Poštnina plačana v gotovini.
44.	V Ljubljani, dne 27. aprila 1929.
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,:
180.	Finančni zakon za leto 1929./1930.
181.	Zakon o izpremetnbah in dopolnitvah v zakonu ® državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne
27.	junija 1921.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
180.
Mi
.Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Finančni zakon za leto 1929./1930.,*
ki se glasi:
I. del: Osnovne odredbe.
Člen 1.
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1929./1930. je sestavljen tako-le:
I. Proračun občih državnih razhodkov in dohodkov:
Redni razhodki in dohodki:
Redni razhodki.............Din	7.119,229.018—
Redni dohodki (s presežki dohodkov v proračunu državnih podjetij)..............Din	7.683,287.510'—
Presežek rednih dohodkov . Din	564,058.492-—
Izredni razhodki in dohodki:
Izredni razhodki............Din	826,418.492-—i
Izredni dohodki.............Din	262,360.000-—i
M an jek izrednih dohodkov . Din	564,058.492—
Obča rekapitulacija;
Redni in izredni razhodki skupaj .......................Din	7.945,647.510—
Redni in izredni dohodki skupaj .......................Din	7.945,647.510—
II. Proračun razhodkov in dohodkov državnih podjetij:
Redni in izredni razhodki skupaj .......................Din	4.518,827.402—
Redni in izredni dohodki skupaj .......................Din	6.698,203.596—
Presežek dohodkov nad razhodki .....................Din	2.179,376.194—,
bi je izkazan v občih državnih dohodkih pod I. pod B. člen 2.
Proračuni razhodkov pod A. in dohodkov pod B. 8 proračuni razhodkov in dohodkov državnih podjetij so sestavni del tega zakona.
Vkljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zaradi tehnične Zmožnosti v «Službenih Novinah» kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzpo-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. marca 1929., št. 75/XXX.
redni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1929./1930.
Člen 3.
Z virementi se pokrijejo razlike v prejemkih, če je bilo od dne 1. junija 1928. do dne, ko stopf proračun v veljavo, kaj napredovanj v službi in periodičnih zviškov.	.
Člen 4.
Noben državni davek in nobena državna davščina v kakršnikoli obliki (davek, pribitek, takse itd.) ae ne sme ne odmerjati ne izterjevati od prebivalstva, če in kolikor nima opore v specialnih zakonih.
Samoupravna telesa: oblasti, srezi, mestni senati in občine, ne smejo ustanavljati, odmerjati in pobirati nobenega pribitka, nobene takse, trošarine in temu podobnega, če nimajo za to zakonske pooblastitve.
Člen 5.
Krediti, odobreni s proračunom za podpore in subvencije, se no smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov.
Porazdelitev kreditov, odobrenih za subvencije in podpore, vrši, kolikor ni ta porazdelitev že izvršena s proračunom, z odločbo predsednik ministrskega sveta na predlog pristojnega ministra in ministra za finance.
Člen 6.
Kredit, odobren za odplačila dolga Narodni banki po računu «brezobrestnega državnega dolga v kronskih bankovcih», se zvišuje avtomatično do višine,
sednika ministrskega sveta; odrejena izplačila ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
Od odobrene vsote tega kredita je smatrati, da je Din 350.000— v dinarjih, ostanek Din SSO.OOCF— pa v zlatih dinarjih.
Člen 10.
čisti dohodek posojila, najetega pri družbi: Sven-ska Actiebolaget v ßtockholmu dne 1. novembra
1928.,	in vsa izplačila, ki se morajo vršiti iz tega posojila po členu 3. zakona o posojilu, se morajo izkazati v končnem računu dotičnoga računskega leta v računu «Obratne glavnice glavne državne blagajne».
Člen 11.
Izdatki, angažirani pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti tudi po preteku tega računskega leta: vendar pa se morajo vknjižovati na posebni račun «Državno obveznosti iz prejšnjih let» in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše.
Člen 12.
Po odredbi člena 179. finančnega zakona za leto 1926./1927., ki se mu je veljavnost podaljšala s členom 77. finančnega zakona za leto 1927./1928. in s členom 90. finančnega zakona za leto 1928./1929., se smatrajo izdatki, učinjeni za koledarsko leto 1927.,
ki bi jo dosegel delež države v ostvarjenem dobičku za končno likvidirane; izdatki, ki se morajo izvršiti
Narodne banke, preliminiran v proračunu državnih dohodkov.
Člen 7.
Iz deleža naše države v gotovini iz naslova vojne škode od republike Nemčije po Dawesovem načrtu v znesku Din 162,360.000—, ki je naveden v partiji 10. proračuna državnih dohodkov, se morajo plačevati naslednje anuitete:
a)	2y2%nih obveznic loterijske državne rente za vojno škodo;
b)	reliefnega dolga proti kraljevski vladi Velike Britanije;
c)	vojnega dolga proti kraljevski vladi Velike Britanije; in
č) vojnega dolga proti Združenim ameriškim državam, ki so odobrene v partiji 53., pozicijah 5., 7.,
8.	in 9., proračuna državnih razhodkov, kakor tudi razhodki za odkupovanje invalidnin po členu 87., točki 1.), invalidskega zakona, ki so odobreni v partiji 52., poziciji 2., proračuna državnih razhodkov.
Člen 8.
O	vseh razhodkih iz fondov po tem zakonu ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti po-edini uradi, ki razpolagajo s temi fondi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v končnem računu za leto 1929./1930.
Člen 9.
Vkljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in za-
po njem za leto 1928., pa se izvrše po pravilniku ministra za finance z dne 1. februarja 1929., št. 10.889, ki je izvršen.
člen 18.
Plačila ni pobirati za koruzo, moko, sladkor in modro galico, ki jih je dal podpornim skladom v Bosni in Hercegovini v znesku Din 2,054.675— bivši odsek prehrane ministrstva za prehrano in obnovo dežel v Sarajevu leta 1920., kolikor tega zneska doslej ni bilo mogoče izterjati.
Kotarski podporni skladi v Bosni in Hercegovini se opraščajo plačila vsega žita in vse hrane, ki so ju prejeli za porazdelitev mod siromašno prebivalstvo od bivšega odseka za prehrano pri pokrajinski upravi v Sarajevu kakor tudi od bivšega ministrstva za prehrano in obnovo dežel.
Po izvršenem pregledu računov in knjig bivšega ministrstva za prehrano in obnovo dežel se opraščajo brezobrestna posojila, dana v obliki obratne glavnice v letu 1920./1921. cetinjski občini v znesku Din 500.000—, Jugoslovenskemu ribarskemu udruženju v Komižu v znesku Din 100.000-— in šabški občini v znesku Din 100.000— kot podpora za prehrano siromakov, kolikor doslej niso izterjana.
Opraščajo se občinam v Srbiji, Južni Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji terjatve za hrano, izdano prebivalstvu na posodo v letih 1922. in 1923. po odločbi ministrskega sveta št. 39.271/11 z dne 23. septembra 1923., kakor tudi one terjatve za hrano, izdano imenovanim pokrajinam, v letih 1921. in 1924. S to odredbo se nadomešča odredba iz člena 279. finančnega zakona za leto 1927./1928.
Znesek vseh teh terjatev se mora izknjižiti v
upne namene. Ta kredit se porablja po naredbi pred- j breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
II.	del: Odredbe za poedina ministrstva.
A.	Ministrstvo za finance.
1.	Pooblastitve za ministra za finance in odredbe za računsko službo.
ölen 14.
Minister za finanoe se pooblašča, da izda po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podlogi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih na podstavi členov lüö. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja nego Din 500,000.000-— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje nego 7 %, V to vsoto ne spadajo boni za podlogo obratne glavnice, izdani po členu 12. zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 26. januarja 1920. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne
9.	decembra 1920. in z dne 10. aprila 1921.
Člen 15.
Za davek, dolžan do dne 31. decembra 1926., sprejemajo državne blagajne priznanice, ki so bile izdane za pridržanih 20 % kronskih bankovcev ob njih žigosanju. Te priznanice za plačevanje dolžnega davka se sprejemajo v polnem znesku od oseb in naslednikov, katerim so jih izdali pristojni organi, ki so vršili žigosanje in odtegljaje, od ostalih oseb pa v vrednosti 50 %, in sicer ne glede na velikost davčnega dolga.
Razen tega se sprejemajo te priznanice v polnem znesku in ne glede na to, na koga se glase, za' plačilo denarne kazni zaradi finančnih kaznivih dejanj, in sicer za oni del, ki spada po specialnih zakonskih predpisih kot dohodek v državno blagajno.
Za izvrševanje te odredbe predpiše minister za finance natančnejša navodila.
Ölen 16.
Minister za finance se pooblašča, da dä ministru za vojsko in momarnico na razpolago obratno glavnico Din 15,000.000— za plačevanje dela in nabavo sirovin za izdelovanje črnih smodnikov, razstrelila «Kamniktita» in strelnih vrvic v tvornici za smodnik v Kamniku kakor tudi za izdelovanje lovskega malodimnega smodnika v tvornici za smodnik v Obi-ličovu.
Ölen 17.
Minister za finance se pooblašča, da sme uporabiti one obveznice državnih posojil, ki pripadajo državi od zapadlih kavcij kakor tudi na kakršnikoli drugi podstavi, za povečano amortizacijo dotičnega posojila, ki mu obveznica pripada.
Vrednost teh obveznic, obračunjena po borzni ceni onega dne, ko se izda odločba, da pripadajo obveznice državi, se mora izkazati kot dohodek (partija: Razni mali dohodki) in obenem izknjižiti po tem členu, v končnem računu pa izkazati v dahi razhod-kov po finančnem zakonu.
Kolikor bi bile po tem členu vpoštevne obveznice 21/2%ne loterijske rente, za vojno škodo, jih je smatrati za amortizirane po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode.
Predpisi tega člena se uporabljajo tudi glede vseh obveznic, ki so pripadle državi na spredaj omenjeni podstavi v prejšnjih letih, kolikor niso doslej likvidirane; samo da se morajo izkazati izknjižbe s pozivom na ta člen v končnem računu onega leta, v katerem so obveznice pripadle državni blagajni.
2.	Odredbe za državne monopole.
Ölen 18.
