Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Zs oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
Z a reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Teleton uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativa, stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega To varil« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Pred resnimi koraki.
Obup in nevzdržno stanje tirata državno uradnitvo do najskrajnejših kon-sekvetfc.
Te dni sta se zganili resno tudi obe centrali učiteljskega stanu v Beogradu, učiteljsko in profesorsko Udruženje.
Glavni odbor Udruženja Jugoslovanskega učiteljstva je izročil 15. t. m. predsedstvu narodne skupščine vladi in prosvetnemu ministrstvu predstavko, v kateri opozarja na težki in uprav bedni položaj nastavljencev ljudskih šo!.
V spomenici, ki je precej obširna, zahteva naj se hkrati s profesorskim vprašanjem reši in izboljša tudi položaj 1 ju d skošoil s k e ga učiteljstva.
Udruženje zahteva, naj se to izboljšanje izvede v zmislu resolucij, ki jih je sprejel glavni odbor Udruženja jugoslovanskega uciteljstva in poslal vladi.
Ako vlada ne bo upoštevala teh upravičenih zahtev- bo sklicalo Udruže-nie velik shod vsega uciteljstva iz države. na katerem se bo sklepalo o naadlj-niem postopanju ljudskošolskega uciteljstva.
Mnogo dali je že zadeva profesorjev. Oni so že sklenili da izstopijo iz državne službe, starejši se pa puste upokojiti, če vlada ne bo takoj ugodila njihovim zahtevati. Predložili so vladi točne zahteve.
Vlada se ie na večih sejah ministrskega sveta bavila s tem vprašanjem.
Dne 19. t. m. so dobili člani Udruženja profesorjev v Beogradu od prosvetnega ministrstva akt. v katerem se zagotavlja. da bodo njihove zahteve rešene obenem z uradniškimi sploh.
Profesorji so nato sklicali zbor. na katerem so glasovali, ali naj stopijo v stavko že 21. t. m. ali šele po kongresu, ki se vrši enkrat pozneje. Pri tozadevnem glasovanju ie prodrl predlog, naj se stavka začne že 21. maja.
Koraki, do katerih je vlada pritirala. lahko rečemo naiidealnejši stan med vse-
mi stanovi so znak skrajno nezdravih razmer.
Kako se bo stvar razpletla, je težko reči. Eno je gotovo: da ie uradniška kriza danes državna kriza ali pa obratno.
Veliko zaslugo za državo bo imela dotična skupina, ki jo bo rešila ugodno.
Gorje pa. če ie ne bo rešila čimprej, ker kupa trpljenja je polna do vrha in grozi prikipevati čez rob — v škodo državi.
*
Kakor so bili sklenili so profesorji v Beogradu podali 21. t. m. ostavko na državno službo. Do sedaj je podalo ostavko nad 800 profesorjev. Ostavke so do-šle iz vseh delov države. Po deželi so nekatere gimnazije, na katerih so podali ostavke vsi profesorji in ravnatelji. Posebno ogorčeni šo profesorji proti vladi, ker iim očita, da so protidržavni. ker orosiio — kruha.
Pokretu se pridružujejo tudi vseuči-liški profesorji, ki smatralo da filozofska fakulteta ni potrebna, ako ni gimnazij. V Beogradu so zatvorjene vse gimnazije, razen velike gimnazije.
Ministrski svet se ie pričel resno ba-viti s profesorskim vprašanjem.
Zborovanje glavnega odbora UJU v Beogradu.
(Dalje.)
II. Poročilo tajnikovo.
Tajnik obžaluje, da ni mogel dobiti od vseh pokrajinskih poverjeništev točnih podatkov, ker še niso imela poverjeni-štva svojih pokrajinskih skupščin. Po-vdarja veliki razmah UJU. Dočim je bilo na tem temelju v minulem letu udruže-nega okoli 5500 uciteljstva, ga je sedaj nad 8000, in to ie dobra polovica vsega uciteljstva v državi. Zato lahko verno in zaupno gledamo v bodočnost, ko bo udruženo vseh 16.000 naših tovarišev in tovarišic in bodo zaradi tega marsikake
prilike drugačne kot so danes. — Izvršilni odbor ie imel 27 sej. na kojih so se reševale tekoče zadeve Udruženja. Opozarja na člen 8. Pravil UJU, po katerem občujejo okrajna društva s centralo Potom svojih poverjeništev proti čemur oa greše posamezna društva sko-ro vseh pokrajin. To je protivno pravilom in se tako uprave poverjeništev zapostavljajo. — Nered je tudi pri načinu plačevanja članarine, ki se ponekod plačuje za pol leta pa tudi mesečno. Člen 30. pravil jasno govori, da se plačuje članarina za vsakega člana letno, oa naj ie vstopil začetkom ali koncem leta. — Zatem obvešča o številčnem pregledu društev in članstva. UJU poverjeništvo Beograd ima 101 društvo in 2143 članstva: poverjeništvo Ljubljana 32 društev in 2439 članov: poverjeništvo Split 12 društev. 653 članov: poverjeništvo Sarajevo 27 društev. 82 članov: poverjeništvo Zagreb 41 društvo. 1700 članov. Ako se upošteva, da 30—40 društev iz Srbije in 7—8 društev iz Vojvodine še ni vposlalo svojih članskih izkazov lahko računamo na letošnji končni pregled
200 okrajnih društev z 10.000 člani, kar odgovarja lanski članarini 48.000 Din.
Govori o podrobnem delovanju okrajnih društev, ki so obdržavala predavanja pedagoške vsebine, stavila resolucije. predloge itd., ki so se objavljali deloma v »Nar. Prosv.. deloma so se izročali kompetentnim faktorjem. Povsod se je .povdarjalo slabo materialno stanje, ki ie danes povsod enako od Ljubljane do Bitolja. od Timoka do Jadrana. — Druga splošna zahteva ie tudi. da se popravi krivica ki jo trpe poročene učiteljice s polovičnimi dnevnicami. — Tretji oostulat je bil. da se omogoči nadaljna izobrazba učiteljstva na vseučilišču
Predsednik Stankovič se zahvaljuje za podano poročilo, osobito! ker opravlja tajnik začasno svojo funkcijo poleg svoje šolske dolžnosti in književnega delovanja — V nastali debati se govori o poročilu za glavno skupščino, v katerem bi se tiskala imena vsega včlanjenega učiteljstva. Predlog pade ker bi bilo tako poročilo preobširno. — O poročilu se glasuje in se ga vzame z odobravanjem na znanje.	(Dalje prih.)
12
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.
(Dalje.)
6. V pogledu ureditve prosvetne uprave.
1. Ministrstvu prosvete kot centralni državni prosvetni upravi pripadajo v pogledu narodnih šol ti-le poglavitni upravni posli: sestava, sprememba in izpopolnitev zakona o narodnih šolah, učnih načrtov in programov, skrb za izobrazbo uči-, teljev in po-množitev učiteljstva. imenovanje učiteljstva in drugih nastavljencev. skrb za izdelovanje učil, kontrola šolskih knjig, skrb za napredek oouka in odgoje v narodnih šolah, zbiranje, urejanje in
objavljanje statističnih podatkov, skrb, da se zgradi in odpre zadostno število novih šol. da se omogoči šolanje vse za šolo dorasle mladine, in drugi upravni posli večje važnosti.
2. Vse posle administrativnega značaja kakor tudi upravne posle manjše važnosti, izvršujejo ostale šolske oblasti, kot organi ministrstva prosvete. Te so:
1.	Oblastne šolske uprave.
2.	oblastni šolski inšpektorji.
3.	okrajni šolski nadzorniki.
LISTEK.
i' obrambo: Ne kratimo nikomer besede! Smatramo učiteljstvo za to» liko razsoden faktor, da mu ne orne* jujemo svobode besede tudi ne v tisku. Kakor izpodriva na blagov» nem trgu dobro blago vse slabejše, tako morajo na duhovnem polju iz» podrivati dobri in zdravi nazori sla* Ijejše in nezdrave, zato je napačno pri razsodnih čitateljih absolutno za» treti vsako nasprotno mnenje. Čim» širši krog se oglasi k besedi, tem-večja bo aktivnost v naših vrstah in temprej pridemo do enotne duhovne orientacije — zato ne jemljimo pre» kritično vsake nasprotne smeri in mnenja. Spoznati moramo tudi na» zore, s katerimi se morebiti ne stri« njamo, če jih hočemo ovreči. Glej» mo, da se potem razčisti zadeva — stvari v dobro. Več nam škodujejo oni, ki so pasivni v naših vrstah in pri našem javnem delu, ker teh je žal — premnogo.	Uredništvo.
