liMMP AMD MWBWTP CTPH FttPT (TO. WD AUWtllW f T *** ™ OCIOTtt t, WT. 0» TTLM AT TP FOOT 0mC» Of Iff TOM. T. By Order of ttieJfrwSto, > B totesou, P M Q *u. Vajveftji slovsaski dnevnik ij ^^^ TT* A "T* A TT^fc ^T"^ TT^^ A ** Lir*til W0*«"« D**J ▼ ttfitek drftavah. jI M 1 I A A IJ 1 ■ I ■ A - in Uu United State*. Lv-r.-:::::,-.-^ llLAu li AlVUl/A — zirarr- Za New York oalo leto.... «.00 «*» 700 1_ g | List slovenskih delavcev v Ameriki__H ~" 75-°°° — TELEFON: 2S70 CORTLANDT. Entered na Second Otaee Matter, September ti, 1903» nt tbe Port Offee nt New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 61. — ŠTEV. 61. NEW YORK, SATURDAY, NAB CH 13, 1920. — SOBOTA, 13. MARCA, 1920. VOLUME XXVUL — LETNIK XXVIII. VELIKANSKI DOBIČKI PREM06ARSKIH BARONOV przm0gar8ka komisija je dognala, da je zna&al ciSTI dobiček dvajsetih premooarskjh komfanij v letih 191« in 1917 povprečno 87 odstotkov naložene -j GA kapitala . - nekatere so imele do 339 odstot KOV DOBIČKA. Washington, 1) t'., 12. mana. — Premoga r-Jt a komisija, katero j j- iiik'iui\ ul predsednik je po številnih tednih. t« kom katerih je za-j s*.šala vel ko nt »vilo izvedence" ter izvršila velikansko število delni l»ri preit odiranju živ!jrn»kili stroškov, dobičkov delodajalcev itd.,j • aje prisodila premogarjem v rudnikih mehkega premog* 23 odstot-1 kov |Hi\iMnjH plače. < Alt btid« dflutla^ici sprejeli to." Nekateri med njimi so pred! k'utkrn ugoti^ili. ti. t tej« ti - bodo iiio«rli storiti; da je 14 odstotkov j tu jvcč, kar morejo plakati v »pričo značaja industrije. sedanjih eeu i ti r ostrosti tekmovanju med posameznimi kompanijanii. Ne da bi skušali izreči vnaprej kako sodbo v borbi, s katero < o premoga r»k i baroni gotovo pričeli, hot'emo navesti le nekaj š" • \ ilk, ki s.' tičejo zasln/kov premogar^kih baronov. ki lastujejo p t j i togovuike mehkega prt moga in lignita. Te šcvilke imajo za pod-i.tgo dohodninski davek. katerega <•<> plavali t: baroni v letih 1916 m 1!»17, torej v letih, \ katerih niso delali, kot priznavajo sami. več-• !i dobičkov kot pa «ih pričakujejo napraviti tekom leta 1920. Tozadevno iuformav jo .)«' «!al na ra/pol a po senatu zakladniški depart-i <• ti r v odgovor na prošnjo za dokaze, tikajoče se možnemu ali de-jinskepa prol itiran od strjui premoparskih baronov. V sled tepa ni treba teli številk še nadalje smatrati zaupnim. Dejstva, tikajoča s«' posameznih kompanij. so navedena v tem; portM-ilu, čeprav pov ■ »-n naravno niso vključena tudi imena teh kom-I . m i. Navaja -e umu/ no glavnice ter tudi množino investirauega . I. naloženega kapitala. V večini izmed stotih slučajev, katere se je « Ki||o/ilo M-natu. je .«asio». da j. "investirani kapital" raz'egni-1 do skrajnosti, tla je vključeval \-ako možno točko v namenil, da t i m* bili videti dobički tako velikanski. V skoro vsakem slučaju je investirani kapital vel ko večji kot I 'H osnovni kapital. !>a pit j«' popolnoma pravično, navaja poročilo otUtotk«*, katere miši eisti dobiček glavnici ter tudi odstotke, katere i osi investiranemu kapitalu. Navaja se tudi množino dohodninskega «la\ka ter množino davka na preobile dobičke in vse tozadevne .sif\ilke so 1 oreue /a \sako Irto posebej. • 1/jemni >-lučaji dobičkov seveda ne pn d*ta\I jajo pravičnega t • en.»e> atija dobičkov vseli, vendar pa bi ne bilo primerno, ee bi sel i'pi+fcj i«fct- izjemne slučaje. Neka kuaipaiuja jo dobila leta 19171 • • lih Ul.'i odstotkov 'm s\ oj investirani kapital, to trikrat več tlo i t ieko\. kot je /naAal ta kapital. Neka tiru pa kompanija je imela v t^tem letu 12» odstotkov dobičkov na investirani kapital in l:i't odstotkom- na plavntet>. Še nadaljna kompanija je zaslužila odstotkov na investirani kapital ter več kot dvakrat toliko na ftlavnieo. V nekem tiru peni slučaju so bili dobički na investirani kapitul in plavnieo eiuiki ter /ni š^li odstotkov. V še nadaljuem slučaju je /iiii-al e ^.t i dobiček na in vest iruiti kapital 211 odstotkov ter na «rlav-i. eo s2«< tnlstotkov. T i kompanija je predstavljala tipični položaj v ste/.anju inveatiratietfi kapitala, kajti plavniea je znašala .t*»000, in-% est i ran i kapital pa Iwtje $19.01)0. Ti itobivale o,, najmanj 2'" odstotkov dobičkov na investirani kapital. I^thko hi napolnil1 reio stran s si ič tlim i štatist ikami. a navedli smo jih dosti, tla po'xi-zemo. da bo moral vsak premoparski baron, I i 1 nI i. tla ne more bin povora o povečanju plače za prem opa rje brez pt višanja eeu za pr'isop, pofabiti iltvsti dokazov, predno bo mopel t.dpovoriti ua te ofn i»elne številke zakladuiškepa departmenta. Kes >•• ti« so se plače premoga rje v zvišale od leta 1917 naprej, a res je tioli, tla je poskočila :ndi eena premopa in nikdo si dosedaj ni upal j-i vito t rti it i. tla »-o se ;.lače delaveev višale hitrejše kot pa eene pre-»oopa. t e hočejo pre'nojfarski baroni dokazati, da so brez moči v sedanjem pt>lo/aju. jim je na razpolago le en izhod. Objavijo naj šte-\ i k«- svojih dobičkov /a leto 1919 kot'so jih navedli v svo^a p-jroči-!;t plede dohodninskejr;* davka, katera je treba sedaj vložiti. V ta-I:« ni slučaju jim bomo mopoče vrjelt. tla so veliki reveži in da ne morejo privoliti v povišanje plač za delavae, ne da bi obenem tudi povišali een« preiiit>«ra. Tepa pa najbrž ne bodo storili, kajti s tem K udarili le same spbt po zobeh. ZASTOPNIKI PREM06ARJEV UPAJO PRITI - , KMALO DO SPORAZUMA Z DELODAJALCI za8topnik premogarjev še ni končal SVOJEGA MANJ &inskega poročila. — zastopnik VEČINE JE odpoto val. — pogajanja se vrče jako ZADOVOLJIVO. — GLEde plače se bosta obe stranki hitro SPORAZUMELI. Washington, D. C., 12. marej* — Manjšinsko poročilo .< 1'. White-a delavskega zastopnika v premoparski komisiji, katero je bil imenoval predsednik Wilson, da poravna diference med delavci in delodajalci, še ni končano. Predno bo predsednik storil kaj ltadaljnega v tej zadevi, ?nora slišati poročilo obeh strank. V Beli hiši se je izvedelo, da niti manjšinsko niti večinsko poročilo ne bo objavljeno. V javnost bo prišlo šele tedaj, ko se bo dodobra vedelo, če je sporazum mogoč ali nemogoč. Medtem je predsednik premo^rarske komisije. Rohinsou odpotoval na svoj dom, dočim se je Mr. Peale, zastopnik preiuogarskili baronov, odpeljal v New York. Večina komisije je zato, da se zviša premogarjetn plačo »a 2"» odstotkov. K temu je prištetih že dosedanjih 14 procentov. Zastopnik manjšine, Mr. White, zahteva 35 procentov. Delavski zastopniki pravijo, da je stališče večine zelo razočaralo delavce. L'nijski uradniki vstrajajo pri šesturnem delavniku. Tajnik delavskih unij. Green je izjavil, da se bosta obe ->lmuki plede plač kmalo sporazumeli. Včeraj je ves dan zboroval v L'nion Leapue klubu pododbor, katerepa tvorijo zastopniki delavcev v rovih trdega premoga i:i delodajalcev. Zastopnik delavcev Philip Murray, je izjr.\ il. da se podajanja uspešno nadaljujejo, ker kažeta obe siianki veliko popustljivost. , Strajka se ni bati, tudi v slučaju ne, da bi ne prišlo do jra predno poteče doseranja pogodba. Največ težave bo delala delavska zahteva, da ne sme biti v pre-mogorovih razen linijskih delavcev nihče drugi zaposljen. Tej zahtevi se bodo premoparski baroni na vse kriplje proti-vili. — Afriški zamorci čistijo teren, na katerem bo stal velikanski hangar za zrakoplove, ki bodo pluli preko Afrike. — na sliki lahko opazite, kako je pokrajina porasla z lilijami. ZAROTA PREMOGARJEV IN DELODAJALCEV?' - " ] Pričakovati je 125 aretacij v sa- , roti med delavci in delodajalci za ( povišanje cen premoga. , 12."» premoparski h baronov ali premoga rje v v Indiani, Illinoisu. Ohiju in zapadni Pennsvlvauiji j stoji danes pred aretacijo pod lobdolžbo. katero je dvignila po-, jsebna zvezna velika porota, v ka-| keri se jih dolži kršenja Lcverjevci •J postave za kontroliranje kuriva j iter kršenja zveznega kriminalne-1 i pa zakonika. ■! Imena obdolženih ne bodo ob-: j ji. \1 jena. dtkler se jim ne bo iz-i ročilo kopij obtožnic, vendar pa 'j s*1 plaši. vMko pojfljater, toda za kake mo. goie zamude t izplačilu ne mor* . mo pgoTioti nikake obveznosti« 1 , 100 lir----$ 6.50 1 300 lir .... $18.76 500 lir .... $30.00 'I 1000 lir .... $60.00 Denar nam podati je najbolj« • po PumeslkJ Postal Money Orte > aH pa pa Haw Torte Bank Drafl 32,000 PINTOV PRAVEGA ŽGANJA! Chicago, 111., 12. marca — H. ^ Howard, državni prohibijski rav- ' natelj. je danes izjavil, da se bo množino \vhiskey-a, katerega se bo zavžilo v mestu Chicago, omejilo na 32.000 pintov na dan. Po-vetlal je družbi lekarnarjev na drobno, da smejo prodati po sto j palon ivhlskev a. džina ali vina j vsaki mesec. V Chicagu pa je 1200; 'teh dobrotnikov človeštva. \ MaJ«>r A. W. Daleyrmple. pro-j hibieijski paša za centralne drža-(ve. je izjavil, tla kupujejo neka-1 teri lekarnarji moonshine žganje! po osemnajst centov kvart s far- j bo vred in da prodajajo to žgati-| I je potem po cele štiri dolarje; kvart. —Če se ne bo napravilo temu j konec, — je rekel — bom pozval j vlado, naj ustanovi posebne pro-j dajalne za žpanje in sicer tako na-j "! gosto kot poštne urade ter pre-, "j pove prodajo žganih pijač povsod 1 drugod. > ; t —V Chicagu je 5000 skrivnih žganjekuhov ter sem našel, da iz-J t polnijo nekateri lekarnarji po-receptov na dan. stva proti obnovljenju nemškepa » napada. Do sedanjega časa pa niso Združene države odobrile niti Lige Narodov, niti imenovanega 1 dogovora. Voditelj porenskepa gibanja v francoski poslanski zboruiei je Maurice Barres. On izjavlja, da so Porenčani miroljuben, inteligenten in dobro izobražen narod. —Oni ne ljubijo Prusije, — je rekel Barres. — a vsi imajo sliko 1 Bismarcka na svojih stenah, kajti 9 Bismarck jim je prinesel velikan-p sko ekonomsko blagostanje. Kdor r ustvarja njih bogastva, bo užival njih simpatije. _ j,____ FRANCIJA SE VSTRAJNO DRŽI RENA t _ Millerand namerava nadaljevati z okupacijo ter si pridobiti za- ] tipanje Porenčanov - Pariz, Francija, 12. marca — ' Francoska zunanja politika se vedno bolj osredotočil je na levem ali zapadnem bregu Rena. Glavni eilj < vlade je oči vidno podaljšati vo-jaško okupacijo in drugi, če n? de-j jaiLska aneksi ja. pa vsaj odeeplen-je Porenske od Pruske ter t«llt)čen-je otl pruskega upliva. Tako fran-, coski predsednik Deschanel kot -j ministrski predsednik Millerand iter Poineare. prejšni predsednik .'iter sedanji načelnik reparacijske . komisije so edini v tem. I [j Ministrski predsetlnik Millerand t je že obvestil Nemčijo, da bo se-i danje neizpolnjevanje pogojev mirovne pogodbe avtomatično po-1 daljšalo francosko okupacijo. Mi-i nistrski predsednik očividno na-i - raerava napraviti uveljavljen je j ! anglesko-italJanskega programa _iza. ekonomskb rekonštrnkeijo J Nemčije odvisnim od privoljenja p Nemčije, da se raširi francoske o-kupacijo. Večina Francozov bo e odobravala to politiko. Francosko stališče je naslednje: -1. Čim manjša bo Nemčija, I tem \~arnejaa bo Francija. 2. Edina varnost za Franci-.. jo loži v tem. da se napravi Ren a za vojaško mejo Nemčije. i 3. Da je okupacija zapadnega a I brega ter predmostij v sedanjem r) času edino resnično Jamstvo za Francijo, .da bo Ren bodoča vojaška meja in da bo Nemčija v resnici^ plačala vojno odškodnino. Ko je navedalj Clemenceau pred mirovno konferenco te razloge, so >- Anglija in Združene države odgo-j vorile, da nudita Liga narodov ter i-vojaiki .dogovor med Anglijo, Francijo ia Ameriko dosti jam- NOVA ZVEZA ZA IZ PUČEVAKJA DENARJA Naie denarne poiOjatve rarpoiilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji *'Kraljevi poštni čekovni urad" ▼ Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k. poitna hranilnica sa Dunaju, ka« tera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala nafta denarne po* ftOjatve iirom avatro-ogrske monarhije. Jamčimo sa vsako denarno poiiljatev, toda sa kaki mogoče sa mudo v izplačilu, ki bi se povzročilo po drugih, brea naie krivda, pS ua moremo prevzeti nikake obveznosti. 