Minister za finance sme odobriti upravi državnih monopolov za materialne potrebščine tudi večje izdatke, nego je vsota, preliminirana s proračunom za leto 1929./1930., če bi bili dohodki od prodaje tobaka, soli, petroleja, pivskih in taksnih znamk in papirjev, vžigalic in cigaretnega papirja večji od dohodkov, preliminiranih v letu 1929./1930., in sicer tako za porabo potrebnih monopolnih predmetov kakor tudi za stroške, ki so v zvezi s povečano vsoto dohodkov od teh predmetov, v sorazmerju s povečanimi dohodki od poedinih monopoliziranih predmetov.
3.	Odredbe o davkih.
Ölen 19.
Vkljub obstoječim taksnim predpisom se na podstavi reciprocitete ne pobira prenosna taksa glede nepremičnin romunskih državljanov, omenjenih v členu 4. konvencije med našo kraljevino in kraljevino Romunijo o režimu nepremičnih imovin, če se pre-
nose lastninska pravica do teh nepremičnin bodisi na našo državo, bodisi na pripadnike naše države.
Ölen 20.
Kotarski podporni skladi v Bosni in Hercegovini so v vseh svojih poslih oproščeni plačevanja davkov in vseh ostalih državnih davščin.
4.	Odredbe v carinski stro ki.
Ölen 21.
Minister za finance se pooblašča, da sme premeščati uslužbence carinske stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev s proračunom za leto 1929./1930., ne glede na njih številčno stanje in na višino kreditov, odobrenih z istim proračunom finančnim direkcijam in njih podrejenim oblastvom.
Prav tako se pooblašča minister za finance, da sme postavljati v proračunskom letu 1929./1930. pri finančnih direkcijah — oddelkih za carine —i poleg uradnikov II. kategorije po potrebi uradnike I. kategorije in postavljati v mejah odobrenega kredita na izpraznjena mesta carinskih uslužbencev nove uslužbence.
5.	Odredbe o samoupravnih financah.
Ölen 22.
Odmera samoupravnih doklad za leto 1929. se izvrši na podstavi neposrednjega davka, odmerjenega v davčnem letu 1928., glede na člen 101. finančnega zakona za loto 1928./1929. Izjemoma se smo nalagati na uslužbenski davek doklada v mejah členov 20. in 21. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928.
Skupna vsota doklade samoupravnih teles, odmerjene v letu 1929., ne sme biti večja od vsote, odmerjene v letu 1928., razen ob posebe razloženi potrebi, za katero sme dovoliti minister za finance, da se zviša največ do 10 %.
Novim zavezancem samoupravnih doklad, ki se pojavijo v letu 1929., se odmeri doklada za leto 1929. naknadno obenem z doklado za leto 1930. .
B.	Ministrstvo pravde.
Člen 23.
1.	) Minister pravde se pooblašča, da izplačuje iz kreditov po proračunski partiji razhodkov «Za oživo-tvarjanje novih zakonov o sodnikih rednih sodišč itd.» plačo in vse prejemke kakor tudi pokojnine osebja pri sodiščih in državnih tožilstvih, kolikor ne bi zadoščali za to krediti, odobreni v proračunu za osebno razhodke tega osebja in za pokojnine.
Iz kredita po tej partiji se poravnajo tudi vsakršni materialni razhod ki za sodišča in državna tožilstva, ki bi se ustanovila.
2.	) Odredbe člena VH. zakona o sodnikih z dne 8. januarja 1929. in prvega odstavka člena 62. istega zakona se nanašajo tudi na predsednike, sodnike in na ono pomožno osebje upravnih sodišč, ki ima sodniško kvalifikacijo.
C.	Ministrstvo za prosveto.
Ölen 24.
Klinične bolnice, ki spadajo pod pristojnost ministra za prosveto, smejo porabljati dohodke od pobranih bolniških stroškov za svoje vzdrževanje.
Ölen 25.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme odobriti v soglasnosti z ministrom za. finance in z odobritvijo predsednika ministrskega sveta porabo presežka preko preliminiranega dohodka državnim tiskarnam v Beogradu, Sarajevu in na Cetinju za plače delavcev in delavk in za nabavljanje materiala.
Ölen 26.
Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za pokrivanje osebnih izdatkov in za zavarovanje zgradb in inventarja, preliminiranih v državnem proračunu; vsi ostali izdatki, honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenjajo celokupni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblastna narodna gledališča s sedežem eno v Skoplju, eno v Sarajevu, na Cetinju in v Splitu (skupno), eno v Novem Sadu in Osijeku (skupno) in eno v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in
s subvencijo po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto.
Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. post. 99. a, točke 1.), zakona o taksah.
Č. Ministrstvo za vere.
Ölen 27.
Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po razporedu ministra za vere v mesečnih obrokih biro pravoslavnemu duhovništvu v Srbiji in Južni Srbiji in biro imamom v Južni Srbiji, in sicer: biro pravoslavnemu duhovništvu v skupnem znesku Din 13,200.000— na leto, biro imamom pa v skupnem znesku Din 2,100.000— na leto.
V	mejah teh skupnih zneskov odredi minister za vere velikost biro vsake parohije in vsakega dže-mata po obremenitvi davčnih poglavij za leto 1928. Öe obremenitve za to leto ni, velja obremenitev za leto 1927.
Z duhovniško biro, vplačano v navedenih skupnih zneskih za parohijske duhovništvo v Srbiji in Južni Srbiji po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanu in od muslimanov v Južni Srbiji, se pokrivajo izplačila, ki se vrše po prvem odstavku tega člena.
Dosedanji znesek Din 1-—, določen s členom 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanu iz leta 1882., se zvišuje na Din 6-—.
Prav tako se izplačujeta po razporedu ministra za vere parohijska naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-narodno-cerkvenih fondov v skupnem znesku Din 2,040.000-— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gomjo-karlov-ške eparhije.
V	mejah tega skupnega zneska odreja minister za vere izplačevanje plač tega duhovništva.
Z vplačano parohialno naklado Din 4-— po oralu in s prispevkom fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cerkveno - šolskih in fundacijskih del srbske mitropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868. se pokrivajo v tem skupnem znesku izplačila, ki se vršo po petem odstavku tega člena.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
Ölen 28.
1.	) Orožniki imajo, kadar potujejo službeno, pravico do brezplačne vožnje na vseh državnih železnicah in ladjah.
Legitimacije za taka potovanja predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za promet.
2.	) Prevoz jetnikov in odgnancev kakor tudi organov javne varnosti, ki spremljajo te osebe na železnicah in parnikih, se vrši brezplačno v najnižjem razredu. Minister za, notranje posle predpiše sporazumno z ministrom za promet pravilnik, po katerem se opravlja ta brezplačni prevoz.
Člen 29.
Minister za notranje posle se pooblašča, da odredi s pravilnikom namesto dnevnice in potnih stroškov ob službenem potovanju, ki obremenjajo državni proračun, za starejšine pri orožništvu povprečno mesečno doklado v mejah kreditov, odobrenih za ta namen s proračunom.
Ölen 30.
Vse občine, v katerih so uvedene, odnosno se uvedejo državne policije, morajo prispevati za njih vzdrževanje tako, da dajo v obsegu potrebe, določene od ministrstva za notranje posle, prostore z opremo za policijsko urade in njih naprave, da vzdržujejo v dobrem stanju prostore in opremo in da trpe zanje stroške za kurjavo, razsvetljavo in. vodo.
Kolikor je imela doslej; te prostore v najemu država, prevzame občina vse obveznosti iz dotične pogodbe.
Öe občina na zahtevo prizadetega policijskega oblastva po potrebi, ugotovljeni od ministra za notranjo posle, ne ukrene v odrejenem roku, česar je treba glede obveznosti, ki jih ji nalaga prvi odstavek tega člena, zadosti nadrejeno državno oblastvo s potrebnimi ukrepi ob stroških občine omenjenim obveznostim ter postavi po potrebi prepoved na občinske dohodke.
Ölen 81.
Vsi osebni in materialni razhodki pri zglaševal-nih oddelkih državnih policijskih naprav obremenjajo dohodke teh oddelkov in se vrše iz njih-.
Minister za notranje posle predpiše s pravilnikom ' pobiranje, uporabljanje in kontroliranje teh dohodkov.
Člen 32.
Ministei1 za notranje posle so pooblašča, da sme postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v wejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodko teh uslužbencev v proračunu državnih razhodkov ministrstva za notranje Posle za to leto, ne glede na njih številčno stanje >n na višino kreditov, odobrenih z istim proračunom v poedinih oblastvih.
1'rav tako so pooblašča minister za notranje posle, da sme postavljati v mejah odobrenih kreditov v tem proračunskem letu uradnike in uslužbence svoje stroke v I. kategoriji na mesta, odobrena s proračunom v nižji kategoriji.
E. Ministrstvo za narodno zdravje.
Člen 33.
Uprave kopališč, zdravilišč, sanatorijev in okrevališč se pooblaščajo, da smejo trošiti v mejah odobrenih kreditov in da smejo prav tako uporabljati presežke dohodkov za materialne razhodke kakor tudi za investicijo in olepševanje kopališč in povečevanje potrebnega osebja, vse s predhodno odobritvijo aiinistra za narodno zdravje in ministra za finance.
člen 34.	,
Minister za narodno zdravje se pooblašča, da sme °dobriti upravi Vrnjačko banjo porabo njene gotovine, osnovane iz presežkov dohodkov in prihrankov Po svojem posebnem proračunu za leto 1927./1928. v znesku Din 976.923-98 kakor tudi gotovine za leto '928./1929., ki bi se osnovala, za regulacijo Lipovške reke in za izgradnjo vozne poti in poti za pešce polog njo.
F. Ministrstvo za zunanje posle.
Člen 35.
Minister za zunanje posle se pooblašča, da smo Uporabljati šefe in uradnike zastopništev v inozemstvu po svoji odločbi za poslovanje v ministrstvu. Prejemki so izplačujejo takim uradnikom v dinarjih kakor ostalim uradnikom v državi.
dajo vojski nepotrebnih vojaških zgradb, zemljišč in matorialij. Izkupiček se vloži v glavno državno blagajno.
Člen 40.
Minister za vojsko in mornarnioo se pooblašča:
1.	) da vlaga po odločbi predsednika ministrskega sveta vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in momarnici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarnico ter tako ustanavlja fond, ki se bo uporabljal za zidanje stanovanskih zgradb za častnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in momarnici v krajih, kjer je to potrebno;
2.	) da sme najeti na podlogi tega fonda za zidanje novih stanovanskih zgradb za osebe, označene v točki 1.), po členu 5., točki 9.), zakona o ureditvi uprave Državne hipotekarne banke posojilo pri Državni hipotekarni banki do Din 35,900.000— s 251etnim izplačilnim rokom.