Cenjeni gosp. tovariš-urednik!
Odkritosrčno besedo naslavljam na Vas. ker vem. da niste tesnosrčni in tudi ne dvomite o mojih čistih nagibih, ter da se ne bojim zamere.
Predzadnje tri številke (17., 18. in 19.) lista sem čital z veliko nejevoljo.
Nisem preveč občutljiv, a zapored tri članke po mojem mnenju pri vsej načelni svoji liberalnosti ne bi smeli priobčiti brez pridržka ali pristavka.* To zahtevajo oziri na nas, ki nas ni malo in ki takega pisanja ne odobravamo, kot sta ona dva dopisa z dežele (v štev. 17. in 18.) v našem stanovskem glasilu. Politični deci — stari in mladi — ki misli z donkišatskimi metodami in s pomočjo policajev uspeti napram klerikalizrnu. želim veliko uspeha, a naj nam ne vsiljuje svojih nazorov v stanovskem listu, saj so ji na razpolago v ta namen politični listi.
Nekai povsem drugega je s tretjim člankom, podlistkom, v predzadnji (19.) številki -kjer ugleden tovariš in marljiv delavec na kulturnem polju kritično oce-niuje Pedagoški Zbornik za 1. 1922.
Ta članek me ie v resnici pogrel, zakaj nisem še doživel da bi se naše stanovsko glasilo * postavilo v nasprotje s težniami. ki so skupne naprednemu uči-
* Pri obeh prvih člankih je zgoraj označba, sta članka izšla izven uredništva. — Uredn.
* Pri tem članku je avtor podpisan, kar daje članku subjektiven značaj, ki se krije ali pa ne krije z oficielno smerjo lista. Primerjaj odgovor na to kritiko v zadnji štev. Uč. Tov. —
Uredn.
teljstvu celega sveta, s težnjami po višji, temeljitejši splošni in stanovski izobrazbi. enakovredni izobrazbi raznih akademskih poklicev, s težnjami, o katerih sem globoko uverien. da prej ne ponehajo preden se jim ne ugodi. Za nas deluje čas. kajti naša zahteva ne izvira iz ozirov na stanovski ugled, ampak iz spoznanja. da je treba -učitelju — in predvsem učitelju na deželi — boljše usposobljenosti za njegovo kulturno misijo med narodom.
Zahtevo po akademski izobrazbi si je danes že osvojila večina slovenskega učiteljstva in prav resno se razpravlja o tem vprašanju tudi med hrvatskimi in srbskimi tovariši. (Opozariam na zadnje številke Prosvete, kjer dr. Paja Rado-savljevič podaja obširno in kljub nekaterim stvarnim netočnostim in pogreškom zanimivo poročilo o reševanju predmetnega vprašanja v Nemčiji). Zato je treba pač brezpogojno zahtevati, da se že vsak ki posega v diskusiio o tem predmetu. Vsa i površno seznani s problemom v celoti z zadevnim slovstvom, z nameni in cilji tega gibania. zato se ne bi smelo zgoditi, da bi kdo skušal odpraviti celo zadevo z nekaterimi cenimi površnimi trditvami in povrh še morda hotel predstavljati svoie mnenje kot mnenje slovenskega učiteljstva in temu pritisniti
pred svetom pečat ignorantstva na čelo.
Kakor malo sem računal s tem, da zavzame naš stanovski tisk protivno stališče napram zahtevi po akademski izobrazbi ljudskošolskega učiteljstva,* tako malo sem dvomil, da bo treba trdovratnega boja. da postane ta zahteva v naši javnosti popularna. Po mojem mnenju ie ni zlahka inteligence na svetu, ki bi bila tako kot naša zamrežena v tradicija in predsodke, tako zaverovana v ideje in nazore preteklosti tako malo zmožna pojmiti nalogo sedanjosti, ki bi pa pri vsem tem duševno tako malo koreninila v lastnem narodu. O priliki lanske šolske debate v našem časopisju mi ie postalo to boli kot kdai prej očitno.
Dozdeva se mi da smo na najboljši noti. da se duševno docela zabulimo in postanemo pravcati novodobni kulturni feaki živeči svoje samozadovoljno, patriarhalno življenje brez stika s širnim svetom. Naš inteligenčni naraščaj kmalu ne bo več obvladal nobenega svetovnega iezika. študij v inozemstvu je predrag — ostaja nam kot edini naš up. kot edini duhovni' regenerator. posredovalec med duhovnim svetom zunaj naših tesnih
* To se ni zgodilo in ne identificirati sub» jektivnih mnenj z oficielno smerjo tiska, ki mu dajejo direktive pokrajinske skupščine in ofici» elno programatično stališče učiteljstva. — Uredn.

4.	učiteljski zbori (oblastni, okrožni in okrajni).
5.	k1 r a j 11 e učiteljske konference
6.	šolski voditelji.
7.	š o 1 s k i odbori.
3.	Posle ministrstva prosvete. ki se tičejo narodnih šol in narodne orosvete izven šole, vrši »oddelek za narodne šole in narodno p r o -sveto« ki se z ozirom na značaj poslovanja deli na specijaine odseke.
Uradniki oddelka za narodne šole in narodno orosveto izven šole se postavljajo iz vrst starejših, sposobnih in izkušenih učiteljev in nadzornikov narodnih šol ki so dovolj dokazali s svojim delom, da moreio z dovolinim razumevanjem in uspehom izvrševati oosle narodne- šole, ki pripadajo ministrstvu.
Vsi potrebni ukrepi za dobro izvrševanje zakonskih predpisov, za boljšo in racijonalnejšo uredbo narodnih šol in za napredek oouka in vzgoje v uiih, vse na-redbe večje važnosti, se izdajajo v oddelku za narodno šolstvo s kolektivnim sodelovanjem in posvetovanjem vseh šefov odsekov, pod vodstvom pripadajočega načelnika, ki mora biti pedagog.
4.	Ob strani ministrstva prosvete stoji kot posvetovalno telo »g lavni prosvetni svet«, ki je urejen po sledečih temeljnih načelih:
a)	Eno tretjino članov glavnega prosvetnega sveta tvorijo člani po poklicu, drugo tretjino imenuje minister .prosvete na predlog profesorske in učiteljske organizacije. tretie tretjino volita prvi dve tretjini iz vrst poznanih prosvetnih delavcev vseh vrst šolstva.
Člani druge in tretje tretjine so imenovani za dobo petih let.
b)	Glavni prosvetni svet ima tudi dolžnost in pravico, da po lastni inicija-tivi .proučuje prosvetna vprašanja in stavi predloge za boljšo ureditev vseh šol in za napredek oouka v njih.
c)	Glavni prosvetni svet se deli na sekcije: za vseučilišča, srednje, strokovne ter narodne šole in prosveto izven šole. Sekcije pretresajo vprašanja, ki spadajo v njihov delokrog, toda definitivno se sklepa o vprašanjih na plenarnih sejah.
č) Minister ie dolžan zahtevati mišljenje glavnega prosvetnega sveta v vseh vprašaniih. ki so večje važnosti.
d)	Poleg članov iz Beograda se v glavni prosvetni svet imenuje za dobo 5 let tudi enako število priznanih prosvetnih delavcev izven prestolnice, in sicer po predlogu članov iz Beograda. Ti se pozivajo na Seje kadar se imajo pretresati in reševati vprašanja večje važnosti.
e)	Glavni prosvetni svet ie obenem tudi disciplinarno sodišče za učiteljstvo. ki so obtoženi dejani radi katerih se jih odstrani iz službe.
f)	Druge, natančnejše odredbe o uredbi glavnega prosvetnega sveta se določijo s predpisi o uredbi ministrstva prosvete.
5.	Šolske oblasti nižje vrste so urejene tako da sestoje iz članov po položaju in izvoljenih članov.
A. Oblastne šolske oblasti se ustanavljajo v središčih, administrativnih ob-
lasti. Nje tvorijo člani po položaju in Izvoljeni člani.
