi ti generali so za so vojne v spanti1' iscd> teh pozneje v tabori- staP001 drugi. državne ljudske mnogi od v l- ranciji sodelovali z 8e: in bili anglo - ameriški špiJ0,“' V jecesiav tioljevac se je K° čelnik vojne misije v Berlinu zal z nemško - fašistični čr»1 zijanci in špijoni ter odkrit" j(| val proti interesom napred’11^^ »a- 9** nemškega ljudstva. Rabelj Go . je kot načelnik kadrovske P° J( v Jugoslovanski arrniji odstra vojske 10 tisoč oficirjev, ki so li zvesti svojemu narodu in V bitvam narodno-osvobodilne ^ Da bi lažje spremenil Jugoslova ^ armijo v orodje anglo - ameI imperialistov je Tito imenova Ned z '»ini % H>v ittv »tilt,, k kaf ! it načelnika Generalštaba nane»1 beograjskega buržuja Kočo -viča. Ti Titovi generali klev zVe-Sovjetsko armijo in Sovjetsko zo ter gojijo mržnjo naprain n J ^ Za kandidata je postavljen a, okoreli izdajalec Svetozar * ,a novič, ki ni znan samo P° te pop0' je izdal celo vrsto partijskih nizacij za časa vojne na o# K-JJ v Makedoniji in Sarajevu, ®j J je znan po tem, da je v “ alfa11' špijonske ekipe izdajalcev st, skega in grškega naroda, k° j Koči Dzodze in KaramidžiJ® js|jii pomočjo istih so titovci .o|0. pretvoriti Albanijo v svojo oV5 nijo ter s pomočjo istih j® $jie banda razbijala demokratične Grčije' tako f°’ Za kandidate so ravno taik so ravno stavljeni razni pisuni, kot so sourednik lašističnega časopisa ^ ba» Perovič, «minister» pisatelji dekadenti in naciP1 Kulenovič, Branko Čopič, 5 ji-Josip Vidmar, Minderovič, ki raziti sovražniki socialistične ture in glavni propagandisti aznega šovinizma. ^ Imena navedenih kandidat°v trjujejo kakšne protiljudske gemente je postavila klika Tita. koviča za kandidate v N ^!-skupščino, ki jo je ta klik8 p vorila v protiljudski organ v vajanje njene fašistične P0*'^ državi ter služenju Wallstreeta in Citya. ljudstvo Jugoslavije ne bo io ti- priznalo za svoje predstavnik lovske kandidate ter ne bo vaio za te protiljudske P°1- o te, na katere pada vsa odg°v o3 pretvorbe Jugoslavije v naVaeria|i' satelita anglo-ameriških i^P siov. / Delavski razred na čelu delavskih množic odklanja ^ po' vanje za kandidate, ki jih A ' stavila klika Tita - Ranlcov ,li Kardelja - Djilasa. Oni so 0 Jugoslavijo od najboljših ^ ljev in zaščitnikov, od So cije zveze, držav ljudske dem0 ^ s»' in tabora miru, demokracij® deV % Del, '»litij »tile Se «Uti :% «iVl N "v v Sl. ve$ > X N 'liho, N II v, S V v '«in S s čializma v svetu. Široke množice bodo poostrile borb0 pii* impari' domačim izdajalcem in stičnim plačancem, ker so čane, da edino z odločno W vt>' do mogle povrniti JugoslavU^ gel« bor miru in demokracije n litike Titova banda se naslanja ra- j z mogočno Sovjetsko zve^yO-l zen Udbe tudi na fašistično kama- j P- K S K ■m- m t in Nogometna ekipa iz Sv. Križa ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE KP S. marec ~ praznik žen^ A m % ms& m m liSelir#! , c A > t *«111L l Boji poljskih vojakov pn Berlinu Štirideset let zgodovine, burnega življenja in burnih bojev ločuje letošnji 8. marec od prve proslave Mednarodnega praznika žena. Tedaj samo posamezne pogumne žene so se udeleževale delovnih borb, političnega življenja. Danes se milijoni žena v po zgodovini in tradicijah najrazličnejših deželah zavedajo, kaj pomenja ta praznik in ta dan borbe za vse žene. ™*" Mnoge želje onih pionirk mednarodnega demokratičnega ženskega gibanja so se uresničile in so jih uzakonili; skoraj vse one zahteve so se pa popolnoma uresničile v dobršnem delu sveta, v socialističnih deželah Evrope in Azije. Toda najvažnejša izmed teh želja, mir, varnost za življenje sinov, je še vedno cilj, ki ga morajo vse doseči. Ker je mir nedeljiv, ker ne zadostuje, da nočejo mir ena ali več vlad, je potrebno, da se vsi narodi združijo v tej borbi. Sovjetske kakor ameriške žene, žene držav ljudske demokracije kakor one najzaostalejših kolopij se še vedno in enako bore z različnimi meodamo za izbojevanje najsvetejšega izmed vseh njihovih pravic: miru, ki je še vedno v nevarnosti. Danes se desetine milijonov žena dnevno udeležujejo življenja svojih dežel in so s svojo pogumno borbo na čelu fronte miru. To dejstvo je znak takega napredovanja, da upravičuje v nas prepričanje, da bo tudi ta sveta volja po miru vsiljena vojnim hujskačem. Bile so borbe za delo in predvsem pa zadnja vojna, ki so obudile zavest mater in žena, delavk in domoljubnic najrazličnejših dežel. Spomin na strah, žalovanja in bojazni v zadnji vojni ne sme omiliti borbe za zmagoslavni zaključek te bitke. Bila je vojna tista, ki je združila žene v veliko, organizirano skupno fronto. Potrebno je ohraniti in razširiti to enotnost. V Trstu, ki je bolj kot vsak drugi kraj prizadet, je mir najbolj ogrožen, ako moremo govoriti o miru v nekem vojnem oporišču, ki s, ga delijo imperialisti in njihovi titofašistični hlapci; na nekem okupiranem področju, kjer ni dela, ni svobode in kjer se bolj kot kjer koli drugje zanikuje svobodo ženam, ki se morajo boriti proti tolikim sovražnikom. Boriti se proti temu stanju, pomenja boriti se za mir. Boriti se proti barantanju, ki ima namen, da ovekoveči to bedo, pomenja boriti se za mir. Enotnost vseh žena moremo in moramo uresničiti na te^ ^ K mednarodnem % prej ko bi bilo to prepozno. In enotnost na kor na bolj omejenem tržaškem polju, zahteva premostitev ^ ve< umetno ustvarjenih pregrad med ženami raznih struj, jezik0 in naj nas druži volja po miru. mladillvSe Komunisti so vsi v tej veliki fronti možkih in žena’,,U2iije in odraslih vsakega jezika, mišljenja in vere, fronti, ki zdmijiVa partizane miru. Enotnost za ohranitev miru je nespreje podlagi protikomunizma in protisovjetizma. ieij» v Kdor je prepričan o svoji dobri veri, poštenju svojin ^ti ne sme bati komunistov, marveč more z njimi zelo dobro ^ ne sme Učili KUUlUUiaiUV, uidi. vev «-v.*'-' ” , korist miru. Brez njih ne more delati, še manj pa proti nj zv«J st miru. Brez njin ne more aeiau, se manj pa j»»« . ; ^ z-Proslavljati 8. marec proti komunizmu in proti Sovje r T Uhlti V ljau U. niuicv. j-»* -----------*** l*' j kot to delajo titofašisti, pomenja falzifidrati, izdati pomen t » urn Kdo je ona žena, ki se ne spominja težkih dni, ki doživele in ki še danes po petih letih prizadevajo toliko pa1 da se naše matere še vedno jočejo? V našem mestUzahteV'tri to aeiajo tltuiasisu, puuicujci laiMiiufau, LZ.HQL1 p v*- V očigled vedno težje nevarnosti, moramo napraviti k° ^or nim pregradam, ki jih je ustvarila sovražna in klevtnis ganda. rete*cdia^ Združile so se in razumele delavke vseh mišljenj v Pr vla , liki stavki; z njimi so se strinjale vse druge žene spričo naSzljK®' * in policije, ki jih je udarila brez strankarske ali verske ra kor ne bi bilo razlik v strahotah nove vojne. jih ^ .... - __________ . . .. .. ______estu m silijo, struozna vojna, ki je - ....... ------- 0 druge štiri nedolžne žrtve in v toku nekaj dni s svoj 0 mladince in enega otroka. Ta enotnost se mora okrepiti. ,,. Danes, ob tem prazniku, ki je naš, vseh zavednih z®.vjje°jae|i1 onih. ki se še ne zavedajo nujnosti borbe za obrambo z» ,ge ^J najsvetejših vrednosti, želijo komunistične žene vse najb ^ v p drugim šenam, vsem. In da se bo ta željfa uresničila se b° » vrsti borile v fronti miru. Naj bi vsaka žena čim prej dejala drugi, to kar je a d nas slišala od sovjetske žene: «Zadovoljna sem, da živim, življenje lepše od včeraj in bo jutri lepše od danes». LAURA jf ker W6,SS % like •ske >nte ru/’ ioi)e' ai lCi ca** ■amJ1* riso" aP0”1 l. . it »»• poVč’ „t)0t' uel‘v ti S'1 snja« im*' nil11 ost»' jrltt"' ,orb*- tiisk" ■m* joes-1 pop"' retai" ZVf '5 ikt»a' n, d” 0# oiet"' .gai»1 ,lW* ,ts‘# V. lisi'11 noi»' . sil" op°; davt" ,alis" aifl9"’ Itu1' vf , er .P« / it- s» v i*6, ■es»1” < te1 < •ilta, jpe«" 3* t# 8ciie reP’ , h c DRŽANJE GEO ZA ENO CETRTWO ■ tki socialistične politike ZSSR Medtem ko prinaša ^kapitalistični svet le lakoto, bedo, krizo in vojne prinaša socializem vsem delovnim ljudem delo, blagostanje in mir ‘Vno znižanje cen v Sovjet- Hl Zv®zi ni prvo te vrste. Takih J ie že bilo pred vojno, a po J1 ata bili dve in je nedavno sttje tretje. V vsem svetu je to vr®*1!® izzvalo veliko ____ zanimanje. j, °Vne množice vsega sveta in V ®°sebno delovne množice Sov-zveze se vesele tega dogod- ke t,lter ga primerjajo z razvojem /»Bitlističnih deželah. Za vsake- Poslednje znižanje cen v !#v. ' neoporečen dokaz prednosti .sitega socialističnega sistema. ( uvei vsega sveta bi bili zado-‘h se bore zato, da bi padle »!(„■' 9 d» bi ostale plače nezpre-l^e. Kar pa se doogaja v Sov-Ho,1. Zveezi, v deželi socializma, |,lg I® meje tistega, kar si more vpc pod kapitalizmom želeti. Se * 110 je prišlo do znižanja cen ,e Plače delavsev in nameščen-v ZSSR znatno zvišale. Nato je Ho Vesi znižanje cen. 'elje in navdušenje, se katerim (jjl^Po znižanje cen, pa ni samo tjj(, aiea materialnega izboljšanja cene preko 250 proizvodom in sicer za 10 do 50%: kruhu, mesu, obleki, čevljem, uram, igračam, itd. Sovjetski ljudje pa jim pravijo «naš» kruh, naše «obleke» itd. To je pravi razlog veselja delavcev ZSSR; znižanje cen je zanje otipljiv dokaz, velikega napredka, ki so ga ostvarili s svojim delom. Velika domovinska vojna je prisilila sovjetsko ljudstvo, da je znatno žrtvovalo. Sovjetski ljudje so se morali radovoljno odreči celi vrsti predmetov in tudi nujnih potrebščin, da bi se povečala vojna proizvodnja. Pred vojno je napredek na gospodarskem polju pomenil napredek in dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Tekom vojne je življenjska ravan nujno padla. Brž ko je končala vojna in je bil izdelan petletni načrt, pa se ni postavilo samo vprašanje gospodarske obnove, nego tudi istočasno vprašanje obnove in dviga življenjske ravni delovnih množic. V deželi socialzma je industrijski in gospodarski napredek neločljivo povezan z dvigom življenjske ravni Na>re'e*i sovjetski delovni ijudje ' f °ve življenjske ravni. Padle so i in narobe. Prav ta istočasni naprfe- II!!! dek gospodarstva in življenjske ravni je značilnost socialističnega sistema. Nasprotno politiko ima kapitalizem (in tudi titofašistična klika v Jugoslaviji); tam pomeni napredek in izgradnja industrije silno breme za delovno ljudstvo, pojačano in brezvestno izkoriščanje delovnih ljudi. Ko se je končala, vojna in je bil vzpostavljen v ZSSR petletni načrt, se je začela postopoma obnavljati tudi proizvodnja preumetov široke potrošnje, ki so tekom vojne mamkah, poprej redki predmeti so postajali večino pogostejši, dokler | niso dosegli normalno vičino. Pri-rodno je torej bilo, da je tudi cena istočasno padala i ndosegla tisto višino, ki je bile dostopna vsem državljanom. Poslednje znižanje cen je eno največjih, kar jih je bilo do sedaj v ZSSR. To znižanje je tesno povezano z revalvacijo rublja, ki je ponovno dosegel zlato podlago. Tudi s te strani predstavlja znižanje cen za sovjetskega državljana in za ves svet dokaz, da je petletni načrt popolnoma uspel. Sovjetski delavec in vsak napredni človek lahko sedaj z zadovoljstvom primerja denarno politiko Sovjetske zveze in kapitalistič- III! Obnovljena traktorska pod j e tja v Stalingradu siva: to je pokazalo vse večjo trdnost sovjetskeva gospodarstva v primeri s kapitalističnim in vse večjo trdnost sovjetske valute v primeri kapitalistično. Revalvacija in vrnitev rublja na zlato podlago bosta seveda imeli tudi svoje posledice na svetovnem gospodarskem in blagovnem trgu, kjer bo sovjetsko gospodarstvo nau-močm konkurent propadajočemu kapitalističnemu gospodarstvu. Ce pregledujemo seznam proizvodov, katerih cena je paula ua lu do 50%, torej približno za četrtino, nekateri tudi za polovico dosedanje cene, dobimo silno sliko. Badie so cene kruhu, biškolom. raznim vrstam moke, raznim vrstam mesa m rib, mlečnim izdelkom, sladkarijam itd. Vsi ti proizvodi izhajajo v glavnem iz poljedelske »proizvodnje in dokazujejo napredek sovjetskega poljedelstva. Vsako izmed teh poglavij poljedelstva ima pa celo vrsto proizvodov, ki bi lahko pripravile naše bralce, tudi najbolj sladkosnedne, da bi se jim začele cediti sline. Ista je slika v industriji. Znižale so se cene: kozarcem, krožnikom, kuhinjski posodi pohištvu, preprogam, motornim kolesom, kolesom, radio-aparatom, gramofonom, športnim potrebščinam, raznim vrstam nih dežel. V nekaterih kapitalisič- blaga in taknin, svili, čipkam, raznih deželah je bila revalvacija nim vrstam dišav, parfemov, raznim prezgodaj izvedena, predno je bila vrstam vina, cigaret itd. industrija obnovljena in poživljena Praktična posledica tega znižanja ter je nujno imela za posledico na- cen bo ta, da bodo svojetski po-daljnje znižanje življenjske ravni trošniki s tem prihranili, oziroma delovnih množic. V vseh kapitalističnih deželah cene neprestano naraščajo. Pod pritiskom Združanih držav, ki hočejo preprečiti inflacijo v lastni deželi, pa so morale ostale kapitalistične dežele tudi uradno razvrednotiti svoje valute. 110 milijard lahko več kupili za rubjev blaga. Tudi na mednarodnem področju, med reakcionarnim krogi, je imelo nedavno znižanje cen velik odmev. Najboljši dokaz je ta, da merodajni imperialistični krogi ne morejo Nasprotno je bila v Sovjetski zvezi dobiti takoj odgovor. Vodilni reak- revalvacija rublja neposredna posledica neprestanega porasta prviz-vajalne moči vsega sovjetska gospodarstva, industrije in poljedel- TEDNIK *NOVI ČASE O RAZKRITJIH NEMŠKIH GENERALOV desnica o “čudežu pri Dunkerque. ič»,i trr % Sj3eakcionarni krogi Anglije in Amerike so obdali z vso svojo skr- ''hlerjevske vojne zločince in jim poskušajo zagotoviti nedotak- kS ■ Desetine generalov in tisoči hitlerjevskih oficirjev, rabljev vseh k^i. ki stanujejo v Triconiji, so ostali nekaznovani in, kar je še prejeli so jih v anglo - ameriško službo. Oni tvorijo ogrodje nemških najemnikov, ki jo ustvarjajo hujskači nove vojne. v~vest0 svoji politiki, poskušajo anglo - ameriške oblasti v Triki Prepleskati generale, ki so bili Hitlerjeva opora, poskušajo Vt * njihov ugled in slavo. Tej svrhi služi tudi knjiga Liddel angleškega vojaškega pisca: «Z druge strani griča». Ta knjiga avno izšla v Londonu. Ameriška izdaja ima naslov: «Tako go-0 nemški generali». lt> I# v“' čel» Liddel Hart je znan kot ^Pevnik nemškega militarizma. 