fSTCSftS&fSISi
T o ¥' a a *
List m I® im»
--------
Izhaja I. in 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto 3 gold. SO ki'., za pol leta 1 gold. 30 kr.
Tečaj V.	V LJubljani 1. maja 1865.	liist 9.
Narodni učitelj. #)
Ljudska šola je ena naj pervilt in naj terdnejših podlag ljudske sreče. To je stara, že davno dognana resnica. Da bode pa ljudska šola v resnici tudi to, kar ima prav za prav biti, mora biti narodna, postavljena in vravnana po duhu in v duhu naroda in narodnega jezika. Tudi to je stara, že davno dognana, pa vendar še naše svitle dni ne povsod spoznana resnica. Vsaki šoli duša je pa učitelj; torej mora učitelj biti naroden, da bode tudi šola narodna. Da je pa učitelj naroden, treba je:
a) Da je po slovenskih šolah vsak učitelj pravi Slovenec. Ljubi moj slovenski šolnik! imej serce do slovenskega naroda, imej serce do njegove sreče in slave, imej solz za njegovo sramoto in nesrečo , posebno pa imej veselje do njegovega jezika: Sam moraš dobro znati slovensko slovnico in vse lastnije slovenskega jezika. Prebiraj v ta namen marljivo slovenske šolske bukve, druge slovenske knjige in časnike, zraven pa tudi slovnice ne zabi, ako ti ravno suha slovnica morebiti preseda: Mika te jedro, pregrizni lupino! Kmalo se boš privadil čistega slovenskega govora, da te bo veselje poslušati. Kolika sramota vsakemu učitelju, ki v šoli slovenščino lomi in pakedra, da te po vsem životu zbada in terga ! Takemu mojstruskazu bi se bolj prilegel kramp alj cepin v roci,
*) V 28.1. našega „Slovenca" smo brali lep sostavek pod imenom : „Na-rodni dom in njegovi stavitelji", iz kterega ponatisnemo to le — slovenskim učiteljem toliko važno besedo.	Vredn.
kakor pa slovensko berilo. Hvala Bogu, imamo že dosti narod-skili učiteljev, ki svoje proste ure obračajo v lastno izomiko in napredovanje, ki svoje pičle dohodke pametno rabijo in si o-skerbljujejo za nje tudi potrebne dušne hrane.
Da je učitelj v resnici naroden , treba je :
b)	Da v slovenski šoli podučuje tudi po slovenski.
Volja cesarskega ministerstva je taka. O raznih priložnostih je zaukazalo , naj se razlaga po ljudskih šolah ves nauk v narodnem jeziku; — volja c. k. deželne vlade in visoko-vrednega školijstva je taka: oba sta večkrat opominjala, naj se na tanko spolnujejo dotični ukazi vis. ministerstva. Kar postava ukazuje, tudi pamet veleva: Domača, materna beseda se mladih sere naj bolj in naj lože prijema, izobrazuje in po-žlahtnuje um in serce. Naj bo torej za slovensko mladino šolski nauk v ljudski šoli skoz in skoz slovensk, dokler učenci niso popolnoma terdni v domači besedi. Dokler si učenec ni pridobil popolnega znanja maternega jezika, zastonj se muči s tujim jezikom; še le na tej terdni podlagi moreš, pa tudi zdaj še le počasi, dalje zidati in svoje učence v višem razredu tudi nekaj s tujim jezikom seznaniti, da se ga pozneje v življenju lože priuče: V ljudski šoli se tujega jezika še nikdo ni izučil! Torej najbolj in pred vsem v slovenskih šolah slovenski jezik!
Da je učitelj v resnici naroden, treba je:
c)	da skerbi za slovensko branje tudi zunej šo-I e. Celo torbo nemških knjig je nosil slovenski deček v nemško šolo; od vseh teh pa si ni shranil za pozneja leta nobenih, kakor le sam slovenski katekizem in evangelje. Naše dni je druga pa boljša; imamo že dosti slovenskih knjig za vse potrebe vsakdanjega življenja; imamo jih za poduk in kratek čas, za petje in branje. Narodni učitelj naj napeljuje torej svoje učence, da ne bodo samo v šoli, ampak tudi doma radi prebirali podučne knjige in tako vedno napredovali v svojem znanju. Vsakemu mlademu sercu naj se vcepi ljubezen do dobrih bukev; dobre bukve v rokah mladega človeka so kaj lepo in priporočiv-no znamnje. Naj torej učitelji po deželi pogosto priporočajo svojim učencem družbo sv. Mohora v Celovcu, ki ima imenitni namen, da izdaja dobre in koristne bukve prav dober kup in jih razširja med slovenskim ljudstvom. Naj bi tudi med ma-
limi šolarji še več, kakor dozdaj, štela družnikov , kar hi bilo na veliko čast šolarjem in učiteljem, pa jim tudi na veliko srečo. — Prav modro ravna učitelj, ki si nabira o pravih prilikah od darežljivih šolskih prijatlov in podpornikov malih darčekov, s kterimi si kupuje razne bukve, da si sčasoma napravi malo šolsko knj ižnic o.
l)a je učitelj v resnici naroden, treba je: d) da dela in živi vse I ej in povsod za svoj narod. Slovenci radi in lepo pojri, in sreča krajem, kjer ljudje radi pojo. Naj jih učitelj tudi vadi v petju, jim naznanja lepe, čedne pesmi in odpravlja nespodobne in kosmate. Slovenci potrebujejo nauka v raznih vednostih: v kmetijstvu, sadjo-, svilo- in bčeloreji in tudi v političnih zadevah. Koliko more učitelj tudi pri tem storiti! O zimskih večerih, kjer je ljudem dolgčas in se vse trese po kakej novici, — o nedelcih, kjer .šole ni, ljudje tudi ne delajo in včasih prav lenobo pasejo ali zlati čas pregrešno tratijo, — o nedeljskih in prazniš-kih večerih, kjer se sosedje radi v gostje zbirajo in to pa uno kramljajo, — te in podobne priložnosti gg. učiteljem so zlate ure, o kterih bi mogli sejati marsikaj žlahtnega zernja, ktero bi donašalo ob svojem času obilen sad.