Po položaju stopijo v sestav šolskih oblasti:
Oblastni predsednik, okrožni načelnik v kraiu ravnatelj gimnazije, ravnatelj učiteljišča v kraju, prosvetni inšpektor, okrožni zdravnik, okrožni inženir in šef finančne uprave.
Potom izvolitve stopijo v sestav oblastne šolske uprave-
Trije šolski nadzorniki, ki jih izvoli konferenca nadzornikov iz cele oblasti; po dva učitelja iz vsakega okrožja pripadajoča oblasti katere izvoli sreska skupščina.
Referenta ali tajnika določi oblastna šolska uprava iz svoje srede.
Poglavitne dolžnosti oblastnih šolskih uprav so:
a)	Zgraditev dovoljnega števila šolskih poslopij za šolanje vseh šoli doraslih otrok.
b)	skrbeti, da se izpolnjujejo kar najnatančnejše vsi predpisi «osebno glede obveznosti šolskega obiska
c)	skrbeti za olajšanje in možnost šolania otrok,
č) pomagati z vsemi sredstvi pri širjenju narodne prosvete izven šole
d)	skrbeti za redno vzdrževanje vseh šol. in
e)	pregledovati in potrjevati proračune in letne račune noedinili šol.
Člani, ki stopijo po položaju v sestav oblastne šolske uprave in oni trije šolski nadzorniki ki stopilo kot izvoljeni člani, tvorijo ožjo. ti z vsemi drugimi člani pa širšo oblastno šolsko upravo.
Druge natančnejše odredbe se dolo-čiio z zakonom.
B.	Oblastni šolski inšpektorati se
ustanovijo v vsaki oblasti.
Nje tvorijo: Inšpektor šolski nadzornik v kraju kot njegov pomočnik in namestnik. in potrebno osobje za administrativne zadeve.
Poglavitne dolžnosti in naloge oblastnih šolskih inšpektoratov so:
a)	premeščanja učiteljstva z ene šole na drugo v isti oblasti, po predpisih zakona in potom razpisov.
b)	priobčevanje naredb ki jih izdaja ministrstvo prosvete in skrb. da se isti točno izvršujejo
c)	zbiranje in urejevanje vseh potrebnih statističnih podatkov o šolah, uči-telrstvu in otrocih,
č) izdelovanje vsakočasnih in letnih poročil za ministrstvo
d)	izdelava predlogov za boljše ure-ievanie šol in napredek pouka in vzgoje v njih.
Te predloge izdela in predloži po predhodnem razmotrivaniu vseh vprašanj na seji šolskih nadzonikov.
e)	izvrševanje vseh drugih administrativnih zadev ki so predpisane v zakonu.
Za inspektorie narodnih šol v oblastih bodo postavljeni profesorji s pedagoško izobrazbo, starejši in boljši nadzorniki in šefi odsekov za narodne šole v ministrstvu prosvete.
C.	Nadzorniki narodnih šol se določijo za vsak okraj ali za več okraiev z
ozirom na število šol učiteljstva in terenske razmere. Maksimum in minimum šol in učiteljstva se določi z zakonom.
Šolsko nadzorovanje ie administrativno instruktivno.
Poglavitne dolžnosti šolskega nadzornika so-
a)	nadzorovanje učiteljskega delova-nia v pogledu oouka in vzgoie v narodnih šolah, njihovega delovanja izven šole, kakor njihov vpliv na okolico in njihovo obnašanje med liudstvom.
b)	vplivati na širšo izobrazbo in sa-moizobrazbo učiteljstva in podpirati vse koristno in potrebno delovanje učiteljstva izven šole radi narodne prosvete in širjenja ter večanja narodne kulture.
c)	skrbeti za ustanavlianje novih šol in oddelkov zaradi popolne izpeljave zakonskih predpisov o šolskem obisku.
d)	nadzorovanje .poslovanja krajnih šolskih odborov in navajanie na dobro in pravilno poslovanje
e)	sestavljanje vsakočasnih in letnih poročil na oblastno prosvetno oblast ali inšpektorat
f)	vse Ostalo delo. ki mu ie določeno 7 zakonom.
Za šolske nadzornike se postavljajo učitelji narodnih šol. ki so končali učite-liišče in službovali kot učitelji vsaj 15 let v narodni šoli. ki so^poleg tega neoma-deževane preteklosti, in ki so izvršili nad-zorniški izpit iz .pedagogike ter nadzor-niške službe.
Č. Učiteljske konference so oblastne, okrožne in okraine Sklicujejo se po potrebi. Udeležba učiteljstva pri teh konferencah je službena dolžnost.
N< a oblastnih učiteljskih konferencah se razpravljajo vprašanja ki jih določa oblastni inšpektor narodnih šol. na okrožnih in okrajnih pa vprašanja ki iih postavljajo šolski nadzorniki sporazumno. Na teh konferencah se izvrši tudi izvolitev učiteljstva za oblastno šolsko upravo, kakor tudi določitev šolskih kniig za poedine predmete in razrede te vrste narodnih šol.
Na vseh učiteljskih konferencah se razpravljajo vsa vprašanja, ki jih predloži najmanj pet učitel.iev ter jih konferenca Sioreime.
Vsi sklepi učiteljskih okrožnih in okrajnih konferenc se predlože oblastnemu šolskemu inšpektoratu, da jih pošlje ministrstvu prosvete.
D. Krajne učiteljske konference tvori vse učitelistvo ene šole ali pa sporazumno tudi učiteljstvo vseh narodnih šol v enem okraju. Sklicujejo iih voditelji šol no lastnem prevdarku. kakor tudi na željo drugega učiteljstva.
Poglavitne naloge krajnih učiteljskih konferenc so razprave:
a)	o šolski disciplini
b)	o racionalnejšem pouku in vzgoji.
c)	sklicevanje roditeljskih sestankov radi vzdrževanja potrebnih vezi med šolo in domom v korist boljše vzgoje otrok,
č) prireditve in izpeljava šolskih svečanosti koncertov, razstav in izletov.
d)	upeliava šolarske samouprave, šolarska sodišča in drugih sličnih ustanov zaradi oroučavanja in preiskovanja vrednosti takih ustanov za vzgojo šolskih otrok.
e)	osni vanje mladinskih društev v kraju ootom mladeničev in mladenk, ki so dovršili narodno šolo- pevska, strelska sokolska. kmetijska društva čitalnice i. dr., in
f)	prirejanje popularnih predavanj za narod in predavanja za mladino.
K. Šolska vodstva so administrativne šolske oblasti v ooedinih krajih. Voditelje imenuje oblastna šolska uprava na predlog šolskega nadzornika, po predhodnem 'sporazumu z ostalim učitelj-stvom.
Njihove poglavitne dolžnosti so:
a)	vodstvo šole po zakonitih predpisih, v sporazumu z učiteljsko konferenco in šolskim odborom.
b)	izvrševanje sklepov učiteljske konference in šolskega odbora
c)	izvrševanje ukazov vseh šolskih oblasti in izgotavljanje vseh potrebnih poročil, in
č) vsi administrativni šolski posli.
Na šolah, kjer ie mani kot 10 učnih oseb. prejemajo voditelji honorar za izvrševanje vodstvenih dolžnosti, v šolah z nad 10-thni učnimi osebami so pa voditelji oproščeni poučevanja.
E. Krajevni šolski odbor obstoje povsod tam kjer ie narodna šola in sicer sarno eden za vse vrste narodnih šol.
V sestav kraievnih šolskih odborov stopijo-
a)	Voditelji vseh narodnih šol v kraju
b)	kadar ie v kraiu več kakor 5 učnih oseb. tedai stopi v krajevni šolski odbor en učitelj ali pa dva. ako je več kot 10 učnih oseb. te izvoli učiteljska konferenca za gotovo dobo
c)	5—7 članov katere, izvoli za gotovo dobo zbor staršev, predvsem oni, ki so dovršili obvezno dobo učenja v narodni šoli
Predsednik odbora je eden izmed šolskih voditeljev, ki ga izvolijo ostali člani. Odbor si izvoli tudi oo enega blagajnika in tajnika.
Dolžnosti in na 1 o g e k r a -ievnih šolskih odborov so:
a)	gospodarstvo šolskega imetja in vzdrževanje šolskih poslopij v dobrem staniu.
b)	sestavljanje letnih šolskih proračunov in nabava šolskih potrebščin
c)	vpis in vpoklic normalnih za šolo doraslih otrok in skrb. da se pošljejo šoli dorasli abnormalni otroci v šole za abnormalno deco.