't^°jih prejšnjih spisih in pred-> o dogodkih druge sve (jj v°ine in letih pred njo. Nv > At < u* v > » 5 & A: !0 J 1 I» $ ,ev in priprave vojne, za nje-0 Vodenje, za poraz fašistič-lJt{- rrnad, ki jim ga je zadala armada. Hhlvillskim dejstvom navkljub Liddel Hart dokazati da dejstvo, da je na fronti nemška vojska na splošno bolje obvladala pra vila, kako je treba voditi vojno, nego je to delala 1914 - 1918. . . To relativno izboljšanje njenega nastopanja in njena skrb, da ne bi umazala svojega ugleda, razlagamo morda z bolj rafiniranim načinom o vodstvu vojne. . . (str. 29.)» Hitlerjevski morilci so spoštovali vojna pravila! Nesramnost te laži je očividna. Naj nam zadošča, da omenjamo stotisoče mirnih državljanov, ki so bili obešeni ali postreljeni na ukaz nemških generalov v deželah, ki so bile od njih začasno zasedene; nadalje streljanje vojnih jetnikov, plinske celice in vagoni itd. Nemški glavni stan je bil organizator in duša morilske armade, ki je pokazala svoje sposobnosti v deželah zasedene Evro- Posebno je treba podčrtati nekatere podrobnosti glede vojnih operacij v Franciji, glede resnice o «čudežu pri Dunkerque-u» in «bitki za Anglijo», ki je temu «čudežu» sledila. Končno so še v knjigi muta zanimivosti o anglo - ameriškem izkrcanju v Normandiji, 'le zanimivosti so doklada, ki pomaga razkriti tajno ozadje vojnih operacij. Poraz zaveznikov v Franciji, poleti 1940. leta je bil predvsem posledica njihove kapitulantske zunanje politike, ki je stremela doseči zvezo s Hitlerjem. Njihov namen je bil obrniti kletko fašistične zveri v tako smer, da bi se vrata odpirala na vzhod. To je bila politi-kaf ki je kar najbolj koristila novi fašistični napadalni vojni. Iz vojaškega stališča je ta monakova politika vladajočih krogov Anglije in Francije oslabila te dežele. A kljub temu so razpolagali 1940. leta na evropskem kontinentu še z zadostnimi silami, da bi ustavili m in oWili pustolovsko nemško ofenzivo v Franciji. Oni tega niso znali narediti, ker so bile njihove čete slabo oborožene in je bila morala teh čet nizka. Izjave hitlerjevskih generalov, s katerimi je govoril Liddel Hart, tvorijo osnovo njego- cionarni krogi kažejo v svojih nastopih negotovost in zmedenost. Celo Acheson, ki je sicer kaj podjeten v svojih napadih proti Sovjetski zvezi, je bil zelo molčeč in je na vprašanje odgovoril, da je sovjetsko znižanje cen stvar, ki jo je «zelo težko analizirati» in je «bolj teoretične vsebine». Gospodinje v Sovjetski zvezi brez dvoma niso istega mnenja kot Acheson. Tudi naše gospodinje bi najbrže ne mislile, da gre za «teo-retičnon' stvar če bi se znižale cene v trgovinah. KITAJSKLPARTIZAN! Izkoriščani proletarci in kmetje-tlačani so vzpostavili novo oblast na Kitajskem. Oni so živ vzgled ostalim, še zatiranim narodom Azije. ROŽE IN ŽITO Pred enim letom je bila Francija slovesno povabljena od vlade Združenih držav, naj se udeleži nekake mednarodne konference glede žita. V trgovinskem sporazumu, ki so ga podpisali v Washingtonu marca 1949. leta, se nahaja Francija med petimi izvoznimi deželami z letnim izvozom 90.000 ton žita. To je skromna številka, ki znaša le 1 odst. celotnih izvozov, ki so jih po sporazumu določili. Ali je bilo mogoče misliti, da bo ta številka ustvarila v Združenih državah strah pred francosko žitno konkurenco na svetvnem trgu? Razen tega, da so si Amerikanci priborili silno izvozno številko — 4,600.000 ton —, pa izvažajo še milijone ton žita v zapadne predele Nemčije, na Japonsko in v južno Korejo. Odkar pa so francoski izvozniki resno razumeli svojo udeležbo pri sporazumu ter izvozili na račun svoje vsote prvo pošiljko žita, je izbruhnil v Združenih državah val ogorčenja. Ameriški žitni monopoli so se razbesneli proti temu «sodelavcu», ki «pretirava» in ki noče razumeti, da mora biti njegova vloga v tem žitnem sporazumu le «dekorativnega pomena». Uprava Marshallovega načrta je ogorčena. Pomislite: «Francija, ki je ‘leto poprej dobila od Združenih držav za nakup žita milijone dolarjev, je nedavno prodala pošiljko žita Belgiji in Nizozemski.» Pobesneli od jeze so Paul Hoffman in njegovi pajdaši pozabili, da je bilo ameriško žito vsiljeno Franciji (ki ga po dobri letini ni niti najmanj rabila); to žito je bilo vsiljeno Franciji edino zato, ker Združene države v tem času niso mogle najti kupcev za svoje žito. Uprava tega Marshallovega načrta je izgleda pozabila, da Francija po njihovi propagandi sodeluje pri sporazumu na enakopravni podlagi. Oni besnijo, ker «francoska vlada ni najavila svojega namena da bi prodala žito». Uprava Marshallovega načrta zagotavlja žitnim monopolistom iz Chicaga, ki so na tem, da počijo od jeze, da bodo pokrenjeni proti Franciji primerni ukrepi. Po mnenju ameriških monopolistivo. ne samo, da Francija ne bi smela prodajati žita, morala bi celo ustvavitl vsako pridelovanje. Vladajoči krogi Združenih držav se ukvarjajo z načrtom edinstvene «racionalizacije» francoskega poljedelstva. Ze 1946. leta se je Washington trudil, da bi prepričal tedanjega francoskega ministra poljedelstva, Tanguy Prigenta, da «ima Francija ugodnejše pogoje za gojenje rož, nego za pridelovanje žita». Zaradi krize nadprodukcije, ki je zagradila ameriško poljedelstvo, so poljedelski strokovnjaki Washlngtona (po pisanju časopisa angleških bankirjev, «Financial Timesa») izdelali načrt «racionalne reorganizacije» poljedelstva zahodne Evrope. Ker so dejstva taka, so pozvali francosko vlado, naj kritično pretehta sledeči problem: «Ali je smotrno za .Francijo, da je pridržala tako velik del svoje dežele za pridelovanje žita, ko imajo že Združene države tako veliko količino žita». To je oblika, v kateri žanje Francija sadove svoje marshal-lizacije. NEKAJ MISLI O «AKCIJSKEM ODBORU» BELČKOV IN «NEODVISNIKOV» Demagogija prikriva željo ohranili obstoječe stanje na STO Zelo čudno je, kako so postali «tenkočutni» za slovenske interese na STO «naši» slovenski beli nasprotniki. Ako bi verjeli njihovim besedam, bi morda celo mislili, da so postali «belčki» iz dobre vere, neznanja, naivnosti, o-tročje nespameti ali kaj sličnega. Se nikoli niso zavzeli stališča, ki bi bilo v korist ljudstvu; še ni- koli niso dokazali, da se borijo za vicah» o «napočil je čas», o «za- . vega X. poglavja, ki nosi zelo zna-pe in predvsem na ozemlju Sovjet- ČUen pasloV: «Kako je Hitler pu- ške zveze, ki so ga začasno zase- j tolkel Francij0 m rešil Veliko Bri-dli. Vsa ta dejstva so tako dobro I tanij0 znana, da ni potrebno da se dalje j po ' soglasnem mnenju nemških na njih ustavljamo. Vendar pa e j ak)V ki so se udeležili ope drugi strani delo Liddel Harta I racij y Franciji| Belgiji in Nizo- zelo zanimivo. Zanimivo je, ker se med pričevanji nemških generalov, s katerimi je govoril Liddel Hart, nahajajo zelo važna priznanja z ozirom na razne stopnje vojnih o-peracij v Evropi zemski, je posledica «ironije usode», da so največji doprinos Hitler jevi zmagi v Franciji dali prav njegovi uradni nasprotniki. (Se nadaljuje) Po Leninovih načelih vodi Stalin SZ v izgradnji komunizma ljudske interese; še nikoli niso povzeli akcij za slovenske pravice. Sedaj pa so «zmagoslavno izvlekli iz nekega kotička krilatico o «o-brambi STO», z njo mahajo kot z na novo sešito zastavo in se do nezavesti tolčejo po prsih kot edini «branilci» STO. So pač kakor oni trebušast «domoljub», ki ga,Cankar opisuje v eni izmed svojih neštetih povesti in ki razsaja nad množico in kriči: «Naša lepa domovina» in pri tem misli na svojo blagajno, na delavce, ki mu «pomagajo» pri izgradnji novih vil, pri polnjenju mošnjička itd. Lepe so pač Agnelettove, Sosi-čeve, Ferfoljeve in Tončičeve besede o «obrambi STO», o slovenskih narodnostnih pravicah, itd. itd. Toda kaj pomenjajo te besede, kdo stoji za temi besedami, kdo vleče vrvice, na kateri plešejo ti «naši» odvetniki, ki so se v svojem življenju pokazali kot najboljši «branilci» slovenskega naroda v besedah naroda, v dejanjih pa kot nebogljene!? Sam proglas njihovega takozva-nega «akcijskega odbora za obrambo STO» je eno samo «vkup spravljanje» demakoških, visokozvene-čih, a nič konkretnih besed. Kričijo na vse vetrove svojo «ljubezen» do STO, braniti ga hočejo kot svojo najdražjo stvar, pozivajo Slovence. naj opustijo vsako jjolitično, ideološko ali versko razliko in naj se strnejo v imenu Trsta in njegovega ozemlja. V vsem tem pozivu — ki smo ga tudi mi prejeli in ga nismo ob' javili, ker preveč očitno razkazuje interese, ki so ga narekovali — nismo našli niti enega konkretnega namiga na oblike borbe, ki naj se jih povzame za to famozno «obrambo STO». Noti z besedico nista novi «neodvisni» Agnelet-tovi in Sosičevi «pridobitvi» (Tončič in Ferfolja) nakazali konkretnih zahtev, okrog katerih naj bi se usmerila akcija za «obrambo STO». Ne, govoriči se o «slovenskih pra- upajmo vase» (kar bi pomenilo: za upajmo v Tončiča, Ferfoljo, Agne-letta in Sosiča, t. j. v za njim stoječe ki našemu ljudstvu zelo dobro znane ljudi, ki smo jih spoznali, ko so nam ukinili toliko razredov slovenskih šol, itd.), o «odkriti besedi», itd. Razen tega paše vedno besede, besede in besede. Očividno so hoteli speljati osla na led: razkridati se torej o «obrambi STO» in povesti Slovence naravnost v naročje . .. ljudem, ki so to «akcijo» navdahnili. V resnici pa za «obrambo» kakšnega STO so Agneletto, Sosič, Ferfolja in Tončič? Za kakšno «Sto-jevsko državno tvorbo» se potegi» jejo ti inženirji in odvetniki, ki še niso dokazali, da jim je slovenski narod toliko pri srcu, kakor skušajo naivnežem natvesti? To nam zelo jasno pove Agneletto. V svojem govoru na razpravi v tržaškem občinskem svetu je najprej govoričil o «svoji ljubezni» do «naše male državne tvorbe», o «slovenskih pravicah», itd. Nato pa je jiovedal, kakšno STO si želi skupno s svojimi pristaži. Ko govori o bodočnosti Trsta v italijanski državi pravi: «Kdo naj bi vlagal svoj kapital «kapital, kapital, kapital — srce mu hitreje bije, ko izreka to njemu, «branilcu» ljubo besedo) v industrijska in trgovska podjetja ITALIJANSKEGA NEZAVAROVANEGA Trsta...?» Tako je torej z eno samo besedo jpovedal bistvo «akcijskega odbora» in vseh Ferfoljevih in Ton-čičevih novih pridobitev. Njemu gre za to, da bi prepričal tržaško mnenje o nujnosti, da bi Trst ostal DOBRO ZAVAROVAN, ne pa NEZAVAROVAN. Kdo pa naj ZAVARUJE Trst? Italija ga ne more, ker je tam pač 8 milijonov komunistov, Jugoslavija tudi ne, ker se mora brigati za svoje notranje za deve in ker je že dobro deležna tega «zavarovalnega» dela na na področju B STO. Kdo drugi? Zato so jporok dobrega zavarova- Vrhovni štab in nacistična * na čelu s Hitlerjem:, nista skupnega; on meče vso Htl^ost za napadalno vojno in :V. V^sti t rav tako kakor titofašisti, ki »o se do neke mere zavedli, da so postali smešni), ko pa sami v besedah in dejanjih dokazujejo, da so najhujši sovražniki STO, naših narodnostnih interesov, da hočejo, ka. kor vsi drugi barantanje s tržaškimi Slovenci? Zato jih postavljamo j>red vso odgovornostjo, zato jih kažemo našim slovenskim ljudem kot vzgled poskusa prevare in zaslepitve. Naj le prepričani, da jim naši ga gibanja, klevetanja Sovjetske ■ komunizma» in o heroju (pri tem zveze in njene slavne VKP-b na j se misli na Tita), ki je bil odločen čelu s tov. Stalinom. branili «resnico» *er Kot «torna- sti in Sofiji, so razblinili vsa pri čevanja in bobnanja tltovega in buržoaznega časopisja ter prikazali pravi obraz Tita in njegove klike: špijonov in plačancev anglo-amerlškega imperializma ter izdajalcev svojega naroda in mednarodne solidarnosti. Titu in njegovim gospodarjem je še preostalo, de se branijo z lažmi ie iemUljotinem!. raznih «prič» in «očividcev», francoskih intelektualcev, italijanskih partizanov, Cassou-a, Zilliacusa in Adamiča. Njih izjave, katerih odlomki so citirani v začetku tega članka prikazujejo, da ti trije gospodje očividno niso nič videli v Jugoslaviji ali pa da niso hoteli ničesar videti. Da se piše o resničnem stanju ene države ni dovolj, da se jjrisostvuje razkošnim sprejemom nakičenega «maršala»; ki je obkrožen z uslužnimi generali čuvajskih psov Rao-kovičeve Udbe. Ni dovolj obiskati nekaj reprezentativnih gledališč «jpetletke» in se razgovarjati s policisti «prostovoljnih» delovnih brigad kot so: Mlhajlo Svabič in Batrlč Jovanovič. (NaOdlJeuuije fHhodnjU) ljudje ne bodo nasedli. Njihov «akcijski odbor za obrambo STO» je provokatorski, je kreatura protiljudskih interesov, je na isti liniji kot titofašistični sporazum med «obema državama», na liniji imperialističnega barantanja in strateškega oporišča za novo vojno. Naši ljudje prav dobro vedo, da je edino Komunistična partija tista stranka, ki se ni odrekla svojemu prvotnemu stališču o imenovanju guvernerja, združitvi obeh con i* umiku vseh okupacijskih čet Je edina stranka, ki se dosledno bori za to rešitev, ki je danes edine možna rešitev. Za to danes edino možno rešitev bomo mobilizirali svoje sile, bomo mobilizirali sile vseh poštenih ljudi, ki nočejo, da bi prva vodikova bomba padla na naše mesto in ga razrušila skupno s prebivalci, SISKOVIC KABEL—MITKO Velika in važna bitka komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Izi ruji mol led op iri il ko reoii ni! Dela brezposelnim - Upokojencem dostojne pokojnine Po štirih mesecih nestrpnega čakanja so tudi upokojenci in brezposelni dočakali težko pričakovano točko dnevnega reda občinskega sveta, ki obravnava ukrepe v korist najpotrebnejših občanov. Od avgusta meseca, ko je komunistična skupina prvič zahtevala sklicanje izrednega zasedanja v ta namen, je občinski odbor odlagal to nujno in važno vprašanje.. Odbil je tudi zahtevo komunističnih svetovalcev da oi v teku rednega zasedanja prišla ta točka na vrsto med prvimi. S tem je večina v občinskem svetu ponovno dokazala, da ji ni mar u-soda deset tisočev brezposelnih in upokojencev, katerim pa so vse te stranke, demokristjanska, «socialistična», republikanska in liberalna, pred volitvami obljubljali, da bodo izpolnili vse njihove upravičene zahteve in želje. Brezposelnost in beda sta povod kriminalitete in prostitucije Po zelo revnih referatih občinskih prisednikov Cumbata, ki je govoril o občinskih upokojencih, ter denpssija, ki je poročal o socialnem skrbstvu občinske j?odporne u-stanove ECA in drugih sličnih zasebnih in javnih ustanov, o čemer je naš list poročal v zadnji številki. se je začela splošna diskusija. Odveč je ugotavljanje, da so komunistični svetovalci popolnoma prevladovali v tej