jak. KOVAClC: Katalog in razrednica. Ivan Zolnir jc v štev. 30 topio piiporočal --oseu-uo poio« naaiesto uiitinka. r--oano naveuem razioge, ki govore proti ' osebni poii«, liOLem opisati uraarie Knji_.e, ki jin rabijo arugje. umejii se Dom na opisovanje uraune knjige, ki je v rabi na -voroškern. Katalog in lazrednica sta združeiii v eni knjigi. Kot tiskovina je v rabi venki lonnat, kar je prakticno ni piegleuno. iJi \i>. ueva> stran ousega /4 stoipcev, nje sirokost meri od leve proti uesni v navp:cnili črtah 29/ lnm. btolpci nosijo tele nadpise: l^rvi stoipec (10 iiiinj; tekoca stevilka; drugi (b2 inin): ime, starosi, lujstni kraj, bivališče učenčevo; tretji (4_ lnm): line, poklic in bivališče starscv aii njili iiamestnikov*, sluzbodajalcev; četrti UO mni): Veroizpovedanje; peti (10 mrn): Vsprejem v ta oddeiek ali razred. Nadaljnji _tolpci 0—24 so določeni za štirikratno redovanje. Desna stran tiskovine ima še 12 stoipcev in sicer stolpec 25 (154 min.) z mrežo za označbo vsakdanjili zamud za vse mesece. V ta iiauien je mreža Rostejsa nego je v znani razrednici, kajti dvajset kvadratkov meri počez ie 90 mrn. Stolpci 26., 27. in 28. (po 10 mm) služijo za število opravičenih in skupnili poldnevniii zamuu. V stolpec 29 {24 mrn) se zabeiežijo vzroki zamud, n. pr. giavobol, inrzlica, paša, poljsko delo. Trideseti stolpec (9 mrn) izkazuje datuin začetka šolskega obiska. Za priseljene otroke se tu vpiše ime prejšnje ali prve šole. Stolpec 31 (9 mm) kaže morebitni datum vstopa otrokovega v t o šolo. Stolpec 32 (9 mm) je namenjen datumu izstopa iz šole pri odpuščenili. Stolpec 63 (9 mm) služi označbi za zrelost aii nezrelost za višji oddelek. V stolpec 34 (9 mm) se zapiše datum cepljenja koz. Stolpec 35 (9 mm) je namenjen karakteristiki učenčevi n. pr. kratkoviden, slabega slulia, bolehen; beležijo se lahko tudi dobre ali slabe duševne lastnosti, seveda previdno in preudarno, pri normalnih otrocih pa karakteristika lahko odpade. Stolpec 36 (14 mm) je za razne opombe, n. pr.:' dne 24. 3. se preselil v Pliberk. Tudi se beležijo eventuelni opomini, kazni in drugo. Pri zamudah odpade poseben stoljiec za četrtletno število zamujenih poldni, na podlagi česar si, če treba vsak učitelj ali lajik hitro in lahko sešteje četrtletno vsoto, kajti prednja ali glavna stran kataloga izkazuje datum začetka in zaključka vsakega četrletja. Prednja stran ima poleg tega tudi sledečo statistiko: Število repetentov in na novo vstopivših učencev in učenk. Stevilo sposobnih in nesposobnih. Žtevilo otrok, ki zavoljo bolezni niso bili klasificirani. Število med šolskim letom priseljenih in izsejenih (odišlih). Stevilo z izpričevalom odpuščenih. Nadalje še statistika po narodnosti in veri (religiji) učencev. Oineniti moram, da obsega vsaka dvojna stran šest predalov (po 72 mm visokih) za šestero otrok. Ako štcje oddelek 34 otrok, vzamem tri vložne in eno glavno polo, kar mi da 3 X 12 +1X6 predalov, ostane jih torej še osem praznih za priseljene med letom. Kdor ima le četrt leta gori opisano uradno knjigo »Katalog in razrednico« v **))  KKnnjjiiggoo  ssee  llaalliikkoo  nnaarrooččii  vv  »»UUččiitteelljjsskkii  ttiisskkaammii««..  rabi, se mu prikupi. Prepisovalne pričetkom leta ne povzroča toliko jeze in težav, kolikor jih vidi tov. Žohiir. Povrhu pa imam nekaj čednega, na novo spisanega, nekaj za se originalnega. Napak pri prepisovanju gotovo tudi ne bo »mrgplelo«, četudi bi imei 80 učencev, predpogojno seveda, da tudi star katalog ne vsebuje iiapak. Krstni podatki so najenostavneji, »rojen dne v Mlinčah«, menda za- dostuje, le če je otrok od daljnega kraja, se naj rojstni kraj natancneje oznaci. Ali naj morda pri vsakern otroku posebej zapisein župnijo, občino, okraj in deželor" JViisiim, kar je pri vsakein ali gotovo pri pietežni večmi enako, naj se lzpusti. l udi ne razumem, čemu se nahajata v siovenskih tiskovinah dva stolpca za ime starsev in za druge reditelje posebej. Večina otrok biva pri svojih starsiii, ako ni pri njin, se zapkše ime dotičnili rediteijev. Ue želim zvedeti tudi starše rejencev, se čisto enostavno obiiiem do otroka z vprašanjem: »Ti, Micka, kje pa so Tvoja mama.