Štev. 9. V Ljubljani, 7. maja 1015. LV. Seto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 21. maja 1915. Bodočnost malih narodov. Državni poslanec dr. Karel Kramar, vodja mladočeške stranke, je objavil v „Narodnih Listih" članek, ki je zbudil občo pozornost v naši državi in izven nje. Dr. Kramar govori sicer o češkem narodu, toda njegova izvajanja so do pičice prikladna tudi za naš slovenski narod. Češko ime naj izpremenimo v slovensko, pa imamo važno in aktualno poglavje pisano za svoje ljudstvo! Dr. Kramar pravi: Mali narodi so v tej vojni pridobili na veljavi. Na obeh straneh govore o tem, da gre v tem gigantskem boju za svobodo vseh narodov. Mi verujemo v bodočnost svojega naroda in to ne samo v slepi veri, v sami tolažbi slabiča — marveč zato, ker vidimo, kaj pomenijo manjši narodi, nego je narod češki, v ogromni borbi starega sveta. Svetovna vojna postane gotovo mejnik novega časa, ki bodo v njem sosebno tisti mali narodi, ki so slučajno raztreseni na mejah med velikimi državami, ti narodi bodo prej ali slej igrali vse drugačno vlogo, nego so jo doslej. Da bi le krvavi krst — ki ga je prejel naš narod — ne ostal brez učinka na naše notranje življenje. Da bi le ne zaostajali v tem preporodu Evrope! Tudi mi moramo postati drugačni in boljši. Najti moramo notranjo encrtnost vsega naroda za skupno postopanje, naj gre že za zaščito narodnega življenja ali pa za njega nemoteni razvoj! Imeti moramo poguma, da svoje javno življenje politiško in gospodarsko iz čisti m o od vsega, kar seje pokazalo slabotno in gnilo, in položiti moramo vodstvo narodne stvari v roke njih, ki so prestali težko preizkušnjo in ki bodo, vsak na svojem mestu, mogli izpolnjevati svojo dolžnost napram narodu in češki javnosti! Povzdigniti se moramo nad strankarske interese in iskati najboljih ljudi, za veliko novo delo v narodu, pa naj tudi LISTEK. Še nehaj o Lavtarjevem delovanju. Leta 1873. smo bili v VII. razredu ljubljanske realke. Naš profesor slovenščine, A. Lesar, je nevarno obolel, in njega je nadomestoval L. Lavtar. Njegov prvi nastop nam je precej ugajal. Prej smo mlatili suhoparno slovnico, Lavtar pa je pričel s poukom o literaturi, ki nas je veliko bolj zanimala. Ob koncu šolskega leta nas je posebno vzpodbujal k obisku visoke šole, zlasti dunajske. Priporočal nam je tudi vstop v dijaško društvo »Slovenijo«. Opisaval nam je osebnost dveh tedaj posebno merodajnih lite-ratov, ki jih je sam natančneje spoznaval v omenjenem društvu. To sta bila Levstik in Stritar. Prvega je karakteri-ziral kot veseljaka, ki je znal s svojim humorjem zabavati celo dvorano, drugega pa kot bolj molčečega filozofa., ki mu je ugajala manjša družba ožjih prijateljev. Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. pri tem ostajamo zvesti smotrom in stremljenjem, ki smo se zanja obvezali v strankinih programih. In čim resneje in stvar-neje bomo umevali svojo dolžnost napram svojemu narodu, tem bolje bomo spoznavali, kako blizu so si program i posameznih čeških strank. In da iz tega spoznanja napravimo odločilni korak do enostavnejihj strankarskih razmer; na Češkem: to bo prva posledica našega mo-raličnega vstajenja. Potem se nam tudi ne bo treba bati zaradi bodočnosti, pa naj nam tudi prinese novih izkušenj in trpljenja!" Tako dr. Kramar! — Gotovo je, da bo tudi slovensko učiteljstvo ob tem ¡no-raličriem vstajenju našega naroda imelo svoj delež in svojo besedo. = Ob sveži in zadostni hrani bo držal „mozeg naroda" pokonci naše narodno telo! — Slovensko učiteljstvo pokaže tudi v bodočnosti svojemu ljudstvu, da je zanje in zaradi njega! Z moraličnim vstajenjem naroda pride tudi doba in pravica narodnemu učiteljstvu! * Vojna. ŠTAJERSKI TOVARIŠI V VOJNI. Po novejšem izkazu je 711 štajerskih učiteljev v vojni, in sicer 489 Nemcev in 222 Slovencev. To je 36 °/0 štajerskega učiteljstva. Izmed nemških učiteljev jih je padlo 14, ranjenih je 34, ujetih 15, pogrešani 3, odlikovanih je bilo 11. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem še ni imela časa in sredstev, da bi sestavila natančen seznam glede slovenskih učiteljev s Spod. Štajerskega v vojni. * UBOGO SRCE! Krogla priletela, v srce ga zadela — konec vseh je bolečin, živ ostane nanj spomin. Spominjam se tudi še, s kakšno vnemo so pričeli učitelji poučevati računstvo po Lavtarjevi metodi še ob času, ko so bile v šoli uvedene dr. Močnikove ra-čunice. __—z—. Povodom Janko Lebanove 601etnice je jubilar prejel od tovariša Štipka F e r -1 u g e , nadučitelja na Opčinah pri Trstu, sledečo pesem: Tovariš miljeni! Nad šestdeset še dvajset let prijatelj Ti želi; a v dobi tej še delaj vnet za narod ljubljeni, kot delal si popred! Saj dela Ti ne strašiš se in truda ne in znoja ne! ... Let čilih petinštir'deset si delu žrtvoval; preganjanja, trpljenja in grenkega življenja, ki ga podaja svet, Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ , . dvakrat . . 12 „ . . . trikrat . . 10 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Strašna vest je prihrumela, ljubica je zaihtela, srniti blage ni do nje — o, ubogo ti srce! * G. VPOKLICANJE SUPERARBITRIRAN1H K ODDELKOM ZA REKONVALE-SCENTE. »Fremdenblatt« reproducirá članek lista »Ostrauer Zeitung«, v katerem pravi: Kakor uradno poročajo, bo od zdaj naprej, dokler traja vojna, vse vojake, ki jih je vojaški zdravnik klasificiral kot to-časno nesposobne in ki nimajo pravice do> invalidske pokojnine, brez superarbitraci-je, ne glede na dobo službene nesposobnosti, uvrščali v oddelke za rekonvale-scente, ki obstoje pri naših nadomestnih bataljonih. Ta odredba vojnega ministrstva velja tudi za nazaj. Vsi tisti, ki so jih bili od pričetka vojne potom superarbi-tracije kot točasno nesposobne poslali na dopust in ki nimajo pravice do invalidne pokojnine, bodo zaradi te odredbe tudi takoj vpoklicani. * NOVI NABORI ZA LETNIKE 1878. DO 1890., 1892., 1893. IN 1894. Korespondenčni urad poroča: V dobi od 1. okt. do 31. dec. 1914 izvedeni nabori letnikov 1878 do vštevši 1890, 1892, 1893 in 1894 pripadajočih črnovojnih obvezan-cev so izkazali rezultate, iz katerih je razvidno, da pri presoji sposobnosti niso uporabljali povsod enakega merila. Nastopile so pri tem razlike, ki potrebujejo nujno1 izenačenja, da se tako, odgovarjajoč principu splošne brambne obveznosti, zasi-gura enakomerno postopanje z vsemi za orožje sposobnimi državljani pri pritegnitvi k službi pod orožje in obrambi1 domovine. — Vojaška uprava je odredila zaradi tega nove nabore zgorajšnjim letnikom pripadajočih črnovojnih obvezancev, v kolikor te v posameznih upravnih ozemljih rezultati prejšnjega nabora lahko ne utrpe. — K novemu naboru bodo morali priti v letih 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki točasno še ne služijo v skupni armadi; v vojni mornarici, v deželni brambi ali pri orožništvu, oziroma se nisi nikdar bal!... Zato presvetla zarja večer naj Ti sladi, da zabiš piš viharja, ki vsakemu preti, kdor trudi se in dela, a ne vpogiba čela pred njimi, ki krivico gojijo, a pravico sovražijo, črtijo! ... Zato Ti kličem vnet: »V pokoju brez skrbi še mnogo, mnogo let Ti, Janko, živi mi! A v tem ne zabi druga, ki zove se Ferluga, ki zroča Ti pozdrave znad Openske višave!...