diskusiji, v katero so ostale skupine posegle le z demagoškimi frazami brez vsebine, ali pa so se morale priključiti predlogom komunistov. Slednje je moral napraviti tudi zagrizeni protikomunist Agneletto, čeprav je večino svojega govora porabil za napade proti komunizmu in Sovjetski zvezi. Se značilneje pa je da se titofašistični demagog Dekleva, ki je tako zgovoren, kadar | je treba razkazovati titovski šovi nizem in zagovarjati «socialistično graditev» Jugoslavije, v tej važni točki dnevnega reda sploh ni javil k besedi, niti se ni udeležil sej, ko se je to obravnavalo. V imenu komunistične skupine so govorili o težkem stanju upokajon-cev in brezposelnih ter potrebi te-meljiate preureditve vsega socialnega skrbstva tovariši dr. Žbogar Karlo, Marija Casali - Karleta in Radich Ernesto. Tov. Žbogar je v imenu komunistične skupdne tudi predložil predlog, vsebujoč v 21 točkah vse potrebne ukrepe za temeljito rešitev težkega stanja brezposelnih in upokojencev. V svojih izvajanjih so naši svetovalci prikazali obupno stanje, v katerem se nahaja v coni A velik del delovnih slojev Od približno 139.000 delavcev in nameščencev je zaposlenih trenutno okrog 85.000. Večina teh prejema plačo, ki znaša od 20.000 do 30.000 lir mesečno in ki nikakor ne odgovarja življenski ravni, pri delavcih z družine pa ne krije niti življenskega minima, temveč predstavlja le miloščino. Nasproti tem zaposlenim pa stoji okrog 50.000 neaktivnih delovnih ljudi, ki so navezani na javno ali zasebno podporo. Po zadnjih uradnih statistikah je v naši coni okrog 18.000 brezjposelnih; vendar ta številka ne odgovarja dejanskemu stanju ker je njihovo število poskočilo za nadaljnih 4-5.000 tako da moremo računati dejansko na 22- 23.000 brezposelnih. Brezposelna podpora znaša za samce 200 lir, za vsakega družinskega člana pa še nadaljnih 60 lir. S to mizerno podporo pač ni mogoče preživljati družine. A še ta brezposelna podpora traja redoma le šest mesecev. Ni čudno ,da se med temi ljudmi, zlasti med mladino, vedno bolj razširja kriminaliteta in prostitucija, kakor tudi vsi drugi nezdravi socialni pojavi. čilo stanarine. In upokojenci s tako sramotno pokojnino predstavljajo večino svoje kategorije, saj jih je okrog 19.000. Med njimi so večinoma delavci in nameščenci zasebnih podjetij, ki so po 20, 30 pa tudi nad 40 let plačevali raznim ustanovam za starostno zavarovanje, a danes njihova pokojnina ne znaša niti polovice one vsote, katero potrosi država za vzdrževanje kriminalcev v kazenskih zavodih. Vsa ta ogromna armada brezposelnih in upokojencev s prenizko pokojnino, ki šteje skupno okrog 30.000 ljudi, je danes navezana na miloščino iz javnih sredstev. Sorazmerje med zaposlenimi in podpore potrebnimi ljudmi predstavlja že danes male razveseljive razmerje 2:1, ki pa se še vedno niža in preti nevarnost, da bo v doglednem času število neaktivnih ljudi doseglo število aktivnih. Zato je treba to socialno zlo začeti zdraviti pri korenini. Predvsem je treba zagotoviti vsem upokojencem zasebnih podjetij in javnih ustanov takšno pokojnino, ki bo zadoščala njihovim živjenskim potrebam. V ta namen je treba prisiliti zasebna podjetja in javne ustanove, inedvsem pa zavode za starostno zavarovanje, da iz lastnih sredstev ali s podporo države zvišajo pokojnine na višino, ki bo odgovarjala današnjim življenskim razmeram ter upoštevala leta zapo- stva cone; obč. odbor in predstavniki manjšine naj intervenirajo pri ZVU, da izvede ta osnutek. 2. Italijanski vladi, senatu in parlamentu naj se pošlje zahteva za čimprejšnjo uveljavitev reforme socialnega skrbstva. 3. Zahtevati pri ZVU, da zopet vzpostavi komisijo za državne po-kojnine, kateri naj prepusti vse akte, ki že leta leže v Rimu. 4. Urad za pokojnine naj pospeši rešitev prošenj upokojencev. 5. ECA naj odteguje upokojencem v svojem zavetišču le 50% in ne 80% pokojnine kot doslej. 6. Povečanje in izboljšanje javnih in okrajnih obednic in ogreva-lišč. 7. Intervenirati je treba pri ZVU, da naj se pokojnine INPS izplačujejo mesečno in ne vsaka dva meseca. 8. Razdeljevanje kuriva po znižanih cenah. 9. Zvišati od 4000 na 5000 lir pomoč vdovam občinskih upokojencev, ki so bili nastavljeni pred 1. 7. 1923. in upokojeni pred 10. 6. 1940. ZA BREZPOSELNE. 14. Občinski svet naj pregleda in odobri načrt za javna dela za prvo j^olovico 1950. in izdela načrt za drugo polovico 1950; obenem naj ponovno intervenira pri ZVU, da dà na razpolago j^otrebne kredite. 15. Občinski odbor naj skupno s predstavniki manjšine takoj posreduje pri ZVU, da nemudoma pregledam sprejme predloge obeh sindikalnih organizacij. 16. Zahtevati pri ZVU, da zviša vsoto za zimsko pomoč in da dodeli jyitrebnim predujme. 17. Intervenirati pri ZVU, da razširi «izredno pomoč» na vse kategorije brezposelnih ter da omeji odn. prekliče vse izločitvene pogoje. 18. Razširitev določb Fanfanije-vega zakona na poslovanje Oddelka za delo in zlasti še Urada za namestitve; priznanje pravice sindikatom, da intervenirajo v vseh zadevah tega sektorja. 19. Pospeševati z vsemi, občini razpoložljivimi sredstvi razvoj male, srednje in velike industrije, zlasti s pobudami, ki bodo nastale z industrijsko cono. 10. Poskrbeli nim ujpokojencem INPS. 1. Oprostitev plačevanja davka na najemno vrednost stanovanj za Le redna zaposlitev delavcev bo zboljšala sedanje razmere ! Upokojenci : Nočemo miloščine, ampak to, kar nam pripada ! vse upokojence, brezposelne in druge potrebne, če imajo manj kot 10.000 lir mesečnih dohodkov. i 20. Uporaba ukaza 235 za po-. ... i noven sprejem vojaških povratni-vse i» r no je ic j partjzainov in borcev v službo. ZA VSE POTREBNE NA SPLOŠNO. 21. Izvesti preiskavo in ukreniti vse potrebno, da bodo vsi fondi podpornih ustanov, zlasti ECA, res šli v korist potrebnim, a ne vsaj posredno v korist pokojninskih zavodov ali delodajalcev. Za izvedbo teh predlogov je komunistična skupina predlagala ustanovitev posebne komisije, kjer bi manjšina imela tri predstavnike in ki bi morala napraviti vse za izvedbo tega načrta. 12. Intervenirati v prilog uživalcev Lloydovih, avstroogrskih, inozemskih, vojnih in partizanskih pokojnin. 13. iKispešiti zvišanje ubožnice, zidavo zavetišča in poboljševalni-ce ulici Gambini ter «Dekliškega doma». SPOMINI NA VOJNO VPRAŠANJA i IN ODGOVORI Porušene hiše in žrtve eksplozij - dva prizora, ki nam narekujeta, da se moramo boriti proti novi vojni. Brezpo e ni škedenjski mladinci so iskali zaslužka z nabiranjem starega železa, dobili so pa grozno smrt Kakor je bilo pričasvovati, so se naši bralci odzvali našemu vabilu in so nam v lepem številu pisali. Med vprašanji, ki so nam jih stavili, smo izbral ona, ki zanimajo večje številu ljudi. Ostalim pa smo odgovorili s pismom. Ako ta teden ne bomo mogli odgovoriti vsem, naj nam bralci opro-ste, ker vedo s kakšnimi težavami se borimo. Prej ali slej bomo zadovoljili vse. No, začnimo torei z odgovori. K. R. iz Skednja nas med drugim sprašuje: . . . kakšno stališče so zavzeli naprarn Titu in njegovi tolpi naši izseljenci v Ameriki? ... Vsi jugoslovanski izseljenci so takoj ob objavi resolucije I. U. razumeli, da danes v svetu se postavlja vprašanje — kakor pravi tov. Mao Ce fung —: ali z imperialističnim taborom ali pa s socialistično fronto. Vmesne poti ni in zato so Tito in njegovi fašistični sodrugi očitno izbrali pot imperialističnega in vojnohujskaškega tabora. Naši jugoslovahski izseljenci se niso obotavljali in so zavzeli stališče, ki ga je bilo nujno zavzeti, akn niso hoteli izdati svojih interesov in interesov vseh delovnih ljudi tega sveta. Titofašisti pa so takoj po resoluciji L U. skušali vnesti v izseljeniške vrste razdor. Sledili so jim pa samo njihovi odkriti agenti, ljudje, ki so celo simpatizirali za Mačka, in vse druge jugoslovanske reakcionarne voditelje. V Kanadi je bila borba vsekakor zelo huda. Začel je izhajati napreden jugoslovanski list «Jedlnstvo», ki je mobiliziral in mobilizira jugoslovanske izseljence v borbi proti izdajstvu, proti titofašizmu, proti jugoslovanskim reakcionarnim krogom in proti vojnim hujskačem. Ta list ima za seboj poldrugo leto slavne in občudovanja vredne borbe. V ZDA pa se je prav tako vnela huda borba med večino jugoslovanskih izseljencev in peščico plačancev jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Napreden list, okrog katerega so se strnili naši j izseljenci, je dnevnik v hrvaščini «Narodni Glasnik», ki izhaja v pitti- bourghu. Januarja tega mestna' titofašisti skupno s četniki, m®4 ci, itr. skušali prevzeti vodstv" newyorskega jugoslovanskega ^ rodnega doma», a so jih juge» . ski izseljenci na volitvah težk0^ Delavske zadtvuge m ©raj c ponovno postali lasi elanov Drugo, še večjo skupino pa tvorijo upokojenci, katerih je na našem jpodručju okrog 33.000. Le malo jih je danes takih, ki uživajo letom službe odgovarjajočo in pravično jyikojnino. Skujyno s temi je približno 6.000 upokojencev, ki prejemajo jpokojnino nad 10.000 lir, ki pa tudi pri večini ne krije skromnih potreb teh odsluženih delavcev in uradnikov ter njihovih družin. Vseh ostalih 27,000 pa ne prejema mesečno niti 10.000 lir, kar jpomeni, da so odvisni od jpodjpore svojcev ali od javne pomoči. Posebno težak je položaj onih upokojencev, ki prejemajo mesečno pokojnino od 3-5.000 lir, kar komaj zadošča za luč, plin in vodo in v najboljšem primeru za pla- siitve. Ko bo urejeno vprašanje pokojnin, ki bodo odgovarjale potrebam življenja, bo mnogo delavcev in uradnikov, ki so dosegli predpisana leta zaposlitve ali starosti samo prosilo za uj?okojitev. Na ta način bodo napravili j?rostor tisočem mladih ljudi, ki mesece in leta čakajo zaposlitve in so doslej odvisni od brezposelne jpodpore ali druge pomoči iz javnih sredstev. Z zvišanjem pokojnin bo naenkrat odpadlo veliko breme javnih in zasebnih podpornih ustanov, ki so doslej izdajale letno nad 3500 milijonov lir iz državnih sredstev, ne upoštevajoč vseh milijonov lir, katere je v ta namen nudila zasebna dobrodelnost. Z znižanjem števila podpore potrebnih bi se vsem ostalim, zlasti brezposelnim in onim, ki nimajo pravice do pokojnine, mogle znatno zvišati jpodpore, tako da ne bi več množili armade kriminalcev in prostitutk, katerih je danes v Trstu mnogo tisočev. Obenem pa je treba takoj začeti z javnimi deli, da bodo mogli dobiti nadaljni tisoči delavcev zai>o-slitev in bodo mogli z lastnim zaslužkom preživljati sebe in družino. Z naročili iz inozemstva je treba poživiti delovanje naše industrije, trgovine in prometa; posebno skrb je treba posvetiti tudi tujiske-mu prometu. S potrebnimi ukrepi bo na ta način zaupna prava, če že ne popolnoma odpravila brezposelnost, pa jo vsaj skrčila na najnižjo možno mero. In tako bo mogla milijarde lir. ki so danes potrebne za podpore brezposelnim in drugim potrebnim, uporabiti za koristna javna dela in stalno zaposlitev tisočev delavcev. Za izvedbo te reforme socialnega skrbstva je skupina komunističnih svetovalcev predložila sledeči predlog: ZA UPOKOJENCE. 1. odobritev osnutka socialne pomoči, ki ga ie izdelala komisija, imenovana 26. 2. 1949. od predsed- Nedvomno je, da so «Delavske zadruge» največje zadružno podjetje na tržaškem ozemlju. Ce pomislimo da štejejo te zadruge približno 75.000 zadružnih članov in nedvomno mnogo večje število j?o-trošnikov, nam postane takoj jasno, kakšnega ogromnega pomena je dejstvo, kdo je lastnik teh zadrug, kdo jih vodi. Delavske zadruge so bile ysta-novljene še pred prvo svetovno vojno. Zadrugo so ustanovili delavci, ki so tvorili množico zadružnih članov. Jasno je, da je imela zadruga v prvi vrsti cilj, da daje delavskemu razredu blago po nižjih cenah, da s svojo akcijo vpliva na tržaški blagovni trg in prisili tudi ostalo kapitalistično in buržoazno trgovino na znižanje cen. Po prvi svetovni vojni so bile delavske zadruge ena največjih in najtrdnejših opor delavskemu razredu v njegovi borbi proti fašizmu. Ta napredna vloga «Delavskih zadrug» je bila seveda trn v peti vsem kapitalističnim podjetjem, privatni trogvini in prav posebno fašizmu. Zato so bile «Delavske za-i druge» ena prvih ustanov, ki so bile izpostavljene napadu fašizma. Da bi odtrgali «Delavske zadruge» kontroli in upravi zakonitih lastnikov — zadružnih članov — so jih fašisti protizakonito in nasilno postavil pod neposredno kontrolo države in jim nadelo naslov mo- ralne ustanove. Jasno je, da se je moralo to protizakonito in krivično dejanje po propadu fašizma popraviti. Vsako vztrajanje in vzdrževanje starega stanja bi sicer pomenilo neposredno podjaoro in uveljavljanje fašističnih ostankov. kov. Pod pritiskom desettisočev družnih članov (na zborovanjih in v resolucijah) je bila vojaška uprava prisiljena, da s posebnim odlokom (1946. leta) vrne zadrugo njenim zakonitim lastnikom ter ji da ponovno staro obliko. Isti odlok je nalagal Nadzornemu odboru «Delavskih zadrug», da izvede v najkrajšem času najprej krajevne (delne) skupščine članov In nato «Občni zbor», da bi bil na ta način čimprej izvoljen upravni svet, ki bi bil odraz volje članov. Vršile so se skupščine članov in izvoljeni so bili delegati za občni zbor. Manjkalo je le še nekaj dni do občnega zbora, ko je skupina članov vložila na sodišču tožbo, ter zahtevala, da se razveljavi volitve in prepove občili zbor in na ta način tudi ■ izvolitev uj?ravnega sveta. Sodišče je z nepojmljivo naglico sprejelo zahtevo omenjene skupine zadružnih članov ter prepovedalo, da bi se vršil občni zbor. To se je zgodilo spomladi 1947. leta. Od tedaj so minila že tri leta. Sodišče, ki je pokazalo tako silno pojetnost in naglico ko je prepovedalo Občni zbor, pa je pokazalo od tedaj naprej še mnogo večjo počasnost. Primerjati postopanje sodišča s polževo hojo, bi Bilo napačno, ker bi tudi polž v treh letih nekam prišel. Nasprotno pa sodišče ni naredilo nič, da bi bilo vprašanje rešeno in je bila torej prejjoved občnega zbora 1947. leta manever, ki naj prepreči povratek najsilnejše tržaške zadružne organizacije v roke zakonitih lastnikov. 