Člen 41.
Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da vlaga izkupiček za prodane izknjižene avtomobile, avtom obilne delo in nerabne avtomobilne sestavine v blagajno remontno-komorskega fonda za obnavljanje avtomobilnega parka, skladno s členom 244., točko 3.), zakona o ustroju vojske in inornamice.
člen 42.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico mora izdati na zahtevo generalne direkcije davkov, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznice sodnih jetnikov, stražnike v kaznilnicah in čuvaje j monopolnih založišč in založišč nepredelanih toba-' kov neprikorno orožje, orožno opremo in strelivo.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico trpi, brez zahteve povračila, vse izdatke v sanitetni in artiljerijski grani za orožništvo ter ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh granah.
Člen 36.
Prejemki uradnikov in ostalih uslužbencev pri naših zastopništvih v inozemstvu se izplačujejo po odločbi ministrskega sveta z dne 26. februarja 1925., B- br. 2584, s pridržkom, da se sme višina skupnih Prejemkov na predlog ministra za zunanje posle sporazumno z ministrom za finance in z odobritvijo Predsednika ministrskega sveta izpreminjati in odrejati (v obliki zvišbe ali znižbe draginjskih doklad) v mejah kreditov, določenih s proračunom, po razmerah v poedinih državah.
Člen 37.
Kredit za izredne stroške, za dostojnejše zasto-Pänje državnih koristi in za zaupne namene se mora Smatrati, da je: v dinarjih Din 3,500.000—, v zllatih dinarjih pa 1,300.000—.
Specialni zaupni kredit se mora smatrati, da je: v dinarjih 13,000.000—, v zlatih dinarjih pa 3>000.000—. Skladno s členom 22. zakona o držav-^nm računovodstvu ne spada poraba tega kredita Pod pregled glavne kontrole. Pregled o porabi tega bedita vrši predsednik ministrskega sveta.
Krediti, odobreni za osebne in materialne raz-nodke zastopništev v inozemstvu, se morajo sma-^ati, da so v zlatih dinarjih, denarna vrsta izplačila ‘n obračunavanja pa se vrši po obračunskem tečaju, ga določa minister za finance sporazumno z mini-za zunanje posle, glede na specialne razmere v vsaki poedini državi.
Od tega je dopusten odstopek, če se odredi urad-'''k, po ukazu v zastopništvu, z odločbo ministra za 2u^anje posle v službovanje v ministrstvu. V teh Pdmerih se mora smatrati znesek prejemkov teh ^mdnikov v dinarjih al pari kakor ostalim urad-hikotn v ministrstvu.
člen 43.
Tehnični poslovodje pri zrakoplovstvu imajo po členih 285. in 286. zakona o ustroju vojske in mor-narnice iste prejemke kakor tehnični poslovodje pri momarnici.
Odredbe člena 171. zakona o ustroju vojske in mornarnice za sprejemanje tehničnih poslovodij se razširjajo tudi na zrakoplovstvo.
Člen 44.
Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da sme uporabiti po členu 13. zakona o vojaški administraciji vsote denarja, preostale od hrane vojaške ekonomije v enem mesecu, za izboljšavo hrane v prihodnjih mesecih kakor tudi za ostale potrebščine pri vojaštvu, ki so v zvezi s prehrano vojakov; preostali denar vojaške ekonomije pa se sme prenesti in trošiti po preteku enega proračunskega leta! v prihodnjem proračunskem letu.
Člen 45.
Minister za finance se pooblašča, da d d ministru za vojsko in mornarnico na razpolago obratno glavnico Din 10,000.900— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za zavezance jahaških edinic.
Oprerha se prodaja dotičnim po nabavni ceni, brez državnega zaslužka.
Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarnico po možnosti dvakrat in trikrat; toda v proračunskem letu 1929./1930. se mora kredit vrniti, odnosno izročiti glavni državni blagajni.
H. Ministrstvo za promet.
Člen 46.
Člen 38.
Vkljub odredbam zakona o taksah se ne pobira aksa na račune, priznanice in ostale dokumente, s Merimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu j redite, porabljene za njih nabave in potrebe, iz-Vr&ene v inozemstvu. To velja tudi za prejšnja leta.
G. Ministrstvo za vojsko in mornarnico.
Člen 39.
Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da 10 >zvršiti sporazumno z ministrom za finance pro-
Minister za promet in minister za gradbe se pooblaščata, da smeta dovoljevati vkljub členoma 95. c in 95. č zakona o državnem računovodstvu vsak v svojem resortu vse licitacije in vsa dela v režiji za vse posle in nabave materiala do vsote Din 500.000—. To svojo pravico smeta prenesti ministra na svoja pomočnika ali na generalnega direktorja železnic.
Prav tako smeta prenesti minister za promet In minister za gradbe, vsak v svojem resortu, to svojo pravico odobravanja tudi na oblastne direktorje železnic, na direktorja za gradnjo železnic, na direk-
torja rečne plovitve in na njih pomočnike ali na direktorje gradbenih direkcij do vsote Din 300.000—, minister za gradbe pa tudi na šefe gradbenih sekcij do vsote Din 50.0001—.
Minister za promet sme dati generalnemu in oblastnemu direktorju železnic, direktorju za gradnjo železnic in direktorju rečne plovitve pooblastilo, da izdajajo polnoveljavne odločbo za izplačilo vseh razhodkov, za katere obstoje zakonski odobreni krediti in zakonski izdane odločbe o porabi teh kreditov.
Vkljub členu 57. zakona o državnem računovodstvu smejo odrejati načelniki oddelkov generalne železniške direkcije in oblastnih železniških direkcij, direkcije za gradnjo železnic in direkcije rečne plovitve namesto direktorjev kot nakazovalcev angažiranje kreditov, ki se zahtevajo za njih službeno grano, ter nakazovati izplačilo po njih v nastopnih primerih:
a)	na račune za one nabave materiala, ki jih je direkcija pristojno odobrila, v znesku angažiranih vsot, in če jo dosežene cene tudi odobrila direkcija na podstavi pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu;
b)	na plačilni soznamke reguliranega osebja, čigar postavitev se jo izvršila po odredbah zakona o državnem prometnem osebju;
c)	na plačilne seznamke pomožnega osebja, čigar skupno mesečne vsote je odobrila direkcija pristojno vnaprej; in
č) načelniki smejo biti tudi nakazovalci za odtegljaje, glede katerih so so izdale pristojne odločbe.
Načelnik računskega oddelka ministrstva za gradbe ali njegov namestnik sme podpisovati:
a)	otvarjanje in zatvarjanje kreditov, odobrenih s proračunom, kakor tudi naknadnih in izrednih kreditov, katerih namen jo odrejen z odločbo, s katero so bili odobreni, in
7 %
b)	naredbe za izplačilo iz otvorjenih kreditov do
Din 500.000-—.
Ölen 47.
1.	) Minister za promet so pooblašča, da sme zvišati gospodarskim napravam v svojem resortu kredite za materialne razhodke in dnevne mezde delavcev tako, da obremeni presežke dohodkov od teh naprav do 10 % zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, če jo izvrševanje teh razhodkov pogoj, da se dosezajo večji dohodki. Zvišbo preko tega odstotka odobri predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance.
2.	) Minister za promet se pooblašča, da sme uporabiti vkljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu kredite, določene za materialne razhodke eno vrste pri gospodarskih podjetjih svojega resorta, tudi tako, da se lahko vrše iz njih nabave materiala tudi druge vrste.
Ölen 48.
Minister za promet se pooblašča, da sme plačati v proračunskem letu 1929./1930. iz posojila po uredbi K. br. 2764/27 z dne 14. maja 1927. kakor tudi iz posojil, ki se najamejo za gradnjo novih železniških prog:
a)	vsa dela in vse obveznosti, ki so bile določene v partijah 868. in 869. proračuna državnih razhodkov za leto 1927./1928., kolikor se ne poravnajo do dne 31. marca 1929., in
b)	izplačila vseh ostalih obveznosti države, ki izvirajo iz gradnje železniških prog po gorenji uredbi.
I.	Ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Ölen 49.
Nakazovalci druge stopnje kmetijskih naprav ministrstva za poljedelstvo in vode, in sicer: direktorji kmetijskih šol, direktorji državnih kobilam in direktorji vzornih kmetijskih posestev, se pooblaščajo:
a)	da smejo po izpolnitvi predpisov, navedenih v členih 86. do 105. a zakona o državnem računovodstvu in v členih 1. in 2. pravilnika za odobravanje državnih nabav, sami odobravati državne nabave in prodajo državnih kmetijskih proizvodov in ostalega do Din 25.000*i—;
b)	da smejo po izpolnitvi pogojev, navedenih v členili 63., 64. in 66. zakona o državnem računovodstvu, odobravati in odrejati v mejah otvorjenega kredita izplačila do Din 25.000-—; in
c)	da smejo odrejati v mejah otvorjenih kreditov za nujna izplačila, kakršna so dnevne mezde dninarjev itd., na začasne priznanico izplačila dotični blagajni, ki vrši izplačila iz otvorjenih kreditov, skladno I s členom 131. zakona o državnem računovodstvu,
do Din 25.000-—; ko izpričajo to vsoto s pravilnimi računi, pa smejo dvigniti drugo, prav toliko vsoto.
Člen 50.
Minister za finance se pooblašča, da sme dati iz kredita Din 10,000.000-—, dodeljenega oblastnim samoupravam, za dela glede oskrbovanja s pitno vodo ministru za poljedelstvo in vode na razpolago vsoto Din 7,000.000-—, da se dovrše nujni začeti objekti ?a oskrbovanje s pitno vodo.