« »V Kapli.« »So li oče tudi tam?« »Ne, atej so mi že davno umrli.« »lmajo-li Tvoja mati kako hišor1« »Ne, je nimajo. Mania ie služijo v Kapli.« lake in enake napovedbe si zapomnim, a zapisovai jiii ne boni. Ako bonio pedantni in lioteii imeti vse zapisano v »Katalogu«, bomo inorali zapisovati morda še deaa in babico, potem najmanj še krstue in birmansko botre! Pri prepisovanju »Kataiogov« se razredi zadnjega cetrtletja ne pienašajo. Pa tudi čemu to delo? Li ninia, recimo nov učitelj, dolžnost, spoznati sam dusevne lastnosti in obseg učenčevega znanjar1 Li nam ni znano, da dobijo mnogi otroci tekom šolskega obiska o raznih predmetih, najrazličnejše rede? Koliko je otrok, ki se pri tem učitelju liobro, pri drugem neprimerno slabše uče. Li naj služijo nam prejšnji, morua redi iz prvega šoiskega ieta za postelj lenuhov«, ua nam ne bi bilo več treba ninogo preiskovati ucenčeve vsebine? Nikakor ne, vesten in samostojen učitelj bo take reči oclktanjal. Nekaj drugega pa želim, da toplo priporočam, da se prepisuje. To so skupne zamuae vseh let. V roko dobim odpustnice z enakimi redi. Toda Tinejeva izkazuje 360 poidnevnih zamud, Tonejeva pa samo 50. Iz tega boin sklepal, da je Tinej, ker je zamuuil več pouka, nadarjenejsi nego siednji. Označbo skupnili zamud pa nam tucu pomaga pii presojevanju kaznjivosti au nekazujivosti zamud kakega gotovega meseca. V šestera šolskem letu sta Branko in Mirko meseca julija neopravičeno zamudila 10 poldni. A medtem, ko ima prvi le 36 skupnih, neopravičeno zaniujenih poldni, izkazuje mi katalog pn Mirku 210 poldnevnih zamud! Kakšna naj bo kazeu? Tam milejša, tu strožja! Sploh skupne zamude povedo mnogo iri je zato opravičena zahteva, da se prepisujejo od leta do leta, osobito, ker je to prepisovanje izvršeno že z dvema številoaia za enkrat na leto! Le-to, kar je najpotrebnejše vedeti o otroku, se naj zabeleži v katalog, vse drugo, moramo mi, kot nasprotniki birokraiizma, odločno otlklanjati! Katalog naj bo priprost in pregleden, ia zato mu je treba oati vsliki iormat. Tiskovine se naj naroče pred začetkoin šolskega leta. Katalog zašije lahko vsak učitelj sam, zato ni treba posebue spretnosti in le 2 minuii zadostujeta v to. Da se knjiga ne zaraažc, se vtakne katalog (tudi 2 izvoda, za dva oddelka) v platnice (niapo), ki se več iet da rabiti. Zdaj pa še nekoliko o osebni poli, priporočeni od tov. Zolnirja. Spisal jo bo učitelj prvega razreda, za dobo ceiih ose;n iet. Kdo bo vse pisai vanjo v tej dobi? Ta čedno in skrbno, drugi površnft" in z okretno roko, seve je površnih le malo, Kar rečem v čast stanu. Pola bo moraia biti precej obširna ali velika, za cel razred jih bo dobela kopica, katero bo raoral učitelj vsak dan najraanj enkrat preiistati, ko bo zabeleževal zamude. Ta kopica osebnih pol tudi ne bo pregledna; ako bo kake podatke iskal, bo rabil več časa, nego v katalogu, kjer hitro pregleda na eni sami poliv kar 12 irnen učencev. Dalje se take pole tudi lahko zamešajo, če niso sešite, in potem jih bo treba večkrat med letom po abecedi uvrstiti. Morda bodo tudi.stevilkovane? No, potem bo zopet treba vsa'ko leto število predrugačiti. Ker se bodo pole toliko stokrat prelistale, kako neki bodo tedaj izgledale v osmem šolskem letu? Mislim, da ne bodo več odRovarjale higijeničnim zahtevam. Ko bi teh in še nekaterih drugih hib ne imele, bi bile osebne pole res nekaj idealnega. Imeli bi vedno pred seboj razvoj učencev rned vso šolsko dobo. Vprašani pa, kdo se bo brigal za vse te osebne pole, ko so enkrat dovršene in k aktom spravljene. Kvečj*emu sodnija v prav redkih slučajih. Toda sodnik ne bo sodil zlo- činca po razvoju v šolski dobi, nego na podlagi izvestnih okolnosti, ki jih lahko izve tudi od neučiteljev. Osebnih pol gotovo še v nobeni državi nimajo vpeljanih, zato nam ni treba ravno z njimi prednjačiti. Združimo raje katalog in razrednico v eno knjigo, potem narn za mnogo let ne bo več potreba izgubljati besedi in črniia, za najboljši uradni pomoček!