1946 leta je bila Vojaška uprava pod pritiskom množic prisiljena, da vrae zadruge vsaj «de jure» njenim članom. Od tega trenutka dalje pa seveda začne krajevna reakcija svoje intrige. V teh intrigah ne moreta manjkati Babič in njegova titovska druščina. S svojo zahtevo, da se volitve izvajajo j?o vsej sili z dviganjem rok, je naravnost vsilil reakciji argument, ki se ga naj posluži pred sodiščem. Tam kjer je bila Vojaška uprava prisiljena popustiti pred demokratičnimi delovnimi množicami, so stopile v borbo proti «Delavskim zadrugam» in njenim članom prikriti ali odkriti hlapci tujih imperialistov. Toda tudi ti ljudje niso začeli borbe odkrito, ker bi bili v tem slučaju poraženi. Titovski provokatorji so poskušali ustvarjati incidente in povode, da so ittalijanski nacionalisti lahko nastopili pred sodiščem. Kako smešen je bil tedanji Babičev argument, da se morajo volitve vršiti z dviganjem rok nam je prav posebno jasno danes — tri leta pozneje. Vsak razumen človek se mora vprašati, ali je bilo vredno tvegati, da se izjalovijo volitve zaradi takega smešnega razloga. Prav tako kot je po treh letih razumljivo zakaj je Babič pred tremi leti tako nastopal, je pa tudi razumljive in pred vso tržaško javnostjo razkrinkana tista italijanska reakcija, ki je povzročila sodno intervencijo, ki se še po treh letih ni premaknila z mesta. Po treh letih smo še vedno na izhodiščni točki. V treh letih smo lahko videli, kdo so tisti, ki nadaljujejo delo fašizma na našem ozemlju, kdo so tisti, ki hočejo fašizem pri nas ovekovečiti. Titovska klika in italijanski šovinisti so poskušali spraviti vprašanje «Delavskih zadrug» v zagato, v pozabljenje. S svojim delom v tem vprašanju so to docela dokazali. Oni upajo, da bo zadeva spala še nadaljna tri leta in da se ne bo nikoli več prebudila. Istega mnenja pa niso zadrugarji in demokratične ljudske sile, ki jih zastopajo. Supina političnih in običajnih zločincev obeh nacionalističnih taborov se vara, bodisi če računa na oporo oblasti, bodisi če računa, da bo lahko v neskončnost varala množice. Niti s pomočjo še lako silne oblasti ni mogoče vršiti javno in nekaznovano take politike, kot se izvaja že tri leta proti delavskim zadrugam. Postavlja se vprašanje perspektiv, nadaljnega razvoja v vprašanju delavskih zadrug. Usoda Delavskih zadrug počiva v rokah njenih članov. Pravilnik organizacije zahteva, da mora nadzorni svet sklicati občni zbor, če se za to izjavi petina njenih članov ali pa petina krajevnih (delnih) skupščin. Samo od odločne akcije zadrugarjev je torej odvisno, kdaj bodo zadruge prišle ponovno v njihove roke. uničevalno potolkli, tako da ie rodni dom» ostal v rokah de kratičnih jugoslovanov. V Art tini je tudi veliko število iu®l)S.e vanskih izseljencev, ki imajo *v ^ organizacije in se zbirajo okrog sta «Izseljenički glas», ki zaS°. koristi teh naših rojakov, 'ianl borba proti titofašizmu zelo os tako da je prišlo tudi do vanskih manifestacij proti tit0'Lc politiki. Od tam dobivamo ve izrazov simpatije in konkretno r moč za naš list, Posebno aktivni ^ slovenski mladinci. Torej vidiš. gi K. R., da so naši izseljenci v ji veliki večini ostali zvesti n1 jed; , ljub»1 narodni demokratični in mirol. fronti. Čeprav oddaljeni od zasledujejo z velikim zanimanj naši borbi proti tukajšnji P°“ niči titofašistične tolpe in nam ™ magajo s svojo solidarnostjo *^. denarno pomočjo, kot si sam del, da so nam v zadnjem časUz, Kanade poslali preko 6 tisoč l*r tiskovni sklad našega lista. Ali je tudi I® " informbirojevsk0 -------laž?,. rdeli Novembra 1947. leta je Ka dejal: «kulakom so dnevi Šteti»- . da iz naslednjih primerov j* vidno, da se kulaki v deželi 1 ^ Trumanovega «socializma» PraV„vi bro počutijo in da jim teh «dnev ^ še niso «odšteli». Morda Pa ai «štejejo» šele . . . leta, ker sta P od takrat minili že dve leti- Obsojeni, ker so zatajil* setvene površine ■ Pred okrožnim sodiščem v .(j stojni so se zagovarjali šPeku „i. in ljudski škodljivci zaradi k «. vega dejanja utaje setvene P® ^. ne in neizpolnjevanja obvezni*1 daj v letu 1949 ... f| Drugi obtoženec Franc najbogatejši kmet v vasi, s sl- zemlje, je v površino 27 ha zemlje, je ■ „e 1949. zatajil več ko 1 ha s.j8ti površine in hotel s tem zrnaniiaj> svojo obvezno oddajo. Na P°. s<-lažnive prijave je moral odda s» ino 340 kg krompirja, tako “ j, imeli manjši kmetje v vasi r pisane večje obvezne oddaje. Lji nost je ogoljufal tudi pri *’ ^/1 mleka. Namesto, da bi odda1 jjj litrov mleka, ga je oddal satf® litrov. ,efi Sodišče ga je obsodilo n® _s-0jn« mesecev odvzema prostosti P®*, in na 90.000 din. denarne K®1® ji (Iz «Ljudske pravice» z d*1 februarja 1950) Ali je morda obsojeni Fra®uiiti* rei iz Nove Sušice v kake z gospodom inženirjem Stani^iii Renkom, odgovornim urfJreP «Primorskega dnevnika», družina je poznana kot ena 1 najbogatejših v Brkinih? p Špekulantom nobenega pop®* e ■ . . Vendar pa so med kme’ činoma med najbogatejšim*^ go- je v liko živine, kolikor bi jem posestvu zlahka redili. ■ jje- ši živino in prašiče na črno j o. jo in svojimi pridelki šjoek® ji Veliki kmet Janez RavBJ* - »t Mnogo zadrugarjev je dosedanja politika, bodisi gospodarska kot tu-1 «vaškimi mogotci», nekateri, ** ag» di nedemokratično postopanje čla- čejo izpolnjevati setvenega ™ tonov upravnega odbora, odbila in in obveznih oddaj, ki ne red*1 e demoralizirala. Mnogi zadrugarji zapuščajo «Delavske zadruge», ker so izgubili iz vida silne koristi, ki bi jih imeli vsi tržaški mali potrošniki in prav posebno potrošniki zadrug, a tudi ves delavski razred, če bi ta organizacija prišla ponovno v njihove roke. Potrebno je, da se tem demoraliziranimi zadru-garjem pojasni pomen delavskih zadrug in način kako je treba to vprašanje rešiti, e s tako široko pojasnjevalno akcijo je mogoče in bodo uničene intrige domače in tuje reakcije in njenih podlih hlapcev. ,noljčanskega okraja, ki i®® ^ j? veliko posestvo na Pohorju-(ji zatajil tri glave goveje 1,1 svinfe in 18 ovac, razen gfti1' hotel oddati enega pitane*® ^ id ča, preko 2000 kg mesa, " |(s> krompirja in 2600 kub.metro* gtflt Pustil je neobdelane 1.5 1,3 zemlje in utajil 3 ha gozda^ fi. (Iz «Ljudske pravice» februarja 1950). 0 HOČEM VEDETI Dejanski izraz lolidamosti i stavkajočimi [delavci in njihovimi družinami. Nekoč je Pavel po večerji spustil za veso na oknu, sedel v kot in jel brati pri svetilki, ki jo je bil obesil nad glavo. Mati je pospravila posodo, se vrnila iz kuhinje in previdno stopila k njemu. Vzdignil je glavo in ji vprašujoče pogledal v obraz. «Nič ni, Paša, samo tako sem —!» je hitro rekla in odšla, v zadregi migaje z obrvmi. Ko je pa v kuhinji minuto ali kaj zamišljeno in v skrbeh negibno stala na mestu, si je umila roke in spet prišla k sinu. «Ra da bi te vprašala, kaj toliko bereš in bereš,» je tiho spregovorila. Zaprl je knjigo. «Sedi, mamica!» Mati se je težko spustila poleg njega na klop ter se zravnala in pripravila, kakor da bi pričakovala nekaj važnega. Ne da bi jo pogledal, je Pavel zamolklo spregovoril: «Prepovedane knjige berem. Prepovedujejo jih zato, ker govorijo resnico o našem, o delavskem življenju. Skrivaj jih tiskajo, da nihče ne ve, in, če bi jih našli pri meni, bi me vrgli v ječo. ., v ječo zato, ker hočem vedeti resnico. Si razumela?» Mati je težko zadihala. S široko odprtimi očmi je strmela v sina. Zdel se ji je nov in tuj. Njegov glas je bil drugačen — globji, močnejši in bolj zveneč. Čudno mračno je gledal nekam v kot in se s prsti vlekel za mehke, goste brke. Strah jo je obšel zanj in zasmilil se ji je. «Zakaj delaš to, Paša?» je spregovorila. Vzidnil je glavo, jo pogledal in mirno odvrnil: «Resnico hočem vedeti!» Glas mu je zvenel tiho, a trdo, oči so se mu trmasto bleščale. S srcem je uganila, da se je sin na vekomaj zaobljubil nečemu skrivnemu in strašnemu. Tiho je zajokala. «Ne jokaj!» ji je Pavel prijazno spregovoril. «Pomisli kakšno življenje živimo! Zdaj ti je štirideset let — ali si sploh živela? Oče te je tepen. . . zdaj razumem, da se je znašel nad teboj za svoje gorje. . . za gorje svojega življenja. . . tlačilo ga je, pa ni vedel od kod prihaja. Trideset let je delal; delati je začel, ko je zavzemala vsa tovarna komaj dve poslopji, in danes jih je sedem! Tovarne rasto, ljudje pa umirajo ko delajo zanje!» Strahoma in lakomno ga je poslušala. V očeh mu je gorel lep, svetel ogenj. Opiraje se s prsmi na mizo, se je primaknil bliže nji ter ji govoril naravnost v solzni obraz svojo prvo besedo o resnici, ki jo je bil sj?oznal. Poslušala ga je in žalosne majala z glavo: novo, neznano bridko in radostno čustvo jo je obhajalo in ji mehko božalo razbolelo srce. Take besede o sebi in o svojem življenju je slišala prvikrat. Dramile so v nji davno zamrle, nejasne misli in tiho raz- vnemale ugasla čustva temne nezadovoljnosti z življenjem — misli in čustva daljne mladosti. Nekdaj je govorila s prijateljicami o življenju, a vse, tudi ona, so samo tožile, 'nobena ni znala razložiti, zakaj je življenje tako težko in hudo. ... In' glej, zdaj sedi pred njo njen sin in to, kar pravijo o njej njegove oči, njegov obraz, njegove besede — vse to ji sega v srce in ga navdaja s ponosom na sina, ki je pravilno razumel materino življenje in ji govori resnico o njenem trpljenju. Matere se ljudem ne smilijo. Vedela je, da ne. Tega, kar je Pavel govoril o drugih rečeh, ni razumela; a vse kar je povedal o njenem ženskem življenju, je bila bridka, znana resnica. V prsih ji je trepetal klobčič občutkov, ki so jo čedalje bolj ogrevali z ljubeznijo. «In kaj torej hočeš?» mu je segla v besedo. «Učiti se, potlej pa — učiti druge. Nam delavcem je treba, da se učimo. Treba je, da spoznamo in razumemo, zakaj nam je življenje tolikanj težko.» Sladko ji je bilo, da so njegove sinje, zmeraj resne in stroge oči zdaj tako mehko žarele in osvetljevale v njem nekaj, kar je bilo zanjo nenavadno. Ustnice ji je pregibal zadovoljen, tih smehljaj, čeprav so v gubici lic trepetale že solze. V nji je valovalo dvojno čustvo: ponos na sina, ki hoče vsem ljudem dobro, jih vse pomiluje in vidi gorje življenja, obenem pa ni mogla pozabiti njegove mladosti in njega, da govori drugače kakor vsi in da je sklenil sam začeti boj s tem življenjem, ki je vsem navada in tudi njej. . . , Rada bi mu bila rekla: «Ljubi, kaj pa moreš? Zdrobili te bodo. . . . pogubil se boš!» A bala se je, da si ne bi pokvarila veselja nad sijiom, ki se ji je bil mahoma pokazal tako novega in pametnega, čeprav se ji zdel nekoliko tuj. Pavel je videl smehljaj na materinih ustnicah, zanimanje na njenem obrazu in ljubezen v njenih očeh. Zdelo se mu je, da ji je dopovedal svojo resnico, in mladostni ponos na moč besede je potrjeval njegovo vero vase. Prevzet od razburjenja je govoril in govoril: zdaj se je smehljal, zdaj grbančil obrvi, včasih je zazvenelo sovraštvo iz besed. In ko je mati slišala zveneče, trde besede, je prestrašeno zmajala z glavo in tiho vprašala: «Reš, Paša?» «Reš!» je trdno krepko odgovoril. In pripovedoval ji je o ljudeh, ki so hoteli ljudsvu dobro in sejali resnico mednje, pa so jih sovražniki življenja za to preganjali, kakor zveri, jih zapirali v ječe ter pošiljali na prisilno delo. «Videl sem take ljudi!» je razvneto vzkliknil; «to so najboljši ljudje a« «vetu!» V njej so zbujali ti ljudje strah in rada bi bila vprašal®- '$t Paša?» A ni se mogla odločiti. S težkim srcem je poslušala "Le*1' ,.ii m P m o ljudeh, ki so bili naučili njenega sina tako nevarnih misli i° j,j i** Nazadnje mu je rekla: «Kmalu se bo začelo svitati. . . le*el zaspal, saj veš, da moraš na delo.» ypr*’ «Da, takoj ležem,» je pritrdil. Nato se je sklonil k njej šal: «Ali si me razumela?» ih“ «Razumela!» je vzdihnila. Iz oči so se ji zopet ulile sol®6 je dodala: «Pogubil se boš!» ve> Vstal je, stopil po sobi sem ter tja in rekel: «Nu, vidiši zdai ati, boli6' kaj delam in kod hodim. . . vse sem ti jxivedal. Prosim če me imaš rada, ne brani mi!» «Ljubček ti moj!» je vzkliknila. «Zame bi bilo nemara bi ničesar ne vedela!» jo Vzel je njene roko in jo krepko stisnil. Beseda «mati», s)».. izrekel z vročo močjo, in ta novi, čudni stisk roke sta jo Pre ^e't «Bog s teboj!» je rekla s trgajočim glasom. «Živi, kak° trahu [ ne bom« ti branila. Samo nekaj t.e prosim: ne govori breZcaina *fj ljudmi! Ljudi se je treba bati! Vsi sovražijo drug drugega! komnost jih je, sama zavist. Vsi so veseli, da morejo sto^asovf9 hudega. . , Ce jih začneš razkrinkavati in obsojati, te bodo Ko ie' žili — pogubili te bodo!» Sin je stal med vrati in poslušal te žalostne besede. , končala, je smehljaje se dejal: re5*’1 «Ljudje so malopiidni da. A ko sem zvedel, da je na sve ca, so postali boljši... !» Spet se je nasmehnil in nadaljeval: vše*V «Sam ne vem, kako se je zgodilo. Se otrok sem se bal ko sem doraščal, sem jih jel sovražiti. " J sti, nekatere — sam ne vem, zakaj. nekatere zaradi nji^ 2dlif sil, nesaieic ~~r a«m ne vrni, zanaj. . . kur tako! A zdaj S t vsi drugačni. . . vsi se mi smilijo, ka-li? Razložiti si ne znarn’ pl8|8.( mi je nekam mehkejše, odkar vem, da niso vsi krivi svoje*^ pš Pomolčal je, kakor da bi sam v sebi nekaj poslušal, na zamolklo in zamišljeno dejal: ,lč spr' eiPe tih*’ ,K< «Vidiš, taka je moč resnice!» Pogledala ga je in tiho zamrmrala: «Nevarno si se moj Bog!» iP ■ c Ko je legel in zaspal, je mati previdno vstala s posten ra2ioc ■ stopila k njemu. Pavel je ležal znak in na beli blazini se je gi d risal njegov zarjaveli, kljubovalni in strogi obraz. Pritisk®) yst na prsi, je mati bosa in v sami srajci stala ob njegovi poste ce so se ji neslišno pregibale in iz oči so ji počasi in e0 tekle debele, kalne solze... a « nekaj o "skrivnostih,, atomske energije šllll=llll=llllsU =1111= 1111=111 JOSIP MUBN - ALEKSANDROV ^eriški mogotci upajo, da bodo z atomskim 0r°ijem rešili svoje interese ter ustrašili ves svet ^anes se bomo dotaknili še relie «skrivnosti», ki je tesno po-|6Zana z znanimi «slučaji» namis-,leAega sovjetskega vohunstva v ler>ških atoskih laboratorijh. Arne- ži atomski laboratoriji in med 1 zlasti glavni laboratorij v Oak 'Se, so pravcata koncentracijska “°rišča, v katerih so raziskovalci znanstveniki pod nadzorstvom r^bne policije, katera sama pa je j. izolirana od tretjih posebnih potiskih organov. Znanstvenikom je Omogočeno, da bi se prosto kre- t 1 izven strogo zastraženih labo-*^ijev. Ce že kdaj zapustijo te ( “°fatorije, se to zgodi vedno v 6l'cnistvu policijskih agentov, v^rej, ti znanstveniki in razisko-® ti, sò pravi jetniki brez sleher- °sebne svobode. Laboratorije po- *ostonia obiskujejo veliki ameri* vojni hujskači, ki hočejo biti k*10 na tekočem, kako napredu-J° raziskovanja. Dogodilo se je 'da so prav ti politični velikani tih Ì na odpor pri raziskoval-Znanstveniku Fermi-ju se je , 0raj zmešalo, ko je zvedel, da ho-ameriška vlada uporabljati a-“islti, energijo za vojn ènamene, ?