č) kaznovanje staršev, ki ne pošiljajo redno otrok v šolo.
d)	osnovanje fondov za podporo revnih učencev.
e)	podpiranje mladinskih društev v kraju, in
f)	skrbeti v sporazumu s šolskimi voditelji učiteljsko konferenco učenčevimi starši in občinskim odborom za vse. da se čimbolj urede šole in šolska imetja, kakor tudi. da se čimbolie izvršuje delo
na ooliu oouka in vzgoje v šoli. *
To bi bil v glavnem načelni program naše učiteljske organizacije z ozirom na naše sedanje nacijonalne in državne razmere in zahtevo časa. v kate-
< I
mej in nami — nasa univerza.
Več nam mora postati kot ie. univerza drugim narodom: postati mora pravo središče in žar šče narodne kulture. živ organizem, jaka duhovna in moralna sila ki bo oplojala vse naše duhovno življenje, koje vol v se bo posredno čutil v zadnji gorski vasi. torišče najsi-jajnejše manifestacije narodnega telesa.
Verujem, da se da združiti ta velika naloga, ta stari ideal univerze, z nalogami. ki jih ima univerza kot gojitelji-ca čiste znanosti; verujem, da je v naših najboljših znanstvenikih toliko ambi-ciie da uresničijo ta ideal, da hočejo biti ne samo znanstveniki — špecijalisti. ampak tudi duševni velmožje. stremeči po veliki sintezi, učitelii in vzgojitelji naroda: verujem, da 'majo ambicijo, da hočejo v svoie roke vzeti tudi izobrazova-nie učiteljstva osnovne šole in ootom njega orekvasiti narod s svojimi idejami. Ne bo se iim treba bati. da bi radi tega trpela znastvena višina univerze, kajti mi ne zahtevamo dostopa do akademskega študija za nas. ampak za naš naraščaj. za oni naraščal, ki bo. kakor drugi slušatelji absolviral srednio šolo mi ne zahtevamo eksperimentov v notranjem ustroju univerze, hočemo oa da se pedagoška akademiia kot naše bodoče iz-obraževališče osnuje v organski zvezi z
univerzo, da jo bodo vodili in na njej poučevali — poleg strokovnjakov za tehnične. praktične stroke —- profesorji z univerze, da bo preveval zavod isti duh prave znanosti in mu utisnil svoj duhovni pečat. Ni je sile ki bi nas mogla odriniti od našega stremljenja, da bo zajemal naš bodoči naraščaj svoje znanje in izobrazbo pri samem vrelcu in se ne bo zadovoljeval več z natrpanim znanjem, ki mu ga nudi današnje učiteljišče.
Mogoče mi boste gospod urednik, očitali, da sem prevelik idealist in premalo uvažujem praktične težkoče pri realizaciji teh zahtev in načrtov. Motili bi se. kajti baj o tem sem mneogo raz-mišlieval ker se mi zde ti pomisleki edino uvaževanja vredni in prišel sem do zadovoljivih zaključkov a o tem drugo pot.
Pričakuiem. da imam v Vas odločnega zaveznika in Vas v tei veri pozdravljam	R. M.
f Ivan Kvac.
Žalec, dne 11. maja 1923.
Prelepa Rožna dolina pod Šentjungrt-sko goro v celjskem okraju se je včeraj spremenila — dasi vsa v spomladanskem cvetiu — v dolino solz in žalosti. Materi
zemlji smo namreč izročili k večnemu počitku pozemeljske ostanke rožnodol-skega nadučitelja. tovariša Ivan Kvac-a. Po zunanjem pornpu in blesku sem videl že mnogo lepših pogrebov kot je bil včerajšnji po srčnosti, po iskrenem žalovanju, po preobilici prelitih solz. po glasnem ihtenju in občnem čustvovanju pa še nobenega.
Dne 17. februarja t. 1. mi ie ljubi, nepozabni tovariš — Rožnodolčan — kakor se je rad podpisoval — med drugim pisal tudi naslednje besede: »Edino lepega, kar ima učitelj, je menda — njegov pogreb. ako umrie v aktivni službi.« Komaj sta pretekla dva meseca in nekaj tednov in že so se izpolnile njegove besede na njem samem! — O. zakaj »si nas zapustil dragi Ivan! Ko si bil vendar izmed najboljših najboljši? — Da te besede niso pretirane pokazal ie včerajšnji pogreb, s kakršnim se zamore ponašati le učiteljski — in noben drug,stan. In zakaj? — Zato, ker nobenemu drugemu stanu ni prilika dana. vlivati v mlada, nedolžna srca toliko množino prave ljubezni, kot le učiteljskemu Le kdor lju bežen seje zamore žeti zopet ljubezen — sovraštvo goji le zopet sovraštvo. In kai je ljubezen? — Ljubezen ni fraza, ni pena. ampak najboljše orožje zoper vse neprilike človeškega življenja: ona ie ti-
sto sredstvo, katero more človeku olajšati vse težave in nadloge, ona je tisto zdravilo, katero ozdravi vse duševne bolezni. Le škoda, da ie ljubezni — tiste ljubezni katero ie učil sam Božji sin — tako bore malo na svetu.
Pretresljivi pogreb v Šmartnu je dokaz da smo včeraj pokopali pristno in utelešeno ljubezen — kar pa pomeni v učiteljski bilanci velik pasiven saldo in ne vemo še, kedai in kako ga bodemo krili.
Vi voditelii naših učiteljišč, vžigajte v srcih vaših gojencev ogeni prave ljubezni in pošiljajte nam tovariše, katere bodete poprej navduševali za ideale pokoju ega Rožnodolčana.
Ljubezen ie pa tudi temelj in povzročiteljica vseh drugih lepih lastnosti ljudskošolskega učitelja. Kvac je predvsem upošteval nauk uglednega profesorja. rajnega Ehrat-a, kateri nam je obi-1 okra t rekel- »L j ud s k o š o 1 s k i učitelj je pod prisego dolžan, dajati izročeni mu mladini ne le v šoli nego tudi izven šole najlepši zgled!«
Navedenemu načelu ie ostal naš Ivan zvest do zadnjega zdibljaja. Kakor smo slišali iz ust gospoda župnika, dajal je Kvac tudi v verskem oziru izročeni mu mladini najlepši zgled, dasi Kvac ni bil

re-m so izražene načelne misli glede narodnih šol upeljave in izpeljave pouka in vzgoje v njih ter so obenem opisane tudi zahteve in naloge uiedinjenega učiteljstva v ujedinjeni domovini z ozirom na posamezna važneiša vprašanja,
(Dalje prihodnjič.)
Obrambni vestnik.
—ob Žrtev brezvestnih hujskačev proti ucteljstvu. Izjava. — Podpisani Ka-rol Bricel. organist v Šenčurju pri Kranju obžalujem in nreklicujem. da sem popolnoma neopravičeno kruto razžall učiteljstvo v splošnem in še posebej gospoda nadučitelja Jakoba Slaparja v Olšev-
—	Storil sem to nepremišljeno in ker sem bil v to zapeljan. Povdarjam, da nisem imel nrav nikakega povoda žaliti g. nadučitelja Slaparja. Zahvaljujem se mu, da mi ie na mojo prošnjo, z ozirom na mojo veliko rodbino, žalitve odpustil in se zavezuiem nlačati vse stroške kazenskega postopanja kakor tudi 100 Din globe v korist učiteljskega konvikta. — V Kranju, dne 3. maja 1923. — Karo! Bricel. organist v Šenčurju._
Iz Jugoslavije.
POZIV.
Poživljamo naše članstvo, ljubljansko. ljubljanske okolice, tudi -članstvo ostalih društev, ako imajo priliko, da se udeleže v čim največjem številu sestanka v ronedeljek, dne 28. maia na 1 mestni deški osnovn šoli na Ledni. Namen sestanka: Priprave in delitev dela za kongres UJU v Ljubljani. Tovarišice tovariši! Odzovite se vsi!
UJU poverjeništvo Ljubljana.