Člen 51.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da smo izločiti in uporabiti iz čistega dohodka državne razredne loterije od XVII. in XVIII. kola Din 39,597.794-25, in sicer:
1.	) Za direkcijo za kmetijski kredit, odnosno za napravo, ki jo odredi predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za poljedelstvo in vode po zaslišanju ministra za finance in dveh po
činu najstarejših ministrov . . . Din 20,009.000-—
2.	) Za pospeševanje živinoreje ..............................„	6,887.979-85
3.	) Za p odpor o ratarstva	.	.	„	3,200.000-—
4.	) Za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva.............„	1,300.000-—
5.	) Za pospeševanje kmetijskega pouka.........................„	375.000-—
6.	) Za pospeševanje veterinarstva ..............................„	150.000-i—
7.	) Za agrarno politiko in kooperacije .........................„	1,700.000-—
8.	) Za osebne in materialne potrebščine državnih kobilarn, in sicer:
državni kobilami	v	Ljubičevu	„	1,488.322-—
„	„	v	Stančiču.	„	1,901.844-—
„	„	v	Goraždi .	„	l,094.95o-—
„	„	v	Dušanovu	„	296.002-40
„	„	v	Vrani .	„	1,203.696—
skupaj . . Din 39,597.794-25; ostanek v Din 2,000.000-— pa jo razdeliti skladno s členom 38. b zakona o zavarovanju posevkov in pridelkov zoper točo in s členom 87., točko 3.), invalidskega zakona.
Ko so odbijejo vsote po omenjenih odredbah, je razdeliti in uporabiti preostalo vsoto po odredbah člena 11. zakona o državni razredni loteriji.
J.	Ministrstvo za šume in rudnike.
Člen 52.
1.	) Minister za finance se pooblašča, odobriti ministru za šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ Din 70,000.000— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudarskih in šumsko-indu-strijskih podjetij, ki jo morajo vrniti na koncu računskega leta.
2.	) Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme dati sukcesivno iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1929./1930. državnemu gozdnemu podjetju Do-brlin-Drvaru na razpolago Din 10,000.000-— kot obratno glavnico; toda podjetje mora do konca proračunskega leta 1929./1930. vrniti to vsoto blagajni mini.-i rstva za šume in rudnike.
Člen 53.
Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme podeliti interesentom (občinam, zemljiškim združbam, imovinskim občinam, javnim napravam, privatnim osebam) brezplačne sadike, pridelane v državnih drevesnicah in gozdih, kakor tudi onim drevesnicam, ki se vzdržujejo z državno podporo, in sicer v prvi vrsti za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravljanje gajev okoli malega posestva poljedelcev, šol, občin in mest. V ta namen sme podeliti interesentom brezplačno seme, pridelano v državnih semenarnicah.
Člen 54.
Materialni razhodki in razhodki za dnevne mezdo delavcev ministrstva za šume, in rudnike, katerih vršitev je pogoj za dosezanje dohodkov, se smejo zviševati na račun presežkov nad dohodki teh naprav, in sicer do 10% od zneska kreditov, določenih za te razhodke z odločbo ministra za šume in rudnike, preko tega pa z odločbo predsednika ministrskega sveta na predlog ministra za finance.
K. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
člen 55.
Vse pomorske trgovinske akademije spadajo pod pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše pravilnik, potreben za te akademije.
L.	Ministrstvo za socialno politiko.
Člen 56.
Dohodke, dobljene za zdravljenje in aparatizira-nje neinvalidov in častnikov v svojih napravah, pridržujejo .invalidski sanatoriji, ortopedsko bolnice in ortopedski zavodi, da pokrivajo razhodke, izvršeno za prehrano in zdravljenje teh neinvalidov.
Člen 57.
V § 136. zakona o zavarovanju delavcev naj so namesto: «250.000» postavi: «50.000».
M.	Ministrstvo za agrarno reformo.
Člen 58.
Minister za agrarno reformo se pooblašča, da sme nabavljati vkljub predpisom zakona o državnem računovodstvu, navedenim v oddelku «Pogodbe in nabave», iz vsot, ki jih bo prejemalo ministrstvo za agrarno reformo od zveze agrarnih združb kot povračilo brezobrestnih posojil, danih v letu 1929./1930. po členu 9. izprememb in dopolnitev zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme št. 11.600 z dne 30. marca 1928., kakor tudi iz kreditov, ki bi se dali v tem proračunskem letu na razpolago ministru za agrarno reformo (izredni krediti), material za zidanje hiš naseljeniköm v Južni Srbiji in zidati hiše za potrebe naseljenikov.
Člen 59.
1.	) Minister za finance se pooblašča, da izplača na predlog ministra za agrarno reformo do dne 15. maja 1929. centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu na račun poplavnih prispevkov za zemljišča, zasežena za agrarno reformo na ozemlju centralnega odbora, vsoto Din 6,000.000-'— za poplavne prispevke za loto 1929.
Poplavne prispevke, pobrane po odmeri pristojnih agrarnih uradov v letu 1929. od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v območju one vodno zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug, izplačujejo davčne uprave centralnemu odboru vodnih zadrug, dokler se ne zadosti skupni odmeri; z nadaljnjimi plačili poplavnih prispevkov za leto 1929. pa se pokrivajo izplačila, ki se izvrše po prvem odstavku tega člena, t. j. dokler se popolnoma ne poravnajo izplačano auon- j tacije.
Pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem poplav-nih prispevkov kakor tudi vseh ostalih dohodkov | agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki vrše pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov | št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednjih davkih.
Minister za agrarno reformo izda sporazumno z ministrom za finance pravilnik o dohodkih in raz-hodkih v stroki ministrstva za agrarno reformo, odnosno prilagodi obstoječi pravilnik št. 10.145 z dne 7. marca 1925. glede pobiranja vseh dohodkov v stroki ministrstva za agrarno reformo kakor tudi poplavnih prispevkov tretjemu odstavku tega Člena, zlasti za pobiranje in izplačevanje poplavnih prispevkov glede na odredbo drugega odstavka tega člena.
2.	) Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim podeljena zemljišča v poplavnem območju onih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, kakor tudi v območju hidro-tehničnih oddelkov morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam in hidroteh-ničnim oddelkom, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, pobrani od lastnikov zemljišč v dotičnem poplavnem območju po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
3.	) Minister za finance se pooblašča, da izplača centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu Din 1,932.790-34 kot vodne prispevke, neizplačano vodnim zadrugam v območju centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu do konca leta 1928.
Z vplačanimi vodnimi prispevki po tem se pokrivajo izplačila, ki se vršo po tem odstavku.
III.	del: Ostale odredbe.
Ölen 60.
Na vsa zvanja državnih uslužbencev (zvanični-kov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniško kategorije, se smejo postavljati poodine osebe za dnev-ničarje po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dno 31. julija 1923., izvzemši državno policijsko stražo in policijske agente (detektive), osebje pravosodno straže, zvanič-niko in služitelje poštno-telegrafske in telefonske stroke, cestne nadzornike in zvaničnike finančna kontrolo.
Vsi proračunski krediti, ki so določeni osebnim razhodkom za tako državne uslužbence, so smejo uporabljati za izplačevanje njih dnevničarske nagrade.
Ti uslužbenci se morajo zavarovati po predpisih zakona o zavarovanju delavcev ali bratovskih skladnje, in sicer za onemoglost, bolezen, starost, smrt in zoper nezgode.
Zavarovalni deleži države se izplačujejo po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, odnosno bratovskih skladnic, kolikor niso odobreni za to specialni krediti, iz proračunskih kreditov, odobreidh za skupne prejemke dnevničarjev.
Člen 61.
Rektorjem in dekanom univerz pristoji, če opravljajo tudi profesorsko dolžnost, poleg rektorske in dekanske doklade, ki jo uživajo po pravilniku D. it. br. 87.000 z dne 3. julija 1926., tudi doklada, ki jo uživajo po istem pravilniku profesorji.
Ölen 62.
Ölen 1. uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev so dopolnjuje, kolikor se nanaša na pisarno kraljevega dvora: kategorija L, skupina 5.: višji agronom; skupina 6.: višji agronom; kategorija II., skupina 3.: agronomi; skupina 4.: agronomi; kategorija III., skupina 2.: osebni šofer Njegovega Veličanstva kralja; skupina 3.: osebni šofer Njegovega Veličanstva kralja; državni mojster mehanik; državni mojster ple-skar-ličar; državni mojster zidar.
Ölen 63.
Predsedniki in člani državnega sveta in glavne kontrole in podpredsednik državnega sveta se izenačujejo glede pravic do vseh prejemkov, in sicer: predsedniki s predsednikom, podpredsednik s podpredsednikom in člani s sodniki kasacijskega sodišča po zakonu o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929.
Glede pokojninskih prejemkov velja to tudi za one člane državnega sveta in glavne kontrole, ki se upokoje kesneje nego dne 8. januarja 1929.; vendar pa jim pripadajo pokojninski prejemki po tem zakonu od dno 1. aprila 1929.
Prevedbo na, plače in ostale prejemke po tem zakonu izvrši z odločbo predsednik, ministrskega sveta.
Izplačilo zviška teh prejemkov obremenja proračunski kredit po partiji za oživotvarjanje novih zakonov: zakona o sodnikih rednih sodišč, zakona o državnem tožilstvu in zakona o ureditvi rednih sodišč.
Člen 64.
Aktivni minister ne sme biti: član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke, član upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delniških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudarske pravico ali svoboščine ali ki imajo pogodbe: o sečnji državnih gozdov ali ki imajo posebne in izjemne svoboščino po specialnih zakonih. Prav tako ne sme biti aktivni minister član uprave družbe ali podjetja, ki posluje z državo.
Člen 65.
Aktivni državni uradniki ne smejo biti, razen če jih za to izrečno delegira pristojni minister, člani upravnega in nadzorstvenega odbora pri javnih napravah, bodisi da so čisto državne ali solastno, bodisi da jih država kontrolira. Od tega se izvzemajo primeri zadružnih uradniških naprav kakor tudi onih naprav, kjer je to z zakonom izrečno dopuščeno.
Ce so priobči tak primer pristojnemu ministru, pozove minister dotičnega uradnika, naj se v enem mesecu umakne iz te naprave tor v istem času predloži ministru tudi dokaze o tem; če tega ne stori, proglasi minister z odlokom njegovo službeno mesto
za izpraznjeno. Zoper ta odloik je dopustna v 15 dneh pritožba, na državni svet.
V	enem mesecu od dne, ko se razglasi ta zakon, morajo priobčiti vsi ministri v svojih rosortih svojim uradnikom to zakonsko naredbo v podpis1 z naročilom, naj se vsak ravna po njej, kolikor bi se koga tikalo.
Člen 66.
Nihče ne sme biti član upravnega ali nadzorstve-11 ega odbora pri več državnih napravah ali podjetjih razen v enem.
Člen 67.
Pokojnine orožnikov se izplačujejo od dne 1. aprila 1929. pri blagajnah finančnih naprav iz orožniškega pokojninskega fonda. Trije odstotki, odtegnjeni od osebnih prejemkov orožnikov, se oddajajo glavni državni blagajni v korist orožniškega pokojninskega fonda.