100 kron .... $1.20 600 kron $ 5 00 200 kron $2.25 1,000 kron .... $ 9.50 300 kron .... $3.00 6,000 kron .... $47.50 400 kron .... $4.00 10,000 kron .... $95.00 Označene oene so veljavne dp dne, ko se nadomestijo i drugimi Deaar mam podati je najbolje pa Domestic Poslal Mmtj Ordst aV pa pa VewTork Bank Draft. - - - . - - - - - kxbsea nm iim vajanje katoliške vere v Maroku 'problemi, gelde katerih je treba i sodelovanja med Francijo in Va-■ t ikanont. l r. ! Rim, Italija, 12. rnarea. — Ce-| prav je Vatikan zanikal poročila, .'di» se je od redilo količkaj glede . zopet nega obuovljenja diplotna-l tičnih odnošajev s Francijo, sej i vendar iirijo govorice, da je pričakovati vsa »i trenutek koraka v m i ( tem oziru. .J Monsignoi* Cerretti. papežev dr-. žavni podtajnik, bo mogoče kma-. In odšel v Pariz, da pripravi tla . za.nuncija, ki bo najbrž imeno-i van pozneje. Listi poročajo, da »jl»e mopoče Cerretti sam imenovan , nuncijem v Franciji. 'f ' i: $1,436,782 ZA ARMKNCE 1 Newyorski ženski odbor za po- - moč bližnjemu iztoku je včeraj t sporočil, da se je nabralo za stra- - dajoce Armence $1,436,782. 'francoski poslanik pri j vatikanu. !] i, Pariz, Francja, 12. marca. —| Narodni interesi Francije zalite-] viijo, da stopi tesnejši slik t Va-t ikanont. — Tako se jrlasi v uvodu j k predlogi, ki določa zopet no u-* t i»i i ovije nje diplomat ičnih odnošajev z Vatikanom. Ta predloga je bila t lanes vložena v poslanski zbornici. V uvodu se navaja večje število, »lurajfv, v katerih potrebuje j Francijo diplomatičnt^a z&stopiii-j Ua pri Vatikanu. Glasi se, da se rahajajo v Siriji. Palestini, Carigradu iti Orijentu v splošnem, fcjer uživa Fmnc-ja sto let starci L tradieijonaluc simpatije, veliko število fraiiconkih misijonarjev,j kLterih bi se ne smelo žrtvovati! tujim tekmovalcem. Nadalje so še kotikordat glede Alzaeije in iAtrenske, administracija misijo-rtov v prejinih nemških kolonijah ▼ Togo deželi in Kamerunu ter iz- QLA& NAHODA 1:. YUBf-A Jukatan, največ obetajoča država Mehike- Poroča Wilbur Forrest. _ * Ce bo kuka velika sila. — mogoče Združene države. — smatrala primeAo uravnati administrativne probleme Mehike potom stvor-jenja in nadzorovanja mehiške vl«;de, sestavljene iz Mehikancev, potem se bo po mnenju opazovalcev izplačalo preštudirati Jukatan. Čeprav dejanski mehiška država, ni Jukatan mehiški v primeri z ostalim delom mehiške republike. Edini prostor je na južnem koncil severo-auieriškcga kontinenta, kjer je najti nekaj upanja za Mehiko. Jukatan je popolnoma obdan od džungelj brez železnie na eni strani ter od vod«: na drugi strani ter na ta način izoliran od o-stule Mehike. Vsled tega so prodrli le deloma v deželo slavi uplivi mehiške zlo vade v glavnem mestu. ^ Kot središče najvišje civilizacije na severo-ameriškem kouti-uentu pred dva ali *n tisoč leti, je Jukatau danes najbolj napredna država v Mehiki. Borna, kamenita zemlja, ki sega daleč v deželo ter se umakne konečno skoro neprodirnim džungljam, je manj ugodne: za poljedelstvo v primeri z drugimi bogatimi mehiškimi državami. a cela razlika tiči v narodu, pridnem, solidnem liapol-orijental-skem tipu Indijancev, ki so znani kot Mava pleme. Ti ljudje so skrajno čisti in napredni. Tujci so v Jukatanu maloštevilni in to raditega, ker so Juka-inci v stanu sami voditi svoje posle. — kar ne velja glede drugih Mehikancev iu ker naleti inozemec na preveč zdravega domačega tekmovanja, da bi uspeval v večjem številu. V Merida, glavnem mestu. stanuje nekaj Angležev iu Amerikancev, ki so trgovski agenti it kupovalci domačih pridelkov za svoje trgovske hiše, a druge na-i odnos t i niso zastopane. Takt tujci, ki so živeli dalj časa v Jukatanu, so prepričani, da l«i rekonštruiraua mehiška vlada lahko z velikim uspehom poklicala prebivalce te dežele v svete, kojih namen bi bil zopet postaviti Mehiko na noge, da bi bila v stanu zavzeti zopet svoje mesto v zboru narodov. C« se približa pomik obali Jukatana, vidi takoj, da se nahaja \ bližini tropične pokrajine. Vroče solnee žge na temnomodro vodo. Ob parniku se poigravajo v vodi morski volkovi. Na milje proč je ■videti beli pesek obali ob kutero se zaletavajo valovi. Na obzorju \ staja jo palme kokosovega oreha, posamič ali v skupinah. Sempa-tam je tudi videti stene belih hiš. ko se zasidra parnik pet milj od obali, da se izogne skalnatim čerem, ki se stezajo daleč v morje. Majhen parnik v spremstvu številnih jadernie se približa velikemu parniku od obali. Parnik prihaja po potnike in prtljago, do-č?m so jadrnice do vrha obložene s predivom, iz katerega se dela vrvi. To predivo je glavni produkt Jukatana. Na stotine tisočev ;-krov kamenite dežele je posejanih s to raztliuo. koje vlakno se posuši ter pošlje v velikih zavojih v Združene države. t Ko pride člorek na suho v Progreso, ki je morsko pristanišče Jukatana, doživi veliko presenečenje, potem ko je videl umazane ciomačilne drugod po Mehiki. Temnopolti možki, ki nosijo sandale ter lahke snežnobele obleke, polnijo zaliv ter nosijo zavoje predira v majhne čolne, ki čakajo tam da sprejmejo tovof. Glasi se, da se koplje povprečni Jukatanec po dvakrat na dan. Če prihaja čistost takoj za božau st v en ost j o, ima Jukatanec izvrstno priliko priti v nebesa iu poleg tega je še glasi, da je zelo pobožen. Najmanj, kar se more reči o njem. to. da je dober delavec in da upošteva po stave. Neke nedelje pred nedolgim časom je videl poročevalec v Progreso domače prebivalstvo na poti k službi boji in od nje. Cele družine so prišle mimo. oblečene v obleke brezmadežne beline. Otroci, kojih rjavi obrazi so bili tako čisti, da so se svetili, so spremljali sta-r'še v cerkev in nazaj ^GLA SJUjJODA; ggpfjji^f "mcScT ** ryww 1AK1IK. ...........xxj»jr*tt—* LOUH »KNKPIK.T inilM rtoo* mt .......m ar «*M Cinmuiii an« g......dt Abm Oftlulaf I __t Carttan^t ti^at. ■arauah af M-me»% N>w VoHc City. N. V._ _______ "O*** Naroda" Mah *mk. iaa IitwbII ta pamUkor«_ U M« M* mjt IM n AMrflu I« Zrn tiri IWMW mM Cmnmtm M Za fetrt lata llJi z« Ntw Yorii mm HJD —' »—__- mM Zrn Inoaamatva * _$TM> • L Al NARODA __ _fVolM Of ttf P«OP*) VMM war ter axoapt Bnadv* ui Mm _ tufcicriptiow yaariy X_ _ mbihI te Utrcj« najdemo oaalomlka- QLAINARODA ■ >«iBni Jugoslovani. ki se zavzemajo za aneksi jo. pravijo, de potrebuje <-r»ogorski del njih dežele, to je .Jugoslavije, pristanišča v tej okoliei in da pa .norajo dobiti, če l»o obdržala Italija Avlono. 1'ali.ia potrebuje Avloi.o v zavarovanje same kcI»c. za obrambo Ja-draiiskeira morajo proti Jugoslovanom. ki imajo v njem prav toliko \ laviee kot Italjaui 'ti ki ne l»«w!o mornariška sila. temveč za obranile Jadranskega morji proti možni nevarnosti od zunaj. V svetu, v katerem so vojne \»dno mogoč,-. misli Italija, da je njena zahteva povsem drugačna. \ koliki meri bi dajalo pristanišče i severni Albauiji sosednjim juposlovan^kim okrnjeni i/hod na morje, ki bt bil boljši kot pa je >olnn. j« nekoliko dvomljivo t«-r je več kot vrjetno. da bi bilo rao-•^oče napraviti trgovski izhod na nn rje. če bi bil potreben, tudi brez politične suverenosti Albanija je »lo^ti težaven problem in Italija bo imela vs«' roke polne deta. ee bo prevzela mandat za celo deželo. Aihanei so dovolj domoljubni, čeprav je videti njih domoljubje bolj 1 rajev 110 kot pa naei jonalno. a do^eda.j ni še no'nenepn dokaza, da je Ur kot malenkostna manjšina usposobljena za samovlado. <'asi so >,e izpretnenili ««l takrat, ko j«> «-ela vrst« albanskih vladarjev reiila Kini Italjaui vrše \eliko delo materijalne rekon?truk-eij<- v deželi in kljub precejšnemu iniitoru «n1 strani Albancev ;e vi-»Nti.da leži najboljša upanje za izboljšanje \ italijanskem mandatu. < e je Albanija zmožna konečne samovlade, je treba celo »leželo ob-i'i-žati skupaj, da se ji da priliko I poraba Albatnj- /a kompenzacijo je bila brez dvoma zelo u-dobtii- nekatere Ij'uli in uravnava jadranskega vprašanja bo go-t.«vo zavlečena. če b»» post«! lak dopovor nemogoč. Taka uravnava P", bi bila v vsakem -lučaju nezadovoljiva. Prav nič namreč ne ko-nsti. če s«- pridene e. emu zapletl.iaju nadaljni zapletIjaj. Tako piš*> n«Mv\o/-ski "Times v Ju posla vi ji je najti par starokopitnili p«»litiko\ iu diplomatov, ki >0 hiti vedno pripravljeni pogajali se / Italijo ti a stroške slovenskega in hrvaškega dela Jugoslavije T> možje so bili iu m> še danes pripravljeni izročiti Itajiji s \ eč Slov»m ev, d 1 bi le dobili na i/toku več ozemlja, v Albaniji. Ma< < doniji in tako i.nprej. Italiji j - dobro znano, da obstaja v srb-s-cem delu Juposlavij" liik.i stro.i ter so tudi uravnali svoje postopen je po telil. \ deželi kot je .1 iponLavjja pa pridejo v pošte v interesi celote, ne pa interesi ene skupine Ce se potc/amo mi za naš«* slovenske kraje Icr i/javljauio. da so naši, ker stanuje tam naš narod, je pravica na t iši strani, kajti «u-i imperijalizina so minuli. iia papirju. Za S. Uoj imamo siinpat \ polteno mislečih ljudi v \ j»ek deželah sv. t t e p« N< (ta ilru-'i strani poslužujemo istih sredstev kot se jih poslužujejo nasi nar^'ni sovražniki ter skušamo prisilno anektirati < zemlje, ki 111 nale fr prebivalstvo, ki noče n'česar vedeti o nas. pokažemo, da nismo nič boljši kot so italijanski imperialist i, ki nam I očejo iztrgati naio zemljo t m- nas nagraditi za to z ozemljem, ki ni ne njihova, ne naša l..st To je tako kot da so se zbrali trije možje. Prvi je rekel: — .Jaz bom ukradel Tebi nekaj. Ti pa pojdi ter ukra-red-: stavlja kombinacijo egipčanske in : crijentalske stavbinske umetnosti. : Ta rod je bil bolj priden in ne-j 11 moren gradilee piramid kot pa is«; bili Habilouci ali pa Epiočaui. Veliko teh razvalin so našli pre-preženih' z vegetacijo sredi džun-pelj in brez dvoma je- še dosti razvalin in zgodovinskih spomenikov. ki še niso bili razkriti. Celi priči so bili posvečeni kot svetišča. Obronki pričev so bili ojače-ni z zidovjem in na vrhu gričev s., stala svetišča. Stenske slike v celicah svetišč je še vedno najti in sieer v različ 1 |i:ih barvah. Hieroglifi (pisava s slikami), spremljajoči slike Maya bojevnikov, dosedaj še niso bili raztolmačcni. razven a- kolikor se tičejo letnih •'•asov. a obrazi ima-jc odločno orijentalski značaj in sicer v večji meri kot ga je opa-ibiti danes na licih sedanjih domačinov. Najbolj nepoškodovana izmed jukatanskih piramid se nahaja r 'Čičen-Itza. Driga se reč kot sto čevljev visoko in na vrhu stoji svet išče. Številne teorije so skušali uveljaviti znaustavemki plede navzočnosti orijentalskih obrazov ter o) ijeutalskih iu uapol-orijeittal-skih potez narodov, ne le v Juka-tanu, temveč v Mehiki sami ter tudi v Južni Ameriki. Ena teorija se glasi, da so prišli predniki teh plemen preko zamrzle Berin-pove eeste pred pričetkom civilizacije. Nadaljna teorija pa sega nazaj za 100.000 let. ko je bil Ori-jent mogoče še zvezan z Južno Ameriko s sedaj potopljeno por-fsko verigo, v kateri predstavljajo današnji otoki preko Pacifika vrhove pora. Obstaja pa še nadaljna teorija, soplasno s katero j je stal nekoč cel kontinent na mestu sedanjega Pacifika in na katerem so bile Avstralija. Nova Zelandija. Nova Gvineja. Borneo in Jura visoke planote., dočini so bdi sedanji oioki in sedanja otočja v Pacifiku vrhovi gora. Kar pa se tiče sedanjega Jukatana ter sedanjih prebivalcev te dežele, je najti mnogo opazoval-j cer, ki so mnenja, da je Jukatan današnjih dni. s srojo razpadajočo M a rod ar no civilizacijo, še vedno obljuden od najbolj stalnega - in civiliziranega plemena v celi mehiški republiki. V Jukatanu le-iži še vedno nekaj upanja za Mehiko. ' 25tetnico svojega staibovaaja I' pri veletrgovini A. E. Skaberne v Ljubljani je praznoval 1. februarja trgovski potnik Al, Pimat. 9itg00lnuausku Katol. Srbnota Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Oiavni Uradniki. Pre«l5eošiljaj«i na |inil>i*«l-nika porotn»-^:i otll»ora. ProSnje za si>rej«*m novih r-lanov hi sploh vsa r.Jrav-nižka_spričevala se naj i»ošiIjaj»» na vrhovneg:i »Iravnika. Jugoslovanska Katoliška Jetln«»ta s«* priftoroča vsrui Jugoslovanom 7-1 obilen pristop. Je^lnota posluje i»o "National Fraternal Coiixross" lestvici. V blagajni ima okrv»g (tristotisoč dolarjev*. Bolniških pnli*.!-. «•.!- skodnin. in itosmrlnin je izplavala i?«- nad }H>hlru^i iniljon dolarjev. .T iu okros tisoT- otrok v Mladinskom oddelkiL Društva Jed note se nahajajo jn» raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, prii»orocamo vstanovitov novih. Kdor želi ].ostuti olaii naj se zglasi pri tajniku bližnega društva JSK.I. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo m- lahko vsaiiovi z S člani ali članicami. VILLA H06E ZABAVATI "GOSTE" Mehiški ustaški voditelj je pisal,1 da noče nič dnigega kot pogovar-! jati se z Amerikanci. Washington, I). C., 1J. marca. Sorodnikom iu prijateljem A meri-, kancev, katere je ujel Paiicho Villa. se ni treba prav uie vznemirjati ra«Ii njih varnosti ter se lahko tudi iznebe vseb skrbi, da bold o pozvani, naj odštejejo odkupnino. če smemo v ])olni meri zaupati sporočilu, katero je poslal pred krakim mehiški ustaši vodi-telj. Soglasno z njegovo miril 11 o po&lanico se je poslužil edinega praktičiega sredstva, ki mu je na razpolago, da pride v prijateljski pogovor z različnimi zastopniki Amerike, ki prekrižajo njegovo1 pot. Ti Amerikanci mi njegovi "gostje" ter izjavlja, da bo postopal z njimi z vso obzirnostjo ter jih vrnil nepoškodovane iu neoropaue v naročje sorodaikov iu prijateljev. Vsebino Ville-veira sporočila so poslali neoficijelno uradnikom inteligenčnega urada vojnega de-partmenta. 0 V poslanici Vilic r»e glasilo, da je mogoče le malo izvedeti o tem, kar se godi po Širokem svetu v kraju, kjer se uiudi Villa iu d« ga je le želja, da izve več. da se seznani z ameriškimi nazori in da nudi tudi priliko, da ponesejo Amerikanci s seboj nazaj nekaj njegovih lastnih teorij glede tega. kakšna bi morala biti mehiška vlada, dovedla do teara. da zbere krog sebe goste, katere bi našel, negledc na njih nepripravljenost. če hočejo sprejeti njegovo povabilo ali ne. Dostavil jc v. svojem pismu, da bodo prišli od č;:>a do časa še drugi na vrsto, a pozval one, ki so interesirani pri t« m. naj se ne vznemirjajo, kajti njegovi načrti ne vsebujejo ničesar. kar bi lahko dovedlo ljudi do misli, da hoče Amerikaneem ško-delovati ali jemati od njih odkupnino. Kes. v.->a čast in slava Villi, ki je tako ukaželjen. da lovi ljudi, odkaterih upa izvedeti svetovne noviee. ne da bi se skušal pri tem okoristiti. V tem pogledu je gotovo boljši kot so vsi ostali mehiški banditi kojih edini namen j j" ropati in ki love Amerikaiiee le za to. da zahtevajo od njih odkupnino. REPUBLIKA SALVADOR V LIGI. San Salvador, Salvador. 11.' marca. — Kongres republike Salvador je včeraj odobril ekseku- -tivni dekret, na podlagi katerega postaja republika član Lige narodov. ] Seznani nevtralnih narodov, ki bo bili povabljeni, naj postanejo ^lani Lige narodov, ki je bil objavljen v sredo v Londonu, je pokazal. da no \Ni izmed trinajstih narodov, ki >o bili povabljeni. finitivno sprejeli, z izjemo dveh. j Ta dva naroda sta Salvador in j \ encztielu. koje stališče v tem o-ziru še ni ugotovljeno. Naj s«- hti oglasi m<optirati za italjansko državljanstvo, ne da bi morali zapustiti jugoslovansko ozenllje. {\ Italjanskim gospodarskim ; podjetjem (električnim, cementnim itd. se za jamči obstoj potom : i ied na tod ne kon vene i j e. Kot znano, so Jugoslovani ta -ultimat odločno zavrnili. i Scialoja skupno spomenico, v ka- : teri so Italiji na prijateljski način ; priporočili, naj sprejme naslednjo rešitev- j V Primorju naj bi potekala meja na splošno ob "Wilsonovi črti7*, ki bi še vedno izročala Ita-'ijanoni :it)O.OUU Slovanov; vendar lilij bi dobili Italjaui še uasled-!nje koncesije z odstopitvijo la binjskega okrožja in zagotovijo pi rmaiiciitne demilitarizacije ju goslovanskega kota .Jesenice — med Italijo in njenim pesnikom. ! vrstno priliko za svojo staro dvojno igra: na eni strani je komedijanta desavuirala, na drugi strani ga je pa materijalno in moralno j i podpirala. Velesile, med katerimi je začel vpliv Amerike že poje-^ mati. so ltaljanom olajšale polo-( <žaj s tem, da so soje čete z Reke otlpoklieale, zaplenjalc poročilo o! 'njihovih konfliktih s samopašniiui 1 it al ja tisk! m i "arditi" in proglasile dogodek kot notranjo stvar v ^ V ^ K > • ^ C-w^.^U__ • Težaven položaj Jugoslovanov, j Položaj Jugoslovanov, katerih nova država Se ni bila priznana in katerih slovensko ozemlje je I ilo deloma zasedeno po Italjauih,' I je bil na kongresu zelo" težaven.1 Razen Združenih držav nismo imeli nobenega prijatelja, pred-' vsem ne Čehov, ki so naglašali; svoje prijateljsko razmerje do Itn- s Ijanov. Francija in Anglija, ki sta kazali željo po ustanovitvi donavske federacije, sla Ameriki odrekli podporo da bi moglft, kakor je nameravala, londonski pakt, ki ga ni bila sopodpisalu,! enostavno ignorirati. V februarju 1919 je italijanska vlada predlog Jugoslovanov, ki 1 so hoteli razsodništvo v jadran-' skem vprašanju ponuditi predsedniku Wilsonu, naravnost odklo-1 nila. a ■ Wilsonov kompromisni predlog. > i V svoji spomenici dne 14. apri-' la je poslal Wilson italjanski dc-i legaeiji kompromisni predlog, ki • je na slovenskem ozemlju začrtal l mejo (Wilsonova črta), ki gre v ■ Istri ob reki Raši navzgor, se » vzhodno od Trsta sreča s črto L londonskega pakta, teče z njo sporedno na triglavski vrh in gre od tam med Kranjsko goro in Belo pečjo na Karavanke, vendar tako .da bi ostale Idrija in Seno-1 žt če na jugoslovanski strani. Wil- > son je odkazal naši državi tako ■ Volosko kakor Reko in dalmatin- - sko celino. Vis in Valona naj bi > prišla pod Italijo, utrdbe na dal-1 matinskih .otokih, ki bi ostale - nam. naj bi se uničile in jugoslo-1 vattsko brodovje naj bi se omejilo ■ na pomorsko policijsko službo. I speh tega predloga je bil, da I sc se 24. aprila z velikim efektom - pretrgala pogajanja in da je ita-Ijaiiska delegacija odpotovala s ' konference, kamor se je G. maja, k« r bi se bil mir z Nemčijo skle-1 nil tudi brez njenega sodelovanja " j- brez zven k a zopet vrnila in pod pisala versaillski mir brez jitnkti ' ina med avstrijskim mirom in ja • iranskim vprašanjem, katerega je bila preje zahtevala. Pogajanja štirih velesil. Nato so sledila neoficielna po trajanja štirih velesil, v katerih so, 1 maja 1919 pretresali k o m pro-j litis. jMf katerem naj bi Italija do Ida Reko. Jugoslavija pa Suša k . 1 del reške luke med Rečino in ko-^jh »dvorom naj bi se dal Jugoslaviji v najem za 99 let, a upravljali naj bi ga skupno Italjaui in Slovani. Iz tega se je razvil drug kompromisni predlog, dne 29 maje ki je zopet rodil načrt vmesne države, o keterem se je kasneje nekaj časa veliko razpravljalo. Reka. brez Sušaka. toda z ozemljem, ki naj bi raztezalo do italjan-1 skr meje ob Raši. naj bi se uredila kot svobodna država pod nadzorstvom Lige narodov iti naj bi p« preteku gotovega števila let potom plebiscita sama odločila o svoji kuitenoveljavni usodi. Italija bi dobili Zader in šibeuik. *. *-ej ustali dalamt mski celini pa bi odpovedala. Dalje bi dobila j otoke « rr\ Lošinj. Vis. Pelagruž in mandat nad Albanijo. Koncem avgusta se je pretresala v Wash ngtonn š»- druga rešitev glasom !katere naj bi se iz enega tlela Reke iti iz Sttšakti pripadajoče hike liaroš zgrajen- za izvoz v hrvatskega lesa \ ustanovilo ozemlje svobodne luke, ki naj bi se dalo za 99 let v upravo Ligi narodov. Reka l»i prišla pod italijansko suvereniteto. Liga narodov pa b» upraviljala tja vodeče železniške proge. Temelj vseh teh načrtov je tvorila italjanska državna, meja ob Raši. P'Annunxiada in oficijelna poročila. Dočim so se o tem vlekla pogajanja, je Gabriele d'Annunzio (reete Gaetano Rapagnetta) dne 1-. septempra vprizoril udarec naj Reko in jo zasedel. Italjanska i vlada je našla t tem položaja iz- Tajni londonski pakt. Jadransko nasprotje v svoji današnji sestati se začenja s tajnim londonskim paktom, ki ga je izsilila Italija dne 26. aprila 1915,1 ko so bili zavezniki ravno v voja-; ško neugodnem položaju, in ki je \ ozemlju Jadranskega morja določil za Italijo mejno črto, k: naj hi ji bojda služila kot varstvo proti bodočim avstrijskim napadom, Francija, Anglija in Rusija so zajamčile ltaljanom (ueglede ua celo južno Tirolsko do Bren-rerja in na pridobitev ozemlja v Mali Aziji) mejno črto, s katero so jim priznali avstrijsko Primor-je, razen tega trbiško ozemlje na Koroškem, Idrijo in Senožeče na Kranjskem in neposredna južiio od Št. Petra do Snežnika ozemlje, po katerem teče železnica iz Ljubljane v Reko. Reka sama naj bi pripadala bodoči svobodni Hrvatski. Italija naj bi dalje dobil? naslednje otoke: Ores. Lošinj, Pag, (Jrossa in pripadajoče otočje. Vis. livar, Korčulo. Lastovo, Mlet in Pelagruž; dalmatinska obala naj bi se nevtralizirala, ravnotako albanska do Drača. Kotor je bil namenjen za tasta na Cetiuju. Va-loiia je postala italijanska posest, ostala Albanija naj bi prišla pod italjansko varstvo. &rfska deklaracija. Ko je ruska revolucijska vlada objavila to tajno pogodbo, ki so jo pred srbskim zaveznikom skrivali, je došlo do krfske deklaracije dne 20. julija 1917. s katero sta Pašič in T mm bič proglasila združitev Srbov, Hrvatov in Slo-v« ncev v eno državo in zahtevala zanjo vse ozemlje, v katerem kompaktno prebivajo Jugoslovani. Tam se je izrekel stavek, ki se od tedaj v vseli razpravah in v ponovnih plebiscitnih zahtevah vedli' zopet ponavlja kot naš najpri-prostejši razlog v soglasju z znanimi \YiIsonovnai načeli, ki so jih oh završetku vojne osvojile vse vlastt; "Naš narod ne zahteva ni-česar, kar je last drugdi. m-t r več zahteva samo, kar je naše". Dogovor z dr. Trumbičein. Ko je Italija koncem leta 1917, \ kolikor je bila navezana na svojo lastno vojaško moč. zašla v neprijeten polo/aj. je postala nasproti zastopnikom Jugoslovanov konciljatituejsa, ravnotako kakor j.« bila po najnovejših odkritjdi t* daj pripravljena menda tudi na pogajanja z Avstrijo, v katerih I. se bila zadovoljila zgolj 7. odstopom italjaiiskega tlela Južnih Tirol. Z dr. Tniutbičem je sklenil Torre due 7 marca 191.s dogovor, v katerem so V' zastopniki obeh t a rodov res ti na prijateljski na-č,n temeljem narodnosti in «auiu-odločbe. Varstvo jezikovnih in gospodarskih interesov t:«kih in. ujšiii. ki bi morale pripas'i na-loducmu ozemlju drugega ucoda, s« je takrat pravtako za jamčilo. Rimski pakt. Ta dogovor sr- j* potrdd in »-I rep I z rimskim paktom dne 10. aprila 191?». v katerem je itaiijan-l ski narod po svojih najuglednej-š h zastopnikih pri/nal edinstxe- i ne«4 in neodvisnost Jugoslovanov i it s»* ubrcial. da t»e rodijo ti rito- • i talna nasprotja temeljem tiarod-»••.»stiiega načela. Prelomljena pogodba V »led Ugodnega izida vojne so s«- pa Italjaui čutili kot od svojih : obljub ♦»i rsi t i in množiti nepregledna masa onih. ki so i duševno iu telesno gro/.uo trpeli, iu ki niso našli v vojni ohljublje-« •».• srednjeveške roiiiuiil ike. ampak bridko krvavo resničnost. V leni novodobnem mirov nem gibanju zavzemajo Združen * dr j/ave bre/d\omno naj« •Iličiiejše mesto l'«.|r^ «'|jH*e znane imenitne ! vloge, ki jo igra v vprašanju Lige narodov predsednik teli držav, Wilson siim. imajo * ne liad deset večjih mirovnih društev, oziro s ura ltdrtiženj Lige naro«*ov. med katerimi stoji na prvem in vodilnem 1 j Tiiestu "Th ' League m enforce Peace", ki se je ofieijelno iistano-I vila 191-"» leta. Predseduje ji M. Taft. bivši pretlsedn k Združenih ! držav. i> delovanju »ittenjeiiega društva se je izrazilo eno izmed poročil fraijcttskega društva Lige narodov, da si težko predstavljali obseg intenzivne propagande, ki jo vodi to društvo na čelu drugih ameriških mirovnih druženj. — V Kvropi spada med najo lllič-nejše zastopnike mirovnega gibanja Anglija - svojim društvom " The League i:o izdaja dva izvrstna »irejeiLa časnika nies^iuk "Tli** League" in |M»ljudno-/.nait- • vei:i čfirtletuik "T*o- t *onvenant ki obravnava v-«a vprašanja, ki so količkaj v zv-/i /. Li«_r<» i«.ieiHlov. Na t»-tn in»-stu naj tudi "iii'-- '•ji'in knjigo "Ti'e eeoto>uiie foiindattoils of p» a-*e - o orlu partnership as the truer basis of tmc league of nations ". ki je izš'a v april't leta I!»19 leta v Loudoiitt. n ki jo je spiral .1 -I Kritika smatra ; te dHo k«»t *•!!•» najvažnejših in najobš nn jsih :n MNl«»bne literature. ki se tiče Lige nar»MO<» trt sv»-t«»vnib g*»sj»odarstvenio vprašan.*. 