Pa porečete: Ja! butaro nakladati je lahko, breme še teže narejati, je abotno, imamo tako dosti dela, plačila pa nič ali le pičlo. — Res je taka, čč. gg. učitelji, pa verjemite „Slovencu", da se bode tudi za poboljšanje vaših dohodkov trudil in poganjal, kakor, kjer in kolikor premore. Le naznanjajte mu svoje želje in potrebe, le odkrivajte mu svoje rane in težave, — gotovo se bode iz sladkih besed in zlatih obljub, ki se vam delajo že leta in leta, vsaj enkrat izmotalo resnično, sladko sadje. Pa spolnujte tudi svoje dolžnosti: delajte in živite za svoj narod, — bodite narodni učitelji; narod slovenski si stav-Ija in zida narodni dom, hodite mu poglavitni stavitelji!
IPomenki
o
slove n ske m p * s a n / XVI.
U. Ne h a nje — iz glagola nehati, ki se glasi sini ter tje henjati, ter zaznamnja to, kar jenjati.
T. V stsl. no berem ne tega ne unega. Metelko pravi: „Mit n ist versehen worden j en j ali, nachgeben, lassen, von je ti. Die Steyrer und auch die Kroaten sagen henjati, diess scheint mit nehati aufhören (»s wäre aus ne) in še-dem, ho-dim, die nämliche Wurzel zu haben.
U. Murko ima vse troje: a) henjati p. dež je henjal, bolezen je henjala; henjati si t. j. si počiti, henjani delavci t.j. čili ali spočiti delavci; henjavati (tri vüre so si henjavali, von-der pak ne henjali, drei Stunden haben sie mit Ausrasten zugebracht, sich aber doch nicht erholt); b) jenjati, jenjävati; c) nehati ali nehati (ne neha beračiti, komur se palica v rokah ogreje, die Gewohnheit zu betteln wird nicht leicht unterlassen).
T. Pomljivo je, da se naglasuje navadno nehati, gla-golnik pa večidel nehanje p. djänje in nehänje; v česk. nechati koho, čeho, nechäni i. t. d.
17. Kaj se ti zdi, kako se ima tedaj razlagati?
T. Jarnik piše o tem v opombi k Metelkovi slovnici str. 119 to-le: »Mit den Steyrern und Kroaten sagen auch die Kärntner nur henjati nicht jenjati. Es ist mit dem bey den Deutschen in Kärnten und Steyer gebräuchlichen h e n g e n ein und das nämliche Wort. Nu so h e n g a muol, d. i. nun! so gieb einmal nach, hör auf.
Bey unserer Wortforschung muss Norikums deutsche Sprache auch manchmal zu Eathe gezogen werden. Manchmal haben wir etwas v. ihnen, manchmal sie etwas v. uns aufgenohmen. Es sind so manche Wörter, die bey den deutsch gewordenen Slawen aus dem Slawenthume zurückgeblieben sind, diese erhielten mit der Zeit eine deutsche Gestalt, und wanderten mittlerweile wieder zu den Slawen. Wie wäre es, wenn nun mit henjati das Nämliche geschehen wäre ? Wenn wir bey diesem Worte die slawische Wurzel kon zur Basis nehmen wollten, so konnten die alten Karantaner das einfache Wort k o n j a t i besessen haben, wie in Kärnten das zusammengesetzte dokonjati noch lebt. DerUebergang des k in den verwandten Laut h, ch ist sehr natürlich und ungezwungen, ferners ist das nj für den Deutschen ein ng, und so konnte beugen im deutschen Munde für das slaw. konjati entstanden, und in dieser Gestalt wieder zu den Slowenen zurückgekehret seyn. Und so könnten wir das henjati in einem Wurzelwörterbuche unter die radix kon bringen (MS.)«.
U. Zdaj še ne vem, kaj se zdi tebi, kako se ima razlagati nehati in nehanje?
T. Nehati iz a) ne-hodim; b) namesti henati, henjati, kakor mogila nam. gomila i. t. d.; c) jenjati — h nam j; d) nemšk. hengen; e) slov. konati, konjati (cf. slov. konj in ahd.
hengist}; in f) iz hrov. nehajati t. j. ne niarati (cf. nehäti, in Met. ne-hodim; nehajstvo Indifferentismus).
XVII.
T. Išče razuma tudi v pisanji. — Zastran išče gl. Trüber, Dalmatin, Krel, Kastelec Matija (1678), Janez K. Vipavski (1691J t. d., in prim. I. Jezičn. 16. — Zanimiva pa je v slovenskem besedica tudi.
U. Kakor pa —je skorej vsaka tretja besedica tudi mnogim Slovencem, tako da bi jih smeli imenovati tudarje, kakor so se neki vladniki imenovali Tudorji!
T. Prav slovenska posebnica je, ker je ni sicer v slovanskih pisanjih. Metelko jo ima str. 156: tudi auch, otudi kurz früher, — in str. 44: doba Zeitpunkt v. -di in otudi zuvor. V' stsl. je samo to et, etiam, tu pa ibi. Godi se nam Slovencem kakor Latincem z et — etiam, in starim Slovenom z i-i, tolikrat rabimo zdaj tudi v obeh pomenih (et — etiam}. — Beri pa, kar piše v Novicah 1863 Josip Novak od besedice otudi!
U. „Atüdi (otudi) = unlängst, vor kurzer Zeit. V-prašal sem enkrat slavnega pokojnika gosp. Metelko-ta, kako bi se lepo slovenski reklo „možnar", ker pri vsakem popisu kake slovesnosti „možnarji pokajo"? Odgovor: kakor pravimo zvonec od „zvon", tako smemo reči: topeč od „top". Cul sem pa na Dolenskem drugo besedo, namreč: „«kovni k (okovnik) od oko vati, ker so bili prvi možnarji gotovo iz lesa in okovani, kakor turški topovi. — To, če tudi ne popi-sovavcem svečanosti, vendar kakemu leksikografu. — Beseda „otudi" je staroslovenska. V tistem kraji (na Krki in v okolici, tudi v ribniški dolini), kjer je ta beseda še živa, nahaja se tudi staroslovenski genitiv. Na pr.: pet rakii, šest goldi-narii, mesto: pet rakov, šest goldinarjev".