Člen 68.
Vsi mesečni prejemki ministrov brez portfelja se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi materialni razhodki tega zvanja.
Člen 69.
Hercegovskim in bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtno podporo, se izplačuje se nadalje državna podpora z draginjskimi dokladami vred ob pogojih, ki v,'ljajo za državne upokojence.
Člen 70.
Odredbe člena 109. finančnega zakona za leto 1928./1929. veljajo do dno 1. oktobra 1929.; do tega roka se mora izvršiti likvidacija poslov, združenih z ukinitvijo šole za davčne uradnike.
Glede obveznosti proti državi se absolventi bla-gujniško-davčne šole v Novem Sadu povsem izenačujejo z absolventi šole za davčne uradnike v Beogradu.
Vsote, že položene kot povračila podpore, prejete od državo, se smatrajo za pravilno položene ter se ne morejo zahtevati nazaj.
Člen 71.
V	tem proračunskem letu se mora izvršiti likvidacija Državne likvidacijske banko z dostavkom, da. se izroče do dne 1. januarja 1930. Državni hipote-karni banki vse nelikvidirane menice zaradi nadaljuje izterjave in vsi akti zaradi hranjenja, in sicer po uaredbi, ki jo izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
Celokupno uradništvo Državne likvidacijske banke preide v Državno hipotekarno banko.
Člen 72.
Drugo višje sodišče za vojno škodo v Beogradu izroči po dovršeni likvidaciji svoj arhiv v hranjenje in voditev ministrstvu za finance — generalni direkciji državnih dolgov.
Člen 73.
Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbo državnega sveta razveljavljena napredovanja državnih uradnikov in uslužbencev, ni pobirati razlike prejemkov, preveč izdane zbog napredovanja do dne izvršne razsodbe.
Člen 74.
Vsi izdatki iz fondov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega se izvzemajo izdatki po kreditih iz člena 22. zakona o državnem računovodstvu.
Člen 75.
Sprejemajo se na znanje in se odobrujejo:
1.	) odločba ministrskega sveta Pov. D. R. br. 255 z dne 20. aprila 1928.;
2.	) odločba ministrskega sveta Pov. D. R. br. 669 z dne 4. oktobra 1928.;
3.	) odločba ministrskega sveta br. 5955 z dne 3. julija 1928.;
4.	) odločba ministrskega sveta Pov. D. R. br. 801 z dne 16. novembra 1928.;
5.	) odločbi ministrskega sveta D. R. br. 46.813 z dne 3. aprila 1928. in D. R. br. 134.841 z dne 1. oktobra 1928.;
6.	) odločbi ministrskega sveta D. R. br. 48.285 z dne n. aprila 1928. in D. R. br. 110.700 z dne 13. avgusta 1928.;
7.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 57.403 z dne 11. maja 1928.;
8.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 95.548 z dne 4. avgusta 1928.;
9.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 107.965 z dne 26. septembra 1928.;
10.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 123.954 z dne 11. oktobra 1928.;
11.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 129.017 z dne 17. septembra 1928.;
12.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 146.895 z dne 13. novembra 1928.;
13.	) odločba ministrskega sveta D. R. br. 167.559 z dno 26. novembra 1928.;
14.	) odločba ministrskega sveta — generalna direkcija državnih železnic — G. D. br. 33.468 z dne 1. oktobra 1928.;
15.	) odločba ministrskega sveta Pov. E. R. br. 3944 z dne 8. novembra 1928.;
16.	) odločba ministrskega sveta trn. 2089 z dne 6. novembra 1928. (kabinet ministra za finance br. 8199 z dne 5. novembra 1928.);
17.	) odločba ministrskega sveta br. 47.899 z dne
5.	novembra 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
18.	) odločba ministrskega sveta br. 47.813 z dne
6.	novembra 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
19.	) odločba ministrskega sveta br. 12.928 z dne
3.	aprila 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
20.	) odločba ministrskega sveta P. M. S. br. 442 z dne 3. aprila 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
21.	) odločba ministrskega sveta R. br. 3491 z dne 5. maja 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
22.	) odločba ministrskega sveta E. br. 4814 z dne 8. aprila 1928. (ministrstvo za socialho politiko);
23.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 12.627 z dne 29. januarja 1929.;
24.	) odločba ministrskega sveta — generalna direkcija državnih železnic — G. D. br. 71.303 (M. O. br. 23.027/28) z dne 29. septembra 1928.;
25.	) odločbi ministrskega sveta D. R. br. 3840 z dne 18. januarja 1928. in D. R. br. 156.791 z dne 13. novembra 1928.;
26.	) odločba ministrskega sveta P. M. S. br. 503 z dne 27. aprila 1928. (ministrstvo za poljedelstvo in vode);
27.	) odločba ministrskega sveta br. 16.585 z dne 13. junija 1928. (ministrstvo za gradbe);
28.	) odločba ministrskega sveta U. br. 2277 z dne 16. maja 1928. (ministrstvo za zunanje posle);
29.	) odločba ministrskega sveta K. br. 339 z dne 5. maja 1928. (ministrstvo za socialho politiko);
30.	) odločba ministrskega sveta O. br. 2919 z dne
28.	marca; 1928. (ministrstvo za socialno politiko);
31.	) odločba ministrskega sveta P. br. 11.730 z dne 29. junija 1928. (ministrstvo za prosveto);
32.	) odločba ministrskega sveta V. br. 13.704 z dne 23. oktobra 1928. (ministrstvo za vore);
33.	) odločba ministrskega sveta P. M. S. br. ou4 z dne 5. maja 1928. (ministrstvo za poljedelstvo in vode);
34.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 28.802 z dne 26. februarja 1929.;
35.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 32.192 z dne 2. marca 1929.;
36.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 32.197 z dne 16. marca 1929.;
37.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 32.347 z dne 26. februarja 1929.;
38.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 36.163 z dne 6. marca 1929.;
39.	) odločba ministrskega sveta Z. br. 32.663 z dne 28. oktobra 1928. (ministrstvo za narodno zdravje);
40.	) odločba ministrskega sveta I. br. 9398 z dne 27. aprila 1928.;
41.	) odločba predsednika ministrskega sveta Pov. D. R. br. 358 z dne 21. marca 1929.;
Vzporedni pregled	-PrilogR L
proračuna občih državnih razhodkov in dohodkov za leto 1929./1930., ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona.
		Odobreni krediti za leto 1929./1930.								Usvojena cenitev za leto 1929./1930.					
delek	Razhodki	redni		izredni		skupaj		deiek	Dohodki	redni		izredni		skupaj	
				Din	j p		Din	P	Din	P			Din	P	Din	P	Din	P
	1. Obči državni razhodki.								1. Obči državni dohodki.						
	Državna administracija (uprava).								Državna administracija (uprava).						
	A. Razhodki:								B. Dohodki:						
I.	Vrhovna državna uprava . . .	266,756.854	—	—	—	266,756.854	—	I.	Ncposrednji davki		1.764,000.000	—	100,000.000	__	1.864,000.000	
II.	Pokojnine in invalidske pod-							H.	Posrednji davki		3.577,110.000	—	—	—	3.577,110.000	—
	pore		1,127,311.121	—	—	—	1.127,311.121	—	III.	Presežek dohodkov nad raz-						
III.	Državni dolgovi		885,282.888	—	10,147.360	—	895,430.248	—		hodkl pri monopolih (z do-						
IV.	Ministrstvo pravde		292,694.287	-	31,886.963	—	324,581.250	—		hodki od monopolov na						
V.	Ministrstvo za prosveto ....	769,414.771		40,132.725	—	809 547.496	—		smodnik in dinamit) ....	1.796,724.875	—	—	—	1.796,724,875	
VI.	Ministrstvo za vere		105,694.317	—	850.000	—	106,544.317	—	IV.	Prejem vojne škode od Nem-						
I Vil.	Ministrstvo za notranje posle	581,673.213	—	4,938.500	—	586,611.713	—		čije		—	—	162,360.000	—	162,360.000	—
Vin.	Ministrstvo za narodno zdravje	111,742.676	—	78,362.379	—	190,105.055	—	V.	Presežek dohodkov nad razhod-						
IX.	Ministrstvo za zunanje posle	164,730.509	—	930.000	—	165,660.509	—		ki pri državnih gospodarskih						
X.	Ministrstvo za finance ....	376,595.344		4,240.000	—	380,835.344	—		podjetjih in napravah (z osla-						
XI.	Ministrstvo za vojsko in mor-								limi gospodarskimi dohodki)	460,589.624	_	—	—	460,589.624	—
	narnico		1.912,956.898	— j	515,614.328	—	2.428,571.226	—	VI.	Razni dohodki 		84,863.011	—	—	—	84,863.011	—
XII. XIII	Ministrstvo za gradbe	 Ministrstvo za promet		192,232.056 92,202.243	I	75,630.300 7,487.176	—	267,862.356 99,689.419	—		Skupni dohodki . .	7.683,287.510		262,360.000	—	7.945,647.510	—1
XV.	Ministrstvo za poljedelstvo in								Za izravnavo 		- 564,058.492	—	+ 564,058.492	—	—	—!
	vode		76,362.919	—	22,944.088	—	99,307.007	—		> 								
XVII.	Ministrstvo za trgovino in in-														
	dustrijo		50,751.700	—1	5,315.000	—	56,066.700		:								
svili.	Ministrstvo za socialno politiko	26.326.002	—	3,439.645	—	29,765.647	—								
XI K.	Ministrstvo za agrarno reformo	12,501.2 0	—	24,500.028	—	37,001.248	—								
XX.	Proračunski rezervni krediti .	74,000.000	-	—	-	74,000.000	—								
	Skupni razhodki (administracija) || 7.119,229.018		-	826,418.492	—fl 7.945,647.510			!	Skupaj . .|7.I19,229.018		-	826,418.492	—	7.945,647.510	—
	1		»		U			I	1						
Razhodki: sedem milijard devet sto pet in štirideset milijonov šest	Dohodki: sedem milijard devet «to pet in štirideset milijonov šest
sto sedem in štirideset tisoč pet sto deset dinarjev.	sto sedem in štirideset tisoč pet sto deset dinarjev.
tO O
(N Gl O t-
Q 00 CO
o co o
"o~t^
in p
p od cö ö Tf od o OCOt^-OCO—'COO
.!2 .2
		
00 * O 00 CO CO CO Q cor-. -rt^oooo-rco
rr t- t- oo p p p
CNOOO—'CNCDroa^ t^.OOI'-OOCjOOOCOrf
p p p p ^ p p
00 o
t-. OO
CN O)
C3	cg	eg	c\J	eg	cg
M	N	N	N	N	N
1	-♦-»
C/3	(/)	C/)
.S2
.5 .S .5 .5 .5 .S
2 2 2 2 2 2
2 2 2 2 2 2
a
03
H3
CL
co
5
ec
a
O»
CQ
O
fl
:2.