« Bivša tovarišica, gospa Pavla J., je jubilarju poleg lepega šopka dehtečih cvetic poklonila sledeči akrostihon: Jasna ni bila Ti steza življenja, a vsaj na večer se Ti sreča smehljaj!... Nebo Te obvaruj bridkosti, trpljenja, kar ima blaginje svet: zdaj Ti jo daj! Ogromen Ti bil je dolžnik dosedaj!... Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. ' ne izvršujejo v črni vojski na podlagi nji-| hove osebne črnovojniške obveznosti ! službe z orožjem, torej tudi oni, ki so bili | pri prejšnjem naboru potrjeni k črnovoj-niški službi z orožjem, a so bili pri' pre-zentiranju ali od takrat kot nesposobni odpuščeni. — Določila tozadevnega razglasa o izjemah glede priglasitve k naboru se od svoječasnih tozadevnih odredb bistveno razlikujejo in sicer po značaju novih naborov, na drugi strani pa tudi po izkušnjah iz prejšnjih naborov. — Da se zadobi lažja podlaga za kontrolo priglaševanja,je bila sklenjena tokrat splošna zglasilna obveznost pri občini za naborne obvezance. Priporoča se, da se k tej zglasitvi prinese s seboj pri prejšnjem naboru dobljeni črnovojniški legitimacij-ski list. Kraj, kjer se mora posamezni naborni obvezanec podvreči od 25. maja do 15. junija 1915 se vršečim naborom, je redno bivališče dne 1. maja kot dneva izdaje vpoklicnega razglasa. Poznejše menjanje tozadevno ne izpremeni ničesar, vendar pa se samo mimoidoče bivališče par dni ne more smatrati kot bivališče v tem smislu. — Opustitev zglasitve pri občini bivališča za zapis bodo politiške oblasti strogo kaznovale. — Glede ugodnosti, vprašanj enoletno-prostovoljnega znamenja, vstopa v oboroženo silo kot enoletni prostovoljec veljajo enaka določila kakor pri prejšnjih naborih. — Tudi istim letnikom pripadajoči, v evidenci druge rezerve služboobvezni bosensko-hercegovinski deželani, ki se mude v Avstriji, so pod istimi pogoji, in sicer pri c. in kr. dopolnilnih okrajnih poveljstvih njihovega bivališča podvrženi novemu naboru in se morajo do 15. maja 1915 zgla-siti pri občinah, kjer prebivajo. — Zaradi izvedbe novih naborov se pritegnitev zavoljo pred kratkim napovedanih izpre-memb črnovojnega zakona novo sestavljenih črnovojniških kategorij odlaga. * PROTI RAZŠIRJANJU VZNEMIRLJIVIH VESTI. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Opazilo se je mnogokrat, da so se pojavile in se širile v policijskem okolišu že od pričetka sedanje vojne naj- Anton Bezenšek, vseučiliški profesor v Sofiji (v Bolgariji), se je Lebana spomnil s plemenitim darom ter mu pisal sledeče pismo: Dragi mladostni prijatelj! Učakal si tudi 601etnice, kakor lani jaz; a še znamenitejše je, da praznuješ obenem 451etnico svojega slovstvenega delovanja! »Vitam prolongere factis.« (Življenje se prodolžuje z deli). To je zlato geslo, ki velja tudi o Tebi. Delal in storil si mnogo kot učitelj in kot pisatelj. Delal si v domovini za domovino. Tvoj trud je bil uspešen in krasen. Lahko zreš nazaj, in Tvoja vest Ti poreče: storil si svojo dolžnost; storil si ne samo, kar Ti' veleva stan, ampak kar si mogel storiti. Zato si cel mož — po besedah S. Gregorčiča. Naj Te še Bog poživi mnogo let, da boš mogel še dalje delovati po tem lepem geslu! Daj Ti Bog učakati še boljših let, ka^ kor so bila marsikatera v minolosti! Tvoja pota, kakor vobče pota učiteljeva, niso bila z rožicami posuta. Vendar pa tudi rožic ni manjkalo v raznih tre- Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. različnejše govorice bodisi o vojnih dogodkih, bodisi o politiških zadevah. Te govorice so bile take, da bi jih moral vsak razsoden človeic smatrati za izrastek razuzdane domišljavosti ali breztemeljne bojazljivosti ali pa celo za premišljene hudobnosti. Vkljub temu se je, žal, pokazalo, da se je takim guvoricam tem rajše verjelo in se jih tem radovoljnejše širilo, čim neverjetnejše in brezmiselnejše so bile. V javnem interesu, kakor v interesu prebivalstva samega smatra c. kr. policijsko ravnateljstvo za potrebno, najodločnejše opozoriti na to, da se bo proti razširjevalcem neresničnih in razburljivih govoric v smislu zakonitih predpisov z brezobzirno strogostjo postopalo. * URADNIŠKIH PLAČ NE PRIKRAJŠAJO. Korespondenčni urad piše: „Wiener Tagblatt" poroča: Ker se je razširila vest, da nameravajo zmanjšati uradniške plače, oziroma, da odpravijo časovno napredovanje, se je podala uradniška deputacija k finančnemn ministru baronu pl. Englu. Voditelja deputacije, predsednika društva poštnih uradnikov Pauerfeinda, je finančni minister pooblastil, da pomiri stanovske kroge z obvestilom, da na merodajnih mestih ne mislijo na tako odredbo. Minister je priznal požrtvovalnost državnega urad-ništva, ki svojega dejanjskega domoljubja ni dokazala samo s prostovoljnimi odtegljaji od plače, marveč tudi z marnim sodelovanjem v vseh panogah vojnega skrbstva. * „VOJNA ZBIRKA." C. kr. dvorna knjižnica prosi, da se ji pošiljajo poleg dolžnostnih izvodov tudi razni drugi vojne se tičoči časopisi, razne kuriozitete grafične in tipografske umetnosti, zemljevidi in tabele, spisi o mednarodnem položaju, ki so izšli tik pred izbruhom vojne ali za časa vojne, komunikeje raznih držav o principialnlh vprašanjih vojne in sploh vsi spisi, ki se tičejo mobilizacije, preuredbe javnega življenja zaradi vojne v verskem, politiškem in socialnem oziru, poglobitve državne pripadnosti, modifikacije narodnostnega vprašanja in enakih za avstrijo posebno važnih problemov. Nadalje prosi za pošiljanje razg! dnic z bojnega polja. Istotako leposlovne spise, ki so namenjeni za vojno in dom, in tudi semkaj spadajoče muzikalije. Rokopisi se na željo prepišejo in vrnejo lastniku, imena se pa ne bodo obelodanila in pride to le za uporabo zgodovinarjev, najbolj zanimive stvari se bodo pa razstavile v sijajni dvorani, c. kr. dvorne knjižnice. Vse navedeno naj se pošilja s pripombo: „Vojna zbirka." * DRŽAVNI PRISPEVEK ZA PREŽIVLJANJE. C. kr. domobransko ministrstvo je pozvalo vse politiške deželne oblasti, naj ob-razlože okrajnim komisijam za preživljanje, da v tem, da svojci vpoklicanih, ki ali že uživajo državni prispevek za preživljanje ali šele prosijo zanj, opravljajo ali prevzemajo poljska dela, ni nikakega povoda jim državni prispevek ustaviti, zmanjšati ali odreči, ako so le dani vsi drugi zakoniti pogoji. To pa zato, ker je plača, ki se s takim delom doseže, le začasen dohodek, posebno pa še