'Za Anglijo priti- i. a ki j - kot dežela mednarodnega življenja, {mednarodnih dmštev »t» konjrivxit \eb|H>t*-zna zastopnica mirovne-I; ;a gibanja in propa*jra*:«le za !.igo . ar»sb»v. Tttot ona ima lepo -*evi-«lo slični h društev in ii.iruž»-n;: f»r: njihovih pcblikacijh in listih :sodeliijejo znanstvene kapacitete v^h otrok. — V Franciji stoje , na p rv e ni m»-sTn ** L" Association franeaise pour la Soeiete des Na-;tions". kateri predse^lnj** L/on lUmrgeot^. Dntšrvo izdaja svoja poročila in je v prošir-m letu organiziralo nekoliko propagandnih predavanj. Odv.-č >n preobši to bi bilo. ak.> bi na »» tu m* stii hoteli ot eifj«--: \ati delovanje vseh |M»sameznih še obstoječih društev in navajati j mnogoštevilne čaM>p:s«- in vse nove |>ojave s<»dobne mirovne litera-j ture. Omenili smo samo važnejša in po vplivu iu delavnosti za cn-| krat merodajnejša društva. Slična ndruženja L:ge narodov, v koli-1 kor smo pri vladajo«"*, tlušcvni blokadi itt slabili poštnih razmerah erientirani. se še nahajajo v sledečih državalt: na Poljskem, Norveškem. Švedskem, v Južni Afriki, Japonskem, Kitajskem, v Italiji, Grški. Avstriji, Španiji, ua Škotskem, v Avstraliji, na Lit vinskem, v Finlandiji. ni Nizozemskem in Češko-Sl o vaškem. V najnovejšem času se tudi sliši o ustanovitvi Lige narodov v Argentini ji, Kolumbiji in na otoku Haiti. ROJAKI, KA&OČAJtE SE NA "GLAS NAROD A", KAJVOJI 8LOTXHSKX DHE7HIK V ^DR. DRŽAVAH. . .. imela jugoslovanska delegacija dne 14. januarja prvič, odkar se je začela mirovna konferenca, pri liko. da zavzame" v konfereue stališče v stvari jadranskega vpn šanja. dočim je imela Italija, ki jej p«.- milosti usode sedela meti pete r ini velesilami, v vseh vprašanjih merodajen upliv ter je v kontro verzi z Jugoslavijo igrala obenem strat:ko in sotlnika. Nobenega go ( r navedenih mnogoštevilnih pred j .'logov francoskega, angleškega ali j ameriškega izvora iu celo lie Tit jtoiiijevega pretlloga in spomenice /. dne 13. decembra niso priobčili naši delegaciji, ki ni izvedela zanje nič drugače kakor občinstvo t. j. potom časnikov a!i za-M'bn« [>o prijateljskih eksjtortih Ttuli lotulouski pakt. ki s.- n.t zahtevo Italije nikoli ni objavil, a; je sedaj nenatbtma postal predmet ultimata, pozna naša vlada same i* nepotrjenih odkritij sovjetske vlade. Z zasluženo ironijo odgo v; rja naša izvrstna, izogibnn no-, 'a na ultimat : "I.«- IjOitv cntemciit du Rovau- j m* do SerbeesCroates SlovenesJ ,eoi»sidere la eommmiieation du 20. Janvier comme une proprosition, amieale. et non eomme une injoe-Tion. En eff«*t. e e^t la pr-miere( fois depttLs <|t»e siege ia Confe- = renče de la Paix qu'il reeoit une proposition ofrieieile de la part, scit du Conseii supreme, soit u'tine des puissances qui y soust ■ representees". j ; Vsebina predloga vrhovnega j •sveta mirovne konference z dne} 11. januarja je naslednja: 1. Mesto in okrožje Reka (nekdanji 41 Corpus separatum" ogr-jskega spomina) postaneta samostojna država pod jamstvom Lige narodov. Suša k ostne pri Hrvatski. Luka (tudi k Susaku spadajoče pristanišče Baros) in vanjo vodeče železniee postanejo last Lige narodov, ki bo ondi varova- lil ed—Bohinj, ki naj bi kakor svareč prst na steui nam in našim sovražnikom kot Menc-Tckcl kazal v bodočnost. Vmesna država, ki naj bi sc u-stanovila iz l&eke in njenega uc-posrednega zaledja ter iz volo-jščauskcga teritorijalneg pasu, bi , štela jtribližuo 2UU.0UU Slovanov I iti 40.tiWJ Italijanov ler bi stala p»-d ol»lastjo I ige narodov, ki naj hi kasneje odločila tudi o njeni končnoveljavni usodi. Da bi se v naprej vsaj deloma zavaroval izid bodočega plebiscita, pred katerim je Italija v strahu, naj bi mesto Ifeka v tej vmesni državi vživalo t.>to avtonomijo, kakor jo je imelo po«l ogorsko upravo. Dalmatinska celil a bi vsa ostala pod suvereniteto Jugoslavije, izvzemši mesto Zadcr. na ljubo katereira še-' sicro tisočem ltaljauov se je bila razvila taka agitacija, da so velc-. s le sklenile, iznajti zalije poseben režim, ki bi mu zagotovil po polno samo stojnost jk«1 nadzor-stvom Lige narodov, a bi isto«-as- • no spadal k jugoslovanskemu carinskemu ozemlju, brez katerega b: malo mesto uiti trenutka ne, moglo živeti. V svrho njihov * ^tra t- gične kontrole nad Jadralskim morjem so pripravljene, priznati [ltaljanom naslednje otoke. da»i i s« jm» naro Pelagruž. Na Visu bi se morala slo-jvanskemu prebivalstvu zagotoviti lokalna samouprava. Koncem te natančne in premi-; šljcne spomenice rote tri velesile Italijo, naj se zadovolji s tem do-, bičkom. ki bi zadovoljil Lgene; iiajdalekosežuejše narodue a spira-j c:je, jo obilo zavaroval proti vsa-« ktmii tujemu napadu in ji s po-, sestjo Trsta. Pulja, Pelagruža, 'Valone in otokov pred Reko in Splitom zagotovil nadvlado nad Jadranskim morjem. Na ta način v taktičnem položaju ojačen, je mogel novi zunanji .minister Tittoni. ki je imel bojda po Soiniinovcin padcu zanesti v italjansko politiko novega spravljivega duha. dne Ll. oktobra stopiti preti konferenco s predlogom k: je bil po svojih skritih name-j ralt Jugoslovanom še nevarnejši., l.ego oilkrito nasprotstvo njego-1 v« ga predhodnika. Predlagal je, naj se vmesna država Reka lazši-ri v ozemlje, ki naj bi obsegalo tndi dele Kranjske s Postojno iu It'rijo. Kot "odškodnina" za to* žrtev pa naj bi Vol o ska in vz.hod-" ' ua obala Istre pripadla neposred-] no Italiji, ki bi bila na ta način dosegla neposredno teritorijalno zvezo z Kcko. katero ji je bil Wilson odrekel, in si tako ustvarila možnost, da kasneje tudi vmedho državo trajno italijanizira. Zader' naj bi |>ostal svobodno mesto, ki l-i ira na zunaj zaM<»f»aia. Otoki. < res. Lošinj. Vis. Pelagruž iu l^i-stovo bi morali prijuisti Italiji. 'Amerika je ta prrdlogr-odklonila in z njim je padel tudi njegov avtor. Pravi nameni Italije so pa »»stali vedno isti. tiospod Nitti j-» nte-s, ea det-embra delal poizkus.-, da bi pregnal D'Annnttzia z Reke." ker si j*- takrat o«l take odr»tll»ej obetal gotovega učinka, isto asnoi je pa dne L5. deeembra naiočil reškemu "Na roti nem it svetu" se-stoječemu iz nekaj samozvanih* puustolovcev in sebičnežev. naj j , sklene resolucijo v Tittonijevem ■ smislu za samostojnost Reke in njene skupne meje z Italijo. Londonski memorandum. Neposredno pred oficijelnim izstopom Združenih držav in oči-v«dno na njihovo željo so dne 13. decembra gospodje Polk. Clemen-1' Iceau in Lloyd George predložili 5 italjanskemu zunanjemu ministra < OLA8 NAJtOPA 13 MtBCA 1930 Liniment I Ali clje, bi moralo biti vedno pri- gj pravljeno ▼ hiši za takojSno rabo v p ■ili. kiar i* lokala vparabaadiao g credstvo sa takoJSno olsJBavo in ▼speino ozdravljenje bolečin. Prav p •torite. £a kupit« Several i Gothard 03 . (Sevmovo Gotbardiko olje), in s* M rabite kot liniment ali mazilo pri ■ lokalni vporabi za zdravljenje rov- m matizma, nontalcije, Upahnjen}*. gt oteklin«. povečanje vratni a £lez. t« otrpljcnje milic in členov ter bole- ■ fin. Pene 30c in Sc dnvlu. »h COc B in 3c davka, v vseh lekarnah. ie _____ .. » ništvu, tako da bi prebivalstvo res prišlo do cenega sladkorja? Ak<> s" prepusti ta sladkor zasebni trgovini. potem prebivalstvo ni ni česar dobilo in država i/.iruhi ! uiiljou dinarjev. \ .Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. Zvaza indu-strijeev na slovenskem ozemlju. Pripravljalni odbor zvezie trgovskih gremijev. Dežeua zveza slovenskim obrtnih zadrug. Jugoslovanska obrtna zveza. Zadružna jzveza v Ljubljani. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza upnikov v Sloveniji. Slovensko trgovsko drštvo "Merkur". Društvo hišnih posestnikov. . v ^ Izvoz v Čeho-Slovasko. Po dolgih pogajanjih z zastop-• niki čelio-slovašek republike je o-jdobren izvoz iz Jugoslavije za lioOO p resice v. carine prosto. Kot j--* znano, se za enega prešiča plača ok^og 400 dinarjev izvozne ca-irine; vlada >e je v tem času odrekla dohodkov v znesku 1 miljo-na dinarjev. Cehi so sc obvezali, i dobaviti kot kompenzacijo večjo I množino sladkorja po 8 K ki-jlcgram. "Politika" vpraša z ozi-rom na to vest : Ali je že preskrbljeno. da se odstopi ta sladkor ji'.vnim nprovizacmijam in zadruž- - [nem znova gospodarsko oškodo-j vano. i Najodločneje zahtevajo, da se ne izvede nikaka relacija na stališču, da je edino parlament poklican govoriti odločilno besedo v tem najvažnejšem gospodarskem vprašanju. Poživljamo politične stranke. ■ da v interesu normalnega gospo-jdarskega razvitka naše narodne : države delajo na to. da se pri re-1 Sevanju valutnega problema v polni meri vpoštevajo gospodarski razlogi, ker je le v tem primeru mogoč napredek in povzdiga našega skupnega narodnega gospodarstva. Nameravana slaba rešitev valutnega vprašanja bi v i največji meri ogrožala gospodarsko in politično konsolidacijo naše mlade države. Ce se vztraja na izvedbi sedaj nameravane valutne reforme navzlic ponovnim in utemeljenim opozoritvam z odločilnega mesta osebe, katere z nepre-|mišljeno valutno politiko ustvarjajo nevarnost velikih pertuibacij j in političnega razkroja v naši »'mladi, Sc nekonsolidirani domo-: vini. koliko odstotkov naj dobavi ta alifn« eni rov. Sindikat je pred krat-j v« kim sklenil, da mora priti 51 od-! stotkov vseh demantov iz De n< Beers rovov, 18 iz Premier rova, lii 10 iz Jagersfonteiu in 21 odstot- k] kov iz južno-zapadnega pratek- v torata. V1 Te odstotke se je uveljavilo, da' sc kontrolira trg in s tem seveda d; tudi cene in šele v bodočnosti bo-!dj ino videli, kak učinek, če sploh di kakšnega, bo imelo novo polje na'še kombinacijo. Joahim Van Wezel. p. član neke velike demantne bru- si silne tvrdke v New Yorku ne ve- ri ruje, da bi to novo polje kaj u- n čiukovalo na sindikat ter trdi. da sj Lo postalo novo polje, čeprav se ši oO izkazalo kot tako uspešno in in bogato kot se napoveduje vna- i si prej, del Beers sindikata. št —- Stvar — je rekel. — je pre- iz cejšne važnosti za celi svet in za rt Združene države še posebej in to .m radi velikih svot denarja, katere n s.- vsako leto izdaje za demante. rc .Soglasno z najnovejšim ugotovi ! j« leni De Beers družbe je dospela; ii I letna produkcija v enem letu dojn >•(>0.000.000. Seveda se ne more v povedati vnaprej, kaj se bo zgodilo in kakšen bo uspeh tega no- w vega polja, vendar pa domnevani J i osebno, da se bodo optimistična ■ pričakovanja izpolnila. ■ — Resnica je. da je cena dfe- 5 mantov v zadnjih par letih zelo!' poskočila. Naša tvrdka je napri- ■ mer ustanovila podružnico v New J Yorku pred 25 leti ter prodajala J tukrat demante od $35 do $100 ■ karat. Nekako $18 je stalo takrat Z brušenje enega karata. Sedaj pa 5 staue brušenje enega karata $45. Z vendar pa ni v tem toliko dobič- » ka kot bi človek domneval, kajti " izgubi se eel karat in pol, da se m producira en karat brušenega ka- ! mena. j — Kot sem že rekel si želim, da ■ bi novo polje izpolnilo pričakova- ■ uja, katera se stavi vanj in to ra- » ditega, ker bi rad videl, da bi se a ztdogo obnovilo. V zadnjih letih » smo takorekoč stalno le jemali iz ■ vreče, ne da bi bili v stanu obno- > viti vsebino vreče. Iz nekdanje • nemške južne Afrike prihajajo • manjši kameni in dejanski edini » vir večjih demantov je staro de- j ' mantno polje v Južni Afriki. • ' — De Beersov sindikat bo za- j j varoval prodajalce proti# nenad- j 1 ni m izgubam s tem, da bo reguli- j " ral dobavo ter ste lahko prepriča- j * i.i, da bo novo demantno polje j vključeno v kombinacijo, če bo j postalo zaželjivo ali potrebno sto-riti kaj takega. i mehek vapnenec, katerega je bilo kc mogoče zdrobiti z lopato in ki je on 'vseboval več bogastva kot ga je ki bilo mogoče najti na površini. st< j Medtem pa so našli demante B< tudi na farmi De Beers v Voorui- 10 zight, dve milji od Dutoitspan in ki jdva meseca pozueje so našli na- to i daljno demantno jamo v istem o-1 krožju. Neki grič, katerega so se prospekt or j i obiskali dvakrat brez ti! uspeha in katerega so že mislili m ;opustiti, je postal vir novih za- k deti sedaj v Califoruiji. Mikavnost bogastev v srcu tra-. . m j dicijonaluega Ofirja, o katerem se j J glasilo, da so bregovi rek ob- | rabljeni z dragocenimi kameni. kjer so se igrali otroci z demanti. ^ 0 katerih so domnevali, da je ka- ^ i menje in kjer so bile koče ometa- J j ue z malto, posejano z dragoceni- ^ mi kameni, je predstavljala ma; ^ gnet, kateremu se niso mogli šte- ^ jvilni upirati in velik val človeštva se je pričel pomikati proti de-mantnim poljem. m Razkritja v Dutoitspan, Bult-|fcntein, De Beerš in Kimberlev so ; postala vedno večja glede števila in važnosti in kakorliitro so pri- ^ 1 čela prihajati iz dežele tozadevna ^ poročila, so se odzvali klicu mož- si je vseh narodov poklicev in značajev. Kot v prvotnih stadijih sedanjega navala, so značili tudi pr- ^ i votni naval pustolovci iz vseh delov sveta. Vsaka ladja, ki se je u- n slavila v južnoafriških pristani- A i ščili, je privedla s seboj večje ali n ! ali manjše število teh pustolov- ' | cev, ki sc iskali srečo. Nekateri ^ -! n so imeli dobro opremo ter zadost- ^ " ne zaloge ter bili tudi založeni s 1 denarjem, dočini so bili drugi komaj v stanu spraviti skupaj de- ^ 1 nar za vožnjo. Mornarji so deser-' tirali svojih ladij, da pridejo v de-niautna polja kot so storili to njih j tovariši v času navala na zlata po- I " i 1 ja Californije. Hoditi so morali 1 i preko gorskih višin, preplavati j deroče roke ter prestati neizmer-e uo število težkoč, da so prišli na i- demantna polja, ti Spomin na številne dogodke iz i-: onega časa se je obudil sedaj, ko 1 a je bil vprizorjen nov naval de- i mantna polja. Kopati z lopato na 1 t-1 žgočem solncu ni lahka stvar, a 1 ii; prospektorji so rade voJje vzeli 1 g nase take težkoče. V onih pušča- t r- vali se je mogoče skrival kak na- ' ej doljni Kohimur ali Veliki Mo- < a gul iu prilike enega moža. da bo imel srečo ter našel demant, so bi- ; c-; le prav tako velike kot one dru- -ri'gega človeka. Tako so torej vsi ?