T. Kakor turški topovi, pravi, ker beseda top (Kanone) je privzela iz turškega v serbsko, hrovaško, pa tudi v druge jezike slovanske. Poda se celo v slovenskem: top, topnik, top-ničar ali topčija (Kanonier), streljati s topovi ali kanoni, in topeč bi res ne bilo napak za možnar (Mörser).
U. Ali se ne da izpeljevati iz tepsti topiti, kakor nesli — nositi, vesti — vodili —, ker natepe smodnika vanj, da je ves top!
T. V ruskem pravijo stopa, stopica (hölz. M.), mortira (Feuermörser); Kanone pa jim je kar puška, čes. delo, polj. dzialo, nemškutarjem štuk, mnogim pa kar kanon/a ali ka-nona/e.
XVIII.
17. Top ali topeč je tudi človek, kteremu navadno pravimo tepec!
T. V stsl. je tu p' obtusus, crassus, tiipo obtuse, tupo-nos'nasum obtusum habens, tüpost' hebetudo; nsl. top, topast, tumpast, tempast lex. tempe, tempel lex. magy. tompa mhd. stump ser. tump torquere (Miki.). — Drugi primerjajo nsl. top, stsl. tüp, gotišk. dumbs, dumba, sr. nem. toup, angl. dumb, franc. dupe, nem. dumpf, dumm.
U. Sej je v slov. tudi v tem pomenu: je pretopa ali vsa topa t. j. vsa zabita, neumna.
T. Služi nam top ali tu p (tumpast z nekdanjim nosni-kom) v telesnem in duhovnem pomenu p. topa sekira, top nož, nos, rob, kraj, topa glava ali topoglavec, top um (stumpf t. j. nicht scharf, nicht spitzig, stumpfsinnig t. j. blöde, blödsinnig).
U. Ali ni od tod t o p o r Zimmeraxt, toporišče Stiel ?
T. V rus. je t upi ca a) stumpfes Beil oder Messer, b) Dummkopf; v stsl. topor' securis, manubrium, toporište manubrium, z neskaljenim glasnikom. Sicer pišejo Slovani tu p, čes. tupec in slov. topeč ali tumpec, top, zatopljen; tumpati in tumpiti stumpf werden in stumpf machen, kar v češkem razločijo: a) tupeti in b) tupiti.
U. Prav bi bilo, da bi jih posnemali tudi Slovenci, da nam ne poreko, da smo topci ali tuinpci (po nemški: die «las Schiesspulver nicht erfunden haben), ali pa, da nismo vredni piškavega ali glusega oreha (po nemški: nicht einen Schuss Pulver werth)!
T. Da smo tedaj prismode? — Slovenec ni top, je bister in jasnega uma. Kaže nam to že jezik sam. — Ker ravno od smodnika (lat. pulvis-eris, nemškut. pulfer ali purfel) govoriva, beri torej, kar je pisal od te besede Kopitar že 1. 1813.
U. »Abermals ein Beispiel; wie sehr das unbefangene Volk ein besserer Wortschöpfer ist, als das servum pecus der gemeinen wörtlich übersetzenden Grammatiker. Das Schiesspulver ward in allen sla-vischen Mundarten durch p räch (Staub) übersetzt, und manchmal durch ein Beiwort (im böhmischen ruenieny Büchsen —, im kroatischen ognjeni Teuer —, puškeni Flinten - Staub) näher bestimmt. Auch der kramische
Zeitungsschreiber (Vodnik) sagte 1798 noch strelni prah (Schiessstaub), bis er von ungefähr einen Bauer, der vom Schiesspulver sprach, dafür das vortrefflich erfundene einfache Wort smodnik (von dem onomatopoetischen smoditi, sengen) gebrauchen hörte. Von diesem Tage an gab er dem strelni prach den Abschied. — Einen ganz entschiedenen Vorzug hat das Volk vor den Schriftstellern besonders für jene Sprachen, die nur sein Antheil und nicht zugleich Sprache des Staates sind, die also der Schriftsteller höchstens als Kind gesprochen, seine Bildung aber in einer andern erhalten hat. Will nun so ein entfremdeter seine auf fremdem Boden, in einer fremden Sprache erwachsenen Gedanken doch in der dürftigen Sprache seiner Kindheit (z. B. um bei den österreichischen Sprachen stehen zu bleiben, böhmisch, ungrisch, serbisch, kroatisch, windisch, walachisch, griechisch) zu Tage fördern, so wird er natürlich ein — mehr oder weniger erbärmlicher — Uebersetzer, wie wir Exempel zu tausenden haben. Da kann den Sprachgenius nur der versöhnen, der wieder zum Volke wird (Memento, quia populus es, möchte man ihm zurufen, et in populum revertere.)! Auf dem besten Wege dazu ist der Landgeistliche, der immer mit dem Volke zu thuu hat. (Kop. kleinere Schrift, v. Mikl.)«
T. To misli tudi Vilhar z rakom, ki ga ponuja filologu:
Neki četertek po poldne pride Tine k sosedovemu Jurčetu, rekoč: „Stavim, Jurče, kar koli ti je drago, da, ako ti z mano vred do sto poštevaš, sto-tice ne bodeš imel. Pri poštevanji pa vzemi poljubno število, samo toliko glej, da ne bode više od deset. Jurčetu je ta pogodba všeč, ter pošteva, pa lej — stotico ima Tine. Jurče poskuša še v drugo, v tretje pa — ne more prave zadeti; versta na sto pride vselej le na Tineta. Zelo čudno se mu to dozdeva. — Tine pa to zastavico dobro ume; on je namreč že doma število 100 najpred po 11 zmanjševal tako le: 100 — 11 — 89; 89 — 11 =78 itd. Na ta način je dobil naslednje številke: 89, 78, 67, 56, 45, 34, 23, 13. Te številke si je Tine dobro zaparatil in pri poštevanji le na to pazil, da jih je tudi vselej on vjel. Ce tedaj reče Jurče n. pr. 9, reče Tine nato: 9 4- 3=: 13 ; Jurče: 13 -J-8 = 30; Tine: 30 -f- 3 = 23; Jurče 33 4. 4=37; Tine: 37 7 = 34; Jurče: 34 4. 5 = 39; Tine: 39 -f- 6 = 45; Jurče: 45 6 = 51 ; Tine: 51 -j- 5 = 56; Jurče: 56 -f 7 = 63; Tine: 63 -J- 4 = 67 ; Jurče: 67 -j- 8 = 75 ; Tine: 75 -J- 3 — 78. Sedaj mora zopet Jurče svoje število prišteti, pa že čuti, da stoti ca ne bode na-nj dospela. Vzame 10 (višjega števila ne sme) in reče: 78 -)- 10 = 88; Tine pridene 1 in ima 89. Jurče ne more naprej; kajti, če vzame 10, ima še lo 99, če pa eno prišteje, poreče
Če kuješ besede,
Ne bodi bahač; Narodu se vklanjaj, Ker on je — kovač.