z ozirom na velik gospodarski pomen, ki ga ima v tem letu brezhibno obdelanje polja. * nutkih življenja. Ohrani spomin na tiste, a pusti iz spomina trnje. Tako boš živel še srečno in zadovoljno leta starosti, katerih naj Ti božja previdnost našteje prav mnogo! Zivio mnoga leta! ITALIJA. Italijanski naučni minister je zahteval od akademiških senatov, naj takoj preprečijo vsakršne politiške izjave dijakov, sicer bo ukazal vsa vseučilišča zapreti. — Zunanji minister zahteva isto od vseh mestnih zastopov, ker bodo v obratnem slučaju zastopi razpuščeni ter nastavljeni kraljevi komisarji. * RUSKO POSTOPANJE S POLJSKIMI LEGIJONARJI. Iz Krakova pišejo: Socialnodemokraški „Naprzod" posnema po ruskem listu „Gu-bernskaja Vied", da nazivljejo na Ruskem poljske legijonarje „gališke strelce" ter postopajo z njimi kot s člani razbojniških družb. Pred kratkim so v nekem gališkem mestecu izsledili 8 legijonarjev v starosti od 17 do 18 let in jih privedli pred ruske častnike, katerih eden jih je tako-le ogovoril: „Kot upornikom vam gre smrtna kazen; vi ne tvorite dela avstro-ogrske armade, marveč imate edinole ta namen, da na Rusko Poljskem provzročate upor. Vi ste tudi uporniki proti lastnemu narodu! Ker ste pa zaslepljeni otroci imamo usmiljenje z vami in vam darujemo življenje." * ZA GOSPODARSKO SAMOSTOJNOST MONARHIJE. Dne 18. pr. m. se je vršila na Dunaju pod predsedstvom društvenega predsednika dr. Ernesta barona pl. Pienerja in dr. Aleksandra Weckerleja skupna seja predsed-stvenih članov srednjeevropskih gospodarskih društev v Avstriji in na Ogrskem. Zastopniki društev so najprej razpravljali o gospodarskem razmerju med Avstrijo in Ogrsko, in enodušno se je konštatiralo, da mora iti gospodarsko zedinjenje obeh držav monarhije pred vsemi trgovsko-politiškimi pogajanji z zunanjimi državami. Tudi so vsi navzoči izrazili mnenje, da je to zedinjenje med Avstrijo in Ogrsko na temelju gospodarske skupnosti potrebno. Nato so se vzela v pretres prizadevanja, ki so se začela v nemški državi v svrho trgovinsko-politiškega zbližanja med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, in se je izjavilo, da bi bilo takega zbližanja želeti pod gotovimi pogoji, zlasti bi morala ostati nedotaknjena gospodarska samostojnost monarhije. * KONTROLA ŽIVIL. Ministrstvo notranjih del je izdalo novo naredbo glede živil. V tej naredbi naroča, da je treba natančno nadzorovati sedaj draga živila glede kakovosti, in prodajalce pokvarjenih, ponarejenih ali manj vrednih živil kaznovati. * STROŠKI VOJNE. „Frankfurter Zeitung" poroča: Velesile, ki so dosedaj udeležene na vojni, so najele doslej okroglo 42 milijard predujmov in posojil. Na Nemčijo odpade 13 in pol milijarde, 12 milijard odpade na Anglijo, ki pa zopet išče posojila, 6 milijard je najela Rusija in preko 7 milijard Francoska. * Mohorčič Jožef. Bil sem pred štirimi leti bolan in sem iskal zdravja na solncu in ob morju. Takrat se mi je pridružil, ne da bi ga nago- varjal; imel je vselej lastne sklepe. In solnca in vode mu ni bilo dovolj, nikdar dovolj, zato ga nisem umei. Kako vendar, ko je bil močan in razvit in v enaindvajsetem letu! Vedel sem, da je žilav in trdovraten v zasledovanju svojih namenov, dasi njegovih namenov nisem poznal; živel je v sebi in samostojno. A vedel nisem, da je bila v oni volji, v oni molčeči vztrajnosti želja k zdravju, da so bile v navidezno zdravem organizmu tihe, nezdrave kali. In če jih je čutil, jih je zamolčal; tožbe ni poznal, ker je imel preveč energije. Danes vem in sem prepričan, da bi kali bolezni nadvladal, ko bi bil v boljšem življenju onemogočen njih razvoj. * Z lahko želodčno indispozicijo je šel tov. Mahorčič v drugi polovici julija 1. 1. na orožno vajo v Trst. Prišla je kriza. Dodeljen je bil k odhajajočim na bojišče, a je tik pred odhodom dosegel, da so ga izločili kot bolnika ter pridržali v rezervi Po dveh mesecih je prišel iz Ljubljane domov superarbitriran do letošnje pomladi, a je upal, da se bo hitro restauriral v rednem življenju in z dobro oskrbo. Toda če me je vprašal, ali je boljši, mu nisem mogel pritrditi; iskal je zdravja in hiral. A uklonilo ga ni; s tem in onim se je ukvarjal, dokler ga ni zadela okrog Božiča strašna vest, da je njegov mlajši brat izdihnil dušo na bojišču. Ko sem ga videl, se mi je zdelo, da je izpodrezana nit njegovega lastnega življenja, tako ga je zrušil obup. Takrat sem našel razrahljano vso njegovo močno in nezlomljeno voljo. Le eno je želel, da bi brat živel namesto njega, da bi s svojim idealnim zdravjem in neuklonljivim veseljem do dela stal na njegovem mestu ter ostal ohranjen staršem/ Tačas sem videl, da se je utrgalo v njem vse, na čemer je skozi leta visel, da je za ceno bratove smrti pokopal vse, kar mu je bilo dotlej najvišje in najvrednejše, samo mržnja je ostala in rasla v srcu. a ni mogla dajati tolažbe. Z duševnim trpljenjem se je združilo telesno; bolezen je napredovala koncem zime bolj in bolj, dasi si je sam še ni znal razložiti. Še enkrat je zbral svoje sile in šel poučevat, čeprav le tri tedne. Povedal mi je svoj sklep kot vselej, ko je že bil dozorel in neizpremenljiv. Truden da je brezdelja, ter da hoče koristiti ljudstvu, bodočemu rodu. Šel je res a bila je to volja brez moči. Ko se je vrnil, je plamen življenja v njem že dogoreval. — Tri dni pred smrtjo sem ga obiskal. Na altani je sedel v preksolnčju, naslonjen z obrazom na stolico pred seboj. Ko me je slišal, se je z naglo kretnjo dvignil. Oči so bile ugasle in nobene iskre življenja več v njih. Sedel sem zraven njega, molčala sva dolgo. Nisem ga hotel tolažiti z neresnico. Pod nama se je vila trta, in v njej je plul sok, nižje je bil vrt s preorano in zasejano temnorjavo zemljo, dalje za strehami je zelenelo drevje s prvimi listi. Novo življenje, nova rast. A kaj v soku, v zemlji in zelenju? In kaj v presihanju soka, v utrujenju zemlje in v uvenenju zelenja? Kaj pred pričetkom rasti in po zvršetku propada? Kaj globoko v dnu tajnosti in za mojim poslednjim dihom? Govoril sem. O razumu, ki se vije med dvomi, ki išče resnice, kot trta solnca, ki hoče iz nemira navzgor, da najde na višinah mir in počitek. Nisem končal. Tovariš je segel v ne-dra in položil na stolico pred se religiozno, meditacijsko knjigo ter me prosil opro-ščenja; skril jo je bil pred menoj, ko sem prihajal. Več nr mogel govoriti. Nagnii se je spet na stolico, da mu nisem videl obraza, a vedel semr da je v njem vse jasno, da je bilo zanj osvetljeno že kdaj, da je ves miren in ustavljen. Strmel sem le, da se je to zgodilo, ne da bi njegove energije bolezen količkaj upognila. Njegova volja je bila še močna (toi v naj-krepkejših dneh. — Ko mu je tretje jutro posvetilo solnce na posteljo je pozdravljal svo o zadnjo zarjo življenja in umrl mirno in