-jrtde volje prenašali težkoee, se o i potili te rkopali, izpostavljajoč se le | pri tem afriškim viharjem, piha-la nju vročega vetra ter peščenim i-j zametom, v upanju, da bodo pota i stali naenkrat bogati. :iJ Konečno pa so seveda dospeli h- na pozoriiee nadaljni ljudje, ki se sc prinesli s seboj moderne meto- ii- de izrabljanja in razvoja. Stroji so;so zavzeli mesto ročnega orodja, li, naselbine so vzrastle in življenje ;a je postalo manj naporno iu vsled so 11 ga tudi mauj slikovito. Cecil tli Rhodes je postal nadvladar deri- mantnih polja in industrija je n. prešla v moderno #fazo razvoja, »al Ne sme se domnevati, da je bil »o. Kimberlev edini veliki okraj, ka-no terega. se je naalo v Južni Afriki, ki V sedanjem času ta rudnik sploh o- ničesar ne proizvaja in vsi de-at manti prihajajo iz Dutoitspan, ev Premier rova, Jagersfoutein iu d- rovov, ki se nahajajo v prejini ►o- nemški Južni Afriki. ■ji Proizvode vseh teh rovov kontrolira sindikat, ki obsega De je Been Consolidated Mines Ltd., ki Rti ne določa le, Miko demantov naj M se stavi na iff, temveS tudi to, ———--------- ■■ -■ —— - -1 T Pogon za nova demantna polja ▼ Jnžni|" Afriki. \l FO«TOLOVCI IZ V8EH DELOV SVETA VEO V PUftČAVO SE- t VERNO OD KIMBESLEY-A, PKIVABLJEKI TJAKAJ OD DBA- ^ oocemih kahbnov. Slikoviti prizori starih dni v Kimberley-u so bili zopet vprizor-,^ je sni v Južni Afriki. Po vseh stezah, dostopnih iu nedostopnih, hite T možki in celo ženske proti kraju, o katerem domnevajo, da je nova t1 Golcouda ter s«- Hasi. da bo kmalu nastal tak "rush" kot se ga ni J^ videlo še nikdar preje. Po gričih je zopet videti umazano rdeče ča- k kc domačinov, ki slede stopinjam svopih burskih mojstrov. Po ce- <' Mah je zopet videti vojni nakit Zulu veteranov in kot v starih dneh n j«- zopet opaziti veliko vrvenje od Rta Dobre nadc pa do Zambezija n ter otl Mozambika po do Kongu. Vzi-ok tega razburjenja je razkritje novega deinantnega polja, r nedaleč od velikih Kimberlev jam samih. V New Yorku so sprejeli t' poročila o bogastvu tega polja z veliko rezervo, kajti izvedenci ča- j kajo na dokaze, predi o izrečejo svojo sodbo, a na črnem kontinentu ni opazit i nikaki dvomov, ko kažejo znamenja. j Kol lo tozadevna poročila precej hladno. Ni namreč prvič, da so se ^ r:.?širile take vesti, a v preteklosti se taka pričakovanja ponavadi ( niso izpolnila. Na drugi strani pa je New York največji trg za de-: y maute v Združenih državah, če ne na celem svetu iu vsled tega jelj Minljivo, da ima vsaka stvar, ki se tiče trga z demanti tukaj velik ( upliv iu veliko važnod. ;£ Dosedaj je prišlo le malo avtoritativnega preko morja glede ^ značaja držele. kjer sc je baje našlo demante. Infonuaeije. ki so s prišle, kažejo, da se nahaja dotični kraj na robu Kalahari puščave, pustinje br»*z drevja, vode ali živali, v bližini Tuangs v Bečuana de-ycli, nekako sto milj severno od Kimberlev-a. Na drugi strani, proti iztoku, je transvalska kolonija in na nadaljni nekdanja nemška juž-1 iu: Afrika, ki pa je sedaj južno-zapadni angleški protektorat. Ljudje, ki SO S.- mudili v dotičih krajih, jim dajejo slab sioves.!^ Kot je razvidno i/, poročil, je to dežela velikih težkoč ter nenardnih nevarnosti. Ker manjka popolnoma rastlinstva, nudi dežela potnikom le malo zavetja. V deževnem letnem času se pojavljajo viharji,!] I-i so tako silni kot jih ni opaziti nikjer drugod, dočini vlada v su-M lotu letnem času strašna vročina. j, Položaj te dežele meti dvema velikima demantnima kolonijama | podpira trditev, da j- najti tam velike sklade demantov. Povesti, ki so se razširile o tem. se prav tako romantične in čudovite kot so bile one, ki so krožile prcu navalom na Kimberlev. i' ^ liilo je leta 1MW. ko so našli prve demante v Južni Afriki Ena; i/.meti povesti, kako s< je zasledilo demante, sega nazaj na obisk ne-j kega nadzornika na farmi nekega uboga Bura v Bultfontein. Nadzornik je prišel na farmo tega Bura, da razpravlja z njim o neki kupčiji in ko sta oba govorila, je obrnil nadzornik svojo pozornost na svetel predmet v ometu, s katerim je bil pokrit temelj hiše. Na tozadevno vprašanje je farmer odgovoril, da je to le svetla črepinja, ki se je pomešala med omet. Nadzornik pa ni bil zadovoljen s tem. 1/kopal je dotični predmet te»- ga poslal nekemup izvedencu. Izka-j zalo se je, tla je bila *"črepinja" demant precejšne velikosti in nad- ( zorn i k ga je prodat za več tisoč dolarjev neki nizozemski demantni j tvrdki. S # . 3Š Najzanimivejše, | najcenejše | in najbolj J popularno čtivo f vam je na | razpolago. S I Slovensko-Amerikanski Koledar | je izšel za leto 1920. p jS Veliko več slik kot prejšnja leta. -S Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,! pove- -E SI! sti, šale, zanimivosti. KS Stane 40 centov. S ■ 11111 Um i; I • Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter po* ifl šljite nam. U i-- 8L0VENIC PUBLISING CO., ifl 82 Cortiandt Street, i| New York, N. 7. g Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. tA Haalov .................................................ij | Mesto In drsava .... . ............. ... Ji !-----_l I k I N ■ J Resolucija gospodarskih j organizacij v Ljubljani ■ i valutnemu vprašanju. | „ . m ozirom ua kritični položaj, v ■ katerega prihaja valutno vpraša- g nje. se je vršilo dne 11. februarja Q 1920 zborovanje zastopnikov slo- g venskih gospodarskih organizacij J v Ljubljani, ki so po vsestran- ■ skem razmolrivanju valutnega ■ vprašanja sklenile sledečo resolu- ■ c i jo soglasno : > { Podpisane gospodarske organi-j i zaeije vztrajajo na svojem dose-j j daujeiu stališču glede valutnega J vprašanja ter obžaljujejo. da je | ministrstvo pri najnovejših odred- J bah v valutnem vprašanju igno- J riralo pozitivne ekonomske raz- f loge, kateri so se navajali s stra- j ni gospodarskih krogov kronske- | ga področja ter izvedlo na škodo ! jugoslovanske krone devalvacij- 1 ski princip kot temelj za rešitev | valutnega problema. Vsled tega | odklanjajo vsako odgovornost za j nepotrebne škodljive posledice, j ktere morajo vsled tega postopa- « nja neizbežno nastati za naše go- i spodarstvo in za nnašo državo. Z izvedbo valutne reforme na način.! I i kakor ga je zamislilo ministrstvo,;! nikakor niso odstranjene nepre-l giedne poslediee, katere morajo t - neobhodno nastopiti v narodnem . gospodarstvu in v socijalnem živ- i i ljenju najširših plasti narodi. Ako se istočasna z imeno ju go- i , slovanske krone ne vzame iz pro-i meta popolnoma tudi stari banč- i i ni dinar, opozarjajo na neizogibno nadaljno devalcijo nove kron- - sko-dinarske noveaniee, izdane od e države v zameno sa krono, t nje-i ni notranji vrednosti napram sta-j renin bančnemu dinarju, a eimur i, bo kronsko področje.po nepotreb ko je prišlo do uadaljuega in še i bolj značilnega razkritja v sep-|c tembru 1870 na farmi nekega: Ad riaua Van Wvk v Doris foil-; c lein. Na iue>lu se namreč nahaja j slavni Dutoitspan rov. Prospek-ji torji, ki so prišli na dotični pro-j i or. so našli demante v bližini;] l»ovršine zemlje vsepovsod krog i hiše in te demante so preje far-; ^ mer ji teptali * svojimi škornji, ne ^da bi se jim od daleč sanjalo, da ; imajo kako vrednost. : i 1 Ko so pričeli ostro-oki prospek- ! torjT v vedno večjih množinah pri h liajati na lice mesta, so našli šle-; >* vil ne demante pod tako teukoij plastjo zemlje, da je bilo treba le j navadnega dežja, da so prišli na! površje. Nadaljni demanti, vred-| ni tisoče in tisoče, pa so ležali na! -1 tleh in treba jih je bilo le pobrati, j i Vrednost zemlje je pričela ra-> i sti na vrtoglav način in tedaj se r je šele pričel resnični naval pu-■ siolovcev. Oni, ki so prvi prišli, soj - < 1" pospeli površino ter domnevali, i da ne bodo našli nič a rednega -j globlje spodaj. Šele potem, ko so i j zgornje plasti večkrat prerešetali -iter so pošla vsa sredstva, da pridobivajo bogastva na lahek način. i so pričeli prospektorji misliti na - to. da posežejo globlje v zemljo, i j To je bilo posebno resnično 1 jrlede druge najdbe na farmi, ki r je proizvedla Dutoitspan. To o-fl zemlje je bilo prekopano večkrat o v globini približno dveh čevljev o ter opuščeno kot izčrpano, pred-a no je kdo mi&lil na to, da bi po-i- gledal, če leži kaj spodaj, v večji l- globini. e Konečno je prifiel nekdo, ki je ian«4 primarni dar radovednosti i, in ta je zadal v-večji globini «a Nadaljno važno razkritje se je 1 za Vršilo ua farmi neke .Jakobe, I Magdalene Cecilije Visser. Ta t farma, imcuovau* Jagersfoutein, . je imela za nadzornika moža po t imenu l)e Klerk. Ta je šel nekoč j ob majhnem potoku, ki je tekel t skozi posestvo ter zapazil v njem > \ tč blestečih se predmetov. Ker | se je spomnil povesti o deiaaiitih, j je pričel prospekt i rat i in ic-kega i «iue \ avgustu 1m70, k«» je rt-šetal f i pesek \ navadnem rešetu iz žice, jt našel demaut, ki je telital .">0 ku ratov. ]1 Xoviea o tem se je hitro razširila in sosedje gospe Visser so prihiteli na njeno farmo. Varčna' iiilova jim je dovolila kopati na njenem zemljišču, a računala vsa-, kemu po deset dolarjev. Skozi več mesecev je šlo iska-j nje tako naprej in fleginatični Puri so mirno sedeli, d oči m so i uomačiui premetavali pesek ter kopali plitve jame. Ko pa se je lvzširila vest o. na daljnih najd-j bali. so pričeli prihajati nadaljni piospektorji iu številni med nji-j mi v vozovih, pokritih s platnom: kot jih je bilo videti tekom na-1 vula zlata obiskovalec na l'alifor-| ni jo. MiroUubna okolica krog Jtultfonteiu je bila kmalu pose-, jana s šotori, katere so postavili : prospektorji zase in za svoje dru-1 sine in ed pričet ka je eela stvar j izgledala kot da se je zhral narod nn pikniku. Čeprav so ie vedno nt*ali nadaljne demante, se niso Buri dosti vznemirjali radi tega ;er pustili večino dela domaii-: noro, ki niso pripadali nrkaki n-niji in katere je bilo mogoče najeti sa majhno pla*o. J».bre«britoo*-pa.je iifinik, O metodi režije in igralčeve vzgoje. 