—	Neka erobovi svedoče! Državni činovnik znači danas isto što i državni patnik Oni su predstavnici največe bede i siromaštva. Svih, i nižih i viših baca siromaštvo i glad u korupciju, u nepo-štenie u očaj, a mnoge več i u — grob. Država morala bi činovništvu posvetiti veču pažnju. Ono je hrptenjača svake države. Dakle najvažniii deo držaVnog tela ier ima u sebi muzak, koji je sredi-šte svega života. Ako se hrptenjača osuši. raspast če se čitavo telo. Da se jedno telo potpuno razviie. treba hraniti sve niegove delove. ali ioak uvek se više nažnje posvečuie važnijem delu. Možak ie važniji nego prst. Bez prsta se lako živi. a možak je centrum svega života. Kod nas ie obratno! Zato činovništvo stradava- gladuie. boso ie i poderano. Njihovom iauku niko ne veruje, .ier je orestar i oreobičajan. Svi misle. da je ta jeremiiada glada iz navike pa je nemo-gu zaboraviti, a drugi misle: traže mnogo. da malo dobiju. Svaki misli na svoj način, a pomoči ni odkud! Zalos.no je. da ie danas svaki manualni radnik 2—3 put bolje olačen od intelektualnog radnika. Svakomu mora biti njegov rad plačen i svakomu mora biti niegova ekzistenciia osigurana. Zato mi ne zavidamo rnanu-alnim radnicima na njihovim platama. Ali nravda neka vlada za sve! Društvo ima od činovnika veče zahteve: on ima veče*» odgovornosti i više ie rada i energije istrošio. dok ie počeo vršiti svoju službu zato ie nravo. da i on od toga društva više zahteva za svoj rad. ili harem toliko da može pristojno živiti sa svoiom oorodicom. Savestan činovnik toga danas nernože. Sa svih se strana
čuje: Učitelji su dobro plačeni! Šta oni hoče? Svi oni, koji ovako govore, po-znaiu njihove »dobre plate« i njihovo po-voiljno stanie samo iz novina. Tu i tarno čitaju. da im se bacila kakva mrvca pa misle oni su s malim zadovoljni, pa treba da šute. To neprestano zanovetanje ie nepristojno i nepatriotično od njih! O niihovim »dobrim platama« neka svedoče dva sveža učiteljska groba. 12. aprila učino ie samoubojstvo zagrebačlki učitelj Stjepan Kockovič. otac petero neja-ke dečice Kockovič bio ie trezan i vre-dan čovek ali nije više mogao podna-šati bedu Nije mogao gledati nevolju svoje dece. Na mesece i mesece patili se njih sedmero u iednoj maloj zabitnoj sobici. Beda mu je utisnula revolver u ruku i prošao ie u smrt. ier je znao. da imadu ljudi smilovanja samo posle smrti. — Dne 15. marta oočinio je samoubojstvo mladi učitelj u Karlovcu. Tekar je stupio na prasr života i več ugledao sve grozote svoga staleža, koie ga neče minuti kroz ceo život. Skratio si život da se pre reši svoiili neugodnih pratilaca kroz život — stradan ia i bede. — Nije ni kod profe-sora mnogo bolje. I oni su počeli iči na-šom stazom. 30. aprila počiliio je samoubojstvo prof. bogoslovije u Prizreiiu, Stevan Kedrovič. I njega ie beda pognala u očai i smrt. — Nekada su počinjali i Hudi samouboistvo radi duševnih kriza, ili materiialisti od presitosti. Danas .ie obratno. Ubijaju se gladni idealisti!
Hleba, hleba, gospodam!
Ne videsmo davno hleba!
(Mažuranič).
Zar su i ovo fraze?!	P. B.
—	Boj profesorjev za zboljšanje položaja. Na vladin odgovor, da profesorskim željam ne more ugoditi, dokler skupščina definitivno ne osvoji uradniškega zakona ostajajo odločno pri svojem sklepu da izvedejo kolektivno ostavko na siužbo.'Da se zadeva organizirano izvede, je bil izvoljen ekonomski odbor, ki se bo brigal za podporo nezaposlenim profesorjem. Odbor že sestavlja evidenco orivatnih mest. ki bi jih utegnili za-nosesti- profesorji. Čim dobi podatke, se ekonomski odbor pretvori v borzo intelektualnega dela. ki se bo trudila da nezaposlenim profesorjem preskrbi službe v zasebnih podjetjih: bankah agenturah, ekonomijah, drogerijah. tiskarnah ali redakcijah.
—	V današnji številki »Učit. Tov.«
opozarjamo posebno na ooročilo iz seje ožjega sosveta ker so važni podatki z ozirom na pokrajinsko skupščino, ki se vrši v juliju v Ptuju in na kongres vsega jugoslovanskega učiteljstva iz države, ki se vrši v avgustu v Ljubljani.
Višnjagora. Gospod nadučitelj v pokoju Janko Škerbinc praznuje v nedeljo, 27. maja 1923 svojo SOletnico. Ta izredni dogodek bode nraznovala višnjegorska fara v nedeljo popoldne slovesno. Kolegi in koleginje dobrodošli in na svidenje.
—	»Posavje« — dramatizirani narodnogospodarski spis savskega porečja — vnrizori osnovna šola v Cerkljah pri Kra-niu dne 3. junija t. 1. ob 3. uri. Poleg Save nastopi še 26 njenih glavnih pritokov, kmetje, turisti, delavci, meščani, Hrvatje Turopoljci, mohamedani in Srbi. Igro. ki je prepletena s 30 narodnimi popevkami. ie spisal po svojih opazovanjih in študijah tov. Josip Lapajne. Ker je snov orikladna za pouk na vseh šolah, želimo.
nikdar klerikalec. Preobsežne bi pač postale te-le vrstce. ako bi hotel navesti vse Kvačeve vrline, izmed katerih se pa najbolj blišči njega prava slovanska gostoljubnost, njegova ljubeznivost, njegov vesel temperament itd.
Rajni Kvac na ni vabil pod svojo streho le tovariše, nego tudi druge ljudi; vsakdo mu ie bil dobrodošel. Med vojno so ubogi celjski dijaki imeli v Šmartnu pri Kvasu vasno zavetišče, kjer so bili vedno prijazno sprejeti in obdarjeni z dobrim kruhom katerega ie takrat tako zelo manjkalo. Ko je zadnje dni ležal naš Ivan v hudi vročini in fantaziral, ie imel na ustih vedno besede: »Marica, pojdi in nareži! — Marica, ooidi in namaži!«
Vsemogočni ie na tudi Kvačevo hišo oblagodarjal — vedno ie imela na razpolago kruha piiače in tudi še kaj malega za nrierizniti. S tovarišem Brinarjem — Gotovlje sva bila vsako leto 2—3krat Kvačeva gosta. Ko sva prišla ie vedno rekel: »Ali sta sama? — Kje so drugi? — Zakaj niso prišli vsi?« — Pri slovesu pa ie dejal: »Pridita zopet kmalu! — Pridite vsi! — Pridite sieurno!«
Kot občinski tajnik in poštar re bil vsem občanom vedno na razpolago.
»Ljudje se mi smilijo, če bi morali dvakrat priti!« — ie dejal, kadar je bil iz naše družbe poklican v pisarno.
Kot ¡zboren pevec si je vzgojil mnogoštevilni mešani zbor. kateri je gojil tudi cerkveno petje, dasi Kvac ni bil organist.
Tako ie živel naš Ivan v najtesnejšem stiku z vsemi občani in lahko rečem, da ie imel vodstvo cele občine v rokah. Tako ie nrav in tako bi moralo povsod biti!
Kot navdušen narodnjak ie bil po nekem orožniku, kateri oa je sam obilo-krat užival gostoljubnost Kvačeve hiše, po krivem zatožen, zaprt, konfiniran in poslan na fronto. Koliko gorja je moral naš ubogi Ivan pretrpeti v tem položaju, ve razsoditi le oni. ki je poznal krivično ravnanje avstrijskih rabeljev.
Pred šestimi ali sedmimi leti je izgubil Ivan Kvac ljubo ženo in pozneje še dva otroka
Dragi Ivane — zlata duša — ooči-vaj mirno v ljubljeni rožnodolski zemlji, sai se nad zvezdami zopet vidimo.
Anton Petriček.
da se predstave udeleži vse okoliško učiteljstvo.
—	Kateri tovariš na deželi (ali pa v mestu) bi preskrbe! revnemu, a pridnemu učencu dobrega krojaškega moistra?
—	Potrebna hrana in preskrba. — Učna doba štiri leta. — Ponudbe na uredništvo »Učit. Tovariša«.