brez bolečin. * Pomlad dehti. S solncem in cvetjem se je osulo drevje. Mlad ležiš, tovariš, v tej uri na mrtvaškem odru. Blizu sva si bila v življenju in daleč. Tvoji nazori niso bili moji nazori, Tvoje poti niso tekle mojim vzporedno. A ko Te danes gledam, kako si moral pasti mlad, se oddaljujem od Tebe. Da nisi živel proletarskega življenja slovenskega učitelja — o, še koliko zlatih zarij bi pozdravljal! Sežana, 1. maja 1915. J. P. * C. IN KR. VOJAŠKO POVELJNIŠTVO PROTI DENUNCIJANTOM. „Aussiger Tagblatt" od 19. pr. m. piše: „Tukajšnje c. in kr. mestno poveljništvo nas prosi,, da priobčimo sledečo vest: Naznanja se občinstvu, da vojaški oblasti prihajajo v neštetem številu anonimne ovadbe, ki tako po svoji vsebini kakor po svoji obliki kršijo ugled vojaških oblasti na najdrznejši način. Koliko so vredne take ovadbe, katerih pisec nima poguma, da bi svojo ovadbo podprl s svojim imenom, je jasno. Vbodoče se take ovadbe sploh ne bodo jemale na znanje, temveč pojdejo v koš." * PREGLEDOVANJE DRUGEGA ČRNO-VOJNIŠKEGA POZIVA. Kakor javlja „N. Wr. Tagbl.", bo zakon o drugem črnovojniškem pozivu objavljen v najkrajšem času. Pregledovanje za črnovojnike drugega poziva (171etne in 43—45 letne) se bo vršilo v mesecih juniju in avgustu. Za sposobne spoznani bodo poklicani pod orožje koncem avgusta, oziroma začetkom septembra. Starejši letniki se bodo uporabljali za lokalne šlužbe, v nadomeščenje onih čet, ki odidejo na fronto. * DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ". Otroci ljudske šole Vrata-Gorenji Lo-kovec so nabrali 48 K 53 vin.; učiteljica Bibijana Bisailova v Trnovem na Notranjskem nabrala 575 K 56 vin.; učiteljstvo v Trnovem na Notranjskem nabralo med šolsko mladino 31 K 70 vin.; šolsko vodstvo na Krki pri Zatični 13 K 43 vin.; šolsko vodstvo v Velikem Podlogu pri Leskovcu 17 K; šolsko vodstvo na Breznici zbirko šolske mladine 11 K 58 vin.; šojsko vodstvo osemrazrednice v Spodnji Šiški 5 K; šolsko vodstvo Peče pri Vačah 12 K 15 v.; učiteljici Tonica Kračmanova in Zinka Fa-bjanova v Št. Lenardu pri Laškem trgu 4 K; skupaj 718 K 95 vin. V zadnji številki izkazanih K 24.555'55 Danes izkazanih K 718 95 Doslej nabranih K 25.274-50 Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov! « v nevar „Tovariš" je o tem priobčil že dva članka. Da bo obveljalo „Tres faciunt col-legium" — naj priobči še tretji članek. Naš krajni šolski svet je na znani razpis c. kr. dež. šol. sveta glede olajšave šol. obiska zaradi poljskih del sklenil to-le: 1. Ponavljalna šola preneha za čas vojne. 2. Vsakdanja šola ima normalno šolsko leto, a se skrči na dopoldanski pouk od 8. —11. ure, da morejo učenci priti do 12 ure domov in potem popoldne lahko pomagajo pri poljskih delih 3. Nemščina se obvezno poučuje po dve uri na teden, ženska ročna dela pa po eno uro. Neobvezno se pa poučuje nemščina od 11.— 12. ure tiste dni, ko se ne poučuje obvezno. Telovadba in petje odpadeta. Po potrebi se skrči tudi pouk v risanju in pisanju, nikakor pa ne v računstvu in učnem jeziku. 4. Ti sklepi stopijo takoj v veljavo. Pripominjam, da je te sklepe storil kr. šol. svet na prav demokratiški podlagi. Sklicali smo sestanek s starši, da povedo svoje misli in želje. Tega shoda se je udeležilo nad 100 očetov in mater, Govorili so i predsednik kr. šol. sveta Suhadol-nik, podžupan Gv. Turšič, župnik Valentin Kajdiž in podpisani vodja šole, ki sem stavil konkretne predloge. Po shodu me je naprosil predsednik kr. šol. sveta, naj za sejo kar spišem formulirane predloge. To sem storil, in predlogi so bili soglasno sprejeti in takoj uveljavljeni. Za naše razmere je to najbolja rešitev: Otroči ostanejo v stiku s šolo in se v glavnih predmetih uče naprej, kar je danes še bolj potrebno, kot kdaj poprej. Poleg tega so pa popoldne popolnoma na razpolago za domače delo. Borovnica, 24. aprila 1915. Janko Žirovnik. * * * Pisatelj prvega članka pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v 7. štev., odgovarja tovarišu Crnagoju na njegov članek, objavljen v 8. štev., tako le: Tovarišu Crnagoju ni všeč predlog, naj bo pouk ob deževnih dneh, ker tako nereden pouk ne more prinesti uspehov. Posledica bo padanje zaupanja do šole in učiteljstva. Res, pozitivni uspehi so nemogoči, priznam in sem tudi že priznal v svojem dopisu — vsekakor samo med vrsticami. Tam trdim, da je prva dobra posledica pouka ob deževnih dneh: Otroci ne bodo nikdar dolgo časa brez stika s šolo. — S tem je povedano po priliki vse. Poznamo mladino. Imeti mora oporo ali avtoriteto, kar hočete, brez tega raste hitro — krivo. Opora, oziroma avtoriteta sta otroku predvsem dom in šola. Zaradi vojne se je dom korenito izpremenil: očeta ni, mati je potrta i. dr. Mehko čuteč otrok se še bolj opre na dom, četudi je sedaj ta tako pust, a v večina je lahkomišljena in brezskrbna. Če je dom pust, kaj hitro najde tak otrok priliko, da se mu — izogne. To pa je začetek vsega zla. Mogoče še spozna mati nevarnost o pravem času, mogoče je njena avtoriteta še dosti živa — a če ni? = Veliko domov je danes za otroka slaba opora ali pa slaba avtoriteta; ali naj mu izpodnesemo zato še drugo? Četudi je šola samo ob deževnih dneh, se bo čutil vendar otrok še učenca. Učitelj zve, kako se mu godi, učenec vidi v njem oporo ali po potrebi avtoriteto. In če je učitelj obvaroval s tem enega, gotovo odtehta ta vse sence, ki bi morebiti padle od strafli kratkovidnežev na šolo in uči-teljstvo. Učiteljstvo je prestalo in še prestaja drugačne viharje, to ve čestiti tovariš kot zaslužen bojevnik sam prav dobro. Izmed dveh izberimo zato manjše zlo, Če mora že vse trpeti, vsaj mladina naj ne trpi preveč, Ne prepustimo je na slepo samo sebi. (Priznam, da bi bil mojemu članku bolj umesten naslov „Mladina v nevarnosti"). Končno naj odgovorim še na nekaj pomislekov tovariša Črnagoja: 1. S telesno izmučenimi učenci je težko duševno delati res nemogoče, a tega v teh razmerah nihče ne zahteva. Kar je hotel doseči učitelj, je moral doseči pozimi, ker to je bilo menda vsakemu jasno, da poleti ne bo redne šole. Več kot dovolj je, če vzdrži učenec glede znanja na isti višini, da bo lahko pozimi takoj tam zastavil, kjer je obstal spomladi. 2. Če imajo popolne počitnice otroci višjih razredov, ne bodo obiskovali otroci nižjih razredov šole bolj redno, ampak ravno nasprotno — posledica je to človeške slabosti. 3. Način praktično izvajam. V aprilu sem imel do danes (25. 4.) 4 šolske dneve (9., 10, 23., 24.) 9., 10., in 24. je bilo odsotnih 7 70 (med temi 3°/0 zaradi bolezni); 23. je bilo odsotnih 31 °/0 (zemlja še ni bila preveč razmočena, nekateri so še delali, drugi so že prenehali. Ljudstvo je prav zadovoljno, ter še nisem imel nobene pritožbe — to pa v času, ko se nakopiči pri nas največ dela: vinograd, krompir, koruza. 