*est(i da bi ga uporabljala, za kar v °n želel in vedno upal, namreč Miroljubne napredne svrhe. Jako ozračje prežira do znanstve- J» vodi neizogibno v psihozo Spel zelene nam vrbe s “Unstva». Atomskega raziskoval- n‘ vojni hujskač smatrajo v ^ bženih državah za «ruskega vo-e da». Irx ker Američanom ne gre iv klavo dejstvo, da je Sovjetska -6Za vsaj na isti višini v atomskih ^kovanjih kot ZDA, se dogaja, si ameriška propaganda izmišlja *asa do časa razna «vohunstva UU UUJU l UOllU «YV/WUJ1UH M l °rist Sovjetov» ter poskuša pri-uj2aii, da je vsaka sovjetska iz-klba sad vohunstva v Ameriki. eriški vojni hujskači si ne mo- S0 Predstavljati dejstva, da je ja.,Ietska zveza zmožna sama natati z atomskimi raziskovanji. ^ j z citomsKinii rdziaivuvciuji, ,aiJida bi ji bila pri tem potrebna ‘eriška atomska tajnost». Ij^bdar pa je za vsakim namiš- i dihi «škandalom» v zvezi z atom- Ikjnostjo vsa ameriška propa-že po nekaj dneh utihne, ne veva; bodisi v Ameriki sami, kot Syetu spi0h. To M Pri tem žela nikakršnega od- . s<> torej tiste velike atomske Mosti», ki pa so dejansko že . sPlošno znane Na ta dejstva pa Ijj.dPlja le takozvani «neodvisni» h,,’ katerega podpira Marshallov P * svojimi dolarji. e “atomske tajnosti» so tri glavni ,'^ke slabotne amer-ške politike I k-nrielji na «ugrabitvi» znanstve- >in in na prisvojitvi atomskih 1« '•*' vseh držav, takozvanih dJd^kih zaveznic. Te atomske taj-l|č tl Povzročajo vedno večjo mrž-l|jd°st med znanstveniki, ki se čuta v«dno bolj omejeni pri svojih A(Sk°vanji. ■ '“inski laboratoriji postajajo LVc«te jetnišnice, podobne gru- dM, iz katerih se le malokatere- k ^lanstveniku posreči uiti. so tri točke, ki dokazujejo, v Ameriki in v kapitalističnih tijJVah sploh, ni možnosti nadalj-c?a razvoja. ta * ;e seznanimo z napredkom in djih ^ern Sovjetske zveze v zad-ijj tridesetih letih i-n ga primerih 1 z napredkom Združenih dr-i|m’ bam postane zgoraj omenjeno til, rt’ nami'eč, da v kapitalistič-1«c*elah ni pričakovati nadalj-razvoja, še bolj jasno, leta kiji 'e bil med ameriško in sov-tdj,,0 industrijo, tehniko in zna-6lov"? velikanski prepad, ki se je . zdel skoraj nepromostljiv. 6aj.es' Po tridesetih letih, tega prO' tfrjj? skoraj ni več. In Stalin je za- da bodo sovjetska znanost, Hm'1'!'9 in industrija ob koncu pri- aje *-***,„,,_„ mestu Petletke, na prvem mestu na svetu. In to se že realizira z naglimi stopnjami prav s pomočjo atomsice energije! Na isti t. j. na piratski način, s katerim so se monopolistični ameriški krogi, ki dejansKo kontrolirajo in vodijo vlado ZDA, polastili vseh znanstvenih pridobitev na za-padnem svetu, se v tem jpovojnem obdobju ponašajo z razvojem atomske energije. Ti krogi podrejajo vse znanstveno in praktično delo na atomskem polju svojim interesom, kateri so obenem interesi vojne pridobitve novih tržišč ter zadušitve delavskih gibanj. Lahko se torej trdi, da «ugrabitev» atomskih znanstvenikov ze za časa vojne ni bila ničesar drugega, nego uvod v današnjo «atomsko» ameriško politiko; kajti namen «ugrabitve» je temeljil, na dejstvu, da ostanejo atomske pridobitve še nadalje «skrivnostne», radi česar bi bilo ZDA prav lahko zadobiti svetovno prvenstvo na tem polju. Združene države Amerike so bile zainteresirane v lem, da bi dale razumeti vsemu svetu, da so samo one v posesti atomske bombe. To pa zato, da bi lem bolj terorizirale vse človeštvo in ga čim lažje podredile svojim interesom, torej interesom velikih monopolov, ki kontrolirajo atomske laboratorije in ki so tudi dejanski «gospodarji» atomskih znanstvenikov, so v maločem na boljšem od nekdanjih sužnjev. Ameriški trgovski špekulanti, ljudje prež vesti, pravcati zločinci, ki se ponašajo v trakih, si vedno bolj odpirajo j?ot v življenju in politiki ameriške vlade ter zavzemajo vedno več najvišjih mest. Tako lahko trdimo, da sedaj dejansko vodijo državo John in Allea Dulles, Harriman voditelj Evropskega obnovitvenega načrta za Francijo, Connally, Vanaenberg, general Mc Cloy ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji ter številni ministri, generali in poslaniki, so veliki industrije!, ki gledajo v bodoči vojni ne samo rešitev kapitalističnega sistema, marveč tudi neusahlijvi vir dobičkov m bogastva. Topovi stanejo v mirni dob: mnogo premalo, zato pa je nujno, da pride čim prej do nove vojne, kajti le tako jih bi lahko prodali po pravcatih pravljičnih cenah, in le tako bi želi velikanske dobičke. To je torej blago-vest ljudi, ki čestokrat sedijo v raznih upravnih svetih zraven ne maloštevilnih vatikanskih monsagno-rjev. Ta veriga interesov vodi določeno «atomsko» politiko, katera dovolj očitno potrjuje i.ejstvo, zakaj cela vrsta agentov Trumana in papeža Pija XII. porabi večji del dne-iznajdbe, ki bi «koristile» človeštvu v danem trenutku se tem, da bi «uničile komunizem». Pred nekaj meseci je truman dobesedno dejal: «Ne bom odlašal z uporabljanjem atomske kombe, če bo to potrebno za rešitev zapadne civiliza cije». Zapadna civilizacija, ogrevana od Pija XII., je namreč ta, da se ameriški igralec lahko poroči trideset ali celo štiridesetkrat na mesec zato da postane «slaven», je to civilizacija, ki dovoljuje, da še vedno linčajo črnce v imenu «krščanskega bratstva», je to civilizacija, po kateri so komunisti vpisani v «imenu svobode» v takozvano črno vladno knjigo in zaradi cesa so obsojeni na zapor ali na izgon iz države. Taka je torej ameriška civilizacija,, katero «treba» braniti z atomskimi bombami, s takimi bombami s kakršnimi je bilo med bombardiranjem Nagasake in Hiroshime (in tu sta bili vrženi le dve bombi) pokončanih 180.000 človeških bitij. (Se nadaljuje) FRANC BORISI VIČ llllll Spet zelené nam vrbe in Sumé, veseli vetrc mimo gré, a skriti so še v polju klasi,-škrjančka ni še, lastovke drobné, pa ker nobeden še od teh ne vé, da že pri nas so takšni časi. 1 m I B No, mene bele breze veselé... kot bilke iz daljave k nam bleščč, za njimi sonce tam zahaja : nemirno kri mi že po žilah gré, čemu? zakaj ? Zaman zares v srcé prišla ljubezen ni brez konca in brez kraja. 1111=1111= l|||=|lll== lili 3= lili ŠS .lilSBlUIŠŠS 1111=1111= 1111=51111=2 = £iui==nii= II 1=1111=1111 =1111= Pesnik Jos:p Murn-Aleksandrov se Je rodil v Ljubljani 4. marca 1978 Bil je sin nezakonske matere, katera se po njegovem rojstvu sploh ni brigala zanj. Živel Je pri sorodnikih in pozneje v zavodu. ze kot mlad študent je bil deležen iste usode, kot marsikateri siromašni otrok. Zbolel Je za jetiko. Po dovršeni gimnaziji je bil v službi kot uradnik pri trgovski zbornici v Ljubljani Hiral je v znani ljubljanski cukrarni, kjer je tudi umrl 18. junja 1901. Pokopan je v skupnem grobu s prijateljem in pesnikom Kettejem, ' kateri je umrl za isto boleznijo in v isti cukrarni, dve leti prej. Murnove pesmi se odlikujejo po posebnem vživetju v'naravo, otožnem razpoloženju praznoti in kesu. Le malokdaj je v njih upanje, prišakovanje in odraz sreče. To Je tudi povsem razumljivo, saj mu življenje ni nudilo drugega, nego razočaranje in bedo. nastanek##*nl\e Immanuel KANT, sedlarjev sin, je bil rojen 22.1V.1VZ4 v Koenigsber-gu na Nemškem, kjer je deloval kot prolesor m 12 11.1804 tudi umri. V svojih filozofskih aeuh je jposta-vil kot odločilni laktor v znanstvu in življenju človesm razum m ustvaril moderno kritično lilozofijo. Postavil je tudi novo teorijo o postanku in razvoju nebesnih teies. Pierre Simon LAPLACE (izg. la-plas), rojen 28.111.1740. v 1-runciji, je bil sprva prolesor matematike ter se bavil z astronomskimi študijami. Leta 1803 je postal kancler senata za obskrbo v Parizu, kjer je 5.III.1827 umrl. V svojem epohalnem delu «Exposition du syste-me du monde», izdanem leta 1796, je postavil popolnoma neodvisno od Kanta isto teorijo o postanku in razvoju nebesnih teles. Oba veleuma sta torej istočasno, a neodvisno drug od drugega postavila isto teorijo, ki ji zato pravimo Kant-Laplaceova teorija. Osnovo novi teoriji tvori zakon o splosni gravitaciji, ki ga je (kakor smo dognali v zadnjem član- MLADINA-ŽRTEV VOJNE IN NJENIH POSLEDIC ku) postavile Newton. Oglejmo si zadevo pobliže! V epruveti (stekleni cevasti posodi) imamo zmes 2 delov vodika thydrogenium, idrogeno) in 1 dela kisika (oxygenium, ossigeno); vsa- ■wr omaj je odjeknila grozna ek-splozija na Pantaleortskem gri-ču pri Skednju, katera je pretrgala nit življenja dvema mladina fantoma ter tretjega grozovito razmrcvarila; predno se je posušila zemlja, oškropljena z mlado krvjo, je druga ešsplozija zagrmela na drugem koncu tržaškega predmestja ter — razmrcvarila malega Ca-sertanškega brezdomčka, ki je bival v našem mestu. In znova je kri napojila tla z nedolžno krvjo. Otročiček, ki ni niti vedel kaj je strelivo, se Je igračkal s «skatijo»; tako je namreč dejal bombi, katero je bogve kje staknil. Seveda ni to prvi ali morda edini slučaj. To so torej neposredne posledice krute vojne. Onim, ki gospodujejo na tem ozemlju in ki tratijo kupe denarja po nepotrebnem se ne zdi važno, da bi čistilci min teme j,to pregledali vsak ko:ček zem. Le in tako odstranili poslednje o-stanke streliva. Mesto, da bi število čistilcev min ojačili — ter tako tudi nekoliko zmanjšali armado brezposelnih — poskušajo odpustiti iz službe še preostale. Ob teh pretresljivih in groznih dogodkih se sprašujemo: mar ni dovolj žrtev zadnje vojne? Mar je treba še prelitja krvi in še mladih invalidov, ki bodo obremenjevali človeško družbo, mesto da bi Ji pomagali v borbi za njeno dokončno osvoboditev, pomagali do tistega presrečnega trenutka, ki si ga brez dvoma tako želijo vsi pošteni ljudje na svetu, ko bo uničeno poslednje moriino orožje, ko bo izginila vsaka sled za vojno In vender vse kaže, da še ni dovolj žrtev, kajti vrste se druga za drugo, skozi vso to povojno dobo. Vse kaže da ljudje ne smejo poza- bo konec tega, kajti še vedno so ljudje na svetu, ki preradi zbirajo orožje, ga skrivajo z namenom, da bi ga nekoč uporabili za novo veliko ali bolje rečeno splošno kla-Dje .. . ln te ljudi, žal čestokrat podpirajo celo visoke oblasti. Mesto, da bi se bližali onemu trenutku, ko bo postavljeno orožje izven zakona, se bližamo dnevu, ko bo .orožje postalo uporabljivo morda bolj ko kdaj koli. Tako lahko ugotavljamo, če le količkaj sledimo svetovnim dogodkom in tudi celo, če se omejimo le na dogodke, ki se tičejo izključno le našega ožjega Ozemlja. biti na vojne grozote, na moč, četudi zastarelega in zarjavelega oro- otročiček, ki ne ve kaj je strelivo žja, ki je morda skrito v podzem- -e igra s «škatljico» .. . 'ju ali v grobljah. Obe svetovni j A «škatljica» ni škatljica, ampak vojni nista naredili dovolj invali- smrtonosno orožje, ki čestokrat dov tem se moralo pridružiti tudi povzroči hud^ poškodbe ali celo današnji, mlajši invalidi. In še ne smrt Je li putreouo, da te na tem malem ozemlju, pet let po koncu vojne, nahaja še toliko tisoč tujih vojakov, ki brez dvoma ne prinašajo blagostanja nobeni dežen. Tisoči teh mladih ljudi, bi lahko opravljali v svoli domovini mnogo koristnejša dela, kot pa jih opravljajo tu. Ali je potrebno, ua tuji tanki «orjejo» po že itak bornih kraških gmajnah m povzročajo neprecenljivo škodo, ki ne bo nikoli oovoij poplačana in katere se bodo spominjali še naši potomci, ki jih danes se ni svetu? Za naso mladino ni izgicda boljše bodočnosti. Tovarne obratujejo z zelo skrčeno zmogljivostjo, pn-1 stanlsče skoraj spi... i Na raznih krajih mesta so na-1 lepljeni veliki plakati, na katerih je napisano: «Trieste riprende». To-, ua Kaj «riprende»/ Morda «riprende» v tem oziru, ua je po uraouili 1 podatkih nad VOUU brezposelnih »».-drncev, ki mesto, da bi uelan an se učili svojega bodočega poklica, se potikajo po mestu, se uolgoca-' sijo v brezdelju — in v pomanjkanju? in zai, je to resnica, ki temelji na otipljivih dejstvih. 55 od-! stoikov vajencev je brezposelnih. V | tovarni strojev, ki spada med naj-; večje tovarne v mestu je leta 1939 : bilo zaposljenih 200 vajencev, da-| nes pa jih je le 13; torej niti po | en vajenec na vsakih lOu usposob-' Len.h oelavcev. 1300 mladincev od ( teta 1945. dalje prosi za sprejem I v tovarne a v vsem tem obdobju ' j.h je bilo sprejetih ie 30. i Povsem razumljivo je dejstvo, da se v mestu s tako mnogoštevilno j vojaščino, vedno bolj širi oruga ve-I likanska socialna človeška rana, prostitucija. Te sta seveda znatno kriva tudi beda in pomanjkanje. S prostitucijo so tesno združene poleg drugih nemoralnih poslov, tudi spolne bolezni. V mestu, ki šteje nekaj nad četrt milijona prebivalcev živi nad tri tisoč mladih prostitutk, katerih starost ne presega 25 let. V šestih mesecih (preteklega leta) je bilo pregledanih v an- ticeltičnih dispanzerjih nad 31.U0U ljudi. Od teh je bilo nekaj nad 12.000 žensk in skoraj 19.000 možkih. Od pregledanih je bilo le 5000 neokuženih slučajev. Ali ni to žalostno slika našega mesta? Razumeti pa moramo, da je nešteto primerov, ko se mladinke zgube, ko prodajo za borni dolarček svoje telo, svoje zoravje in seveda tudi svojo bodočnost, ker so k temu takorekoč prisiljene radi pomanjkanja, radi bede. Tretja izredno žalostna slika mladine našega mesta so jetika in druge" bolezni. Temu so neposredno krive vojna in njene posledice ter brezposelnost. Okrog 4000 jetičnih ljudi hira po raznih bolnicah ali sanatorjih, ln koliko je drugih, ki hirajo doma in ograzajo ceio majhne otroke. Povprečno registrirajo mesečno nad 70 tuberkuloznih slučajev v mestu, ln več.na teh je men mladimi ljudmi, torej ljudmi, ki ne presegajo 25 let svoje starosti.. Ali ni to žalostno slika? Mladina, ki je polna življenja, ki ima vso bodočnost pred seboj, mora hirati in pričakovati skorajšn.e smrti. Brezposelnost, korupcija in bolezni so tri poseitrime ki krožijo okrog in iščejo plen zlasti med mladino. Tak je torej dejanski položaj mladine na splošno. Ni laskav, niti razveseljiv. Brez dvoma mladina ne more gledati vedrih oči v bodočnost, kajti ta je temna ... Toda to še ni dovolj, razni magnarle in vojni hujskači pripravljajo tudi za današnjo mladino novo klanje, novo vojno. Zato pa je dolžnost mladine, da reče svoj odločni NE. Nočemo vojne, nasprotujemo ponovnemu oboroževanju, ker hočemo lepo in mirno bodočnost, ker hočemo delo in kruh. Dovolj je nesrečnežev, invalidov, vseh