•
a
'ot
§* ^ i¥
<33 fl ec •«—<
o
.a s
t3
a. 'C ® «»
S 2
■a’•■3
§ ■£ en
‘C '5*
•J3 ►
KO HD
hD
o
^4
O
Q
a
03
03
GO
O
en
>
O
d
;g.
i
to
'c? Ož
S 'C* a ?*
03 d oo 113 o “
.2 g
o ^
» 3
+= ” 03
CL M *r3
© >GQ
lil a -g
K
•	• r—»
^ c3
a >
>« >73
T3
O
a
N
c3
05
42.	) odločba ministra za finance D. br. 8474 z dne 25. februarja 1929.);
43.	) odločba ministra za finance D. R. br. 175.3’.: z dne 24. decembra 1928.;
44.	) odločba ministra za poljedelstvo bi vode br. 45.891/III z dne 31. decembra 1927., s katero se dodeljujejo v zvezi z odločbo ministrskega sveta br. 13.088/III z dne 29. marca 1927. od posestva uprave državnega parka v Topčideru državni kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Topčideru poleg (10) desetih hektarov zemlje na Banovem brdu vse novopostavljene zgradbe v ulici generala Kovačeviča (prej Temišvarska) v Topčideru z omejenim trgom, na katerem stoje te zgradbe;
45.	) odločba ministra za vojsko in momarnico V.
K.	br. 339 z dne 17. septembra 1928.;
46.	) odločba ministra za vojsko in momarnico I. G. br. 8164 z dne 17. oktobra 1928.;
47.	) odločba predsednika ministrskega sveta U. P. in R. S. br. 10.683/28 z dne 20. februarja 1929. (ministrstvo za promet);
48.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 48.320 z dne 23. marca 1929.;
49.	) odločba predsednilca ministrskega sveta D. R. br. 47.520 z dne 22. marca 1929.;
50.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 38.102 z dne 11. marca 1929.;
51.	) odločba predsednika ministrskega sveta D. R. br. 37.780 z dne 15. marca 1929.;
52.	) odločba ministrskega sveta br. 62.700 z dne 28. decembra 1927. o začasnih izdatkih v breme investicijskega posojila po členu 66. finančnega zakona za loto 1927./1928. in po členu 84. finančnega zakona za leto 1928./1929.
Vsa izplačila po prednjih odločbah se morajo vršiti v breme ostvarjenih presežkov in doseženih prihrankov ter se izkazati v končnem računu za dotično proračunsko dobo.
Glen 76.
Odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, ki se ne nanašajo na izvrševanje proračuna ter so veljalo do dne 31 ega marca 1929. in niso s tem zakonom izpremenjene, prestanejo veljati dne 1. junija 1929.
Vkljub temu veljajo še nadalje vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, vsi pravilniki in drugi predpisi, ki so se že izdali na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih.
Člen 77.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah», kolikor ni odrejeno v poedinih členih drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo, vkljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu, od dne 1. aprila 1929. do dne 1. aprila 1930.
V Beogradu, dne 28. marca 1929.
Minister za finance: Švrljuga S. dr. s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Srškić M. dr. s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Živković Peter s. r.
181«
Mi
Aleksander» 1.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921.*
Člen 1.
Točka 5. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» 'z dne 13. aprila 1929., št. 87/XXXV1.
«5. Na pivo za hektolitrsko stopinjo «vlečka . . .........Din 5-—
Obveznost, plačevati državno trošarino na pivo, nastane ob prijavi proizvoda.
Količina proizvoda piva se ugotovi s kontrolnim aparatom in po predpisih, ki jih izda minister za finance.
Dokler se ne nabavijo kontrolni aparati, se ugotavlja količina proizvoda na hladilniku, preden se vloži pivo v vrelno klet.
Od ugotovljene količine proizvoda se odbije v obeh primerih kot izgubek 6V2 %.
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1929.; do tega dne pa se pobira trošarina po dosedanjih predpisih.»
Ölen 2.
Točka .6. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
tudi na vinske trgovce, ki plačujejo letno najmanj Din 100.000— trošarine na vino.
Člen 3.
Točka 7. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
«7. Na izvlečke, esence in eterična olja z alkoholom za 100 kg .... Din 3000—.
če se narejiajo izvlečki, esenca in eterična olja iz alkohola, za katerega je trošarina plačana, ni pobirati nobene posebne trošarine.»
Člen 4.
V točki 11. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah naj se namesto: «Din 0-40» postavi: «Din 0-20».
Člen 5.
«6. Na vina:
na vsa vina za hektoliter .... Din 100-— Pripomba 1. za vino se smatra samo vino iz grozdja.
Pripomba 2. Vsa vina, ki imajo v sebi nad
Točka 14. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi: «14. Na špirit (alkohol) in vso špirituozne tekočine, razen v tarifi posebe omenjenih, in sicer:
a)	proizveden v kimotijskih špiritnih
18 % alkohola, se smatrajo že za špirit in so zave- j tvornicah, za hektolitrsko stopinjo . . Din 20*— rana plačevanju državne trošarine kot alkohol po j *J) proizveden v industrijskih špiritnih hoktdlitreki stopinji.	| tvomieah, za hektolitrsko stopinjo . . Din 23—■.
Pripomba 3. Trošarina na vino se plačuje, ko se daje vino v promet in porabo; plača jo prejemnic vina, oni, ki odsvaja vino, pa je samo dolžan, pri-javiti odsvojitev. Minister za finance predpiše enoten postopnih za plačevanje trošarine na vino v vsej kraljevini.
Pripomba 4. Trošarina se ne plačuje na ono vino, ki ga uporabljajo vinogradniki za domačo potrebo. Če vinogradniki tržijo z alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom itd.) na debelo in na drobno in točijo te tekočine ali predelujejo alkoholne pijače, morajo svoj pridelek vina prijaviti, za domačo potrebo pa se jim določi po številu domačinov, starejših od 15 let, koliko smejo porabiti vina brez plačila državne trošarine.
Pripomba 5. V Dalmaciji se pobira državna
Na špirit, prodan iz privatnih trošarinskih zalo-žišč, se pobira trošarina po tem, odkod izvira, ali iz industrijske ali iz kmetijske špiritno tvornice. Prav tako se plačuje trošarina po nižji stopnji, če se prodaja špirit iz industrijskih špiritnih tvornic in njih Svobodnih založišč in je ta, špirit odposlan iz kmetijske tvornice v sirovem stanju zaradi rafiniranja in nadaljnje prodaje.
Na špirit, uvožen iz inozemstva, so plačuje za hektolitrsko stopinjo Din 23-—.
Pripomba 1. Na špirituozne tekočine se pobira trošarina po količini špirita, ki ga imajo v sebi, če ta špirit n! plačal trošarine.
P r i p o m b a 2. Če izvozi proizvajalec špirita iz svoje tvornice ali svojega privatnega založišča v inozemstvo hkrati proko 500 hoktolitrskih stopinj špi-
trošarina na vino samo ob uvozu v zaprte kraje, od-1 rita, pridobi pravico, dati isto količino, ki jo jo iz-nosno zaprte okoliše. Za take se smatrajo: Biograd | vozil v inozemstvo, v promet v državi, pri čemer se na mora, Blato na Korčuli, Brač, Budva, Cavtat, Du-' mu zniža določena stopnja za Din 4-— od vsake brovnik, Drniš, Gruž, Grohote, Hercegnovi, Hvar,' hektolitrsko stopinje.
Imotski, Janjina, Jelša, Kaštel Kambolovac, Kašteli Pripomba 3. Špirit, odrejen za pojačanje vina, l.ukšič. Kaštel Novi pri Splitu, Kaštel Stari, Kaštel | ki j0 namenjeno za izvoz v inozemstvo, se oddaja Stafilič, Knin, Korniža, Korčula. Kotor, Makarska, | samo iz špiritne tvornice ob predpisanih kontrolnih Metković, Nin, Novigrad, Obrovac, Omiš, Opuzen, odredbah, no da bi so pobirala trošarina. Na tako Lrg, Perast, Frčanj, Rab, Risan, Sali, Silba, iSinj,, izvoženi špirit se izplačujejo Din 4— za hektolitrsko
Skradin, Slano, Solin, Spilit, Starigrad na Hvaru, Ston, Sučurac. na Hvaru, Šibenik, Šipanj, Tijesno, Trogir. Trstenik, Velaluka. Vis, Vrboska, Vrgorac in Vrlika.
Ker se smatra Brač za zaprt okoliš, se pobira trošarina, kjerkoli se vino tja uvozi. Notranji promet vina na Braču ni zavezan trošarini.
Prav to velja tudi za Dubrovnik in za predmestji Solin-Vranjci z vasmi. V ostalih krajih Dalmacije se ta trošarina ne pobira.
V Hrvatski, Slavoniji, Sremu, Banatu, Bački in Baranji se pobira trošarina na vino po tej zvišani stopnji na način, ki je bil določen dne 1. januarja 1929. v vsaki poedini občini in vsakem poedinem *n©stu, ko se predhodno ugotove zviški pogojenih zneskov po novi stopnji, in sicer samo do dne 3lega decembra 1929.; izza tega dne pa so mora vršiti pobi-ranjo na način, Id ga predpiše minister za finance 7-a vso državo.
Zakonski ölen XVIII. iz leta 1898. prestane dne 1- januarja 1930. veljati.
Pripomba 6. Kdor izvozi v inozemstvo loO litrov vina, bodisi čistega, bodisi pojačanoga z alkoholom, pridobi pravico, da so mu izplača iz državne blagajne po odloku ministra za finance Din 40—. To Vplačevanje se vrši v breme rednih dohodkov od državne trošarine, ne glede na to, v katerem pro-l'SČunskem letu se je vino izvozilo, in na prošnjo, ki ■io mora vložiti prizadeta oseba v 60 dneh po izvrše-1,1 m izvozu.
Ob izvozu vina, pojačenega z alkoholom, se od-llije količina uporabljenega alkohola.