4. Nikjer nisem trdil, da je ljudstvo proti šoli, to bi bila gotovo velika neresnica. Rekel sem samo, da so v naših krajnih šol. svetih še nekateri zastopniki, ki ne pojmijo ali pa nečejo pojmiti. To se pač ne nanaša na spložnost, smisel kaže bolj na pojemanje števila takih zastopnikov. Korespondenca Wilhelm poroča z Dunaja: Dne 29. in 30. aprila je deputacija državne zveze avstrijskih učiteljiških izobraževalcev v raznih ministrstvih predložila prošnjo z ozirom na brezupen položaj državnih učiteljev, da celotna prag-matika v obliki, kakor jo je sprejel parlament in odsek gosposke zbornice, kakor hitro možno- dobi pravno moč. Napram ministrskemu predsedniku grofu StLirgkhu je predsednik državne zveze kazal na važnost vzgoje k patriotizmu in na važno stališče učiteljiških učiteljev v državi, nakar se je ministrski predsednik zahvalil za izraženo patriotilčno mišljenje. Tako grof Stürgkh, kakor naučni minister dr. Hussarek sta se izrazila, da popolnoma priznavata važnost teh vzrokov in da se tozadevna pogajanja že vrše ter da se bodo pospešila. Naučni minister je izjavil, da je nemogoče vso službeno pra-gmatiko razglasiti naredbenim potom, da * pa se s sigurnostjo namerava izvesti materialne določbe. Te se tičejo v prvi vrsti gotovih penzij, dalje plač suplentov in drugih aktivnih državnih učiteljev. Tudi se. pripravljajo avancementi. Glede vra-čunanja službenih let se je privolilo dobrohotno upoštevanje v individualnih slučajih. V zastopstvu finančnega ministra je sprejel deputacijo dvorni tajnik dr. Bauda, razentega se je deputacija zglasi'la še pri raznih drugih referentih. Znak enoletnega prostovoljstva smejo nositi tisti učitelji, ki pred mobilizacijo še niso služili v armadi ali kii so bili po superarbitraciji odpuščeni iz armade, kakor tudi tisti učitelji, .ki so prostovoljno vstopili zdaj v armado-. Tisti učitelji, Ki so bili po § 32. brambnega zakona iz leta 1889. premeščeni v nadomestno rezervo, nimajo pravice do znaka enoletnega pro- stovoljstva, izvzemši če se določno odpovedo pravic nadomestnih rezervnikov in doslužijo enoletno službo, a izvzeti so tisti, ki so po 121etni službeni dobi že postali črnovojniki. Književnost. »Zvonček« objavlja v 5. letošnji številki to-le vsebino: 1. Tinče Ravljan: Sirota. Pesem. 2. Davorinov: Utrnila se je zvezda... Povest. 3. Vinko Stopar. Podoba. 4. Drago Širok: Vrabčeva usoda. Povest. (Konec.) 5. Fr. Roječ: Oproščeni ptici. Pesem. 5. Emilija: Materino srce. Povest. 6. Junakov grob. Podoba. 7. Sven Hedin — F. Palnak: Za morjem. Povest. (Dalje.) 8. Na odprtem morju. Podoba. 9. Andrej Rape: Hrepenenje. Pesem. 10. Borisov: Pri očetu. Povest. 11. A. Maslo: Pust. Povest. 12. Fran 2gur: Uspavanka. Pesem. 13. Naše marljive učenke na delu za naše vojake. Podoba. 14. Cvetinomir-skk Maj. Povest. 15. Andrej Rape: Anka. Povest. 14. Pouk in zabava: Demant. — Rešitev besedne uganke v četrti številki. — Rešilci. — Kotiček g. Doropoljskega. — Kotičkove risbe. Srednješolske vesli. PROFESOR FERDINAND SEIDL. Ob slovesu profesorja Seidla iz Gorice piše „Primorec": „Gospod profesor Seidl in njegova gospa soproga Pavlina sta da nes (t. j. 23. aprila t. 1.) zapustila Gorico in se preselila v Novo mesto na Kranjskem, kjer bo odslej naprej živel v pokoju. Prof. Seidl je prišel kmalu, ko je začel svoje službovanje, v Gorico na višjo realko in ostal na zavodu do sedaj, ko je stopil v pokoj. Veliko je število njegovih učen cev raznih narodnosti. Vsi so si ohranili dobro v spominu vestnega in resnega svojega učitelja, ki jim je znal tako zanimivo predavati, pri katerem so se res mnogo naučili. Seidlu je bil vedno pri srcu procvit goriške realke in posebno ga je veselilo, ko se je posvečalo vedno več slovenskih dijakov realnim študijam. Seidl pa je tudi neumorno delaven v svoji stroki, razkriva in sledi razkritjem, dela in študira, piše in predava. Našo deželo je prehodil neštetokrat, s svojim ldadvicem pretolkel kamenje, rude, zasledoval prazgodovinske tvorbe itd. Njegovi spisi in njegova zanimiva predavanja so pričala o tem. In s kako ljubeznijo do stvari je pisal in nam predaval. Zato pa je tudi naše občinstvo tako rado prihitevalo poslušat ga. Iz Gorice je vzletal v druge slovenske dežele in potem tu razvijal svoje znanstveno delovanje. Profesor Seidl je kmalu zaslovel zbog svojega znanstvenega delovanja. On je dopisujoči član akademije znanosti v Zagrebu in Mu-zelskega društva za Kranjsko, ki ga je imenovalo pred kratkim za svojega častnega člana, korespondent c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo, poročevalec potresne komisije cesarske akademije znanosti na Dunaju, korespondent c kr. geološkega državnega zavoda — ako bi bili Slovenci tako srečni, da bi imeli svoje visoke šole, bi bil prof. Seidl dičen član slov. profesorskega kolegija na takih šolah — Profesor Seidl je mož zlatega slovenskega srca. Kako globoko je čutil, kako ga je veselil vsak napredek goriških Slovencev, kako je rad sodeloval pri tem in kako neizmerno ga je bolelo vsako nazadovanje, vsak udarec. Kadarkoli je bila kaka naša predstava, kak koncert, kak nastop, vselej sta bila on in njegova gospa prva med prvimi navzoča in vedno sta radodarno podpirala, kar je bilo podpore vredno. Seidl se je gibal tudi na političnem polju, kakor povsod, tudi tukaj cel mož, dosleden, zvest svojim načelom, neuklonljiv, ob katerega so zaman bufali valovi strasti nasprotnikov. Pri Goriški ljudski posojilnici je bil dolgo vrsto let član načelstva. S posebnim veseljem je sodeloval pri Pevskem in glasbenem društvu, kjer je bil ngkaj časa tudi predsednik. Za to društvo si je pridobila obilo zaslug vrla gospa Seidlova kot predsednica ženskega zbora in pevka. Kako je skrbela za red, kako je bilo vse neoporečno dostojno, vsled njene skrbi za to je odpadel marsikateri predsodek za matere . . . Danes sta odšla, dve markantni osebnosti, od nas, spomin na nju ostane živ med nami. Naj živita zdrava in zadovoljna v lepi Do lenjski metropoli, ki je lahko ponosna na svojega učenega sina, profesorja Ferdinanda Seidla, ki se vrača v njo čil in zdrav, delavnega duha in gorečega slovenskega srca, kakršnega je bil takrat, ko je odšel iz nje v mladeniški dobi svojega življenja 1" — Prof. Seidl je živel v Gorici 28 let; došel je v Gorico leta 1887 za Erjavcem. Zanimivo je, da je profesor Seidl sprejel za Erjavcem profesorsko službo in se nastanil v njegovem stanovanju ter ostal vnjem na voglu ul. Veturini in Križne ul, do svojega odhoda iz Gorice. — Prof. Seidl se poslavlja v „Primorcu" od znancev in prijateljev. Tam beremo: „Ob tej priliki se toplo zahvaljujem zlasti našemu učiteljstvu, ki polaga temelj napredku našega naroda, in me je drage volje podpiralo pri znanstvenem spoznavanju dežele. Od srca želim, da bi