dosedanjih vojska, dovolj Je tudi mladih invalidov, ki sicer niso nikoli bili v vojni, a so vendar občutili njene uničujoče posledice! MILIVOJ DOLANC kemu učenčku je znano, da sta to dva brezbarvna in brezokusna plina, brez katerih bi bilo vsako življenje nemogoče. Iskra, ki jo spustimo v to zmes, povzroči pok, a v prej suhi epruveti ugotovimo vodene kaplice. Dvoje različnih teles (vodik in kisik) sta se torej pod gotovimi pogoji kemično spojili v tretje telo-vodo. Vodo pa, kot kemično spojino, zopet lahko razkrojimo (potom elektrolize) v prvotni telesi, v vodik in kisik. Zaman bi pa skušali kemično razkrojiti vodik ali kisik. Zakaj to? Molekul (najmanjši delec) vode je sestavljen iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika, molekul vodika le 2 atoma kisika. Zato pravimo vodiku in kisiku prvini ali kemična elementa kakor na pr. železo, zlato, žveplo, dušik, helij itd itd. plinov molekul privlekel nase drugega, oba tretjega itd. Cim večja je postajala kepa molekulov, tem bolj je privlačevala nove molekule. Ko so se pa molekuli približe-Kant in Laplace sta postavila svojo teorijo na domnevo, da so spočetka izpolnjevale vsemirski prostor (universum, universo) prvine in sicer v plinastem stanju. Po Newtonovem zakonu o medsebojnem privlačevanju teles je en radi katerega se je začela krogla vali drug drugemu, so se začeli gi- čili črtkano. Cini hitreje vrtimo o-oroc, tem jasne jat inuu uu puja\ C e se spomnimo i\ewiouove»a zakona, nam ne Do težko uguiovili, ua je temu pojavu vzrok sreuo-bezua sna. ročno isto se je dogajalo z rastočo plinasto gmoto v vaemnju. z,araci: sne vrtenja, nianjse povezanosti punskin lume*, um v m to-iej večjega ucimca sreauocdie sne so se uu matične gmote uairgaic v oc je »n uiaiijso *,*.nasie giunte-, oo.cteie v vsenursKi prosivi, unije vaie pa Vneti,« ojCvm svoje us*. Privlačnost večje prvotne tmaiicho gmote je pa povzroen**, ua se live, manjše gmote niso mogie povsem ločiti od nje, lenivec sv začete svojo pot okon matice. Od prvotnega nebesnega te-esa. Sonca uiepreuucuica, imgics/ ., torej nastuio goiuvu števno pie-micrnc, planetov, kakor na pr. naša z-emija. Toda ila isti način so se od planetov odtrgali novi uen .n začeli svoje vrtenje okon lastne sopremicmce, trabanti, lune an Oleosi in okoli svojega planeta v vse-mirskem prostoru, nestaie so torej seči, kakor na pr. nas Mesec an Luna. Sonce s svojimi planeti .n pripadajočimi trabanti 1/011*0 eu sOUcm sisiem. Danes je ugotovljene, ua je v vsemirju mnogo solicino sisie- bati; nastalo je torej gibanje, za-združenih molekulov vrteti okoli svoje osi. približevanje in združevale molekulov pa se m vršilo samo na bili molekuli, čim bliže jedru, tem površju plinaste krogle, temveč tudi v njeni notranjosti tako, da so tesneje stisnjeni drug ob drugega. Vzemimo tanek, prožen jeklen trak, s kakršnim povezujemo zaboje. Trak zvarimo na obeh koncih v obroč. Na dveh polih obroča napravimo dve luknjici, skozi kateri potegnemo debelo žico, ki pojde skozi središče obroča tako, da se bo mogel obroč čim lažje vrteti okoli žice Ce obroč zavrtimo, bomo opazili, da se isti na sredini, torej ob svojem ravniku (ekvatorju), širi. medtem ko se na obeh polih splo-$čuje in tako zadobiva obliko e-lipse, ki smo jo na naši risbi ozna- mov, Ki lznujaju iz prvotnega, o-sreanjega t centralnega) sonca. Omejimo se v naaaljiiem na našo Zemljo, saj so tali »e buon) prešla razvojno pot, ki jo je napravila naša Zemija, tudi vsa ostala nebesna telesa. Zemlja je torej plavala v vse-mirskem prostoru kot ogromna, na obeh polih sploščena plinasta krogla, vrteča se okoli lastne osi in okoli Sonca. V svoji gmoti je vsebovala vseh 90 prvim (kem. elementov), vse seveda v plinastem stanju. Znano pa je, da je za spremembo trdnih eles v tekoča, oziroma tekočin v pline potrebna gotova stopnja toplotnosti. Ce pomislimo, da se nam do danes še ni posrečilo doseči tako visokih toplotnih stopenj, da bi mogli ìzpre-meniti vsako trdno telo (na pr. zlato) v plinasto stanje, nam bo možno ugotoviti, da je tedaj morala vladati na Zemlji za nas nepojmljiva vročina. Da je pa Zemlja prešla iz nekdanjega plinastega stanja v današnje trdno, je torej bila nujno potrebna njena ohladitev. Kako se je to vršilo? 2e Newton je menil, da zaidemo — čim zapustimo zračno plast, ki obdaja našo Zemljo — v prostranstvo, izpolnjeno s «plinasto snovjo», ki so jo znanstveniki imenovali eter. V teh predelih vladajo izredno nizke temperature, 60 in še manj stopinj pod ničlo. V tem mrzlem okolju se je plinasta gmota Zemlje tekom dolgih, milijone let trajajočih dob ohlajevala. zaradi česar so začele mnogo prvine prehajati iz plinastega v kapljivo-tekoče, bolje rečeno v ognjeno kapljivo-tekoče stanje, saj jih je še vedno obdajala ogromna vročina .še neohlajenth plinastih gmot. Ta ohlajevalni proces se je nadaljeval; ali je trajni 353 milijonov let, kakor je trdil nek nemški učenjak, ali več ali manj — o tem se ne bomo prepirali, saj ni važno: gotovo je vsekakor, da je ne kaj tisočletji trajajoča doba, ki ji pravimo «zgodovina človeštva» v primeri z dobami razvoja siaše Zemlje komaj še drobcena kapljica v morju. ISe nadaljuje) K. C. Na gornjih slikah t Ogenj, zemlja in voda v počet nih dobah razvoja naše Zemlje Valentin Ratajev * ."Ah, ka- fai tu premišljali,» — je nezadovoljno rekel mornar, ki X pražil vsake vrste formalnosti in birokracijo bolj kakor zlodja. 's. Par poglejmo! Ali je dekle pri volji? Je. Ali je pri volji Semjon? slte‘n kar se očeta tiče, mora oče prav tako privoliti. Se na romun-'b J1 k°jišču je bil oče dal Semjonu častno besedo. Imela sta tam lt* Priliki pomenek. Nikar ne molčite očka marveč potrdite očitna ali pa jih do temelja prevrnite.» e bom požrl svoje besede. Kakor hoče hči, odobna sobi, v kateri je bival domači 1 $v ar- Bila je tako ljubka in prikupna in v njej je tako prijetno %i y e dišalo po Ukrajini, da bi človek kar težko verjel, da sta obe /tiga ob drugi, pod isto streho. M, j "ja, obuta v škornjiče iz jagnječjega usnja, z gumijastimi peta-k Ajena mati, še bosa, sta sedeli na tleh ob skrinji z doto, katero %c.‘ hanagloma odprli. Brž ko sta bila svata stopila v hišo, sta obe , ij ®*snili semkaj, se križali in spotoma izgubili lasne glavničke "ja je §e utegnila obuti nove škornje, krilo in bluzo iz poškro-f, Alatna. Mati pa se nikakor ni več utegnila preobleči. Alenko je vstopil in zaprl vrata za seboj. ie vprašal. dj. esi se nad svojo hčerjo, Nikanor Vasiljevič!» “t v e govorim s teboj», je s pritajenim glasom šepetal gospodar, %hfts°3edni sobi ne bi čula prepira, in je starko sunil s škornjem, j/ Sonja, vprašam, kaj in kako?» ttJa je šinila pokonci, se prislonila k peči in dvignila svoj bledi I IWšm. /$j i \ Oče se je rahlo scmhljal, ker je mislil, da pomeni njen molk popuščanje. «Cuj», je rekel nato, «nikar mu ne verjemi, kar ti on prepeva, jaz razumem te reči bolje kakor on. In hvalo bogu, kmalu pridejo k nam Nemci in nato ne bo treba dolgo čakati na vladarja, na imperatorja. To so mi pripovedovali zanesljivi ljudje iz Balte, ki vedo, kako in kaj. Le malo potrpi!» — Oče je še bolj znižal glas: «In če bog da, se bo že tudi zate našel primeren človek». Strah se je pokazal v njenih očeh. «Ne potrebujem od vas nobenega drugega človeka», je naglo rekla in iznenada vzkliknila z obupom ln predrznostjo v svojemu glasu. «Oče, pustite me v miru, kajti jaz nikakor ne maram koga drugega za moža kakor Semjona, pa konec besed. «Malopridnica !» «Vas samih je malo prida! Človek, ki je izgubil poslednji drobec vesti! Ne dotaknite se me, pojdite, svata vas čakata». Osupel je gledal v njen razsrjeni obraz, z ustnami, zgrizenimi do krvi. Toda Sonja je že izgubila ravnotežje. Brezumno se je borila za svojo srečo. Nikoli pač ni mogel slutiti, da bo takšna. Prestrašil se je. «Tiše, ti, vrag te vzemi! Ne počenjaj mi te sramote v hiši, oplakni si gobec z vodo in pridi k nam». Vrnil se je k svatoma in se trudil, da s svojo vnanjostjo ne bi izdal, da se je kaj posebnega zgodilo. «Zenske solze», je rekel in posmehljivo kimnil proti vratom. «Navadna reč», je potrdil mornar. «Sama slana voda, kakor pri nas v Črnem morju, nič več». Vstopila je Sonja z materjo. Z materinih ušes so nihali veliki srebrni uhani, podobni dvema lokoma. Na nogah so ji škripali novi čevlji, ki so ji zadajali dosti tegobe. Sonjin obraz je bil brezizrazen. Zenski sta se priklonili gostoma. «Pozdravlja vas mladi knez», je rekel mornar z nekoliko razdraženim glasom, «človek, ki ga poznate kot Semjona Fjodoroviča, po priimku Kotka. Kak bo vaš odgovor?» in je je pri tem pogledal Reme-njuka. «Mar je tako?». «Naj pa bo tako». Tkačenko je pogledoval hčer po strani s hudimi očmi na nasmehi j a-nem obrazu. Se je upal. jjBilo bi samo treba, da bi ona zapela: t XVII. POGLAVJE Ženin «Ne hodi za menoj in mene ti ne išči in če ti nisem všeč — ti se mi kar izogni!» To bi pomenilo, da ženina odbija. Sonja je nespretno ganila z ramenom, da je priravnala neudobno bluzo, in pokleknila pred očeta in mater. «Blagoslovite me za Semjona!» «Predstava je končana», je rekel mornar in jiostavil steklenico na mizo. d tistega trenutka, ko sta svata zapustila Semjona, da je doma II pričakoval svojo usodo, in sta šla k Tkačenku, je postala Frosja sila urna in zaskrbljena. Pokazala se je, da ima kopico opravkov. Njena prva skrb je bila, da pokuka skozi okno Tkačenkove hiše in zasleduje razvoj dogodkov. Druga njena dolžnost je bila, da vse novice brž raznese po vasi. In naposled je bila njena tretja naloga v teni, da čimprej zbere dekleta nevestine družice, da bi se pravi čas zbrale v Tkačenkovi hiši. Frosja je vsa iz sebe tekala po vasi in štorkijala z velikanskimi škornji. Z glave ji je spolzela ruta. Suhljata ramena je opletala njena pšenična kita. Njene kozje oči pa so negibno tičale v obupanem obrazu, ki je bil tako rdeč, kakor da so ga nadrgnili z opeko. Tolikanj se je razburjala, akor da njo zaročajo. «Hej, Froska, kaj se čuje?» so vpraševale ženske čez plotove. «Ali jo že zaročajo?» «Se ne!) je odgovarjala vsa zasopla. «Se še botajo.» In je vnovič stekla proti Tkačenkovi hiši, da pokuka skozi okno. In že čev minuto je stekla navaj in mahala z dolgimi rokami. «Zaročajo, zaročajo, naj me pogoltne zemlja, ce se lažem!» Toliko da je Sonja ovila okrog rokavov obeh svatov rute, polite z rdečim papirjem, in je mati sprejela z drhtečimi rokami Remen j tikov hlebec, so v sobo stopila dekleta, škripajoča s ikornjiči, napol mrtva od zadrege in radovednosti. Takoj so obkrožile zaročenko. Na mizo je prišla hladetina telečjih nog, za njo kisle zelane paprike in štiri čašice. VISOKA CAST JIH JE DOLETELA — Titofašistične aktivistke so v resnici lahko zelo ponosne. Pomislite, da je njihov «II. kongres», kot ga seveda oni imenujejo (takim burkam pa pravimo mi enostavno: damske salonske čajanke), s svojo prisotnostjo «počastila» gospa Majda Rupena, žena znanega slovenskega milijonarja ki žanje mastne zaslužke s «socialistično» Jugoslavijo. Toda gospa Rupenova je šla v svoji «demokratični» velikodušnosti celo tako daleč, da je tej damski čajanki celo «predsedovala». To pa že niso več mačje solze. Vsakega navadnega zemljana pač z lepa ne doleti taka «čast». Kaj takega so lahko deležni edino le titofašisti. Lahko si prestavljate s kakim ponosom so zrle na svojo «ljudsko» voditeljico razne Spele, Grozdane, Alme in žene vseh poklicnih titofašističnih, večjih in manjših aktivistov, ki so bile mobilizirane, da je čajanka lepše «u-spela». Taka «zadoščenja» jim iz vsega srca privoščimo, ker se našim delovnim ženam iz mesta in vasi prav gotovo ne cedijo sline po «voditeljicah-milijonarkah». VSE NJIHOVE «MNOŽICE» SO POSTALE «GLAVNI SVET» — Da bo komedija «ženskega kongresa» popolnejša so si titofašistične aktivistke zamislile «volitve» glavnega sveta. NjihoVa ši-rokogrudnost ne pozna mej, ker so pač v svojem «demokratičnem» navdušenju «izvolile» v ta tako-zvani «glavni svet» kar 125 več ali manj dobro plačanih aktivistk. Dejansko je torej zlezlo v ta «glavni svet» vse kar leze ino gre. Glavni predpogoj je bil pač le, da je imelo na sebi «kikle». To vam je armada, da ji ni primera. Titofašisti so v svojih burkah res «kunštni», temu ni kaj oporekati. Za to buržoazno damsko čajanko je bila izvedena splošna mobilizacija, ki so se ji lahko izognile edino žene najvišjih «federalov». V «glavnem svetu» namreč pogrešano «blagorodno» soprogo Franca Stoke, Branka Babiča, Eugenia Laurenti in nekaj drugih vidnejših «kapo-rjonov». Vse ostale pa so brez pardona zlezle notri. Prizanesli niso niti ženi poklicnega špijona Bortola Petronia, ki je postala za to priliko kar črez noč «zavedna borka». Tej so se pridružile še žena titofašista Franca Li-povca-Tineta, «kulturnika» Prešla, Smerkolja, Novaka in druge. Ne manjkajo seveda razne Alme Re-schitz. Grozdane, Spele, Norme in «ženski stebri» pornografskega «Ljudskega tednika» in «Primor-skega-Lukeš Neva in Mrakovčič Nada. Za take je useda pač taka, da morajo biti povsod, kot muha na konjski .. . Titler ne trosi milijonov kar tako, treba si jih je pač «krvavo» zaslužiti. In tako je prišlo do čudeža, da so se «ženske množice», kar nenadoma spremenile v «glavni svet».. Takih «čudežev», ki z daleka zatemnju-jejo čudeže, ki so se dogajali za časa volitev v Italiji, so seveda zmožni le titofašisti. KDO VZDRŽUJE «DEMOKRACIJO» — Ce je bil še kdo med Slovenci, ki je v dobri veri mislil, da so «belčki» res rodoljubi in branilci naših narodnih pravic, se je v zadnji številki «Demokracije» lahko na lastne oči prepričal o nasprotnem. «Belčki» se namreč stalno tožijo, da so v denarnih stiskah in pozivajo Slovence naj konkretno podpirajo njihovo «borbo za pravično stvar». Toda poglejmo zadnjo številko «Demokracije». Na zadnji strani se kar blešči ogromen oglas, ki zavzema preko četrt strani, katerega velikodušne objavlja «od-jposlanstvo ECA mission v Trstu», to je dobro znani ERP, ki mu «Demokracija» poje najmilejše slavospeve. Pri tem oglasu je «Demokracija» prav na lahko zaslužila par sto tisočakov, kar ji mi ne zavidamo. S tem pa so belčki jasno in neizpodbitno še enkrat dokazali, kdo je njihov «finančni minister», ki jih zna v lepi diplomatski obliki rešiti iz eventuelnih denarnih zagat. Imperialisti morajo pač svojim zvestim hlapcem pomagati, pa čeprav v nedolžni obliki reklamnih objav. «INDIPENDENTISTI» SO