Poštevanje do sto.
lahko Tine 10, in tako mora Tine na vsaki način stotico imeti, kakor hitro ima števila 89, 78, 67, ktera si je prizadeval vjeti.
Pa ne samo število 10, tudi vsako drugo število se lahko določi, čez ktero se po zadani pogodbi ne sme prestopati. Ako hoče kdo številko 6 za najviše število imeti, se prišteje k omenjenemu številu 1; n. pr. 6 -f. 1=7. Število 7 se od sto odšteva, in dobijo se tele številke: 93, 86, 79, 73 itd. Te številke se morajo dobro zapamtiti, če že ne vse, vsaj poslednje tri, namreč 93, 86, 79, ktere se pri poštevanji morajo dobivati. — Po tem zgledu se lahko vsako drugo število za prištetev določi. Ako želi kdo številko 14 za najviše prištevno število imeti, mora se najpred 15 (11 1 = 15) od sto odštevati, da se dobe števila, ktera gotovo stotico priverste, in ta so: 85, 70, 55, 10, 25, 10. Za najviše prištevno število 9 se morajo številke 10, 20, 30, 10, 50, 60, 70, 80, 90 dobro pred očmi imeti in skerbeti, da se vjamejo. Za najviše prištevno število 5, je ključ 6 (5 1 = 6), s kterim se dobe vo-divna števila do sto.
Naslednje številne verste, kažejo Tinetovo umetnijo jasneje. — Spredaj na levi v stoječi versti so najviše prištevavne številke, ktere se po zadani pogodbi ne smejo prestopati; — številke v ležečih verstah pa so vodivna števila do stoti ce, ktera se pri poštevanji morajo dobivati.
Vodivna števila do sto.
■c o o
bJD ■„
S. -2
a-
»OD
5 ° JS a
-D >
v a.
S
2		70,	73,	76,	79,	82,	85,	88 ,	91,	94, 97,	100
3		60.	64,	68.	72,	76,	80,	81.	88,	92, 96,	100
4		50,	55 ,	60.	65 ,	70,	75,	80,	85,	90, 95,	100
5		40,	16,	52.	58,	61,	70,	76,	82,	88 , 91,	100
6	4>	30.	37,	41,	51,	58,	65 ,	72,	79,	86, 93,	100
7	O	20.	28,	36,	M,	52,	60,	68,	76,	81, 92,	100
8	0Q	10,	19,	28,	37,	16,	55 ,	61,	73,	82, 91,	100
»	O		10,	20,	30,	10,	50,	60,	70,	80, 90,	100
10		—	1,	12,	23,	34,	15,	56,	67,	78 , 89,	100
11	>	—		4,	16,	28,	10,	52,	61,	76, 88 ,	100
12	«	_	—			22,	35,	18,	61,	71, 87,	100
13	c3	—	—	—	2,	16,	30,	11,	58,	72 , 86,	100
14	S	—	—	—		10,	25,	10,	55,	70, 85,	100
15	-3	—	—	—	—	4,	20,	36,	52,	68, 81,	100
16	>	—	—	—	—		15,	32,	49,	66, 83,	100
17	o (0						10,	28,	46,	61, 82,	100
18							5,	21,	43,	62, 81 ,	100
19								20,	40,	60, 80,	100
20								16,	37,	58, 79, Ivan T.	100
Iz dnevnika nekega starega učitelja.
i. marca. Zdi se mi, da je učitelj podoben uri, ki se mora navijati , da ne ostane. Ako se učitelj večkrat ne ponovi, to je, če večkrat ne pregleda svojih vnanjih in notranjih zadev in se ne boljša, kmali opeša pri svojem imenitnem delu
in zaostaja za drugimi bolj delavnimi sobrati. Vselej tedaj, kedar koli bodem navijal uro, se bodem spominjal, da
Uro moram navijati, Sebe tudi ponovljati.
2.	marca. Danes sem vnovič občutil, kako sladko je u-čitelju pri sercu, če vidi, da seme njegovega nauka ni šlo pod zelo, temuč da veselo raste in obeta dobro letino. Prišel je k meni neki mož, premožen kupec iz . . . ., ki je bil nekdaj moj učenec, in kterega sem jaz že čisto pozabil; njegovo blago serce pa mi je kazalo še ravno tisto otroško ljubezen do mene, kakor pred tridesetimi leti, ko se je še učenec poslovil od mene. — Res, učitelju se ne manjka grenkih ur, toda ena serčno vesela mu oveseli in okrepča zopet pobitega duha, kakor o suši pohleven dežek poživi omamljene rastline.