S pravico do te ugodnosti se more izvoziti v ino-*6mstvo najmanj 50 hektolitrov čistega ali alkoholiziranoga vina.
Pripomba 7. Dne 15. aprila'1929. se morajo Popisati vse količine vina pri trgovcih, proizvajalcih Iz Pripombe 4. tega člena, pri točilcih na drobno in 11 a debelo; razlika trošarine po novi stopnji se mora Pobrati najkasneje do dne 15. maja 1929.
Pripomba 8. Odredbo člena 12. zakona o dr-
žavni
stopinjo proizvajalcu, od katerega se jo špirit nabavil na način, predpisan v predhodni pripombi. V ta nanren izroči izvoznik vina, pojačenega s špiritom, proizvajalcu,, od katerega je špirit nabavil, potrjen izvod sprovodnice, ki služi proizvajalcu za dokaz o izvozu špirita, proizvajalec pa mora izplačati izvoz-niku takoj po prejemu sprevodnice v gotovini ustrezni znesek.
V vinu se more izvoziti najmanj 200 hektdlitrskih stopinj špirita s pravico do ugodnosti iz te pripombe.
P r i p o m b a 4. Vse kmetijske špiritne tvornice smejo proizvesti v eni proizvodni periodi 30.000 hektolitrov čistega alkohola. Ta kontingent porazdeli na poedine tvornice minister za finance za prihodnje tri proizvodne periode.
Dodeljeni kontingent se ne sme prenesti z ene tvornice na drugo, razen Če ima ista oseba dve ali več kmetijskih špiritnih tvornic.
Če kmetijska špiritna tvornica v proizvodni periodi leta 1929./1930. ne dokaže, da ima število živine, ki se ujema z njenim 'kontingentom, se ji dodeljeni kontingent zniža in minister za finance ga uporabi za dotiranje novoustanovljenih kmetijskih špiritnih tvornic v Srbiji, Črni gori in Dalmaciji; če bi pa teh no bilo, porazdeli neukoriščeni kontingent na one kmetijske špiritne tvornice, ki obratujejo.
Po preteku prihodnjih treh proizvodnih period bo odrejal minister za finance poedinim kmetijskim špi-ritnim tvornicam kontingent za nadaljnje tri proizvodne periode v obsegu tukaj določenega skupnega kontingenta za vse kmetijske špiritne tvornice, in sicer po številu živine, ki jo ima vsaka tvornica na hrani.
Če ni odrejenega števila živine na hrani, se kontingent izgubi, odnosno zniža.
P r i p o m b a 5. Skupni kontingent, določen v predhodni pripombi za kmetijsko špiritne tvornice, sme minister za finance znižati, če bi padla poraba onega špirita v državi, za katerega se plačuje državna trošarina, v dveh zaporednih proizvodnih periodah pod 60.000 hektolitrov čistega alkohola v vsaki obeh
trošarini sme uporabljati minister za finance 1 period. Novi znižani kontingent mora ustrezati četr-
tini skupaj porabljeno količine onega špirita, za katerega se plačuje državna trošarina, v dveh proizvodnih periodah, ki sta minili pred to znižbo.
Čo bi prestopila poraba onega špirita v državi, za katerega se plačuje državna trošarina, v dveh proizvodnih periodah zaporedoma 100.000 hektolitrov čistega alkohola v vsaki obeh period, se prav tako zviša skupni kontingent kmetijskih špiritnih tvornic za 30 % presežka proko 100.000 hektolitrov.
Ta znižba, odnosno zvišba skupnega kontingenta velja tako dolgo, dokler no doseže poraba onega špirita v državi, za katerega se plačuje državna trošarina, v eni proizvodni periodi 60.000 hektolitrov čistega alkohola ali več, odnosno dokler ne pade na 100.000 hektolitrov čistega alkohola ali manj.
Pripomba 6. Kmetijsko špiritne tvornice ne smejo rafinirati sirovega špirita, ampak rafinirajo ga industrijske tvornice v samostalnih rafinerijah špirita, ki morajo prevzemati ta špirit po tržni ceni.
Rafinerije, obstoječe pri kmetijskih špiritnih tvor-nicah, izgube pravico rafiniranja, kadar to odredi minister za finance.
Pripomba 7. Kontingenti po prednjih predpisih se odrede za proizvodno periodo leta 1929./ 1930.: do začetka te periode pa ostanejo kontingenti, določeni po dosedanjih predpisih.
Pripomba 8. V krajinah izven Srbije, črne gore in Dalmacije se ustanavljanje novih kmetijskih špiritnih tvornic ne dovoljuje.
P r i p o m b a 9. Špirit (alkohol) se sme proizvajati iz kmetijskih pridelkov v vseh špiritnih tvorni-cah, iz melase pa izključno v industrijskih špiritnih tvornicah. Uporabljanje melase za prozvajanje vina in drugih alkoholnih tekočin je prepovedano; njeno uporabljanje za druge namene pa dovoljuje pristojna finančna direkcija. Nasprotno ravnanje z melaso se kaznuje od 1000 do 10.000 dinarjev.
Melasa je pod nadzorstvom finančnih oblastev in vsaka njena uporaba, razen za proizvajanje špirita v industrijskih špiritnih tvornicah, se mora prijaviti finančni kontroli 12 ur prod uporabo.
Vse osebe, pri katerih se najde vino, izdelano iz melase, se kaznujejo za vsak najdeni hektoliter takega vina, no glede na jakost in vsebino sladkorja, z 2000 dinarji.
Osebe, ki uporabijo melaso, ne da bi jo bile prijavilo finančnemu oblastvu, ali pri katerih se najde drozga melase, pripravljena ali uporabljena v kakršenkoli namen, se kaznujejo, in sicer: za vsakih 100 kilogramov melase s 1200 dinarji in za vsakih 100 litrov pripravljene ali uporabljene melasne drozge s 400 dinarji.
če pa se najde alkohol iz take drozge, se kaznujejo za vsak najdeni hektoliter takega alkohola z 2000 dinarji. Če bi bila ta kazen za najdeno uporab-Ijleno količino drozge manjša od količine za alkohol, odnosno za tako vino, se kazen ne odmeri po uporabljeni drozgi.
Prav tako se mora kaznovati tudi oni, ki proizvaja žganje iz močnatih snovi.
Kazen ne sme biti manjša od 2000 dinarjev.
Alkohol, žganje in najdena drozga, odnosno tako vino, se uničijo, melaso pa ponudi in odstopi pristojna sreska uprava finančne kontrole proti odškodnini po tržni ceni v korist državne blagajne industrijski špiritni tvornici.
Priprave za proizvajanje se pridrže kot jamstvo za plačilo kazni.
Pripomba 10. Izdajanje dovolil za ustanavljanje industrijskih špiritnih tvornic se prepoveduje za dobo desetih let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Pripomba 1 1. Dno 15. aprila 1929. se morajo popisaiti pri proizvajalcih, trgovcih, točilcih na drobno in na debelo vse količine špirita in špirituoz-nih tekočin, za katere se je plačala trošarina po dosedanji stopnji; razOiko trošarine pa je pobrati naj-kesneje do dne 15. maja 1929.
Pripomba 12. Prodajanje in uporabljanje merilnega alkohola za gorivo je prepovedano. Kdor ravna nasprotno, se kaznuje s 500 do 5000 dinarjev.
Pripomba 13. Natančnejše odredbe predpiše minister za finance.
člen 6.
Za točko 14. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se dodaja nova točka 14. a), ki se glasi:
«14. a). Na droži, proizvedene v samostalnih tvornicah za droži ali v zvezi s proizvajanjem drugega predmeta, za vsak kilogram...................................Din 4—.
Kolikor bi se po razglasitvi tega zakona cene droži v veleprodaji zvišale, se zviša avtomatično v istem znesku tudi trošarinska stopnja.
Pripomba 1. Obveznost, plačevati trošarino, obremeni proizvajalca, ko d d droži v promet ali porabo.
Pripomba 2. Droži se smejo dajati v promet samo v oznamenovanih omotih, ki jih predpiše minister za finance.
Pripomba 3. Izdajanje dovolil za ustanavljanje novih tvomic za droži, za kar je pristojen samo minister za finance, se prepoveduje za dobo šestih let, kolikor bo kapaciteta obstoječih tvornic za droži zadoščala za pokrivanje domače potrebe.
Pripomba 4. Količine droži, zatečene dne 15. aprila 1929. pri proizvajalcih in veleprodajailcih, se morajo popisati in državno trošarino je pobrati do dne 15. maja 1929.
Pripomba 5. Natančnejše odredbe predpiše minister za finance s pravilnikom.»
Člen 7.
Točka 15. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
«15. Na žganje za hektolitrsko stopinjo Din 18—.
Pripomba 1. Za žganje se smatra destilat drozge iz koščičastega sadja, sadja z enim ali več zrni ali katerega plod je jagoda; nadalje iz vinske drozge, droži, iz korenin, razen sladkorne pose; iz dinj, buč in medice.
Pripomba 2. Na žganje, proizvedeno iz vina, vinskega mošta se pobira od hektolitrske stopinje Din 23—.
Pripomba 3. Trošarino na žganje, proizvedeno iz lastnih sirovin (snovi) in z lastnega zemljišča, plača oni, ki žganje kupi od proizvajalca ali ga dobi na kakršnikoli drugi osnovi.
Pripomba 4. Trošarino na žganje, izdelano za domačo potrebo iz sirovin (snovi), kupljenih ali dobljenih na kakršnikoli osnovi, plača proizvajalec, in sicer samo, če to žganje proda ali ga iz kakršnegakoli razloga odstopi drugemu.
Pripomba 5. Trošarino na žganje, proizvedeno zaradi trgovine iz kupljenih sirovin (snovi) ali pomešano iz kupljenih sirovin in sirovin z lastnega zemljišča, plačuje oni, ki žganje proizvaja, in sicer po [irodpisih, po katerih se plačuje trošarina za predmete iz točke 14. to tarife.
Minister za finance se pooblašča, da uvede za to vrsjo proizvajanja plačevanje 'trošarine po kotlu.
Pripomba 6. Če tržijo lastniki sirovin (snovi) za proizvajanje žganja z lastnega zemljišča z alkoholnimi tekočinami na. debelo ali na drobno ali če točijo te tekočine ali predelujejo alkoholne pijače, se odredi po številu rodbinskih članov, starejših od 18 let, koliko žganja so jim dovoli za domačo potrebo brez plačila državne trošarine.