4 _ ___ Spisal Milan Skrbinšek. Ruske narodne pravljice. rw ... Poslovenil Fran Pogačnik. I Uredniški članek iz staro- 1 krajskega lista I Stara in nova politična orientacija. ---- ♦ Češki zunanji minister tir. Beneš je imel v zunanjem odseku 'gcvor. v katerem je razkril smernice zunanjepolitičnega delovanja češkoslovaške republike. Jedro njegovega govora je tvorilo razmerje Češke do Rusi je. **V čem je ležala načelno iu s političnega vi-tiika naša zunanja politika v slovanskih in ruskih zadevali.' Že med vojno in dokler smo bili v domovini. sC je pojavljal pri nas poskus dvojne orijentaeije v uaziranju glede svetovne vojne in ..detle možnega jzida vojne z ozriom lia nas in našli so sc ljudje, ki so verovali, »!a bo Rusija zmagala na vzhodu iu potem prišla naravnost k nam in nam dala samostojnost. Verovali so v ogromno silo ruskega ko-losa. ki bo z ogromnimi masami preplavil Evropo in bo v svetovni vojni proti srednjeevropskim silam zmagal nad vsemi, določujoč tako svetovno politiko -sploh. Gledali so z romantičnimi ičmi na vsr to, kar je bilo v Rusiji, v smislu našega starega slovanofilstva nekri-itičuo iu ne dovolj stvarno, brez resničnega smisla za soeijalne. gospodarske in politične razmere v Rusiji. V resnici je bilo to nerazumevanje celega ruske-ra problema. Slovanstvo jim j«* bilo meglen romantičen sen o vzajemnosti z Rusijo. Poljsko in drugimi Slovani.... Potek svetovne vojne je razbil celo 1o konstrukcijo ill pokazal. da .je bila ta koncepcija slovanske politike in slovanskega sveta nepravilna, politične nezrela in več kot nemogoča. Toda vojna je pokazala št- mnogo več. Imel sem že priložnost ua drugih mestih povedati, v kaki luči so s,- pokazali v tej vojni slovanski narodi. O Rusiji sem to ravno konstatiral. o drugih slovanskih narodih moramo. Če nočemo priti do nepravilnih zaključkov, koustatirati. da so slovanski narodi v primeri z Anglosasi in Kran-eozi — ne glede na to, ti so stremeli igrati vojaško pomembno vlogo i:i da so jo tudi grali. — vendar vsaj tehnično, materijalno. kultur-1:0, upravno v veliki meri zaostali za anglosaškim in francoskim svetom.... Tega ne smemo podcenjevati, to-bi bila velika politična hiba. Slovanske držav v primeri z Anglosasi in Francozi nimajo lako (bogatili političnih izkušenj, take upravne in ortranizatorične izvež-. banosti, niso tako izučeui v posameznih strokah politike in socijal-I nega žilvljenja. Morajo s«> še dolgo učiti in se pripravljati 11a resnično politično umetnost, ki temelji preti vsem na upravnem m or-ganizačnem znanju, v umetnosti, mederno gospodariti, tvoriti moderne soeijalne institucije, moderno politično upravljati. Stara politika vzhod je politik;: velike romatične koncepcije, domneva, da po->meni voditi politiko is(o kot delati velike reči. sesti na ministrski I ali diktatorski stol in pošiljati poslanice, brzojave, instrukcije. po-j velja itd. Zapadni svet j>a je že davno razumel, tla je glavno načelo (moderne in demokratične politike orgnizirati politično, gospotlarsko in finančno adniinistt ; tvoj!'\ "Kaj, tako drag je?" ' Sam vidiš. Dečko je majhen, a smel, hrzih nog. pripraven, da ga kam poilje«.'' ' J"»spod je plačal tisoč rubljev. vzel Palčka, ga vtaknil v žep in odpeljal domov. — Palček pa je i/gri/.el luknjo v žep in pobegnil. šel je. šel, a zalotila ga je noč. Skrije se pod bilko čisto ob poti, leže. in se pripravlja, tla zaspi. — Milno pridejo trije tat je. '' Zdravstvu jte, dobri fantje!" jih (pozdravi Palček. "Zdravo!" " Kam greste?" "Vole krast." "Vzemite še mene seboj!" "Kaj pa ti znaš * Mi rabimo korenjaka, ki te /mahom |m»-i bije." "Tudi mene lahko porabite ' Poti vrata zlezem iu \ am jih odprem." "Prav ! Pojdi z nami!" Vsi štirje pridejo do bogatina. Palček zleze skoti vrata, jih odpre iu pra\i: "Bralci, post o ju* tu na dvorišču, jaz grem v stajo, da izberem najboljšega vola iti vam ga priženem.** Dobro! Splazil sc je v stajo in kričal odtod na vsi« grlo: "Kakega vola hočete, da vam priženem, rujavepa ali črnega?" " N"e delaj šuma", mu reko tat-je. "Privleči vola. ki ti pride pod roke!" Palček jim je pripeljal najboljše ga vola. Tat je ga vlečejo v gozd ter ga zakol jejo, izkožijo iu začno deliti meso. "No. bratci", jim reče Palček, "vzamem si drob, to mi zadostuje." Vzel je drob in zlezel vanj. daj se prespi in skrajna noč. Tat je pa 1 so pobrali meso i 11 odšli domov. Tedaj pri beži mimo gladen volk in pogoltne drobovje s Palčkom vred. Ta pa je sedel živ v volčjem trebuhu in se je prav dobro počutil. Sivcu pride slabo. — Zagleda čredo ovac na paši in poleg spečega pastirja. Komaj pa se prikrade. da odnese oveo. znkriči Palček na vse grlo: , - "Pastir, pastir, ovčji duh, ti spi«, a volk ti krade ovce!" Pastir se prebudi, vrže se s ko-j lom ua volka in naščuva nanj pse.1 ki so ga začeli trgati, da je letela dlaka od njega. Komaj, komaj je ušel. — (Jlad ga je vedno huje mučil iu začel je ouiagovati. "Žlezi ven!" poprosi Palčka. "Nesi me domov k očetu iu materi. pa zlezem ven!" Po bezal jc volk v vas in skočil naravnost v hišo pred starca. —j Palček zleze odzadaj iz volčjega trebuha, zgrubi volka za rep ter za kriči: I« "Itijte volka, bijte sivca!" Stan t* prime za kolec, starka za drug in začela sta biti po volku. Pobila sta ga. odrla ter napravila'1 sinku kožušček. Potem pa so živeli srečno do konca svojih dni. OKAMENELO CARSTVO. 1 givel je starec, ki je imel sina. Temu pride 11a misel iti v svet. Potilo v 1 se z očetom iu odide. Dolgo je budil. !*ahko jc govoriti. težko kaj napraviti. Prišel je j v neko earstvo iu kamor je pogledal. je bilo vse kameuito: ljudje in živali; kjer je kdo bil. stal ali sedel, kjer je ktlo hodil, vse je okameiielo. Nekdo je cepil drva.i dvignil je roko s sekiro 111 tako ostal. Vrag se jc pošalil ž njimi. Dečko i v hodil po gradu, a ni našel živega človeka. Stopil je v carske prostore in mislil: "Počakani. 1 nor d a kdo j>ride!" Naenkrat priteče eai-ska hči, i zagleda dečka, se pokloni in gaj zaprosi: "Odkod si.' Čemu si pri-; šel? Treba nam je silnega čl o ve-; ka. da hi tri nt^i molil na dvoru; potem bi zopet vsi ljudje oži-j veli!" ; na mu izroči tri snopiče voščenih sveč. za vsako noč snopič, iu odide. Nastopi noč. Dečko se pripravi k molitvi, o polnoči se natepe silna množica vragov, nekateri ga dražijo, drugi mu prete s smrtjo, nekateri mu podtikajo ogenj, drugi vodo. Ni možno popisati., kaki' strahote je videl. On pa sto-1 ji in moli. Tu zai>oje petelin in \sc izgine. Požiral je ves snopič voščen ie iu legel spat. Zjutraj pride caričua in ga' sprašuje: "Kaj. ti si živ 1" "Živ. slava Bogu!" "No. kako je bilo'.*" "Strašno, a nič ne d«'-! I tog je milosti ji v. "Pazi. nocoj bo še strašnejše!*' pravi in <»dide. Drugo noč je strašilo še več vragov, a dečko je le molil. Tretjo noč pa je bilo še hujše. Molil' je iu požgal vse sveče. Cariena mu ukaže, naj koncem t nitje noči zleze na peč in napiše,' k;iko je rešil earstvo. "Sicer", mu pravi, "sc moj oče. ko ne prebudi, [razsrdi, poskoči iu gorje ti!" Dečko napravi tako. Napoči ju-: jtro. Hkrati v se ljudstvo oživi, za-' 1 ene tekati, begati, voziti se. govo-' riti. šaliti. Tudi ear se zbudi, poskoči in se razsrdi: "Kdo se jc drznil pošaliti z mojim car-i stvom Tedaj zagleda na peči rokopis iu ga prečita. Približa se hči. potrdi resnico rokopisa iu pove očetu, da je resničen. Carju je to ugajalo Ln takoj je priredil svatbo; kmetiAki sin je vzel carsko hči. Tast mu je {>0 svoji smrti zapustil vse earstvo. Kinetiški sin, ki je moral vedno druge ubogati, je postal sedaj ear in earuje «e sedaj. blag podanikom. osobito vojakom. Iščem svojega brata BLAŽA Piv RKT1NA, doma iz občine Ožalj pri Karlovcu na Hrvatskem. Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani ali naj se pa sani javi. — Benko Pere-tin. Box 256, Nelsonville. Ohio. (13-15—3) ŽENITNA PONUDBA. Slovenska dekleta, katera se že. Ii možiti, zdaj je prilika. Jaz sem fant star 35 let in sem pripravljen. pa tukaj ni slovenskih deklet. Katera bo vpoštevala ta oglas, naj pošlje sliko s pismom na ta-le naslov: Prank Drab, Box 114, Sniithon, Pa. (13-15—3) Nekoč sem bil objavil članek o'j "Moderni režiji", kjer sem izre- il Ikel stavek, ki je utegnil vzbuditi l 'napačno mnenje o metodi režira-11 ja. Omenil sem, kako sem opozo-;j ril v Trstu v nekem pogovoru po-i sebno na enega izmed igralcev, č češ. "kako dobro je razumel moje,l občutenje njegove uluge, celotne- jj ga sloga, v katerem se je imela ] drama igrati in prav posebno še [če osebe bi ne bile več osebe,, ki c bi mogle prepričati in vzbuditi v 1 iluziji vtis resničnega življenja, l I temveč bi bile samo figure v naj- t ; slal>šeui pomenu besede, bile bi »a- 1 [nio posnetki režiserjevih vstvari- v tew Ne samo to. da bi si bile vse i nekako sorodne po izražanju ču- 1 stvovanja. po mimiki v ožjem iu 1 širšem pomenu, v izrazu obraza iu > I celotne svoje pojave, bile bi pri 1 I vsem svojem mogoče natančnem 1 posnemanju le blede slike, kajti * kar ne nastane samoniklo, je brez- j krvno in je torej brez prave sile; 1 z eno besedo: ni vst varite v. tem- 1 več samo kopija. j Na našem odru smo že od 11c- s kdaj videli žal vse premnogo takšnih kopij. Krivda leži seveda ve- < dno na režiserju, to se pravi na | njegovi metodi režiranja. Seveda. 1 'če bi imeli igralci, ki so iz£li iz ' takšne dramatične šole. kjer je 1 bila metoda vzgoje prava, bi se to < ne moglo zgoditi, kre bi igralec- j •videl takoj nevarnost, ki mu preti : in bi se ji na ta ali oni način iz- i ognil. — Treba je izpregovoriti 1 ravno ob tej priliki zopet enkrat j tudi o metodi vzgoje igralskega : naraščaja, ker samo tako bo vsakomur docela razuudjivo tudi to. : kar govorim tu o metodi režiranja. Lansko leto. ko sta se osnavljali ljubljansko iu tržaško gledališče. 'sem izpregovoril v daljšem članku o veliki potrebi dobrega igralskega naraščaja in o vst varit vi jugoslovanske dramatične šole. Ta članek jc objavil v prevodu tudi "Obzor". Ne vem, če sem takrat zadostno pokazal 11a nevarnost neprave metode vzgoje. Poudarjam vzgoje. V tem leži akcent metode. ' Ne pouk. temveč negovanje — vzgoja' Biti igralec, temu se ne moreš priučiti, mogoče te ji: le vzgojiti — če si nadarjen. Ni to tako satuoobsebi razumljivo, ka-,kor bi marsikdo mislil. Kot gojenec dunajske dramatične šole sem iiuel priliko študirati in kritično motriti različne metode pouka. -Jaz sam sem imel srečo. Naš uči-'.telj, dvorni igralec Sevdeknanu. zdaj profesor ua dunajskem kon-'jzervatoriju. je bil moderen učitelj s pravo metodo. Ali v drugih šolah. ki s^u jih tu in tam posetil, da primerjam, setn srečaval učitelje. ki niso bili pedagogi, temveč samo dobro plačani nastavil ljenci. ki s*o ali iz nevednosti ali ■ ikomoditete le poučevali, namesto. ! da bi bili vzgajali, in pošiljali so r tako v svet same več ali manj do-I bre kopiste njih samih in poveče- • vali tako — igralski proletarijat. Seveda ue mora tudi gojenec dramatične šole marsičemu priučiti. ali to nima z bistvom igralske umetnosti nič skupnega. To je - predvsem tehnika govora. Ne «a-1 nto jasna in fonetično pravilna iz- - govarjava je eden »med glavnih • tehničnih predpogojev. Pravim i jasua in dobro slišna izgovorjava. t ker z jasnostjo samo še za oder ni ; vse storjeno. Na odru nastopajoči I ne govore samo za, soigralec, ki jih bodo razumeli tuai, če govore 1 kakor izven odra, temveč morajo # biti razumljivi in torej predvsem 1 slišni tudi za občinstvo. In tu sto- j pi k fonetični pravilnosti in jas- 1 nosti še ona slišnost, ki jc rezultat a čast o svoje tehnike. Vsemu temu, š kar je s tehniko govora v zvezi, s pravilnemu dihanju in drugemu, c potem načinu kretanja. različnim i družabnim in ceremonijalnim for- š mam. sedanjim in historičnim. < vsemu temu sc je seveda mogoče s priučiti in to vsakomur, tudi lju- t dem brez igralske nadarjenosti. 