3.	marca. Potrebno si mi zdi, da si zapišem dvoje v-prašanj, kterih ne smem nikoli pozabiti, in jih moram vsaki dan imeti pred očmi. Te so: 1) Kaj se uče tvoji učenci od tebe, in 2) kaj se učiš ti od učencev?
Vedež in Klatež.
Pogovor.
Vedei. „Pravijo, da si se o velikonočnih šolskih praznikih po svetu klatil, povej kaj si kaj novega vidil in slišal?"
Klatež. „NTič novega; svet je več tisuč let star, in odkar je Hog ljudem jezike zrnedel, so zmiroin različni v govorjenji."
V. „Tako; menda si pa hodil po svetu, kakor tiste ribe, ktere v postu jemo : brez glave si se tedaj klatil."
KI. „Vedež, sitnež! Ako hočeš Kranjsko poznali, vzemi Valvazorjevo debelo knjigo v roko, in potuj ž njo posvetu, pa ne pozabi Frajerjevega ali Kozlerjevega zemljovida; postajaj pred vsako vasjo in vsakega memogredočega nagovori in sprašuj ; jaz pa nisem druzega nosil od popotne palice, in nisem postajal pod vsakim klancem in krajev risal, ker nisem niti risar, niti zemljomerec."
V. „Dobro vem, da nisi za to sposoben; zanimivega potopisa tudi od tebe ne pričakujem. Vediti pa moraš, dasiravno si Klatež, da kupčijski upravniki, kedar grejo po svetu, naj poprej prašajo, po čim je kaj blago. Progarji potujoči po svetu jo le lam vrežejo, kjer jih ljudje hočejo poslušati; otroke
učiš abecedne umetnosti, dvakrat na dan hodiš v šolo, učitelja te imenujejo, včasih tudi s peresom in černilom popir kvariš, povej mi vendar, ali so po svetu, koder si hodil, tudi take hiše, kamor se hodijo otroci brat in pisat učit, in ali so tudi tam takošni ljudje, kterim pravijo šolmoštri?"
KI. „I kaj pa da. Se lepše šole imajo po kmetih, kakor pa jih morda imate po mestih. Učitelji po deželi pa ravno to delajo, kakor po mestih; vsako leto se pomlad povračuje in vsako leto sadje dozreva, vsako leto nekaj otrok na novo v šolo pride, in nekaj jih šolo zapušča."
V. „To jaz tako vem, ni treba da bi mi pripovedoval. Tako govori tisti, ki nič druzega noče ali ne zna povedati."
KI. „O ti muhasti radovednež! sedaj hočeš, da bi ti jaz vse sporočeval, kar sem vidil in slišal. Kaj ne veš, kaj seje nekdaj nekemu slovečemu govorniku v Benetkah zgodilo, ki je vlado hvalil? Starašinstvo ga pokliče, ter mu prepove govoriti od vlade. Kaj pa še le, ko bi bil vlado grajal! In ko bi jaz vse hotel povedati, kar sem slišal, bi se tebi, ki dopisuješ „Tovaršu", pod nos pokadilo."
V. „Če spodobno od ljudi govoriš, se jim tudi ne zameriš, kajti ljudje od ljudi govore; kar pa mene zadeva, pa govori svobodno, kolikor ti je drago; nisem tako ošaben, da bi mislil, da ga ni modrejšega od mene."
KI. „No, ker že tako hočeš, naj pa bo. Govoriva naj poprej od tiste doline, ktera zavoljo obertnije in pridnosti svojih prebivavcev daleč po svetu slovi, od tiste doline, kjer prebivajo pridni delavni in tudi premožni možje, kjer pa postopači in lenuhi nimajo stanovalisča, in kjer imajo sodnije in sodnijski strežniki manj opravila, kakor drugod: od Ribnice. V tem kraji poleti niso šolske klopi prazne, kakor po druzih krajih, srenja skerbi tako dobro za šolo, da bi se marsikteri srenji smela v zgled kazati. Šola ima toliko učilnih priprav, da menda nobena šola na Kranjskem ne toliko, kakor postavim telurium, plastične zemljovide, in slike vseh strupenih zeli. U-čiteljska bukvarnica ima veliko lepih knjig. Blagi dobrotniki podpirajo šolo s knjigami, in visokorodni pl. gospod Rudež ji je pripustil prostor, kjer je precej velika drevesna šola. Terg je pa ravno kar kupil hišo poleg šole, v kleri bodo naredili tretji razred, ker v sedanjem šolskem poslopji, ktero je bilo tudi nedavno novo postavljeno, prostora primanjkuje."
V. „To je veselo in vse hvale vredno. Ribničani po svetu kupčujejo in spoznajo, koliko je znanost vredna; žalostno je le to, da po nekterih krajih ljudstvo tega noče spoznati, in da jim je šola breme, kterega bi se prej ko mogoče radi znebili. Veliko pa je tudi pri učiteljih, da se ljudstvo vnema za šolstvo. — Pa povej mi še, kaj si še vidil!"
A7. „Vidil sem lepe, dobro izpeljane ceste, velik pripomoček za kupčijo. Ribničani in sploh Notranjci pa veliko raji otroke v šole pošiljajo, kakor Gorenci, kjer so šole po leti večidel prazne. Otroci po celo uro in še dalje v šolo dohajajo, da je le vreme količkaj vgodno, in učitelj ljudem ni zopern (persona ingrata)."
V. „Kako ti pa kaj šolska poslopja dopadajo?"
KI. „Lepa poslopja, pa dasiravno po marsikterih krajih na novo postavljena, so malokje pripravno razdeljena. V nekterih krajih so pozabili na učenika, v družili pa na učence, le v Sodrašici zidaje novo šolsko poslopje so skerbeli za o-boje; v Cirknici pa ravno sedaj stavijo novo šolo, ktera je, kakor se vidi, prav primerno načertana".
V. „Rekel si poprej, da se bo meni „Tovarševemu" dopisniku pod nos pokadilo, ako povem, kaj si vse slišal. Le povej le, kaj pravijo učeniki „Tovarševi" tovarši!"