vsem bila sreča mila in da se nam odpre srečnejša bodočnost." — Tako zna govoriti le učitelj in mož! Naj se uresniči njegova želja! Odlikovanje. „Signum laudis" na traku hrabrostne svetinje je prejel za hrabrost pred sovražnikom poročnik v rezervi dr. Rudolf Mole, profesor na liceju v Ljubljani. Odlikovani je pobočnik pijonir-skega stotnika Mija pl. Phillipoviča, poveljnika flotile na Visli. Na goriški realki so napravili pretekli teden zrelostni izpit ti-le Slovenci: Angel Fajt, ilij Bratina, Karel Janežič, Vaclav Pi-lon in Stanko Ravter. Vsi so poklicani pod orožje. Predavanje za ustanovitev društva mladinske brambe, ki se je vršilo v torek, 20. pr. m. ob 6. uri zvečer na višji nemški gimnaziji v Gorici, je bilo jako dobro obiskano. Predaval je prof. Czihak. Dijaki obdelujejo polje. Naučna oblast v Dalmaciji je odredila, da morajo dijaki višjih razredov srednjih šol pomagati pri obdelovanju polja in njiv. V Dubrovniku je šol. oblast odredila, da je moralo 20 gimnazijcev iz treh zgornjih razredov v času od 19. do 25. aprila opravljati vsa potrebna poljska dela na občinskem zemljišču v Čibači. Pri delu so nadzorovali dijake profesorji. Na mesto gimnazijcev je stopilo 25. aprila 20 gojencev navtične šole. Ti so opravljali poljska dela do 2. maja. Vpokojeni srednješolski učitelji bodo zopet poučevali. Ker je zaradi vpoklica številnih srednješolskih učiteljev v vojno službo vzdrževanje pouka na mnogih srednjih šolah združeno s težavo, je naučni minister pooblastil deželne šefe, da lahko po-zovejo k poučevanju že vpokojene srednješolske učitelje. Knjige S. Š. M. za leto 1914 so izšle in se bodo prihodnji teden razposlale poverjenikom. Vsak član, tudi tisti, ki so plačali članarino potom Celjske gospodarske zadruge ali pa kar naravnost odboru v Ljubljano, se blagovoli zglasiti za knjige pri poverjeniku dotičnega okraja. Ker se to pot imenik članov ni tiskal, zato smo nabiralne pole poverjenikom vrnili in sicer jo bo dobil vsak poverjenik s knjigami vred v svojem vezanem Letopisu. Hkrati prejme tudi vsak poverjenik par položnic in po dve prazni nabiralni poli za leto 1915; eno teh pol obdrži poverjenik zase, prepis pa pošlje z denarjem vred odboru. Odbor. naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo- za ljutomerski okraj poroča, da so meseca aprila darovale v sklad za obitelji učitelj, vojakov sledeče šole: Mala Nedelja 5 K, Stara cesta 2 K. Kranjske vesti. Janko Pianecki. Ko je stopil cvetoči maj v deželo, je umrl po kratki bolezni tovariš Janko Pianecki, učitelj na petrazredni deški ljudski šoli in voditelj obrtne nadaljevalne šole v Škofji Loki. Ugonobila ga je pljučnica, starega 48 let. Ostavil je vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Učiteljevati je začel na Waldherrjevem zavodu v Ljubljani. Tisti čas je sodeloval kot izboren pevec na slovenskem odru. Bil je med ustanovniki slovenske opere. — Pozneje je služboval nekaj let ne gluhonemnici v Ljubljani, pred leti pa se je preselil v Škofjo Loko, kjer je nenadna smrt končala njegovo kulturno delovanje. — Pokojni tovariš Pianecki je bil izobražen, inteligenten učitelj, ki je užival splošne simpatije. Blag mu bodi spomin in po trudapolnem življenju sladak pokoj v ljubi zemlji domači! — r — Nabiranje kovin v Idriji. Dekliška šola je nabrala 85 kg, deška 384 kg, realka 288 kg. Vrhutega je dal rudnik 2000 kg. — r — Umrl je v Ljubljani Ivan Na-bernik, sodni svetnik v p., ki je daroval društvu slovenskih časnikarjev 4200 K, Družbi sv. C. in M. 5000 K in Glasbeni Matici 2000 K Bil je skromen mož, a velik dobrotnik naroda. — r — Umrl je v deželni bolnici dr. Vinko Zupan, praktikant c. kr. licejske knjižnice. Blag mu spomin! — r — Iz šolske Službe. Nadučitelja Jožefa Ko bal a, ki je bil pozvan v vojno službo, nadomešča učiteljica Angela Miši jeva na štirirazrednici v Grahovu, nadučitelja Franca Erkerja v Starem logu pa učiteljica Gabriela Er ker jeva. — C. kr. okr. šolski svet za ljubljansko okolico je pridelil začasno učiteljico Ano Mandljevo pri Dev. Mar. v Polju trirazrednici v Hru-šici, ker je na dopustu učitelj Franc Trost. — r — Ljubljansko c. kr. učiteljišče je nabralo šest velikih zabojev kovin v vojne svrhe, ki so se izročili svojemu namenu, Izid je naravnost n?d vse pričakovanje ugoden. —r— Trnovo na Notranjskem. Pišejo nam: Ustrezaje izraženi želji, poročam o velepatriotskem delovanju tukajšnjega učiteljstva sledeče: 1. Poleg tega, da ima učiteljstvo tukajšnje deške štiiri-razrednice od novembra in še dalje popolnoma rednil pouk in po vpoklicanju tovariša Fortunata Lampreta v vojno še večje breme, se vzlic vsemu z veliko vnemo žrtvuje za napredek podružnice »Rdečega križa« v Ilirski Bistrici, oziroma dobrobit naših hrabrih ranjencev v rezervni bolnici istotam, in sicer vsak po svoje: nadučitelj Rudolf Horvat tajnikuje, tovarišica Bibijana Bisailova pridno nabira prispevke, katerih skupni znesek je dosegel dozdaj že jako lepo vsoto 575 K 56 vin., in tovarišica Olga Tomšičeva streže ranjenim vojakom« vsak četrtek in vsako nedeljo od meseca oktobra 1914. dalje. — 2. Med šolarji1 je nabralo učiteljstvo doslej za avstrijski »Rdeči križ« 21 K 31 vin., za pomožni fond vdov in sirot pa 10 K 39 vin. — 3. Pri patriotskem nabiranju kovin je nabral nadučitelj sam s svojimi organiziranimi šolarji do 200 kg raznih kovin, mnogo starega bakrenega in srebrnega denarja, pa tudi zlaiti uhani in prstani so bili podarjeni. —- 4. Mora nadučitelj mnogo delovati kot načelnik gospodarske pomožne pisarne za trnovsko občino, učiteljišča Bisailova pa si je pridobila ministrsko pohvalo, ker je jako pridno pletla vso zimo za naše bojevnike. — Končno smo še prav odločni boj napovedali rjavemu hrošču, ki ga hočemo čim največ mogoče uničiti. — S tem pa upam, da sem tudi zadostil urednikovi želji. Starina. —r— Umrla je v Idriji v 60. L tu svoje dobe gospa Marija Lapajnetova, mati tovarišice Marije Lapajnetove, učiteljice na c.kr. rudniški osemrazredni dekliški ljudski šoli v Idriji. — Pokojna gospa je bila blaga, zavedna in dobrotvorna slovenska žena, ki ji bodi ohranjen najblažji spomin! Koleginji Lapajnetovil iskreno sožalje! —r— Učitelji-vojaki. Iz loškega okraja nam pišejo: Pri nas je vojna pobrala precej učiteljev. Učitelj Vinko Zahrast-nik v Loki je moral pod orožje. Istotako učitelja v Selcih: Kovač in Mlihelčič. Poslednjega so vendar zaradi bolezni odpustili in službuje zdaj zopet v Selcih. Nadučitelj Al. Koprivec iz Šele se tudi nahaja v vojni. V vojake sta morala nadučitelj M. Dolenc iz Železnikov in Josip Pirmožič iz Sorice. Pri zadnjem naboru je bil potrjen tudi dražgoški učitelj Ivan Stupica. —r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je poveril začasno vodstvo dvorazredne ljudske šole v Smledniku na mesto k vojaškemu