1 To je, rekel bi, vnanja igra. ki še j ne dela igralca. (.Mimika se lie j sme prištevati k vnanji igri, ker i je neločljiva z notranjo igro. z 1 doživljanjem!) Tu je sploh težko v določiti mejo. Ali vsem tem vna- t uostim. ki še niso preblizu te me- t je, se jc mogoče priučiti in je ko- v nečno čisto nebistvenega pomena, i po kakšni metodi. (Jlavno je, da c sc doseže potrebno. , Vzgoja igralca v notranji igri pa jc za vestnega vzgojitelja ne- 1 ka j nadvse kočljivega in polna t težke odgovornosti. Predvsem 1110- c ra pripraviti prava tla že s po- 1 udarkont tega, da se je treba otre- 2 sti energično vseh takozvanih vzo- 4 'rov, da torej gojencu tudi učitelj i 'sam ne sme biti vzor, kar sc tiče < načina vnanjega izražanja liotra- i nje igre. Učencu je treba vcepiti veliko spoštovanje do človeške j osebnosti sploh in do lastne z ozi- | x*om na igralsko umetnost še prav j posebej. To nima z napuhom in domišljavostjo nič skupnega, tem- • več je le živa zavest tega, da je , vsak človek v primeri z drugimi j čisto nova stvar. Umetnik je sa- < molastcu gospodar svoje osebnosti'] le v tem smislu, da ji da čim bolj , živega izraza v svojih umetninah,;, nikakor pa nima v očigled umet- ; nosti pravice, skruniti^jo ali ]>a jo skruniti ua drugih. Vsak gojenec je bodoči svečenik v templju Ta-lije in njegovega ]»raga ne bi smel prestopiti, če je lažnik. Lažnik j>a . je. če lie vstvarja. temveč le posnema. Posnemanje! S to besedo sej osvetli hipoma iu jasno napačna pot vzgoje igralčeve. Učitelj torej naj prežene vsako misel na "vzore". Ker misel na vzore je po' vsem tem le slabost iu greh. A tu-. di ne sme siliti k posnemanju nje-! ga samega. Vzgojitelj sme nazorno kazati gojencu le tehniko iz-f ražanja. ne pa načina. Kakorhitroj gre za vstvarja nje. ga sme v gojencu le buditi. Saj je v notranjosti nadarjenega gojenca že od ne-' kdaj vse bogastvo, s katerim bo svoj čas obsipaval oder. Zakopano! je v njem kakor skrit zaklad, h kateremu mu pokaže vzgojitelj z' lučjo teorije le pot. tla ga dvigne. Zdaj. ko gre za notranjo igro. je gojenec na odru. a učitelj pod odrom. Učitelj ne sme nazorno ob-ličiti niti enega čustva, niti ene besede, niti ritma in dinamike najkrajšega stavka ne. napraviti; ne sme niti koraka na oder in po( «>dru. 011 sme le z besedo opisati vse to. Silno težko mu bo včasih izvabiti iz gojenca oni živi izraz. • naj si bo v glasu ali v nemi igri. : ki -ra hoče izobličiti samo potom gojence ve osebnosti, nravi in fi-1 žične konstitucije. Toda poizkušal bo več potov. Bližal se mu bo najprej s čisto suho teorijo, z analizo, l čustva, potom asoeijaeije misli in > duševnih razpoloženj, ali sam onega momenta ne sme izigrati. Na- • vajal bi tako k posnemanju ill se; ■ ne le izogibal samoniklemu vstvar- • janju oeent-a. temveč mu čut za to i tudi za dolgi čas ali za vedno za- - moril. r Treba jc vse tu rečeno le pre- - nesti od učitelja na režiserja in] - od gt^enca ua igralca, pa dobimo - analogna pravila za metodo režije. » (Ali naj ne zaide radi tega nihče; • v zmoto, da je režiser učitelj in » igralec učenec.) Režiserji z ana- - lofeno napačno metpdo niso tako - redki, da, teh je bilo vedno eelo . več nego onih pravih. Tudi pri i nas. Takšnim režiserjem se seveda - zdi tudi nekaj čisto naravnega. - da ne doživljajo dram. ki jih ima-j jo režirati, sami v sebi, temveč si - pogledajo "vprizoritev istih dru-' - god. Kakor so prepričani sami o i sebi. da so svojemu ensemblu i vzor, tako ae podvržejo tudi sami - svojim vzorom, priznanim režiser-i jem, ali režiserjem, ki so slučajno i člani kakšnega " imenitnejšega" i gledališča. Takšni režiserji tudi nimajo uikakšne samonikle u- j stvarjajoče sile v sebi in se izogib- a ljejo režiranja dramatičnih del, ki J jih ne "poznajo". Iu vendar bi bilo najklealnej.se iuieti same tak- | šne režiserje, ki ne poznajo nikak-šnih dramatičnih del v gornjem smislu, češ. videli so jih že na odru. torej dobro "vedo", kako in kaj je treba. Vprizoritve takšnih režiserjev, ki "spravljajo na oder" le stvari, ki jih "poznajo".'£ so vedno blede, slabokrvne, brez duše. In te kopije so tako natanč- n no izdelane, da režiser zagreši na t gofovih mestih dvojno napako: v prvič, da zahteva od igralca čisto otezah torej pravila i za metodo režije : 1. Režiser ne sme kopirati ni-j kdar drugih vprizoritev dram, ko-, jih oderska vprizoritev mu je po-j jverjena. temveč mora doživeti do-, tično delo sam v sebi čisto znova. ( 2. Režiser ne sme priti k vajam z že čisto dovršeno režijo. Biti si mora pač svest. kaj hoče iu vedeti, za sredstva, s katerimi bo posku-, šal doseči to. kar hoče. ali zave-; dati se uiora, da je vsak igralec zase osebnost, ki doživlja po svoje | ill da jc treba torej svoje doživ-t ljanje celote in posameznih fignr, spraviti v sklati z doživljanjem igralcev. j 3. Režiser naj govori samo z besedami. da izvabi iz igralca ono.' kar hoče. ne pa z lastnini igral-, skim izvajanjem dotičuih mest. ki: , bi jih rad imel oblikovane v svo-. jeni smislu, a seveda v načinu i igralčeve individualnosti. | 4. Iz tega pravila, kakor tudi ,jz ozirom na to. tla mora vso sceno! J vedno pregledati s telesnim in du-,iševniut očesom. slediT da je nje- . govo mesto vedno le izven scene. ' 5. Režiser bodi svojim igralcem .i vedno le tovariš, ki je le slučajnoj (i postavljen na to mesto (da mora^ ( biti zmožen, jt- samoobsehi razum-. ' ljivo) ne pa despot, ki hoče uve-: . ljaviti le svojo čisto neutemeljeno , oblast. | Ali zato je treba seveda pred-( j; vsem, da igralec in režiser vesta, kakšna je njuna naloga. i Firenze, 11. svečana. Zadnje za-' sedanje italjanske poslanske zbor-j nice, - ki bi moralo pokazati vso dozorclost ljudskih zastopnikov1 glede jadranskega vprašanja in nuditi vsem jasno sliko neomajne volje Italije za pravično rešitev vprašanja, od katere je odvisno! vse bodoče gospodarstvo in politično življenje dveh sosednih narodov. je razkrilo vso zmešnjavo in ncunicvanje dejanskega položaja. vso omejenost in konfuznostj zunanje politike italjanskih državnikov. Medtem, ko je del poslancev zagovarjal najnovejši Lloyd (Jeorgev in Nittijev predlog. je drugi del odločno obsojal tako rešitev in zahteval brezpo-| gojno udejstvitev londonske po-' godbe. Socijalisti so. kakor vedno. trdili, da za more le intemaei-jonala rešiti zamotana narodnostna vprašanja in povdarjati pr«;d-vsem samoodločbo Reke. I^e nekaj se je zgodilo, kar je zatajila uradna agencija "Štefani" in ž njo večina laških listov. Ko je namreč v seji 6. svečana poslanec Colona di Cesaro (nečak Sonniuov in prijatelj Seialoje". o-čital Nittiju. da je preveč popustil 1 imperije!frtičnini zaveznikom, je !toplo, pripor^al približanje Italije k sovjetski Rusiji in prebral med splošno pozornostjo cele 'zbornice pismo ruskega komisarja f . . v .. . za vnanju stvari, t lcerina. na-slovljeno ua italjansko vlado, .kjer pravi Cičerin. da bi ruskega tiaroda nič ne ločilo otl italjan-skega. posebno če bi se uredila vsa vprašanja, ki zadevajo SLO-I VENCE! j Ta del pisma je tako važen za jVinešatije ruskega stališča napram jadranskemu vprašanju da ga je ^ Štefani" — zatajila. Dejstvo je ,torej, da: j 1. se Ktisija živo zanima za po-,tek pogajanj med .Jugoslovani iu Italjaui: 2. da Ljeuinova Rusija ni pozabila bratske krvi. ki veže vse Slo-Ivane; » o. »la razmere v zasedenem n-zemlju niso le notranja zadeva Italije, pač pa tvorijo točko razpravljanj ne samo pri eiitciiti. .ampak tudi za Rusijo, ki jc izključena od mirovne konference; i 4. tla je razmerje med Italijo in Fiii^ijo v ozki zvezi z ureditvijo .vprašanj, ki zadevajo Slovenec. Posledice teh dejstev so jasne. Ali jih bodo v Rimu pravično cenili ill upoštevali ' Največje zlo za vso Italijo bi bilo. če bi jih ne j upoštevali! !' ' t ROJAKI. NAROČAJTE SE KA j "0LA6 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*, tj DRŽAVAH_ ^L "".A/ J. Ifa ifjti X r ^^ Jtf^L ^^ t/ ■rVT ^H^^^H Oslabelost vsled pretežkega dels, izdetsnost. okoreli sklepi in niiAioe, slsuotrn J \f T^^^l^ hrbet, pretegnjeiije Izispabucnjo, temii j&lehko hitro odpomocistmkojanjo uporsbo C )\SmTt\ PAIN-|SEP£ILERJA ll "r VJmWW f/j ^Prijatelja t potrebi" / H I y CxB ^ V JJ Dru±ins, ki SO aokrst spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njegs. \ r Samo en Paia.Expeller je, in v vaše varstvo je opremljen z nado t t orni 8 ko znamko ^^C^^y ^ SIDRO UL ^ Ce aiiaa zavojtek t« trorsUke znamke, ni pristen in ga zavrnite. So In 70 i* __centov ▼ vseh lekarnah pa pri ^mK / X P- AO. RlCHfER & CO., 326-3JO Broadway. New Vsrfc [doctor LORENZO k coini slovensko govoreči zdravnik '11 c i Specijauist moških bolezni' j 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. I Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam I že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei| p znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna I ti vaso belezeu, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-S zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit | bolezni. Zato tse morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl I pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« I čimpreje. 1 Jat ozdravim «attrupl|eno Krt. mazut J* In !!•• po teteau. bdcinl v grlu, la-3 padanj« las. bolečin« v kosteh. star« ran«, iivčne bolezni, oslabelost, bolezni1 v mehurju, icdcah, letrati in t«lodcu> rmanieo, revmatlizem, katar, zlato t Ho, naduha Itd. Uradne ur« «o: V pondeljek. sredah In petkih od ». ur« zjutra) do ». popoldne. V torkih, četrtkih In eobotah od S. ure ziutral do S. ure svečer. Ob nedeljah pa do 2. ur« ptpoldn«. SO SOlTl NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITI IME IN NASLOV. Dr. LORENZ Pen Ave. PITTSBURGH, PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmač«, da vas^razumajo. Jaz znam hrvatsko Se Iz starsas kraja, zat« vaa lažje zdravim, kar vaa razumom. \ Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- l i ne prave Columbia Gramofone. Tukaj vam $ | je slika, stane vas le $32.50 ^ tk Imam tndi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče, i I Pišite pojn takoj. j jI Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na ipiljo daleč, i S Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. t S Ho pozabite da boste pošteno postreženi za Vaš denar vedno S M: J | IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemangh, Pa. jj POZDRAVI IZ NEW TORKA. ■ IVed odhodom v staro domovi- || no pozdravljam vse prijatelje in znanee v Ameriki, posebno pa ino-i jega brata iu njegovo di^i/.ino v j lleruiinie, Pa. Z Bogom! — Franki Boltes. # t f Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje sirom Amerike, posebno pa mojega 0 brata Mat. Sirka in njegovo družino ter IiOuisa J5arle in njegovo v družino in se mu zahvalim za pri- u jaznost, ko sem pet let pri njem stanoval. Z Bogom! — Louis Sirk, Selce, p. Dobernič. * * ♦ * i Pred odhodom v staro domovi- __ ii«» pozdravim Anton Zupančičevo družino, Dobeževo družino. Stari j čevo družino in Frank Uerstelna | * v Forest City, fa., ter vse druge 11 znance in prijatelje v Ameriki. Z i11 Bogom in na svidenje v Jugosla-j' . viji! — Frank Zupančič iz Malega i ^ Trebeljevega. # a • , Pred odhodom v staro domovino pozdravljam ziianee in prija-, „ telje po širni Ameriki, posebno pa i* mojega brata iu njegovo družino j ' na Thoniasu. W. Va.. ter sestro i I v Dilltonu, Pa., Mr. in Mrs. Pav-ji ssič* in vse one. ki so me spremili j S na kolodvor. — Frank Urbas, La-' ze pri Planini. * * * • Zadnjikrat, ko se ozremo po j obali Združenih držav, spominja-; mo se na tebe. Ivan Jeraša, tvojo 1 ženo in tvojega sina, na Markota t šk»fla in vse prijatelje v McKin-ley. Minn. I^epo se vam zahvali- . mo ker ste nas spremili na kolo-I dvor. Odpotujemo s paru ikoni ( - "Philadelphia** 13. marca. V zad- ( - nji pozdrav kličemo: Bodite sreč- j - ni* — Frank Tušar. Ivan Tušar. . Ivan Kaučič, Ivan Ferlan. ( i # a • Predno odhajam v domovino » < - pa m ikoni "La Touraine", lepo . * ] h »zdravim vse Slovenec in Slo- , - venke v Aurori, Gilbertu in Evc-» lethu, Minn., ter se lepo zahvalim » družinam Rojakovič in Levstek j t ter vsem fantom iz Aurore, ki so me spremili do iwstaje Allen _ Junction. poselmo pa mojemu bratu Franku Trhien. Težko sem se ločil t>d vseh, dragi mi prijatelji. . posebno od aurorskega dramatičnega društva, kojega član sem bil od vstanovitve pa do mojega odhoda. Z newvorakc obali vam vsem kličem krepki: Na zdar in na svidenje v Jugoslaviji! — Jo-' .sip Tehlen. • • * * Predno se podam na parnik, | jpozdravim vse znanee in prijate-1 lje širom Amerike, posebno pa Janeza Božič in njegovo družino, družino Jožela Stanič in Janeza -1 Kuša. Pozdrav tudi bratu moje i žeue v Clevelandu ter vsem čla-I noin in članicam društva št. 107 p SDPZ. — Anton Stupar iu Jožef Tomaži«. ^ e * i, Predno zapustim Ameriko, pozdravljam vse znance iu prijatelje., posebno pa brata Franka, se-j i_ »tro Poloni jo iu njenega moža ter! > sestro Marijo in njenega moža. Hvala lepa vsem, ki so me spre-J mili lia kolodvor. — Iguae Strah.j ----j J^z. Peter Šau. podomače Mar-' tinčič. doma iz vasi Dol štev. 16. j fara Kubed,. občina Dekane, p.? u < emikal, Istra, bi rad izvedel oj mojega prijatelja IVANA a J EK('* I NOV I (',, podomače Hrva-i.j tov. doma iz vasi Zazid štev. 12. 