—	Okrajnim društvom, ki se obračajo na poverjeništvo glede direktiv Akcijskega odbora oojasnujemo. da društva lahko sodelujejo.v krajevnih odborih, v ostalem na nreimejo pravočasno nadaljna točna navodila čim dobimo odločilne informacije iz centrale. — UJU poverjen -štvo Ljubljana.
—	Državni izpiti "z glasbe. Koncem šolskega leta 1922./23. se vrši na konser-vatoriju Glasbene Matice v Ljubljani državni izpit iz glasbe (za klavir, gosli, petje in razne teoretične predmete ko-jega absolventi dobijo drzavno-veljavna izpričevala, ki iih usoosobljaio za glasbene učitelje na osnovnih, meščanskih, srednjih ¡nestrokovnih šolah. Ravnateljstvo oozivlia tem potom vse ki žele delati ta izpit, da se nriiavijo s pismeno vlogo ravnateljstvu konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Tej pismeni vlogi moraio priložiti krstni list, šolska izpričevala svoi curriculum vitae in pa dokaze o trlasbeni izobrazbi. — Prijave ie uposlati najkasneje do 5. junija 1923. Izpit ie dvodelen: pismen in ustmen in je ! Dodvržen taksi, ki se nred pismenim iz- ! pitam iavi. — Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. _____________________———.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Stalež šolstva in uč telistva v | Sloveniji. 1923. Sestavil in izdal višji šolski svet v Ljubljani. Natisnila ¡n založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 217. Cena 42 Din.
—kpl. Peta čitanka za 6.. 7. 8. šolsko leto. Sestavil Pavel Flere. Odobril oddelek prosvete in vere pokrajinske uprave v Ljubljani z odlokom z dne 2. maja 1923, štev. 1721. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 437. Cena trdo vezani knjigi 46 Din.
Književnost in umetnost.
—k »Slovenska Matica«. Knjige Slovenske Matice za 1922. leto bodo skoro dotiskane Poverjenike, ki še niso pobrali in poslali članarine za navedeno leto, nujno prosimo, da to nemudoma store. V krajih, v družbah, društvih in podjetjih, kjer ni poverjenika, oa bi se moglo pridobiti kaj članov, nai se kdo prostovoljno oglasi v pisarni Slovenske Matice v Ljubljani ki mu bo poslala nabiralno pol o ter vsa potrebna pojasnila. — Zemljevid slovenskega ozemlja, prvo edino in največje slovensko delo te Vrste ie še vedno na raznolago in obenem z njim kazalo imen vseli krajev, ki se na njem nahajajo. Zemljevid stane 30 dinarjev, kazalo pa 15 dinarjev. Dalie ie še v zalogi krasna knjiga za mladino: »Iz Ljubljane čez poljane« z ljubkimi pesmicami Vide Jera-ieve in bogatimi ilustracijami Gojmira dr. Kosa. Cena 15 dinarjev. V zalogi so še poleg knjig predvojnih let ta-le nova iz-danja: dr. Drag. Lončarja »Politično življenje Slovencev«, dr. Ivana Laha »Češka antologija« Pavla Golie dvoje zbirk pesmi: »Večerna pesmarica« in »Pesmi o zlatolaskah«. Vsak, ki se zanima za edicije Slovenske Matice, nai zahteva cenik vseh matičnih knjig. Matična pisarna na Kongresnem trgu št. 17'I. je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in 15. do 17. ure .
—k Stalež šolstva in uč teljstva v Sloveniji. 1923. Sestavil in izdal višji šolski svet v Ljubljani. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 217.
Cena 42 Din.
Prej neznatni »Šolski imenik« je izšel sedai v prenovljeni in povečani obliki. Obsega imenik vsega šolstva in učiteljstva v Sloveniji. Kdor se torej hoče poučiti o šolstvu ali ima opravka s šolstvom v Sloveniji, mora poseči po njem in ga uporabljati. Letos obsega poleg drugega tudi univerzo v Ljubljani, vse trgovske in obrtne šole z imeni učiteljstva. Vsebina je sledeča: I. Šolska oblastva. — II. Univerza v Ljubljani. — lil. Osnovne in meščanske šole. — IV. Srednje šole: eimnazije realne gimnazije, realke. Učiteljišča. — V. Strokovno šolstvo. — VI. Imenik upokojenega učiteljstva Slovenije.
—	VII. Krajevni imenik. — VIII. Osebni imenik. — V staležu učiteljstva tvori posebni oddelek tudi upokojeno učiteljstvo v Sloveniji. Delo ima točne podatke in je bogato na njih. zato je toplo priporočamo.
Učiteljska tiskarna pomaga z izdajo in založbo staleža v veliki meri uradom in šolam pri uradovanju.
—k Peta č tanka za 6. 7. in 8. šolsko leto. Sestavil Pavel Fleré. Odobril oddelek prosvete in vere pokrajinske uprave v Ljubljani z odlokom z dne 2. maja 1923, štev. 1721. Natisnila in zalo-žla Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 437. Cena trdo vezani knjigi 46 Din.
Težko nričakovana »Peta čitanka« ie izšla. S tem ie dokončana izdaja slovenskih čitank za osnovne šole v petih deil.h. ki si jo je stavila kot nalogo Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ustreženo je pa s tem tudi osnovnemu šolstvu, ki je že od prevrata sem čakalo na novo izdajo čitank. Pouk ie mnogo trpel, ker se ie moralo dosedai poučevati povečini brez učnih knjig. Knjiga je namenjena za tri šolska leta. za šesto, sedmo in osmo. Temu primerna je tudi vnanja oprema. Papir ie najboljše vrste, vezava trda, močna in solidna kar omogoča, da ostane knjiga dobro ohranjena kljub uporabi v treh šolskih letih. Z ozirom na solidno vezavo in nrvovrsten papir ter na to, da ie knjiea uporabna v treh šolskih letih tudi cena ni visoka.
—k Srpski Književni Glasnik od 16.
maja 1923. N. S. knj. IX. br. 2. ima s a -d r ž a i • U depon, pripovetka St. V. Ži-vodinovič Oproštaj. pripovetka, L. Lu-katelo. Kratke radosti, pesma M. Jova-novič Vetrenjače, pesma, Ž. Vasiljevič, Pripovetka o jelenu bez srca basna. Ba-brije. Fašizam i nacijonalizam u Italiji. Ž. Balugdžič. O našem naučnem oodmlatku na univerzitetu. P. Popovič. Naš izborni zakon. J. Prodanovič O filozofi ju i filozofiranju P. Slankamenac, Iz stranih (književnosti. A. Franc: Prokurator Judeje: Kniiževni. naučni. oozorišni, umet-nički nolitički pregled: Ocene i prikazi; Beleške.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolske ljudske knjižnice.
— Narodno Čtalnico v Hrastniku je
ustanovil leta 1907. tovariš Miloš R o š, koji ie še danes — kot njen tajnik in častni član — duša čitalnice. Člani čitalnice so izmed vseh slojev. Knjige si pa izoo-soiujejo večinoma rudarji in drugi delavci. Pri izposojevanju knjig ie poleg Roša še prav marljiva tovarišica P o 1 d a Logarjeva. Da bi ne bilo med vojno, ko ie bil tov. Roš odsoten, okoli 500 knjig uničenih in pokradenih, bi štela čitalnica okrog 1600 knjig. Izposodi se letno okoli 6000 knjig. Knjige so iz vseh strok naiveč leposlovne, v zadnjih letih izišle skoro brez izieme vse. poleg tega znanstvene in strokovne, zadevajoč zgodovino, zemljepis, medicino, kmetijstvo, rudarstvo lov itd. V knjižnici se nahaja tudi več srbskih hrvatskih in nemških knjig.
Delo za šoli odraslo mladino.
—poš Turnišče. Ne samo z mladino, ampak tudi z odraslimi se trudi šolski voditelj Franjo Gumilar. Že dvakrat so uprizorili pod njegovim spretnim vodstvom fantje in dekleta prav lepe igre s petjem. — Posebno je ugajala igra »Tri sestre«. — Ob tej priliki se je tukai prvikrat slišala na odru prava čista slovenska pesem, katero ie zapel pred kratkim ustanovljeni moški zbor. Med ljudstvom se vidi veliko zanimanie za enake prireditve kar ie dokazal prav dober obisk. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Čisti dobiček se ie porabil v prid obrtni šoli. katero je tudi ustanovil naš rojak-domačin. — Naprošamo g. voditelja, da nas v kratkem zopet razveseli s kakšno slično prireditvijo.	S.