KI. „Nič posebno ga ne hvalijo: eni pravijo, da je preveč prazen, da zmirom eno obdeluje, drugi pravijo, da naj bi donašal povesti in raznih novic, tretji še celo pravijo, da ni vreden, da bi se nanj naročevali i. t. d. Učenik Modrovič iz Podrebra pa je rekel, da je Tovarš preveč resnoben in svoje-glaven, da noče vstrezati svojim dopisnikom, in da ima preveč nabrušene škarje. In ti, Vedež, moraš vendar vediti, da gospod Modrovič veliko bere in piše, in da ni kar si bodi, ako „Tovarša" takošni možje pretresujejo. Vidiš, Vedež, ali nisem povedal, da se ti bo pokadilo!"
V. „V nekem mestu, imenovati si ga ne upam, sicer bi precej prebivavci rekli, da jih zaničujem, hotli so na slavo cesarjevega prihoda s topovi streljati; butali so pa s starimi metlami ob planke. Vprašani, zakaj da ne streljajo s topovi, naštevali so sto in sto vzrokov, in poslednji njih je bil ta, da niso imeli smodnika. Ko bi bil „Tovarš" res prazen, naj bi ga pa učeniki podpirali, sej je nj i h časopis. Kdor pa v „To-varšu" rad bere novici;, naj mu jih pa dopisuje. O vsakem
kraji se more sporočevati kaj veselega ali žalostnega. V listu namenjenem v povzdigo domačega šolstva in slovstva se ne pišejo zgolj zabavne reči;, preveč sladčic, jedi pokvari. Kdor rad bere liste za kratek čas, naj nikar ne čita pedagogičnega lista, bodisi nemškega ali slovenskega. Tako-šen naj raji bere „Figaro" ali „Kikeriki", da si preganja zaspanca. Ko bi takošni učitelji resnico hotli povedati, bi morali reči, da jim ni mar niti za „To v ar š a", niti za kako-šen drug pedagogi čen list. Zaspanemu človeku se blazina pod glavo bolje prilega od tiste reči, ki ga drami, in naj-del bo sto in sto vzrokov, da ne bere, enak unim mestnjanom, ki so imeli sto in sto vzrokov, da niso streljali, in poslednji le je bil pravi/'
KI. „Kaj, ko bi se ti pri vredništvu kaj vdeleževal, in se torej tako živo zanj poteguješ; kaj ne veš, da vsak berač hvali svojo mavho, in da lastna hvala nima stojala."
V. „Res da; ali „Tovarša" ne ponujata le samo njegov vrednik in založnik, temuč tudi veljavni možaki, še celo slavne šolske gosposke. Tudi prečastito veliko školijstvo v Gorici je naročilo 10 iztisov, kteri se razpošiljajo po ondotnih dekanijah. Naj bi tako ravnali tudi še drugi gospodje, kterim je mar za povzdigo domačega šolstva; zlasti naj bi ga podpirali domači šolski predniki, prečastiti gospodje fajmoštri, in ga kupovali revnim učiteljem. Tako bi si „Tovarš" bolje opomogel, ter bi lahko prinašal vsaki pot različnega blaga, muzične priloge i. t. d.; ker pa nima dovolj moči, pa ne more tako oblečen hoditi, kakor zahtevajo nekteri."
KI. „Pa že ne znaš jenjati. Zastonj se trudiš, dokazati mi, da bo „Tovarš" vsem vstregel. Ošabnim učenjakom je „Tovarš" abecedarski list, ne berejo ga; še manj pa, da bi ga s peresom podpirali; neučenim je pa preveč učen in resnoben; pri-prosti bravci pa ga dosti ne razumevajo. Še drugi, njih pa ravno ni veliko število iz med učiteljev, raji berejo tuje časnike, domače pa prezirajo s prislovico: „Nemo propheta in patria sna/'
V. „To je, ko bi „Tovarš** vsem hotel vstreči, bi se vsem zameril. Nevednemu kritikarju pa veljajo besede, ktere je čevljarju rekel z Apelom naš slavni Prešern:
Zaverne ga obraznik imenitni, In tebe ž njim, kdor napčen si očitar, Rekoč: »Le čevlje sodi naj kopitar!«
l\l. „Tako pa ti misliš, da jc „Tovarš" med listi (o, kar je bil Apel med podobarji."
V. „Tega nikakor ne, in tega si nihče ne domišljuje! ali slovenskim učenikom je treba slovenskega časnika, in to nalogo želi „Tovarš" izverševati, ker ni še druzega domačega časopisa za šolstvo. Narod se zbuja, učitelji bi se mogli tudi zbujati; kako bodo pa druge budili, ako sami dremljejo ali še celo spe! Starejšim učiteljem tega nihče tako zelo ne zameri; spolnovali so svojo težavno nalogo, trudili se ves čas svojega življenja, — da bi se pa na stare dni veliko iznovega učili, bi bilo vendar preveč; dosti je, da novega ne grajajo in mlajše spodbujajo. Ali če mladi učitelj že sedaj nima serea za domovino in se noče učiti pisanja v domačem jeziku, koliko more domovina pričakovati od njega ? Pa, ker želiš, da pustiva „To-varša", povej mi še kaj dalje od svojega potovanja!"
KI. „Kar si bral v „Tovaršu" od štajarskih učiteljev iu podučiteljev, spolnuje se tudi na Kranjskem. Starejši učitelji večidel niso zadovoljni s svojimi pomočniki; mlajši pa se pritožujejo čez stare. Toliko lepše je pa od mladega učitelja, kteri je, kakor pravijo, svojemu starejšemu učeniku sinovsko vdan. Blagoslov četerte zapovedi pride nad taeega blagega mladenča. To pa le zato omenim, da se priterdi prislovica, da ljudje so si povsod enaki in sami sebi srečo ali nesrečo kujejo. V osebnosti se pa midva nikjer ne vtikujeva ; sicer te besede ostanejo le besede, in bodo javalne enega ali drugega prena-redile. — Zanimivali so me nad vsemi kraji, kjer ste njega dni stale mesti „Metulum" in „Terpo", kraji, od kterih poje naš
pesnik:	»Kdo najde Metulo
In Terpo moj grad?