0. fara Loka. občina Dekane, po-; >ta Cernikal. Istra. Iz starega u' kraja sem dobil pismo od nje- a( govega v skrbeh se nahajajoče^ Iga očeta in njegove trpeče soproge v katerem me milo prosijo. ako mi je mogoče, da bi izvedel o njem, če je se živ ali )- mrtev. Minilo je že 5 let. kar ni Ij nobenega glasu od njega. Nje- i- gov naslov pred 5. leti je bil: v Ivan Jereinovie. T6<»x 161. i- Cl^rkdale, Oregon. Pisal sem 1. mu na omenjeni naslov, ampak iz pismo ga ni dobilo, pošta ga mi i>-( je vrnila nazaj, da ga ni tam. ri( Zato prosim cenjene rojake in i- rojakinje po širni Ameriki, ako k, kdo ve za njegov naslov, da mi 0 5cn naznani, za kar bom vsake--1 ma hvaležen iu sem tudi pri- | pravi jen dati $5.00 nagrade; če ■a pa sam čita te vrstice, naj se pa j-1 sam oglasi in piše in piše svoj- si ceni v stari kraj, posebno pa ia "iegovi trpeči ženi in otrokom, ■i-' Želim, da bi tudi meni pisal na Ita-le naslov: Peter Šau. Bo* 47. Klein, Mont. (13-6—3) --dir- — Z^JiuvUf, ' DVA USLUŽBENCA potrebujem proti takojšnjemu vstopu; eden bi opravljal deloj ekspedieije pri listu, drugi pa za pisarno iu hoditi po opravkih.j Zuati morata slovensko in dobro, .tudi vsaj za euega angleško. Slu-, žba je stalna, plača po dogovoru' in tudi ako se skaže sposobnega za povišanje. FRANK SAKSER. j i>2 Cortlaudt St.. New York. N. V.i ■ Had bi izvedel, kje se nahaja JO-^ ŽEF MODli;. podomače Ifligelj iz Markovca pri Ložu. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj uii ga naznani, ali naj se pa sam javi. J Išče ga njegove žene brat iz Grahovega pri Cerknici. Poro-t čati mu imam neke važne stvari iz starega kraja. — Jernej Zni-daršič, 8 Maple Way. Braddoe.k, Pa. (13-17—3) -- OGLASI NAJ 8E f i ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra ■ Marij« Kom po*. Rateče št. 35. Ju-' govlavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLGA SCOGrNA; pri nas ima i pismo od Spedike Piaeenti iz Ri-j ma,Italia. j Upravništvo Glas Naroda. I KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW TORKA lo-^ambtM IS maKcaf Havr« ~r» r»re 18 m area I Havr« Rotterdam 20 marca' Rotterdam Mew York 20 marca' Cherbourg Sdt iatie , 20 marca1 Cherbourg Ua Sav«i« . 27 marcat Havr« | St. Sipi 27 ifiMrta1 C hero *>u rg | «f—»itina 30 mirca! Tr«t j Caoiand 3 aprila* Cherbourg i Amsterdam 3 aprila' Rotterdam "h-'^rteiphia 3 aprila! Ch«rboHrg | Ua Touraln« . 3 aprila'____Mavre "Wf cen za vozne listka In vsa druga ' OAiavnlia. obrnit« se na tvrdko rRANKSAKSCB n Cortland M. »Ha Vort i / _ Kad bi izvedel za svojega brat ran-' ' HENRY POKLAR. doma iz |k.HH7>j pri Ilirski Bistrici, No-I »iijsko. Pred letom je -bival v V 'rwieb. Pa., ril takrat ne vem z mj. Pri meni ima pismo iz Rta-r»"-a kraja, v katerem je več vrižuili st iri zanj. Zato proMim »—njene rojake., če kateri ve za niegov naslov, da mi ga naznani, ali če pa sam čita te 'vrstice, ntj se oglasi svojemu b rat ran-«•>: Mike Poklar. 6205 Bonna Avenue, Cleveland. Ohio. (13-15—3) GOZDNI ROMAR . FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. T 1 la "Glas Naroda" pmadal G. ' k 17t> (Nadaljevanje.) n — O grofu Mediana! — je ponovil Don Avguštin. 11 — Da. da,'— je strastno vzkliknila Rosarita. — V njem ljubim 11 le Tibureija Are I j« nosa, čeprav je Fabijan de Mediana danes tako 11 plemenit, mogočen iu bogat.... |. Plemenit, mogočen in bogat ! To so bile tri besede, ki so imele J še vedno prijeten zvok v ušesih očeta, kajti tikaie so sc mladega ino- 11 i.a, kateiega je >po>io,;.|, čeprav ga je smatral za revnega. Tibureij 1 Ait-ljauos I i dobil 1 Um Avguština odklonilen odgovor, seveda 1 zakrinkati n prijaznim l>escdami. Fabijan «!«• Mediana pa je imel mo- J'' ■ jm Ali mi hočeš jHivedalt. kako more biti Tibureij Areljauos 1 >« • 11 Fabijan d»- M«di:.ua? * j«- \praš;il Don Avguštin bolj z rado- s \edliim kol pa jeznim glasom. Kdo ti j»« s|>oro«'-il tu povest? Ti iiini ovtal lakaj ilo kouea povesti gambusina. — je edvr- f' iiila Doeja Ho^arita, kajti drugače bi vedel, da ni bil mladi to- 11 \aiLŠ d\eh ueustrašeitih lovcev nikilo drugi kot. Tibureij Areljanos, .i po»| ini'Mioin I'abiji.j-a Ko ve j«- -am in ranjen odstrau'1 z hacicu-j11 de, potom kakih okoliščin j»' našel tako mogočne pokrovitelje* KakJ^'1 st»rc>lst\o obtt a ja m»'«l Tiburei jem in llon Štefanom." Tega ne vem.'7 a uio/„ kateremu so te Mvari znane, ti bo povedal. Takoj ga pok lit i, j»* rekel ih»u Avguštin živahno. Poki eat je služabnika, kat»*reiiiu j«' dal naročilo, naj lakoj po-Uličt« ^ramlet^iiia. lH>n Avguštin je z vtliko neNtrpm>stjo čakat na po-j'1 ratr-k tiavj'rrona, a »Jetlnjejra no zaman iskali, kajti izginil j»\ !11 Takoj lnx»-mo pojasniti vzrok, zakaj se j«- Gavferos tako hitro, odstranil N" trenutku, ko i.* dobil haeiendero ^poro<"-:lo. da je gam-bližino izginil, j«' pris« i n«'ki nadaljui služabnik ter »-poročil, ila je J s. nator Ti«ga«luroN ravnokar dosp« l ter da .)r stoiiil na dvorišču s M konja. Po\ratek senatorja t» r prihodi Fabijaua j«- bil eden izmed oiiih'' ilugmlkov, katere je ..ajti v resničnem življenju l«»lj pogosto kot pa 1>. človek domneval. Uosaritu je hitela, da si zagotovi pomoe očeta kot zaveznika. ' Ne/no i.ra je objela f -r »Iiila izraza svojemu začudenju vsled čudeža,« ki je napravi! i/, adoptivucga sina zlatoiskalea dediča mogo«-iiega španskega rodu. Ko j«' na ta način izstrelila obe pšiei. je pohitela iz dvorane tako lahko i:ot jitiček, ki leti otl enuga drevesa do drtt- " j!tga. 1 I n III Tragaduros je -.topil \ dvorano kot mož, ki čuti, da je njegov ' prihod Mtlnu ilobrod« šel. Obnašal se je tako kot boiloei zet. Imel je ' li'xilo i.....t a ter pri«'il j • - j t je hčerke, eeprav j«' bilo slednje le ut mo. Kljub za«lovo!jn«rsj i samim >ehoj i<-r gotovosti glede bo»b»čno- '•■ ► li, pa je st-nator kljub temu zapazil slovesni izraz na obrazu Don; Avguština ler smati«:! vulnl lega za potrebno vprašati ga radi tega. I Don Štefana d«* Areehiza, vojvoda Armada, ni več, — je i • ke| haeiendero Izgubili smo plrmtnilega in dragega prijatelja. ' Kako? Mne\ ' je vzkliknil senator ter si pokril liee s svi- " i>niin robei-m. I 5 mm/ : I Ion Štefan! Ne vem, če se bom mogel ke- y daj potolažil radi tcva. ( * . i S'jego\a ImmIim iio-i pa je bila \se kaj drugega kot zakrita z več- ' ho žalostjo, kajti obžalovanje, kateremu je dttl izraza, ni niti malo 1 1'iglašaio / njegovimi -ktivmmi mislimi. Priznaval je sie»»r številne obveznosti, katere je 1» I dolžan Don Štefanu, a je kljub temu mislil 1 nt to, da bi moral po'ovieo »lote svoje žene porabiti v politične «>vr- ' le, ee bi I>ou Štefan o-tal š»' živ.... Prisiljen bi bil vreči na cesto pol miljoni. ^HH g • f Seveda, s» j reke?, - n^ bom postal niti grof, niti vojvo »»a, a pri nu<-inu, kot živim, je pol miljona boljši stvar kot so vsi na- < •»lovi Koneeiii konca ni mog*»če nobena nesreča, če je Don Štefan I lurter. —- l bogi Dou Šlefan, -- je rekel na gl«is, — kak udarec! Ti .ig.tdnros je aro a! pozneje izvedeti, tla bi bilo /anj veliko bolj 1 Ugodno, ee bi Don Štefan šc živel. ' Pustit! ga hočemo pri haee-nd« ru t«*r sledili iiavferosu, kajti ' piepričani miiv, da bi eitatelj rad zopet čul o njeni. (iambus no je os« Hal svojega konja, ne da bi ga kdo videl, od-jahal na ravnim* ter ubral pot. ki j»* vodila proti Presidiju. Na poti, kateri je /e dal časa sledil, je le redkokedaj srečal pot- 1 mke m ee se je slučajno poka/al kak je/dee, ga je pozdravil gam-btisitio / nestrpnim • bra/om, kajti potnik očividuo ni bil oni, kateiega je iskal. lian je /.«■ potek"! hi je bilo že po/no. ko j«- vdel * »avferos ptiha-j j ill proti •»••hi tri j«-.':«1« «•«*. Oh po^le.ln na jezdeee j«> < »avferos (hI ve- | s( lj.i zakričal It h m) Katludee. l'epe iu Fabijan. Kanadee je ^edel i.a Aelikunski muli in Pepe ter Fabijan sta sedeli: ua krasnih konjih, j katera sta odvit-la Idijitncem. Mladi mož s« je U» izpreiueiiil od časa napre j, ko so ga prvi-1 1 ' al \ ideli ua hae en«li del Veiiudo. Bolest in žalost sta pobb*dila i ji'»ii\ h li«-a. prepr«-dl . njeirovo «"-elo z ^ruitami in v njetrovih oč-*h je •.orel i.-ittaii lotili, r it»>re«a je razplamtela strast, ki je ^<>r» la v I njejf«»vem srni. \ splošnem pa bili videti jt-zdeei neizpreaietijeni. kajti sedem meserrv pttstol.<\»keura življenja m bilo v stanu izpremeniti rjih uio/kili postav. # Prav i m č niso l>il presenečeni, ko so zagledali '.miuhtisjna. Iz njih oči p.i j.* govorih, neka radovednost, katero je zadovoljil Uav feros z er»mi samim pogledom. I.e r.ihijan je lil < it let i presenečen, kti je /upet videl lukai starega spremi jevalea. Ti si » t«»r»'.i ;>ri Tuba-u le zapustil, da boš tukaj pred na-j to i - je v prašal. tiotovo Ali nisem tega rekel že takrat? — je odvrnil tnik: so molče na-' datj**vali - injliodoin. . ... * S«> n-kako « no »u« tekom katere sta tiayfero* in Kanatb"* na-i t | o i/utrujala neka i l«-sed. ne da bi Fabijan. ki je bil zatopljen v o e mi^li. pazil na ti . so s,, nudili potnikom spomini ua preteklost, ki ui bila še i a kod da'*č za njimi. Zopet so jezddi preko ravnine, ki »e je stezala onstran Salto tie Agua in nekaj časa pozneje ko pr šli , i!i gozdne reke. ki '<• v* vetlno šumela med skalami. Prav tako liero-j den most pa je stal na mestu onega, katerega so možje, ki so »pali sedaj v Zlati dolini ' « eno spanje, vrgli v reko. - Kanadee je stopil za trenutek s konja. Vidiš. Fabijan. je rekel. — tukaj je stopil I>on Štefan s koinja Štirje band it i. med katere pa ne prištevam ubogega Diaza. ko se nahajali tamkaj Vidiš, tukaj je še sled tvojega konja, ko je iz-podrsnil ob skali ter potegni telw» za seboj. Vidiš, Fabijan. deU moje. še vedno vidim, kako se je voda zgrnila nad teboj. Zdi k* mi. kot da se \edno čujcm odmev krika, kateruga sem dvignil takrat. Ks^o drsen mlad mož si bil takrat! g Cosulich Line Direktna pot na Grško in »Trst Parnik Argentina sdplajs SO. marca Parnlkl odpluje Jo od pomola 7. o* vzno±|u 41. ulica, la Brooklyn Za cen« In drug« Informs«*!« — obrnit« na PHELPS BROTHERS & CO. Paaeenoar Department 4 Wart 8tre* New M I ____ POZOR, ROJAKI V CLEVELANDU, OHIO! Dne ti. niarea sem prejel tele-' gram iz Clevelanda, da je moj , brat na mrtvaški postelji iu me vabi, da pridem tja. Jaz seui ln»-tel takoj brzojavno odgovoriti, toda na brzojavu ni bilo naslova. "jMeni je zadnjič pisal pred petimi leti in takrat je bil v Pennsvlva- * niji. .laz imam enega brata Anto-Zjiia Koželj in popolbrata istega - imena. t«M.la za nobenega ne vem, • tla bi bil kdaj v Clevelandu, pač 1 ]>a imaiu tam dva svaka Antona in .Jožeta Zupančič, pa ii<>bencga naslova. Kdor mi more dati o tem kako pojasnilo, naj mi poroča ua t* naslov: Joe Jartz, 5*J5 \V. 3rd Sr.. | Leadville, Colo. (12-13— i-^ ^TAROKRAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. ,1 Dr. M. MILO JE VIČ 417 Wood St., Pittsburgh, Pa. o _______ a___ ae ponaredb. J KILO je ozdravil L j u Ko b»-m pred par t«u vzdihoval t«t.«k ziiboj. km Jako po':il. Zdravniki no tnl v rekli, da Je moje edino tipanje operacll-«-Pasovi »«e niso dobro obnesli. Koneino '' j cm pa dobil nekaj. J ar me Je hitro in P'.. .. polnoma ozdravelo. Minila so leta In klu ee ni nikdar povrnila. Čeravno opravtjain l- ! težko delo kot mizar. Nisem bil opeti-.j j ran nisem izirubil Cas-i. nisem Imel sitno. ' ati. Jaz nimam ntlesar naprodaj toda vam natančno poveri., kako se lahko aezdravi-te brez oj>eracije, Če piftete meni. evgeu i m. Pullenu. mizarju, 29» f. Marceliua jt Avenue. Mannasqua, n. j. NaJbolJSe Je, da lzrežete to vest ter Jo pokažete drugim. ki so počeni. Ohranili boate življenje, ali pa že vsaj zavstaviU nesrečno klin ter akrb In atrab pred operant to U. S. Shipping Board POTNIŠKA SLUŽBA Dikrektna zveza z Dubrovnikom (Gravoso) »n Trstov SS "SUSQUEHANNA" 23. marca 1920 Cena za tretji razred: 00 Trsta >100. — Do Dubrovnika $125. Poleg tefla $6. vojnega davka. • Velike kabine v tretjem razredu, kjer se lahko vozijo druilne, brez naoaijnlh posebnih atroškov. •Phelps Bros. A Co. Generalni zastopnik 4 WEST STREET NEW YORK flMAMflftWVrfi _ POTREBUJEMO 1150 drvarjev za delati drva za ke 'mikalije. S 1. marcem 1920 plača-'i iuo $2.50 za klaftro. Kdor želi de- [j ilo, naj takoj vpraša pri: \V. C.iy 1 Guneheon, ?sor\vieli. Pa. (12-16—3) (, ; -! y PROŠNJA. j], j Prosim dotičnega, ki ve za na- n I slov LUDVIKA UALOII. doma iz Idrije (odšel je 11HJ7 v Indiana- i polls, lnd., kasneje v Canado).