SE JIM ZAMERILI — V torkovi številki je začel «Primorski» nenadoma polemizirati z «indipendentisti», ki jih sicer «blagohotno» kara, ker niso glasovali proti lažem in klevetam o terorju v coni B. Svojo j?olemiko zakjučuje z «ugotovitvijo», da so se «indi-pendentisti postavili na stran italijanske nacionalistične reakcije in . . . kominfotmistov. Glejte, čudo se godi: Tito-Trumanovi «indipendentisti» so postali kar črez noč . . . kominformisti. Ta je debela! Teh neupravičenih očitkov so se «indipendentisti» seveda takoj prestrašili. Kaj pa če bi Babič mislil resno, kdo bi dajal še nadalje cvenke za «Corriere di Trieste». Da bi dokazali svojemu beograjskemu gospodarju še bolj očividno svojo neomejeno predanost, je nadebudpi «Corriere di Trieste» takoj še besneje zalajal proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Tako bo pač Titler zadovoljen in njihove plače zasigurane. Očividno je, da so «indipendentisti» v večnem strahu za življenje njihovega «Corriere», ki bi prav lahko kar črez noč «stegnil krake», kot se je to dogodilo z bratcem «Trieste-Sera», ki je preminul v največji tajnosti. Pokopali so ga brez vsakih ceremonij, brez mrliškega oglasa, godbe in zvenenja. Žalujoči ostali Gianpiccoli, Sporer et Co pa še danes pretakajo grenke in neusahljive solze. KRIVIČNI UKREP VU NA ŠKODO DELOVNIH SLOJEV PODRAŽITEV KRUHA IN TESTENIH V sredo, 8. marca, je VU sjjoro-čila, da se bodo od 20. marca dalje cene kruhu in testeninam zvišale. Cena kruhu bo porastla od 82 lir na 04 lir za kilogram; cena testeni-nom pa od 100 na 110 lir za kilogram. Cena moki v svrho kuhe bo j ostala neizpremenjena, to je 84 lir za kg. Sklenjeno je bilo, da se bo moglo dvigniti vse iz februarja zaostale obroke, v kolikor še niso bili dvignjeni do 16. marca, tudi po tem dnevu po stari ceni. V zvezi s sklepom VU o povišanju cen so Enotni sindikati izdali sledeče poročilo: «Ko že v mesecih september-okto-ber 1948., je ZVU ponovno na temelju svoje oblasti sklenila zvišanje cen kruhu in testeninam, ne da bi se predhodno posvetovala z Zvezo enotnih sindikatov. S tem, da je ZVU vsilila to zvišanje ni niti najmanj uj?oštevala težkih življenjskih pogojev, v katerih se nahajajo delavske stroke brezposelni in upokojenci. Zveza enotnih sindikatov energično protestira proti ZVU, ki nalaga s svojim ukrepom nova bremena in žrtve tržaškim delavcem in njihovim družinam in to vsled nezadostnih doklad, silne brezposelnosti in smešnih pokojnin. Zveza enotnih sindikatov obsoja pred vsemi delavci in vsem javnim mnenjem ostracizem, ki ga uporablja v pogledu Enotnih sindikatov ZVU, kar žali 40.000 delavcev, ki so vpisani v to organizacijo in tepta sindikalne in demokratične pravice delavskega razreda». XXX V zvezi s samovoljnim ukrepom VU uprave moramo se nadalje podčrtali, da tu tuja okupacijska oblast ni poKiicala na posvetovanje za talco vazen Korak sploh nikogar: ne sindikatov, ne izvoljenih obcinsKih odborov m se naj manj seveda množičnih organizacij, ki predstavljajo voljo in zelje prebivalstva. Ta polurna prepričuje vedno bolj tržaško mnenje, da se skuša Trstu vsiliti težak Kolonialni režim, proti kateremu naj ne bi biio priziva. Kot so ze pred dnevi sindikati v pismu opozorili VU, pomenja zvišanje cen osnovnim življenskim potrebščinam, da so sindikalne in delovne pogodbe, ki so bile dosežene v težki borbi z delodajalci, nezadostne ter da se delavci ponovno nahajajo v težjem položaju. Ponovno se postavlja vprašanje zadostnih draginjskih doklad. Tako je torej stanje pri poslujočih delavcih. Težko in še brezupnejše pa z najnovejšim zvišanjem postaja stanje brezposelnih in upokojencev. PROSLAVA RA V RICMANJIH RICMANJE — Preteklo soboto je bila pri nas proslava 32. obletnice Rdeče armade. Naši ljudje so napolnili dvorano in so z zanimanjen sledili točkam sporeda. Proslavo je otvoril pevski zbor pod vodstvom tov. Danila Pertota. Zapel je dve pesmi, na kar je predsednik proslave podal besedo tov. Mitku, ki je TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED ZMAGA DELAVCEV občinskega podjetja V CRDA so nagradili stavkokaze - Ogorčeni protesti delavcev - Stavka nameščencev INAM se nadaljuje Med industrijskimi delavci vlada ie vedno veliko ogorčenje zaradi idpornega stališča, ki so ga zavzeli ndustrijci v pogledu tolmačenju ,porazuma z dne 2U. iebruarja. De-odajalci namreč še vedno vztrajalo na tem da nočejo priznati de-avcem doklad pri predujmu dopu-,ta, ki si ga lahko vzamejo na jx>d-agi navedenega sporazumu. Ze pretekli teden so ES intervenirati pri Uradu za delo in zahtevali i>o-iredovanje za rešitev spora. Sesta-lek na Uradu za delo, ki je bil sklican za četrtek 9. t. m. pa je bil prenesen na današnji dan. Toda .o ni edini razlog upravičenega igorčenja delavcev. Dočim se indu-itrijci upirajo izplačilu doklad, so po drugi strani nagradili z znatni-ni vsotami vse stavkokaze Združenih ladjedelnic, ki so prejeli za svoje protidelavsko zadržanje tudi io 37.000 lir nagrade. To ogabno in jrovokatorsko jpodpiranje stavko-caštva je povzročilo med delavstvom Združenih ladjedelnic in Tov. strojev silno razburjenje. Pretekid soboto so se zbrali delavci in uradniki pred uradom Tovarne strojev in odločno protestirali proti takemu postopanju. Do sličnih protestov je prišlo tudi v ladjedelnici Sv. Marka. V tem smislu so intervenirali pri conskemu predsedniku tudi predstavnim ES, ki so oalocno zahtevali naj se consko predsedstvo zavzame za takojšnjo ukinitev le ogabne spekulacije. Delavci občinskega gospodarskega oddelka so izvojevali v tem tednu znatno zmago. Odueiek za delo VU 'je končno pristal na ukinitev Krivične odredbe 4u-urnega delovnega-teana.~ š ponedeljkom ~1K i. m. bo ponovno uveljavljen 48-urm delovni teden. Ta zmaga je brez dvoma piod njihovega odločnega nastopa in enodnevne stavke, ki je bila pretekli ponedeljek. Stanje stavkajočih nameščencev INAM se v bistvu do danes ni spremenilo. Tudi v tem tednu je stavkovni odbor interveniral pri predsedniku cone, ki bi se moral dejansko vendar zanimati za končno rešitev tega nevzdržnega stanja. Nedvomno je, da so zaradi te stavke še posebno prizadeti delavci in njihove družine, ki se ne morajo posluževati Bolniške blagajne. Kljub vsemu pa so vsi delavci solidarni s stavkajočimi ter sledijo njihovi upravičeni borbi s polnim razumevanjem. v jedrnatem govoru orisal pomen te vazne obletnice in se pourotino dotaknil nesramnega barantanja, Ki ga izvajajo z našim ozemljem imperialisti preko svojih titoiašistic-mh m klerikalnih Hlapcev. Nato je tov. Lavrenčič Sonja recitirala Puškinovo pesem «bovraz-nikom Rusije», bieaila je zelo dobro podana igra v enem dejanju «Katjuša» ki jd pritegnila j?ozor-nost vseh poslušalcev. Značilno je, da so igro pripravili mladi Ricihanj-ci v nekaj tednih in samo po treh vajah. Vseh devet igralcev se je prav dobro odrezalo v svojih vlogah: Kuret Sergej v vlogi ravnatelja. Komar Silvester - Nalimov, Drganec Albert - Steiek, Deponte Josip - Lešek, Slapnik Albert - Ko-valj, Komar Mary - Siškina, Komar Lučina - Katjuša (zelo pridna), Berdon Livija - Sonja in Kuret Albina - Ana Pavlovna. Režiral je tov. Josip Lavrenčič. Dobro uspela proslava 32. obletnice RA v Ricmanjih nam potrjuje, da je v naših vaseh veliko mladih moči, ki se kar dobro odrežejo v svojih vlogah borcev, kulturnikov in naprednih ljudi. Naj Ricmanjci le tako nadaljujejo. Babiču se ni smilil ponesrečeni otrok iiusiednji dogodek, ki se je pri-peui pretekli teuen na ivuntoveiu je najboljši dokaz titolasisticne mrznje do vsega delovnega ljudstva. Dokazuje nam tudi, ua so ti-tolasisti ne samo politični zlocmci in morilci, marveč, da so to pravi človeški izrodki brez vsakega čuta usmiljenja in solidarnost celo oo nedolžnih otrok. Pretekli teden se je namreč na Kontoveiu precej nevarno oparil otrok revne uelavsKe družine. Zdravniška pomoč je bila nujno potrebna. Ker ni bilo v vasi trenutno nikakega prevoznega sredstva so se starši ponesrečenega otroka obrnili do Branka tsabiča, ki se je takrat nahaja) s svojim razkošnim avtomobilom v vasi, kjer je bil na obisku pri svoji «cenjeni» žlahti. Naprosili so ga naj bi prepeljal ponesrečenega otroka v tržaško bolnico. V dobri ven so pač mislili, da imajo opravka s človekom, ki bo imel vsaj trohico usmiljenja in sočutja do trpečega otroka. Toda bridko so" se zmotili. TitolaMstični tržaški «federale», Branko Babič je to prošnjo gladko odbil in dejal, da njegov avto ne bo vozil drugih ljudi. Razočaranim staršem ni preostalo drugega kot, da so telefonirali na Rdeči križ, ki je nato prepeljal ponesrečenca v bolnico. V odsotnosti staršev se je Babič še izrazil, da je njegov avto že nekoč prepeljal nekega ponesrečenca iz Kontovela, pozneje pa se je izkazalo, da je bil ponesrečenec njegov «najhujši politični nasprotnik». Titofašistično izdaj ico Branka Babiča ni bilo sram, da je odrekel pomoč v nesreči celo nedolžnemu otroku, kot ga pač ni sram, da se vozi v razkošnen avtomobilih, ki so kupljeni z žulji in krvjo trpečega ju-goslovenskega ljudstva. SLOVENSKO — HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA bo .priredila v četrtek 16, t. m. ob 20, uri v dvorani KINA OB MORJU Spominsko svečanost v počastitev največjega sodobnega slovenskega pisatelja PREŽIHOVEGA VORANCA LOVRA KUHARJA s sledečim sporedom: 1. pevski zbor prosv. društva «Fr. Prešeren» iz Boljunca, ki ga vodi tovariš Drago Žerjal. 2. Spominski govor - Justo Košuta. 3. PREŽIHOVA izbrana dela - Zora Jugova. 4. Openski orkester. 5. PREŽIHOVE črtice -Justo Košuta. 6. Pevski zbor iz Boljunca. Opensko igrišče slane lilovce več milijonov lir TEDENSKI KOLEDARČEK POJASNILO O govoricah, ki se sirijo po Op-cinan, da je Odpustna blagajna oo priliki stavke izdala uUU.UOU lir, ki naj m sle v prid stavkajočih ueiav-vev izjavljam, da so neresnične m razširjene od elementov, ki bi hoten omalovaževati predvsem sindikalno organizacijo ter ustvariti nezaupanje elanov do Odpustne blagajne. Res je da Odpustna blagajna ni ob pravem času izplačala svojim članom namenjene svote, ker je omenjeni znesek dala kot posojilo neki privatni tvrdki ki se je obvezala posojilo povrniti do 25. t. m. Cim bodo blagajni vrnili posojilo, bodo člani do konca meseca junija izplačani. Skerlavaj Josip - Vaniš V prejšnji številki «Dela» smo razkrinkali pisarijo «Primorskega dnevnika», ki je poskušala prikazati gradnjo openskega športnega igrišča kot delo športnikov-udarni-kov. Razkrinkali smo prav posebno dejstvo, da so delali izključno plačani delavci in kar je najhujše, da so nekaj časa delali tudi «esuli» iz openskega koncentracijskega- taborišča Ze v pretekli številki smo podrobno razložili izkoriščanje teh «razseljenih oseb» s strani organizacije IRO. Vsak zdravo rnisieč človek bi pričakoval, da bo časopis, ki hoče imeti videz resnosti, na te težke obtožbe odgovoril. «Primorskega dnevnika» seveda ni mogoče smatrali kot resnega časopisa, a se manj pa je mogel odgovoriti, ker so stvari, ki smo jih razkrili, ljudem v vasi znane. Ravnali so se pač po pregdvoru: «Cimvec brozgo mešaš, tem bolj smrdi.» Zato jim bomo tokrat j3ostregli s še podrobnejšimi podatki. Pri delih za športno igrišče je 2 meseca stalno delalo 9 delavcev. Po približnih računih je že samo delo delavcev torej stalo titovce približno 450.000 lir (Ce računamo mesečni zaslužek delavca na 25.000 lir). • Nadalje je tekom 14 dni delalo pri izgradnji 6 voznikov. Približni dnevni stroški za vsakega voznika so bili 5000 lir dnevno. Skupni stroški za voznike so bili torej 420.000 lir. Poleg tega sta dva dni vozila 2 VELIČASTNA PROSLAVA 8. MARCA ilTOVCI SO DOŽIVELI NA PROSEKU NOV PORAZ Proslava 8. marca v Barkovljah Jutri, 12. t. m. ob 19.30 bo v Barkovljah (rumena hiša) proslava 8. marca s kulturnim sporedom. V sredo zvečer je bilo na Proseku prav posebno živahno. Ljudje so trumoma prihajali v društveno dvorano, kjer je bila napovedana proslava mednarodnega praznika zena. Množična udeležba je v resnici presegla vsako, še tako optimistično predvidevanje. Dejstvo je, da se je te veličastne proslave udeležilo preko 600 ljudi s Proseka in Kontovela. Uspeh je bil torej nad vse zadovoljiv in to kljub vsakovrstnim mahinacijam in izzivanjem bedne skupinice vaških titofašističnih pijanih pretepačev. Po slavnostnem govoru je sledil pester kulturni spored, ki so ga izvajali domači pionirji in pionirke. Se posebno odobravanje pa je žela mala Alida, ki je ubrano zaigrala na harmoniko. Sledil je pevski zbor zgoniške občine ter žene s Konko-pela, ki so podale enodejanko «Nevesta». Tekom prireditve je prišlo v dvorano nekaj titofašističnih pretepačev z očividnim namenom, da bi izzvali pretep in s tem preprečili nadaljevanje prireditve. Toda j3odla nakana se ni j3osrečila, ker jih ljudstvo prav dobro pozna lei zato ni pustilo izzivati. Na dvorišču pa jih je čakala še druga skupinica, ki je skušala s jyobesnelim kričanjem motiti potek proslave. Ko je ljudstvo po končani prire- ditvi odhajalo domov so se ti vaški banditi umaknili v bližnjo kavarno in čakali ugodne prilike za nova izzivanja. Pooesneli od jeze, ker se jim ni posrečilo preprečiti proslave, so v pozni uri napadli tri tovarišice in eno izmed teh ceio podrli na tla. To je pač višek najogabnej-šega lašističneega škvadrizma. Pri tem banditskim podvigom se je še posebno «odlikoval» znani vaški goreči pristaš bivšega «PNF», ki je za časa fašističnega režima grozil vaščanom z revolverjem. Toda to še ni vse. Titofašisti so že nekaj dni pred proslavo zabarikadirali Vse dohode v društveno dvorano in potrgali žice električne napeljave. Kljub vsemu pa so doživeli vaški titofašisti in z njimi vsa njihova golazen nov ' porazni udarec, ki si ga bodo zapomnili tudi za bodoče. .Jv Partijska konferenca za širjenje tiska Jutri. 