Od pervega tukaj Stanuje moj rod.«
Naj bo za danes dovolj od tega; kedar boš pa ti, Vedež, zopet hotel kaj zvediti, pa poprašaj Klateža, in zopet ti bo odperl svojo bisago."
I @ it
Iz Celovca. Tudi pri nas se snuje lepa „družba v pomoč obnemoglim učiteljem, njih vdovam in sirotam", za klero je preč. kerško škofijstvo že vabila razposlalo. Bog daj, da bi se te
prekoristnc naprave za učitelje tudi tukajšnji učitelji živo oklenili, in tako časoma sebi in svojim zapuščenim vdovam in otročičem nakla-njali zdatnc podpore!	—p.
Iz Tersta. Presvitli cesar so z naj vikširn sklepom dne 29. marca t. I. preč. gosp. korarja Mihaela Schwab-a imenovali tukajšnjega višjega šolskega oglednika. Vsi slovenski učitelji pozdravljamo to veselo novico.	S. —
Iz I^jubljane. Razpisi tukajšnjega preč. knezoškofijstva dne 5. in (j. aprila t. I. naznanjajo po poglavitnem zapopadku — in sicer pervi pod št. 418/61 to le: SI. c. k. deželna vlada je iz predloženih učiteljskih zapisnikov in izdelkov vidila, da se si. ministerski ukaz dne 26. maja I. 1851 št. 5055 o učiteljskih zborih na Kranjskem le deloma spolnuje, akoravno je to za šolski in učiteljski vspeh toliko koristno reč preč. knezoškofijstvo že tolikrat prav resno priporočevalo. Pretečeno leto učiteljskih zborov ni bilo v osmih šolskih okrajih, in še tam, kjer so bili, se je le sim in tje vspešno ravnalo; vendar se pa tudi more reči, da so nekteri izdelki iz učiteljskih zborov prav dobro izveršeni, iz kterih se vidi, da je tem pisavcem mar za pravo učilno izobraževanje. Nadja se, da bode vprašanja za letošnje učiteljske zbore vsak posamesni učitelj izdeloval, in da bodo po vseli šolskih okrajih učiteljski zbori, kakor je zapovedano. Izverstni in posebno spretni izdelki naj se priobčujejo v „osterr. Schulbot-u" ali v domačem šolskem listu v „Učiteljskem Tovaršu". Gospodje, ki ho se iz med vseh posebno prizadjali za učiteljske zbore so: Peter Hici tiger, dekan v Postojni, — Ign. Holzapfel, dekan v Ribnici, o. S i p; i s m. Je raj, vodja glavne šole v Novem mestu. — Drugi razpis pod št. 427/62 pa naznanja odgovor na poglavitno sporočilo o zadevi tukajšnih ljudskih šol, ki ga je slavna ces. kralj, deželna vlada dne 24. marca t. 1. pod št. 3232 odpisala. SI. c. k. deželna vlada dovoljno priznava, da je bilo v pretečenem šolskem letu zopet več šolskih prijatlov, ki so šolstvo tako ali tako podpirali. Kar pa se tiče rednega obiskovanja šol in zglednih risov za zidanje novih šolskih poslopij, se ob enem pošlje tudi vladni ukaz na si. c. k. o-krajne gosposke. Preč. knezoškofijstvo pa naj tudi pri posamuih šolskih predništvih vljudno pripomore, da se bota na tanko spolnovala vladna ukaza dne 15. aprila 1856 pod št. 5533 in dne 26. avg. 1864 pod št. 8899, in da bi se brez izgovora posebno oddaljeni otroci dvakrat na teden podučevali povsod, kjer se še ne podučujejo. Preč. knezoškofijstvo se tedaj nanaša na zadevne razpise in živo priporoča, da bi se ravnalo po njih, kakor so bili razpisani dne 3. maja 1856 pod št. 760/149, 24. aprila in 30. avg. 1858 pod št. 630/118 in 1559/270, pa tudi po razpisih dne 21. dec. 1863 pod št. 1770/360 in dne 20. sept. preteč. I. pod št. 912/154 i. t. d. Ukaz, ki je šel pod št. 3232 na si. c. k. okrajne gosposke, se pa po poglavitnem zapopadku tako le glasi: C. k. deželska oblast je iz poglavitnih naznanil o zadevah ljudskega šolstva I. 1864 žalostno razvidila, da so to preteč, leto v mnogih tukajšnjih ljudskih šolah otroci neredno v šolo hodili. Vsakoršni vzroki so, posebno poletu, ali popolnoma, ali sedaj pa sedaj učence odtegovali šoli, kar gotovo zelo zaderžuje šolsko
podučevanje na Kranjskem. V vladnih ukazih dne 15. aprila 1856 pud št. 5533, dne 38. marca 1858 pod št. 5078 in dne 39. nov. 1863 pod št. 14502 je bilo c. k. okrajnim gosposkam natančno naročeno, kako naj hi se vravnovalo, da bi otroci redno hodili v vsakdanjo šolo, in dne 26. avg. 1864 pod št. 8899, kako bi redno hodili učenci v nedeljsko šolo. Ko bi se po teh ukazih sploh ojstro ravnalo, ko bi učitelji, svetni šolski ogledniki in duhovniki storili vse, kar je za to treba storiti, in ko bi to živo podpirale tudi politične gosposke, bi te napake gotovo kmali jenjale in tožbe potihnile; toda sliši se, da mnoge c. k. okrajne gosposke te naloge ali celo nič, ali pa prav nepopolnoma spolnujejo. C. k. deželska oblast tedaj vsem c. k. okrajnim gosposkam vnovič živo naroča, da naj na tanko ču-jejo, kako hodijo otroci v šolo, da naj tirjajo vsako četert lela zapisnike šolskih zamud (Schulversäumniss - Ausweise), kteri se jim morajo redoma pošiljati v začetku mescev decembra, marca, junija in septembra ali pa odnikavne naznanila (negative Berichte) od vsake posainne šole v okraji, in sicer o