službovanju poklicanega nadučitelja Fr. Ciuhe učiteljici Ani Petrovčičevi. — C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je poveril vodstvo trorazredne ljudske šole v Bohinjski! Bistrici na mesto k vojakom odišlega nadučitelja Frana Silvestra) učiteljici Frančiški Zemljanovi. — Suplent na enorazrednici v Gribljah je postal bivši suplent v Preloki Ivan Vrbinc, ker je odšel k črni vojski učitelj Ernest Šusteršič. —r— Zahvala. Hranilnica in posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo je tudi za leto' 1915. podarila za šolsko in učiteljsko knjižnico^ lepo vsoto 30 kron. Vkljub hudim časom se je spomnila naše mladine in učiteljstva, nai katero je baje ves svet pozabil. Naši knjižnici se imata baš posojilnici in hranilnici starotrški zahvaliti, da spadata med najlepše v logaškem okraju. V imenu učiteljstva in šolske mladine izreka šolsko vodstvo najlepšo zahvalo s prošnjo, naj naš slavni zavod ne pozabi nadalje tudi uboge pare učiteljstva in ljube naše šolske mladine. — Šolsko vodstvo 6razredne ljudske šole Stari trg pri Ložu, dne 17. aprila 1915. — Jakob Zebre, šolski vodja. —r— Z ljubljanskega liceja. Marija Wessnerjeva im Albert Sič stai napredovala v VIII. činovni razred s 1. januarjem 1915. Albertu Siču se je določila 30-letna službena doba. Katehet mestnega dekliškega liceja Janko Mlakar je napre- ( doval v IX. činovni razred. — Učiteljici i Cirili Pleškovi se je dovolil dopust do konca tekočega šolskega leta. —r— Krušne izkaznice na Kranjskem. Kakor znano, so se z ukazom c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 12. aprila 1915. L, št. 7196, uvedle uradne izkaznice o porabljanju kruha in moke oz. mlinskih izdelkov. V ta namen je vsled razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 15. aprila t. I., št. 5755 pričelo poslovati v Ljubljani 9 krušnih komisij, ki je v njih zaposlenih tudi 26 ljubljanskih učiteljev. Prvi teden so krušne komisije izdale 7127 strankam 30.891 krušnih kart, drugi teden 6814 strankam 29.210 krušnih kart. Prvič so dobile vse stranke cele, drugič cele, stranke, ki imajo zalogo 2 kg moke za posamezno osebo, le delne karte. Razmerje med celimi in delnimi kartami drugi teden je 1:2. — Mestna občina je otvorila ta teden tudi občinsko vojno prodajalno, ki se bode proti uradnim izkaznicam v nji dobival kruh in druga živila. Vsekakor gre mestni občini zahvala in priznanje, da je v teh tudii za živila kritičnih časih poskrbela za živež revnejšim krogom meščanov. —t. —r— Šolski bratje na Hrušici pri Jesenicah so za čas vojne, posebno pa zaradi velike draginje, opustili ondi svoj ju-venat in se preselili na Dunaj v svojo centralo. —r— Padel je v Karpatih dne 26. marca jurist Franc Leveč, praporščak v rezervi 70. p. p. in poveljnik 3. stotnije VIII. oddelka strojnih pušk. Pokojnik, sin dvornega svetnika in dež. šolskega nadzornika Fr. Levca, je bil za svojo hrabrost v tej vojnil že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Spoštovani rodovini izrekamo ob novem krutem udarcu neusmiljene usode iskreno sožalje! —r— Društvo »Pripravniški dom« ima imetja okroglo 125.000 K. Društvena lista sta »Vrtec« in »Angelček«. —r— Pred izpraševalno komisijo v Ljubljani je napravil izpit usposobljenja le en učitelj, ker se jih več ni priglasilo. Znamenje časa! —r— Predavanja tovariša Drago-tina Humka. Pozvan od vlade, je predaval tovariš Dragotin H u m e k po mnogih krajih krškega okraja o štedenju z živili. Predavanja! so bila večinoma ob nedeljah po božji službi, in sicer dne 28. marca v Št. Janžu in v Tržišču, dne 5. aprila na Raki in na Bučki, dne 11. aprila v Škocijanu in v Šmarjeti, dne 18. aprila pa na Čatežu in na Vel. Dolini. Da so taka predavanja v današnjih težkih dneh potrebna, izprevidi vsakdo, ki pozna naše ljudstvo in kil ve, da se marsikdo naših ljudi, ki kaj imajo, še do danes ni zavedel, da živimo v resnih časih. Mnenje, da se bodo ljudje predavanjem umaknili, se ni uresničilo. Vsepovsod je bila udeležba po-voljna, ponekod velikanska, in človek je imel vtisk, da sledijo poslušalci z zanimanjem predavateljevim izvajanjem in naukom. Vsa predavanja so bila v šoli do-tičnega kraja. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali so bila taka predavanja tudi po drugih okrajih in kje so bili predavatelji učitelji. Vse to bo morala dognati statistika. — V drugih krajih krškega okraja je predaval, kakor čujemo, c. kr. šolski nadzornik Lju-devit Stiasny. —r— Usoda šole. Meščansko šolo v Krškem je vojna trdo zadela. Takoj v pri-četku je odšel k vojakom strokovni učitelj Maks Hočevar, ki je sedaj računski podčastnik v Ljubljani. Ostalo učiteljstvo si je razdelilo predmete, in šola je bila otvorjena redno meseca septembra. V naborih za »šestintridetletnike« je ostal strokovni učitelj Ivan M a g e r 1 e , ki je zapustil tovariše 15. februarja in je sedaj enoletni prostovoljec v Brežah na Koroškem. Mesec dni pozneje je poklicala domovina suplénta Alb. Zavrla. Tudi ta je sedaj enoletni prostovoljec v Brežah. V tem si je zavod pomagal na vse mogoče načine, kakor je vedel in znal. Posrečilo se je dobiti pomožnih učnih oseb. Vseeno je pa slonelo največ soškega dela na ramah strokovnega učitelja Dragotina Humka. Pa pridejo nabori »dvainštiri-desetletnikov« in poberejo tudi njega. Od petoricc učnega osobja je ostal torej le še ravnatelj. Dovtipni tovariš Magerl je nasvetoval, naj bi se šola preselila v Bre-že, kjer bo menda v kratkem večina učiteljstva. Štajerske vesti. —š— Iz ruskega ujetništva se je oglasil dne 16. marca t. 1. s pohodno kompa-nijo iiz Ljubljane odišli kadet-aspirant 27. dom. pešpolka Ernest Sorčan, učitelj v Rajhenburgu na Štajerskem. Ujet je bil v Karpatih. Piše, da se mu godi dobro. —š— Razpisana je na šestrazredni ljudski šoli v Križevcih pri Ljutomeru služba učiteljice. Prošnje do 31. maja. Goriške vesti. —g— Že šest mesecev se pogreša Valentin D o 1 j a k , učitelj v Batah, vojak 27. domobranskega polka, star 26 let. —g— Dobrodelnost v Gorici. Za »mi-neštro« otrokom ubožnih družin nabirajo pridno prispevke. Zadnji izkaz kaže nabranih 1576 kron. Predsednica odbora za nabiranje je znana dobrotnica goriških 1 mestnih siromakov, gospa Matilda Boks-laffova. —g— Goriški deželni šolski svet je imel svojo sejo v Gorici dne 5. maja. —g— Deželni uradniki prosijo za dovoljenje draginjske doklade, sklicujoč se na današnjo draginjo. Zdi se pa, da deželni odbor glede na slabo stanje deželnih financ ne ugodi njihovi prošnji in pa z ozirom na to, da je državna uprava baje celo nameravala svojim uradnikom plače znižati. Sicer je finančni minister zagotovil deputaciji državnih uradnikov, da za sedaj na kako znižanje plač ni misliti. — Priporoča se pa za kak izreden slučaj, da dežela pomore uradništvu tako, da nakaže trimesečno