12» l. m. ob 9. uri bo v Kinu ob morju partijska konferenca za širjenje tiska. Vabljeni so vsi sekretarji sekcij, člani sekcijskih komisij agitpropa, člani sekcijskih komitejev za širjenje tiska, celični referenti za agitprop, kakor tudi vsi tovariši, ki so zainteresirani pri širjenju tiska. kamiona. Stroški za cn kamion znašajo dnevno približno 15.000 lir. Skupni stroški za kamiona: 60.000 lir. Nadalje je na igrišču delal 3 dni valjar s približnimi stroški 30.000 lir. Ze samo navedeni stroški znašajo torej 1.060.000 lir a tukaj še ni niti vštet material ki je bil potrošen in tudi ne tisto, kar je zaslužil g. Milič, ki si je «Primorskemu» tako prikupil. V navedenih stroških tudi n; všteto plačilo «esulov», ki so dobi | vaji od vsakega kliničnega metra 400 lir, namesto 500 kot jih dobivajo naši delavci. Izkoriščanje «razseljenih oseb» spada seveda v sklop titofašistične «socialistične izgradnje». Mirne duše Janko trdimo torej, da so celokupni stroški za igrišče presegli milijonček. Ce upoštevamo tudi delo «esulov» imamo tako popolno sliko tistega, kar «Primorski dnevnik» imenuje nekako udarniško delo «športnikov». Od kod ta «milijonska prostovoljnost»? Sobota 11 - Sofronij (zadnji kD oo 3,38 min.). Neuelja 12 - Gregorij Ponedeljek 13 - Teodora Torek 14 - Matilda Sreda 15 - Klemen Ovor. Četrtek 16 - Hilarij Petek 17 - Patricij „ Povprečna dolžina dneva U ul 51 min. ZGODOVINSKI DNEVI 11. 1917. Začetek ruske revuluc«6 12. 1917. zmaga ruske revolucij6' 13. 1848. izbruh revolucije na * i naju, katera je uničila M**, nicha in njegov nazadnaJ absolutizem. 14. 1883. je umrl Karl Marks ust»': novitelj znanstvenega kuDu _ ma, pisec Komunističnega nifesta, Kapitala in drugih ustanovitelj 1. internacional6^ Udbovske metode tudi v tovarni Kot v vseh tovarnah in deloviščih, kjer so zaposlene žene je vladalo na dan mednarodnega praznika žena veselo in borbeno razpoloženje tudi v tržaški konopljarni, Nad 400 nameščenih delavk je ta dan slovesno proslavilo svoj praznik. Žene sektorja Pončana so poslale tovarišicam v tovarni lepe šopke cvetja, ki so si ga delavke pripele na prsi. Cim si je tak šopek pripela tudi neka Filipšič (Filippi), titovska pristašinja, se ji je naglo približala dobro znana titofašistka Zubin Lidija, ki ji je z besno kretnjo iztrgala pripeti šopek. Toda to ji še ni bilo dovolj, marveč ji- je celo polglasno grozila. Ni dvoma, da se je Zubin Lidija 15. 1939. je Hitler nasilno Češkoslovaško. L RADIO x>Sf ito, j8.3» TRST II. Sobola: 13 Pestra glasba; Oddaja za najmlajše: Večer najmiajsih; zu.uu programski » >oi S i «4 riskop; 21. tiooulin večer - B astul1 pevskega zbora «fckrjancek»! Plosee za lahko noe. Neuelja: u ivmeiijska »«- u tal »a, *>iu oddaj«» , uiasba pu željah: ru PuiioV11 Vzori miadini «vaila», 17 T'°> vsakdo rad poslusa; iti FogoVOCi ženo; 20 Pesmi jugoslovanskih ^ K it rodov; 21 Z domače knjižne P01 Ponedeljek: 13 Opoldanska g»aS la S 18.3U Uiasba raznih narodovi 0 Evropskih obnovitveni načrt; Operne arije in dueti; 2i BeethoV Koncert št. 4; 22.45 Južnoa®eflS glasba. u Torek: 13 Glasba po željah! Angleščina po radiu; 21 Vzori n> dim: Premagana bolečina — o^H» je narkoze in lokalne anast**0 21.30 Paganini: Koncert za vi0L. in orkester v D duru; 22.40 Černe melodije. ^ Sreda: 13.40 Razni solisti; % los % > I X mica pripoveduje; 19 Zdravniški »j dež; 20.45 Iz glasbenih suhi Simfonični koncert; 23 Uspavaj Četrtek: 13 Slovenske nar°<^ motive izvajata pevski duet^. naučila takih metod od svojega brata Slavka Sturmana, znanega udbovskega izzivača v dolinskem okraju. Take so bile torej titofašistične direktive za proslavo 8. marca. IZ ŠTIVANA Popraviti je treba vaško pralnico STIVAN — Pri zimskih delih ta vasica skoro ni prišla v poštev, čeprav je tudi v Stivanu nujno potrebno, da se končno uredi. in popravi vaško pralnico. Zahteve vaščanov so torej zelo skromne ter sem jim lahko zadosti ,z malimi stroški ki verjetno ne bi presegli vsote 10.000 lir. harmoniko spremlja Marij -- # 18 Glasbeno predavanje; 19 M°v ščina za Slovence; 20 Vokalni cert sopranistke Otte Ondi»6» Radijski oder: Gerhard Haupth1' ✓ «Bobrov kožuh», nato lahka vtv" na glasba. .40. Petek: 13 Glasba po željah; j. Slovenski narodni motivi; 20 ni koncert baritonista Mahi Kosa; 20.30 Tržaški kulturni ra‘ di; 21 Mojstri besede; 22 SchuH1* ^ Koncert za violinčelo v g mol0. Serenade in romance. Vasica ima sicer svojo pralnico, ki pa ne odgovarja dejanskim potrebam. Pri tej pralnici je nujno potrebno, da se pokrije /odtok za vodo in to iz najbolj osnovnih higienskih razlogov. Drugo vprašanje pa je ponovna vzpostavitev oziroma popravila stare pralnice Svetovalci SIAU so se za rešitev tega problema tudi že osebno zanimali in prišli na lice mesta. O-benem so to vprašanje postavili v občinskem odboru. Vaščani pač nestrpno pričakujejo, da bo ves občinski odbor vzel v re-1 sen pretres njihove skromne zahteve in čimpreje poskrbel za izvedbo. ŠKANDAL "LEGHE NAZIONALE „ PRED SODIŠČEM Kje tičijo glavni krivci? Razprava-t.v Benetkah - Obtoženec Monaco je "požrl,^ 7 milijonov - Tržaška razprava prenešena za nedoločen čas .. i. . . J. * .. ,, « >tnAnl 1 ir I a mm rvfllr«*Ul vir\lm T1Q fl r11 IC n 1 n Tl i P ITI F» fi fl 1*1] 0 i m Skoraj istočasno sta se začeli v prvih aneh tega tedna dve sodni razpravi v zvezi z znanim škandalom «sladkorja». Pred sodišče je morala vsa gnojnica, ki se skriva v «Legi nazionale» zato, ker je m bilo mogoče prikriti in zadušiti. A tudi na sodišču se nadaljuje stara politika zakrinkavanja dejanskih icrivcev, ki so seveda prav v vrhovih «Lege nazionale». Razprava v Benetkah proti obtoženemu Monacu, ki .je «popaj?al» le 7 milijonov (toliko je znano), se je končala v pičli urici. Vsem, sodniku, javnemu tožilcu, branilcem, obtožencu in prizadeti stranki se je silno mudilo, da ne bi preveč prišlo na dan, če bi se razprava zavlekla in če bi postavljali «indiskretna» vprašanja. V Trstu so sedele na obtožni klopi seveda samo drugorazredne osebe. Pravi krivci voditelji «Lege nazionale», ki so obenem tudi tržašfti kapitalistični in politični mogotci, pa niso bili obtoženi. Ker je bilo število obtožencev večje, se je razprava zavlekla. Ko so obtoženci in njihovi branilci j3ostavili odločno zahtevo, da mora na obtožno klop tudi ing. Nunzi (ki stoji med tožite! ji) in spada med vodilne glavice, je javni tožilec takoj prevzel obrambo Nunzija in proglasil njegovo nedolžnost. Ker se je pa obetalo, da bo škandal zavzel silne razmere, je bila razprava odgodena na nedoločen čas. imela v oskrbi neka družina na Ko-lonji. Otrok se je brezskrbno igral pred hišo. Neznano kje, je staknil poleg drugih igrač tudi ročno bombo, katero je hotel odpreti, nakar se je razpočila ter mu povzročila težje telesne jpoškodbe. V ponedeljek se je delegacija prebivalcev Kolonje napotila na mestno občine», kjer je bila sprejeta od tajnika ter zahtevala, naj oblasti ukrenejo vse potrebno, da se podobni slučaji več ne ponovijo. Delegacija je zahtevala, naj čistilci min temeljito pregledajo vso okolico in jo očistijo morebitnega streliva. Pismo z enakimi zahtevami je bilo naknadno odposlano tudi predsedstvu cone. V pismu so prebival- ci Kolonje med drugim tožili, da i»e VU, v več kot štirih letih upravljanja Trsta ni pobrigala, za to da bi bilo odstranjeno vse strelivo, niti iz ožje mestne okolice. Gen. Richardson je nekaj dni za tem izdal poziv vsemu prebivalstvu, naj javi policiji, če ve za morebitno strelivo. Predvsem pa je važno, da starši poduče otroke, naj se ne igrajo s strelivom Tržaški odbor demokratične solidarnosti vabi vse prebivalstvo — in temu vabilu se tudi mi pridružujemo — naj prispeva po svojih močeh v sklad za kritje bolniških stroškov ponesrečenega otroka. Prispevke1 prejema tudi naše uredriišt- Nova žrtev povojnega stanja Sest dni za grozno nesrečo, ki je zahtevala smrt dveh mladeničev na Pantaleonskem griču, se je dogodila druga. Tokrat je zadela malega otročiča iz Caserte, katerega je Igralci nabrežinske dramske sku pinc, ki je nastopila v nedeljo z enodejanko «Čudež v pustinji» V NABREŽINI so dne 5. t. m. naše žene dostojno proslavile svoj dan — 8. marec. Za to priliko so poleg ostalega sporeda naštudirali člani prosvetnega društva tudi enodejanko «Cuaez v .pustinji», ter želi z njo navdušeno priznanje. Želimo nabrežinski mladim, ki je s tem dokazala svoje lepe sposobnosti, da bi pogumno nadaljevala z delom na kulturnem jpolju. Sodeloval je tudi pevski zbor «Vesna» iz Sv. Križa, ki je žel navdušeno priznanje ter moral na željo občinstva nekatere pesmi ponavljati. V ELERJIH so v prijetni društveni dvoranici, v soboto 4. t. m. lepo proslavili obletnico smrti Franceta Prešerna. Govor o Prešernu, njegovemu delu, življenju in pomenu na poznejši razvoj Slovencev, je lepo in poljudno jsodal tov. Gerlanc, ki je tudi recitiral Prešernovo «Zdravljico». Predednik društva tov. Eler pa je recitiral «Hčere svet». Med odmori je svirala domača godba. Tudi žene SV. IVANA so lepo proslavile 8. marec. Nastopili so člani prosvetnega društva z dvo-dejanko «Venček narodnih pesmi», ki jo je priredila tov. M. Bidovec in ki je prepletena s prijetnim, zdravim humorjem. Nastopajoči so želi navdušeno priznanje občinstva, ki je do kraja napolnilo veliko prosvetno dvorano. Poleg tega so nastopile še tov. Dodič z recitacijo «Nezakonska mati» in tov. Morana z «Mati treh partizanov». rudi v PODLONJERJU je domače društvo «Zvezda» jpočastilo spomin velikega pesnika Franceta Prešerna. V nedeljo 5. t. m. so priredili v svojem kulturnem domu lepo uspelo prireditev. Tov. Bidovec je govoril o življenju in delu velikega penika, kakor tudi o pomenu njegovih poezij za slovensko kulturo. Obenem se je spomnil tudi pravkar umrlega, »največjega sodobnega pisatelja Prežihovega Voran-ca, ki je prav tako kot Prešeren ostal zvest svojemu ljudstvu. Dve pionirki sta nato recitirali Prešernove pesmi «Vrbi» in «Kam». Pevski zbor iz Ricmanj, ki je otvoril proslavo s tremi pesmimi, je zaključil z nadaljnimi tremi pesmi- jCjudska prosveta. mi lep večer, katerim pa so še morali na zahtevo občinstva dodati še dve pesmi. Prosvetno društvo «Vesna» V KRIŽU, je v torek 7. t. m. na dostojen način proslavilo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Spominsko predavanje je imel druktveni predsednik Justo Košuta. Recitirali do «Zdravljico» Košuta Ivan, «Nezakonsko mater» Celesta Košuta, «Vrbi» Terčon Lucijan, «Hčere svet» Štolfa Gabrijela in «Orglarčka» Košuta. Društveni pevski zbor pod vodstvom Frančka Žerjala je lepo zapel «Kam», «Mladini», «Tiha luna» in «Slava delu», ki jo je moral ponoviti. Društvena godba je pred prireditvijo svirala po vasi in nato še med sporedom. OBČNI ZBOR PD «SLOVAN» V PADR1CAH V sredo 1. marca se je vršil redni letni občni zbor prosvetnega društva «Slovan» v Padričah, na katerega je prišlo do mala vse članstvo. Vsega skupaj je manjkalo le 13 društvenih članov. Po pozdravnem govoru tov. predsednika sta podala poročilo o delovanju društva tajnik in blagajnik. Sledila je diskusija katero so nekateri zlonamerni elementi skušali izrabiti za razdiranje enotnosti društva, kar jim pa ob odporu ogromne večine članstva nikakor ni uspelo. Nekateri predrzneži so šli celo tako daleč, da so zahtevali razdelitev društvenega denarja in ostale imovine, čeprav društvo ni razpuščeno in je bolj aktivno kot kdaj koli prej. To dokazuje zlasti dobro uspevajoči pevsk i zbor, kakor tudi kulturne prireditve ob raznih prilikah. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se tudi najmlajši mladinci in pionirji začeli zanimati za društveno delovanje in bodo vstopili v pevski zbor. Ob počitnicah pa nameravajo pripraviti kakšno igro, da bi z gostovanji sami pripravili fond za «Otroško božičnico». Značilno je da so nekateri Pahorjevi panaurji zahtevali, da naj se društveno delovanje usmeri k apolitični kulturi, to je isto, kar so pred Beti zahtevali slovenski belo-gansti. Toda ogromna večina članov je odločena, da bo še naprej gojila napredno ljudsko kulturo in je zato izbrala novi odbor, ki bo vodil v tej smeri. Izvoljeni so bili predsednik Žagar Josip, podpredsednik Kalc Josip, tajni Grgič Just, blagajnik Grgič Karel ter odborniki Grgič Emil, Grgič Marija in Ludvik Zora. ò p o r t NOGOMET Tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja Dreher - Rojan, na igrišču v Bo-Ijuneu ob 9.30; Magdalena - Frau-sin na igrišču v Trebčah ob 10.30; Arzenal - Sv. Ana, na igrišču v Bo-ljuncu ob 12.30; Pristaniščniki -FMSA, na igrišču v Trebčah ob 13.30; Skedenj - Primorje PK, v Boljuncu ob 14.30: Nabrežina - Sv. Mark-OMMSA, na igrišču v Nabrežini ob 15. uri. Počiva četa Costalunga. 1 N »e ; bili 5 s »»lil “■til bil S 4 lit St s H«] k-, b) 'lav % 'X «i v« MOSKVA V srbohrvaščini) cas; 6.00 ^ dol. 41.12; 48.47; 30.90; čas 16.00.oi) dol. 25.08; 48.47; 49.8; 30.9, éflSiy vat. doi. 23.U8; 48.47; 49.5; čas: val. dol. 41.12; 41.12; 48.471 *ji, 3U.96; 280.9; 377.4; cas 21.30 ;4, dol. 48.47; 48.5; 3u.9U; 280.9; čas: 22.30 val. dol. 41.12; 48.47! jjil 30.9; 30.96; 280.9; 377.4; čas val. dol. 41.12; 48.47; 49.5; 30.0! 280.9; 377.4; čas 01.00 val. dol» * 49.5; 30.96; 260.9; 377.4. . ji Razen tega vsako nedelj0 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. (V slovenščini) čas: 17-30 ^ dol. 25.08; 48.47; 49.5; čas: 2‘Xfi dol. 41,12; 48.47; 49.5; 30.01 Hli 280.9; 377.4; čas 24.00 val. dol» J-,) 49.5; 30.9; 30.96; 280.9; 377»*> A 01.30 val. dol. 48.47; 49.5; 30.9! 0 ' 280.9; 377.4. h 6 K PRAGA v„i. 1V srbohrvaščini) cas: 06.00 a; I /II . A. Iti ....1 rl/ll. J*' S6 dol. 31.41; čas: 16.30 val ddl- Sj6 čas: 20.30 val. dol. 49.92; čas: a'j) val. doi. 249.2; 298.8; 765; čas: val. dol. 49.92. v,l» (V slovenščini) čas 17.00» dol. 31.41. V S 6 BUDIMPEŠTA ^ (V srbohrvaščini) čas: doi. 49J.5; čas: 18.30 val. dol. jjjO cas: 19.40 val. dol. 459.5; čas: val. dol. 288.5. yfl» (V slovenščini) čas: 21-4° 0j> dol. 288.5; čas; 23.45 val. dol. POSLUŠAJTE RADIUDDAJNOLj-STAJO JUGOSLOVANSKIH UHANIOV p Ob 14. uri na val. dolžini ji Ob 16.30 uri na val. doi. 3l' „ fi Ob 20.00 uri na val. dol. <9'e S IZ ŠEMPOLAJA : Nujna potreba šolske stavbe Nedavno je bila od ZVU od°Pr, .efi obnovitev otroškega vrtca v . hinjah, kar bo stalo 8 lir. V Mavhinjah že obstoj0 merno šolsko poslopje, ki P1 dvoma lahko služilo tudi za ^ primeren otroški vrtec. Sicer .pl tem še ni rečeno, da morda 8®^ ■ Tekme za prvenstvo cone. Nabrežina - A. Vivoda, na igrišču v Nabrežini ob 10.30; Ponzianini erranti - Magdalena, na igrišču v Trebčah ob 8.45: Greta - Sv. Alojz, na Proseku ob 10.30; Vesna - Primorje DZ, v Nabrežini ob 13.00; Skorklja - Partizani, na Proseku ob 13.30; Trebče - Kolonja, v Trebčah ob 15.00; Primorje PK B - Rosan-dra, na Proseku ob 15.30. Počiva, četa Redivo. tujemo obnovitvi otroškega Mavhinjah. Vendar smo ninenzgr3’ bi bilo mnogo bolj potrebno ,^1. diti šolsko poslopje v kjer je šola še vedno nastani it starem, zasebnem poslopju» u ji»' zdaleka ne odgovarja svojo 1 menu. . gve*1’’ Znano je, dy so 0b°inS*