vsakdanji in nedeljski šoli, in da naj po teh zapisnikih tudi zanikerneže po postavi vredujejo. Ako bi duhovniki razun tega še o šolskih zamudah kake posebne pomoči potrebovali, naj se jim zavoljo dobre reči nemudoma pomaga, C. k. deželna oblast mora po dolžnosti paziti, da naj večji del za šolo godnih otrok vživa dobroto rednega šolskega podučevanja. Kjer se zavoljo tesnega prostora ne morejo vsi učenci vkup podučevali, naj se podučevanje razcepi v dva razreda, dokler se ne pridobi za šolo več prostora. Nadja se, da se bo po posebni skerbi c. k. okrajnih gosposk šolstvo časoma tudi v naši deželi v prid prebivavcev povzdignilo na stopnjo, na kteri je že po drugih deželah našega cesarstva. Naroča se še, da naj se konec septembra k letnemu naznanilu o šolah tudi prilože četertletni zapisniki šolskih zamud ali pa odnikavne naznanila, ki so jih pošiljali šolski predniki. — Kjer se zidajo nove šolske poslopja, naj se ravna, kar je mogoče, po zglednih risih. Slednjič se c. k. okrajnim gosposkam še naroča, da naj po vsi svoji moči skerbe, da se bodo kmečki učenci tudi podučevali in vadili v sadjoreji in čebeloreji. Razpis pod št. 1768/379 priporoča učiteljem in šolam knjige in zemljovide: 1) „Anleitung zur Ertheilung des Turnunterrichtes von Dr. ph. Moriz Kloss" (Dresden, G. Schönfekl 1863), 3) „50 methodisch geordnete Etüden für die Violine, Ludvv. H. Kadleček (Leitmeritz, Selbstverlag), veljä 3 gold. 75 kr., — 3) „Atlas für die erste Stufe des geografischen Unterrichtes von Anton Steinhäuser". Zraven se naznanja, da se za-naprej za očitne šole ne bodo več izdajale nemške šolske knjige s podobami (Fibel, I. u. II. Sprach - u. Lesebuch) in da se tudi knjižica „Pflichten der Unterthanen" ne bode več tiskala, in da se bode le še tako dolgo dobivala, dokler je je kaj v zalogi.
— Prišle so na svitlo nove „S m ar niče Marije Device", četerti letnik, spisal L. Je ran. Ta letnik je posebno zato zanimiv, ker ima pri obilnih, prav lepih domačih in zelo skerbno nabranih duhovnih šmarnicah tudi vpletenih mnogoterih naravoslovnih naukov,
kteri um razjasnujejo i ti sercc pobožno navdihujejo; zatega voljo je ta letnik posebno dober in pripraven tudi za bolj odrasčeno mladost, posebno pa bode dobro služil učiteljem, ki morajo učencem lake reči (realije) razlagati v berilnih spisih, pri vajah v govorjenji in v spi-sovanji i. t. d. Prav živo ga tedaj priporočamo vsem slovenskim učiteljem in učencem. Naprodaj so te mične „Šmarnice" pri g. M. Cerberji, terdo vezane za 86 kr. — Dušne hrane, za kat. deržine je tudi že na svetlem V. zvezek, ki sega do 31. sušca.
—	Sta roslovensk o- gerško -latinski slovar, ki ga je letos doveršil slavni Dr. Miklošič, je predrag biser sedanjega jeziko-znanstva, in vsem slovanskim jezikoslovcem potrebno in preimenitno delo. V VI. zvezkih šteje 1171 strani, ter velja 18 fl. pri Lercherji.
—	Dobili smo 2. zvezek „C i ta vilice", podučnih listov za slovenski narod, ki jo izdaja g. Ivan Geršak. Ta zvezek obsega toliko zanimive tvarine, da v njej dobi vsaki bravcc mnogo mnogo podučnega in kratkočasnega berila. Kar vnanjo pisavo zadene, ima ta zvezek pred r01" zopet e, kakor se sploh in prav piše. Priporočamo tedaj „Citavnico" tudi učiteljem in posebno šolskim in farnim knjižnicam.
—	Vila slovenska, ktera je v 1. vezku prišla na svetlo in so jo spisali nekteri učenci tukajšnjih srednjih šol, ima v sebi izvirne slovenske povesti, novele, balade, romance in pesmi. Vnanja oblika je čedna, jezik lep, duh pa, kteri sini ter tje iz Vile veje, za šolske mladenče prezrel, ljubezen, ktera se v nji premično popisuje, za mlade ljudi preljubeznjiva.
—	„Velika beseda", ki sta jo velikonočni ponedeljek tukajšnja Citavnica in „Južni Sokol" napravila v deželnem gledišču, je bila prav sjajna in je donesla Notranjcem čistega dohodka 528 gold. 62 kr., za kar se je tudi slavno c. k. deželno predsedništvo v posebnem pismu čitavničnemu predsedniku in predsedniku „Južnega Sokola" zahvalilo.
—	„Slovenska Matica" bode pervi veliki zbor imela 11. t. m. Ob osmih zjutraj bode v stolni cerkvi slovesna sv. maša, in potem se začne zbor v mestni dvorani. Na večer bode „beseda" v čitavnici.
V ljubljanski školiji. G. Valentin Telban, za6. učitelj pri sv. Križu pri Kostanjevici, je za terdno postavljen. — V Alturi ^okrog Pola v Istriji) je razpisana na novo vstanovljena učiteljeva služba s 300 gold. letnili dohodkov; prošnje za njo se ravnajo do srenjskega predstojništva v Alturi (Al-tura) do 31. t. m. Prosivec mora dokazati, da zn£ slavenski, laško in dobro, če tudi nemški jezik.
(£<2' Današnjemu listu je pridjaua pesem „Šmarnica" z nape vom,
stami m raxpis sStžle.
Odgovorni vrednik: Andrej Fraprotnlk,
Natiskar in založnik:
Jož. Rudolf Ulllc.