plačo naenkrat, da si bo uradništvo z večjo enkratno vsoto moglo lažje preskrbeti, česar treba za življenje. Tako je preskrbela istrska dežela za svoje uradništvo in pa učiteljstvo, vštevši njihove vdove in sirote, oziroma upokojence. — Razume se ob sebi, da zahteva tudi učiteljstvo goriške dežele tozadevne primerne odpomoči. —g— Izpite za učno usposobljenost na ljudskih šolah so napravili pred izpraševalno komisijo v Gorici ti-le kandidatje in kandidatinje: Carcovich Nikolina, Her-zog Antonija, Jerman Štefanija, Judnič Marija,, Kancler Teodora, Kodelja Ivanka, Komel Franc, Krašovec Slavica, Markič Roža, Mesesnel Ema, Mužulin Kristina, Pertot Srečka, Plohi Mila ( z odliko), Ru-tar Slavica, Selič Marija, Stres Milena, Šček Miroslava, Torkar Julija, Turk Anton, U-rh Cvetka (z odliko), Vrezec Stanko, Vrtačič Katarina. — Izkaz pravi, da so napravili izpit samo trije učitelji. Žalostno znamenje za bodočnost! —g— Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici je podaril gospod profesor Ferdinand Seidl svoj lep klavir in obilo not. Društvo izreka gospodu profesorju svojo najsrčnejšo zahvalo. —g— Goriški rojak nadporočnik Anton Feigelj padel na severnem bojišču. S severnega bojišča je došla vest, da je padel zai domovino junaške smrti naš rojak Anton Feigelj, nadporočnik v 4. domobranskem polku, sin učiteljske rodovine. Ranjen je bil v bojih v Karpatih dne 22. marca, in sicer v trebuh, naslednji dan ponoči je že podlegel rani. Pokojni nadporočnik se je rodil v Volčah, kjer je bil njegov oče nadučitelj, brat znanega slovenskega skladatelja Danila Faiglja. Nadporočnik je bil znan v naši deželi, ker je služboval v Gorici, v Kanalu in Kobaridu. Veljal je za jako pogumnega in nadarjenega častnika. Signum laudis sil je bil zaslužil na Koroškem, ko je rešil pri nekem požaru poštno blagajnico, pri čemer je izpostavil veliki nevarnosti svoje življenje. Signum laudis z vojno dekoracijo si je prislužil pri Grodku v Galiciji kot poveljnik strojnih pušk, ko je težko ranjen streljal sam, ker so mu vsi vojaki popadali, in pomagal našim četam na onem mestu do redne umaknitve. Ranjen je prišel v bolniščnico, ali je kmalu okreval in šel nazaj na bojišče, kjer ga je doletela junaška smrt. Star je bil šele 30 let. Njegova sestra je učiteljica v Slovenski Bistrici na Štajerskem, tam živi tudi njegov brat Rajko. — Naj počiva v miru hrabri slovenski junak! —g— Vikar Josip Mašera. V soboto, 17. pret. m., je zatisnil trudne oči zlato-mašnik Josip Mašera v Št. Mavru pri Gorici v visoki starosti 87 let. Rojen je bil leta 1829. na Livku pri Kobaridu, v mašnika posvečen pa 21. septembra leta 1853. Po kaplanski dobi je prišel za vikarja v Št. Alaver, kjer je ostal do svoje smrti. V pokoju je bil šele par let, a še ta čas je opravljal svojo službo v cerkvi in v šoli. Desetletja je bit sploh pomožni učitelj za deco svojega vikariata. Njegovo posebno veselje je bila čebeloreja, v kateri je bil strokovnjak, kakor njegov pokojni brat Andrej v Kobaridu. Pa tudi s sadjarstvom se je pečal z veliko ljubeznijo in je poučeval v tem svoje sosede. Plemenitemu možu — blag spomin! —g— Karel Mlekuž t. V »Primorcu« z dne 30. aprila t. 1., št. 12. čitamo: V tukajšnjo bolniščnico usmiljenih bratov je šel pred par dnevi umret, duševno in telesno potrt, Karel Mlekuž, bivši učitelj. Pokojnik je bil iz znane Nadalčeve hiše v Bovcu. Dolgo vrsto let je služboval v Brdih, nesrečen slučaj ga je spravil pred porotnike, bil je oproščen, na to pa odpuščen iz službe, na kar se je nastanil s svojo številno družino v Gorici. Nič ne j zagovarjamo, ali reči pa smemo', da je , igralo pri njegovi nesreči veliko vlogo strupeno strankarstvo z izvestne strani. .. —g— Še nekoliko besed o »peroci- du«. S Krasa pišejo: Da ne bi kdo zaradi raznih govoric, ki se širijo, dvomil na vrednosti »perocida« za škropljenje trt proti peronosperi, naglašamo ponovno, da je »perocid« preizkušano sredstvo. V Nemčiji so ga rabili že več let; štiri leta je delala poizkuse z njim državna trtnica v Zadru; na Goriškem so ga poizkušali v minolem letu. Izkušnja je ugotovila, da je »perocid« edino sredstvo za nadomeščanje galice. To je izum dr. Antona Bret-sehneiderja, c. kr. pristava filopatologične postaje za varstvo rastlin na Dunaju. »Perocid« se nahaja v drobnih zrnih in je pe-pelnate barve. Dober »perocid« je 45od-stoten, ali v trgovini se dobiva tudi manj odstoten. Zato je potrebno, da si ga vsak , naroči tam, kjer se dobiva zanesljivo dobro blago. Vinogradniki! Zadnji čas je, da si naročite to sredstvo, da obvarujete svoje trte pred peronospero! —g— V ruskem ujetništvu se nahaja goriški učitelj Edvard Princ ič, kadet' 27. domobranskega polka, sin tovairiša nadučitelja E. Prinčiča v Pevmii pri Gorici. Domov je pisal iz Mloskve. Tržaške vesti. —t— Izpit za učno usposobljenost na meščanskih šolah je napravil pred izpraševalno komisijo v Gorici tovariš Fran K os, učitelj na Ciril - Metodovi šoli v Trstu. —t— Proslava stoletnice Bismarcko-vega rojstva v Trstu. Cenzurirano poročilo »Triester Tagblatta« z dne 21. aprila 1915 pravi: »Bismarcka, praočeta nem-ško-avstrijsko-ogrskega edinstva, silno kladivo, ki je skupaj zvarilo Dunaj in Berlin, smo včeraj proslavii v spomin stoletnice njegovega postanka. — V genialnem spoznanju in z dalekovidnim duhom je dal obliko sedanjemu centralno-evropske-mu bloku, ob katerem se razbija besnilo viharjev naših sovražnikov in zavidne-žev. V njem, čigar duh še danes vodi naše bitke, častimo mi Nemci nemško vzgojo, nemško zvestobo, nemško ener- | gijo. Slavimo triumf, velikansko dovrši-tev naših očetov in dedov pred leti, naših sinov in bratov v teh viharnih časih. Bis-marekovo ime je postalo duša in duh našega naroda... V letu stoletnice rojstva Silnega stoji pol sveta v orožju, da uniči delo njegovega življenja, našo veličino. Nas pa rešuje njegovo predvidevajoče znanje, njegova skrb, po njem priučeno nam smelo in hitro delovanje. On nam je sporočil politiško zapuščino, da Avstro-Ogrska treba Nemčije in obratno Nemčija naše monarhije. Edinost in združitev je učil v izdatno odbijanje nasprotnikov, sovražnih pospeševanj centralnih vlasti. V njima se izvršuje njegovega življenja delo, čigar sadovi so v bogatem blagoslovu dozoreli narodom naše monarhije in Nemčije. — Pred silnim duhom-varuhom se v ' tem trdem času klanjajo hvaležno in spoštljivo z narodi monarhije tudi Nemci Trsta in časte mane velikega pokojnika z edinstvom in združenjem. — Kako globoka čutenja je ta čarovniška formula našega narodnega heroja našla pri Nemcih Trsta, je kazala udeležba Nemcev vseh strankarskih smeri na včerajšnjem slavnostnem večeru posvečenem spominu Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr- niti na tvrdko O A. Sc E. Skaberné ft Ljubljana, Mestni trg 10