Naša gospodarska organizacija.
—g. Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganizačni davek — 1923. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918). 5. izkaz. 50 Din: Ivan Erbežnik — Ljubljana. 40 Dn: Šolsko vodstvo — Kostanjevica. 25 Din: Šolsko vodstvo — Št. Rupert. 17 Din 50 o: Magda Rajšp — Kamnik. 15 Din: Šolsko vodstvo — Šmarjeta. 10 Din: Viljem Zirkelbach — Trebija; Alojzij Bolhar — Ljubljana. 7 Din: Šolsko vodstvo — Št. Jernej. — Današnji izkaz 174 Din 50 o. — Prej izkazanih 3102 Din 50 n. — Skupaj 3277 Din. — Ivan Petrič. Ljubljana, VII.. Gasilska cesta 172.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov. V. seja ožjega sosveta UJU Doverj. Ljubljana dne 18. maja 1923 ob 2 uri popoldne v Učit. tiskarni. Navzoči: Gnus. Luznar Rus, Močnik. Fegic, Ivan Dimnik Dostal. — Poverjenik Jelene silužbeno odsoten.
Poverj. namestnik tov. Gnus otvori sejo s oozdravom na navzoče in poudarja. da • tvori namen sklicanja današnje seje razgovor o pokrajinski glavni skupščini.
I.	Pokrajinska skupščina se definl-tivno določi na dan 7. n 8. julija v Ptuju. Prvi dan. v soboto dne 7. julija zborujejo: širji sosvet, odseki in delegacije. Poleg članov ožjeea in širjega sosveta ter odsekov morajo biti navzoč ta dan tudi deleeati vseh okrajmh društev. Drugi dan. 8. julija, se vrši skupščina, na (kateri bodo 2—3 predavanja. Točen dnevni red se objavi v »Učit. Tovarišu« dne 27. iunija in 4. julija. Okrajna društva morajo javiti delegate najkasneje do 30. junija kakor to določa poslovnik 61. 28.. 29. in 30. Vse priprave za pokrajinsko skupščino prevzame ptujsko okrajno učitelisko društvo, ki naj o vsem poroča poverieništvu, da lahko obvešča svoje članstvo potom »Učit. Tovariša«. Pokrajinske skupščine v Ptuju se udeleži tudi zastopstvo centrale v Beogradu in poverjeništvo v Zagrebu.
II.	Kongres v Ljubljani. Po sklepu seje glavnega odbora UJU v Beogradu dne 6. in 7. maia se vrši letošnja glavna skiioščina in koneres UJU dne 5.. 6. in 7. avgusta v Ljubljani. Pričakovati ie velike udeležbe več tisoč učiteljstva, med drugimi ie obljubil svojo navzočnost tudi minister prosvete g. Miša Trifunovič. Za koneres treba obsežnih priprav da se izvrši kongres čim najbolj častno. Poudarja se doižnost domačega učiteljstva, predvsem ljubljanskega in okoliškega da se takoj loti predpriprav za kongres. V najkrajšem času nai se skliče sestanek, kjer nai se osnujejo potrebni odseki, določijo načelniki itd., sploh vse kar se tiče priprav za koneres. Delo prevzame stalni kongresni odbor ki ea tvorijo ljubljanski člani ožjeea sosveta skupno z načelniki osnovanih odsekov.
RAZPIS
UJU poverjeništvo Ljubljana razpisuje v smislu S 28. točka d) Poslovnika UJU poverj. Ljubljana (elej Stanovsko-strokovno knjižnico 1. zvezek str. 37., 38.) mesti strokovnega tajnika in urednika »Učiteljskega Tovariša« za poslovno dobo 3 let Prijave z navedbo pogojev ie vložiti do 20. iunija t. 1. na poverjeništvo.
Ljubljana. 22. maja 1923.
UJU poverjeništvo Ljubljana.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+§ Tržiški učiteljski krožek zboruje v soboto, dne 9. junija t. 1. vb 9. uri dopoldne v Škocjanu na Dol. V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje teden pozneje dne 9. junija. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Referat nad-učitelja Pirnata iz Mokronoga o »Strokovnem pouku« ter tovarišic Ahačič.Bab-nik in Pirkovič o »Gospodinjskem pouku«. 3. VI. Roječ: Smernice njegovega referata na zadnjem zborovanju. — Za kosilo naj se vsakdo pravočasno zglasi pri šolskem vodstvu v Škocjanu. Posebnih vabil se ne pošilja! Poleg članov krožka vabimo tudi sosede našega društva.
+§ »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice«
zboruje dne 2. junija t. 1. dopoldne ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani na Ledini. Na dnevnem redu je predavanje univerzitetnega profesorja g. Fr. Vebra o temi: »Moralno dobro in zlo«, poročilo o društvenem gibanju, volitve odbora in odsekov in slučajnosti. Samostojne predloge ie poslati odboru do 30. maja. Odbornike vabim na sejo ob pol 9. uri. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. -— Za odbor: Janko Zirovnik.
+§ Marenberško učiteljsko društvo zboruje v soboto dne 2. junija ob 9. uri v Ribnici na Poh. Vzpored: 1. Društvene in stanovske zadeve. 2. Predavanje tov. Krajnika: »Narodnostno jezikovni quodlibet«. — Udeležba obvezna!	a
+§ Slovenjebistriško učiteljsko društvo oraznuie v soboto, dne 2. iunija 1923 v Studenicah svojo 50letnico s sledečim sporedom: Ob 10. maša za umrle člane. Po maši slavnostno zborovanie v šoli: a) Pozdrav tov. predsednika, b) Slavnostni govor tov. Kokla. nadučitelja v Studenicah. c) Slučajnosti.Po zborovanju banket. Kdor se udeleži banketa nai to iavi najpozneje do 26. maja tov. Zivkotu v Studenicah. Na neprijavljene se ne bo mogoče ozirati Tovariši-ce! Življenske razmere nas silijo, da bo proslava naše 501etnice skromna, a naj bo tem prisrč-neiša. Priiateljsk sestanek nai združi pri SOletnici vse one, ki pojmujejo, da ie učiteljsko društvo v korist našemu stanu, v korist šol in narodu. Gostje — prijatelji in tovariši — dobrodošli. — Odbor.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJSKEGA OKRAJA zboruje dne 2. junija 1923 v Stični ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom; 1. poročilo predsednika: 2. poročilo tajnika in blagajnika: 3. poročilo o programu UJU; 4. naš gmotni položaj: 5. razgovor glede poročevalca za šolske vrtove: 6. poročilo glede izvolitve odseka za »Ferijalni Savez«: 7. volitev delegatov in namestnikov za pokrajinsko skupščino; 8. matični listi: 9. prosti predlogi in nasveti; 10. slučajnosti. — Ob tej priliki se bode razorodaja1a tudi »Stanovsko-strokovna knjižnica« 1. zvezek, kojo ie obvezan prevzeti vsak član za znesek 3 Din. Prosi se tudi da ne odlašate več z nakazilom članarine! Skrajni čas je že tudi, da se vrnejo vsi nerazprodani bloki za »Učit. konvikt«. — Odhod z zjutranjim vlakom (6.20 ur), ki ima ugodno zvezo z Dolenjcem (odhod iz Liubliane 10 minut pred 8. uro). Za obed nai se vsak prijavi že pred zborovaniem ali Pa vsaj na dan zborovanja takoj ob prihodu pri nadučitelju Dragu Gorišku. Dne 28. maia t. 1. obhaja upok. tov. Janko Škerbinc svojo 801etni-co. Ob tet priliki mu društvo kot svojemu zvestemu članu izreka svoje naj-vdaneiše čestitke! Na dan zborovanja na svidenje! Pridite vsi da častno nastopimo tudi v teh. res izredno teških odno-šaiih. — Odbor.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. aprila 1923 v Semiču. Kljub neugodnemu vremenu se je udeležilo več članov — posebna hvala onim. ki so prihiteli iz oddaljenih krajev. Predsednik otvori zborovanje s pozdravom na vse navzoče. Poročilo tovarišice tajnice se soglasno odobri.
Dopisi ¡n društvene vest. Predsednik priporoča »Stanovsko strokovno knjižico izdano od »UJU« — poverjeništvo v Ljubljani. Izvodi so bili že večjidel razprodani a v ostalem so tovariši-ce pridno segle po njih. Tudi za Tavčarjev sklad in zbiranju prispevkov za Aškerčev spomenik se ie odzvalo mnogo navzočih.
Knjige »Slovenske Šolske Matice« ie predsednik že razposlal, ostali jih prejmejo v najkrajšem času.
Pridruži se soglasno predlogu pover: jeništva »UJU«. da se vrši pokrajinska skupščina v Ptuiu.
Na ministrstvo prosvete se vložita interpelaciji glede znižane vožnje k društvenim zborovanjem in obdavčenja šolskih prireditev. Ministrstvo prosvete v Beogradu naj posreduje pri ministrstvu financ istotarn. da se oproste obdavčenja prireditve šolske mladine ki se goje v smislu narodnega prosvečevanja.pa naj se uprizore te v šolskih prostorih ali v privatnih lokalih.
Osrednji zvezi državnih nameščencev se pojasni obupni položaj državnih uslužbencev na deželi in se pozove, da preide k izvedbi groženj. Pripomniti je treba k pritožbam draginje državnih nameščencev živečih v mestih, da podeželski državni uslužbenci občutijo iste denarne krize kot oni. ker presegajo isto draginjo življenske potrebščine na deželi kot v mestih. V nekaterih slučajih, kakor bolezen, pa so oni v mestih na boljšem, nego oni na deželi.
Sklepi: Zato je učiteljstvo včlanjeno v Belokranjskem učiteljskem društvu na tem zborovanju soglasno sklenilo:
1.	Pridružujemo se resolucijam na zborovanju državnih uslužbencev 13. marca 1923.
2.	Posebno zahtevamo, da se nam nemudoma izplača znatni nabavni prispevek. kajti dolgov ne bomo mogli poplačati in tudi si ne nabaviti obleke, ako se nam plače še tako zvišajo.
3.	Osrednji zvezi državnih nameščencev izrekamo svoje zaupanje in jo poživljamo. da konča z grožnjami in prične z izvedbo istih, kajti naša beda ie na vrhuncu.
Referat tov. Riglerja o dogodljajih njegovega bivanja v ruskem ujetništvu se nadaljuje.
Volitve. Predno se preide k volitvi poročevalcev o šolskih vrtovih se soglasno sklene da isti prevzame to častno službo pod pogojem, ako se mu zagotovijo potnine in dnevnice, ker beračiti je državnemu uslužbencu menda prepovedano Kot poročevalca o šolskih vrtovih za metliški okraj se izvolita nadučitelj Barle (namestnik tov. Špan). za črnomaljski okrai oa vodja šole v Tribučah Aleš Šoštarič (nam. tov. Bartol).
Ferialni Savez. O pomenu Ferialne-ga Saveza ie tov. Bogovič podal nekaj prav jedrnatih besedi ter predlagal ustanovitev podružnice F. S. v tem okraju. Njegovemu predlogu so se odzvali vsi navzoči. Ustanovi se »Podružnica učit. F. S.« za črnomaljski okraj z odborom: Načelnik: okrajni šolski nadz. Lukežič. Tajnica: tovarišica Pavlinova. Blagajničarka tovarišica Maričeva. Odbornik; tovariš Bartol.
Sklene se da se vrši prihodnje zborovanje 9. um ia 1923 (ob lenem vremenu) na Vinici sicer pa isti dan v Črnomlju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu »Prošnji za umirovljenje« je pridelati: usposobijenostno sptričevalo, iz katerega ie razviden dan zrelostnega izpita in vsi drugi osebni podatki v originalu ali sodnijsko potrjenem prepisu in prevodu, če je nemško: vsi dekreti v ori-einalu in po dva prepisa od vsakega dekreta, če so nemški pa prevod in dva prepisa od prevoda. Odlok ie objavljen v lanskem letniku »Učit. Tov.« v celoti. Preklican še ni. če so pa uvedli medtem drueo prakso, nam tudi ni nihče sporočil. Pač pa nam je znano, da ie šla vloga v Beograd nai se odpravi ta skrajno birokratski sistem.
— Popravek. V listku zadnje številke »Učit. Tov.« »Ped. Zbornik« se mora glasiti- v drugi koloni prvi odstavek zadnia beseda »uti-ftarizmu« in ne »militarizmu«; v tretji koloni orvj odstavek mora stati »osnovnošolskega učiteljstva« in ne »osnovnošolskeea« učit.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 303/11.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisujejo nastopne učiteljske službe v stalno namestitev:
1.	Črešnjevec, petrazrednica z eno vzpor. služba za učitelja.
2.	Makole šestrazrednica. služba za učitelja in učiteljico
3.	Sv. Martin na Pohorju, pošta Slov. Bistrica, trirazrednica. služba za učitelja in učiteljico.
4.	Spod. Poiskava, štirirazrednica z dvorazredno podružnico na Pragerskem služba za učitelja.
5.	Zgornja Poiskava. štirirazrednica, služba za učitelja in učiteljico.
6.	Studenice, trirazrednica. služba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do
dne 20. iunija 1923
pri dotičnih krainih šolskih svetih.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šolski svet siovenjebistriški, Maribor, dne 17. maja 1923.
Štev. 738/1.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisuieio nastopne učiteljske službe v stalno namestitev:
1.	Sv. Duh na Ostrem vrhu. pošta Selnica ob Dravi, dvorazrednica z eno-razredno podružnico, nadučiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico. Mesti zelo pripravni za mlajšo učitelisko dvojico.
2.	Št. Hi v Slov. gor., petrazrednica z eno vzporednico, služba za učitelja ali učiteljico.
3.	Sv. Jakob v Slov. gor., petrazrednica služba za učitelja in učiteljico.
4.	Sv. Jurij ob Pesnici, pošta Zgornja Sv. Kungota. trirazrednica. služba za učitelja ali učiteljico.
5.	Sv. Križ nad Mariborom, pošta Zgornja Sv. Kungota. dvorazrednica z eno vzporednico nadučiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico. Mesto zelo pripravno za mlajši učiteljski par.
6.	Zgornja Sv. Kuneota. dvorazrednica služba za učitelja ali učiteljico.
7.	Sv. Marieta ob Pesn'ci, štiriraz- • rednica. nadučiteljska služba.
8.	Sv. Martin nri Vurbergu. trirazrednica služba za učitelja in učiteljico.
9.	Pobrežie. šestrazrednica z dvema vzporednicama služba za učitelja.
10.	Reka. nošta Hoče. dvorazrednica. služba za učiteljico.
11.	S večina. pošta Zgornja Sv. Kuneota. trirazrednica nadučiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico.
Pravilno opremliene prošnje naj se vlože no službeni poti do
dne 20. iun ia 1923
pri dotičnih krainih šolskih svetih.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo .posebno orošnio. opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šclski svet Maribor dne 17. maja 1923.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
NAJNOVEJŠE KNJIGE.
Pravkar so izšle v založbi Učiteljske tiskarne sledeče knjige.
1. STALEŽ ŠOLSTVA IN UČITELJSTVA V SLOVENIJI.
1923. Sestavil višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 217. Cena 42 Din.
2. PETA ČITANKA
za 6. 7. in 8. šolsko leto. Sestavil Pavel Flere. Odobrili oddelek za prosveto in vere ookraiinske uprave v Ljubljani z odlokom dne 2. maja 1923, štev. 1721. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 437. Cena trpežno vezani knjigi 46 Din.
3. VITOMILOVA ŽELEZNICA.
Spisal Josip Korban. nadučitelj v Gornjem gradu. Mladinski spis. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 58. Cena vezani knjigi 14 Din.
Naročila sprejema: UČITELJSKA KNJIGARNA v Ljubljani. Frančiškanska ul. št. 6.
Pokosile - - 4IIVV - - in se prepričajte, da ni okusnejše*kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z.
Ljubljana, Rož. dol.
V korist „Jugoslovenske Matice"!
„IDES" Prašek za črnilo
raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in
tekoče ekstrakte!
gf>E#ii Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za UI	več kot 100% cenejši kakor tekoče črnilo!
IffcEfii Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in l|ll#C9 cenike kateri, se pošiljajo brezplačno.
„IDES" lini» Mii izdelkov Tacen pii Liiii.