Pripomba?. Ce izvozi proizvajalec žganja hkrati iz svoje žganjarne ali iz svojega privatnega založišča v inozemstvo preko 500 hektolitrskih stopinj žganja, pridobi pravico, dati isto količino, ki jo jo izvozil v inozemstvo, v promet v državi, pri čemer se mu zniža določena stopnja za Din 4—< od vsake hektolitrske stopinje.
To velja tudi za izvoz žganja, ki jo pojačeno s špiritom, kupljenim od domačih špiritnih tvornic.
Pripomba 8. Dne 15. aprila 1929. se morajo popisati vso količine žganja pri trgovcih, proizvajalcih za trgovino iz kupljenih sirovin, točilcih na drobno in na debelo, predelovalcih žganja in druge alkoholne pijače; trošarina pa se mora pobrati najdlje do dne 15. maja 1929. Zo plačano trošarino je rračuniti po prejšnji stopnji.»
Člen 8.
Točka 16. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
«16. Na kisovo kislino, izdelano iz lesa, od 1 kg 100%ne jakosti .... Din 4—.»
Člen 9.
Točka 17. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se izpreminja ter se glasi:
«17. Na bencin za 100 kg ... . Din 300—.
Po tej stopnji se vrši pobiranje od dne 15. maja 1929.
Pripomba 1. Za bencin se smatra destilat rudninskega olja (sirove nafte), katrana, premoga, para-finovih skrilavcev itd., ne glede na to, s kakšnim imenom se pojavlja, ki ima pri +15° C (-(-IvR) manjšo gostoto nego 795 stopinj»
Vendar pa se gorenji destilat, ki mu je gostota pri +15° C (+12° R) manjša od 795 stopinj, ne smatra za bencin, če se ugotovi, da ima v sebi frakcijo 60 % ali več, ki preseza med 150° C in 280° C s kon-
tinualno destilacijo na Englerjovem aparatu ali ima plamtišče v aparatu Abola-Penskega 21° C ali višje.
Pripomba 2. Uporabljanje bencina brez plačila državne trošarine se sme dovoliti samo za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih motorjev, vštevši pogon ribiških ladij) kakor tudi ladij za prevoz potnikov in blaga. Razen tega se sme dovoliti uporabljanje bencina brez plačila državne trošarine tudi, če se uporablja bencin kot sredstvo za razkrajanje in ekstrahiranje, z» proizvajanje toplote pri apreturi tekstilnega blaga in za topljenje steklenih koscev pri izdelovanju steklenih biserov, gumbov i. dr.; za čiščenje petrolejskih jam in v denaturiranem stanja kot sredstvo za topljenje. Natančnejši pogoji, ob katerih se dajo ti predmeti brez plačila državno trošarine, se predpišejo s pravilnikiom.»
Člen 10.
Prepoveduje se, nalagati oblastno trošarino v kakršnikoli obliki na pivo, vino, izvlečke, esence in eterična olja z alkoholom, liker, rum in konjak, žganje in špirit.
Od dne 15. aprila 1929. ne smejo pobirati oblasti trošarine na predmete iz tega člena, ampak pobiranje se mora vršiti po odredbah člena 11. tega zakona.
Člen 11.
Kot oblastno trošarino pobirajo državni organi z
državno trošarino vred, in sicer :
od	100 litrov piva................Din	30-—
od	100 litrov vina................Din	50-—
od 100 kilogramov izvlečkov, esenc
in eteričnih olj z alkoholom.............Din 400- —
od hektolitrske stopinjo likerjev,
ruma in konjaka..........................Din 5*—
od	hektolitrsko stopinje	špirita	.	.	Din	5—
od	hektolitrske stopinje	žganja	.	.	Din	5*—
Te vsote pobrane oblastne trošarine pripadajo vsem oblastim za njih potrebe.
Oblastva, pri katerih se plačuje državna trošarina, vknjižujejo pobrano zneske oblastno trošarino kot finančni depozit ter jih pošiljajo vsakih 10 dni Državni hipotekarni banki v Beogradu na račun oblastnih trošarin.
Račun oblastnih trošarin vodi minister za finance ter mora na koncu vsakega trimesečja koledarskega leta celokupno imovino računa porazdeliti med oblasti.
Porazdelitev se mora vršiti enakomerno po številu prebivalcev v poedinih oblastih. Število prebivalcev se jemlje po poslednjem uradnem štetju.
Ob dodeljevanju zneskov oblastne trošarine poedi-nim oblastim za loto 1929. mora vpoštevati minister za finance, da dobe one oblasti, ki so s proračunom preliminirale dohodek od trošarine, preliminirane zneske, najsi bi jim to po številu prebivalstva ne pripadalo. Prav tako pa se jim mora, če bi jim po številu prebivalstva pripadal večji znesek od zneska, preliminiranega v proračunu, dodeliti ta znesek.
Oblastna trošarina, ki so jo do dne 15. aprila
1929.	pobrale oblasti, se mora vzeti v poštev ob porazdelitvi1.
Člen 12.
Na količine piva, vina, izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom, likerjev, ruma in konjaka, špirita in žganja, zatečene na dan 15. aprila 1929., se ne pobirajo zneski iz člena 11. toga zakona kot oblastna trošarina, ampak pobirajo se samo na one količine teh predmetov, ki se bodo dajali v promet in porabo od dne 15. aprila 1929.
Člen 13.
Minister za finance sme odobriti večjim industrijskim podjetjem polaganje zneskov oblastne trošarine v začetku prihodnjega meseca najdlje do 20. dne za ono količine trošarinskih predmetov, ki so se dale v promet v minulem mesecu.
Člen 14.
Občine, ki imajo po zakonu pravico, uvesti občinsko trošarino, smejo nalagati od dne 1. januarja
1930.	trošarino na predmete iz člena 11. tega zakona do višine, ki je določena za oblastno trošarino na te predmete. Trošarinske stopnje, ki presezajo višino oblastne trošarino do 50 %, odobrujejo pristojne finančne direkcije, preko tega do 100 % pa jih odo-bruje generalna direkcija davkov.
Toda na fina vina, oslajena in neoslajena, kakor tudi na vsa druga vina v steklenicah smejo nalagati občine občinsko trošarino po svoji izprevidnosti; oddajati pa morajo od dohodka, dobljenega na ta
Predmeti iz člena 10. tega zakona morajo biti enako obremenjeni z občinsko trošarino, no glede na to, ali so proizvedeni v okolišu občine ali ne.
Trošarinska enota mora biti tudi za občinsko trošarino ista kakor za državno.
Člen 15.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše za izvrševanje tega zakona pravilnik kakor tudi po-stopnik za reševanje trošarinskih kaznivih dejanj.
Člen 16.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem 15. aprila 1929., izvzemši odredbe, za katere je v zakonu samem določeno drugače.
V Beogradu, dne 10. aprila 1929.
Minister za finance:
Švrljuga S. dr. s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Srškić M. dr. s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Živković Peter s. r.
-------- ----------
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 300.	775
Razglas.
Eisenbart Adolf A., mag. pharm., provizor lekarne Trnköczy v Ljubljani, je vložil prošnjo za podelitev lekarniško koncesije zaradi otvoritve nove javne lekarne v Kranju.
Po § 48. zakona z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex 1907., smejo vložiti vsi lastniki javnih lekarn, ki mislijo, da bi bil s podelitvijo zaprošene lekarniške koncesije ogrožen obstoj njih lekarne, svoj ugovor zoper novo ustanovitev te lekarne pismeno ali ustno pri sreskem poglavarju v Kranju najpozneje v š t i r i li tednih od dne, ko se je pričujoči razglas objavil v Uradnem listu. Poznejši ugovori so ne bodo vpoštevali.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
U. št. 6237/1.
Seznamek oseb, ki jim je veliki župan ljubljanske oblasti priznal državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po § 53. zakona o državljanstvu.
Po § 53. zakona o državljanstvu sem priznal državljanstvo kraljevine naslednjim osebam, ki so:
L avstrijski državljani:
!•) C i n k o v i c Martin, tvomiški mojster na Savi pri Jesenicah, skupno z ženo in štirimi malo-letnimi otroki;
2.	) činkovic Ana, hčerka tvorniškera moj1-stra na Savi pri Jesenicah;
3.	) Fugger Franc, preglednik finančne kontrole v Domžalah, skupno z ženo in štirimi malolet-nimi otroki;
4.	) H i r m Ivan, železničar v Šmihelu pri Novem mestu, skupno z ženo in tremi maloletnimi otroki;
5.	) P i n t e r Jernej, bančni ravnatelj v Ljubljani, skupno z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
6.	) Singer Rok, pivovarniški delavec v Ljubljani, skupno z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
7.	) Smole Anton, železničar na Hrušici, občina Jesenice;
8.	) Vratinčič Ernest, železničar na Dovjem, skupno z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
9.	) W i n d s c h n u r e r Stanko, pleskar v Kamniku, skupno z ženo;
H. češkoslovaška državljana:
1.	) Bernard Franc, dimnikarski mojster v No>-vem mestu, skupno z ženo in tremi maloletnimi otroki;
2.	) D w o f š k Karel, progovni nadzornik državnih železnic v Rimskih toplicah;
HI. italijanski državljani:
1.	) B r a j d i h Ivan, preglednik finančne kontrole v Št. Vidu nad Ljubljano, skupno z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
2.	) Brajnik Hinko, podpreglednik finančne kontrole v Kamniku, skupno z ženo in maloletnim otrokom;
3.	) Burger Franjo, nadzornik finančno kontrole v Ljubljani, skupno z ženo in maloletnim otrokom;
4.	) Kenda Peter, brusač v Kranju;
5.	) Krapš Josip, učitelj v Poljanah v škofjeloškem srezu;
6.	) Lazar (Lacer) Andrej, posestnik in čevljarski mojster v Zadvoru, občina Dobrunjo, skupno z Ženo in tremi malolctnimi otroki;
7.	) L e n a s s i Konrad, diplomirani trgovinski visokošolec v Ljubljani;
8.	) Mršnik Franc, podpreglednik finančne kontrole v Tržiču, z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
9.	) N a m a r Ivan, preglednik finančne kontrole v Žireh, skupno z ženo in tremi maloletnimi otroki;
10.	) Nikolič Ivan, železničarski uslužbenec na Hrušici pri Jesenicah, skupno z ženo in maloletnim otrokom;
11.	) Peter col Anton, agrarni pomočnik v Mali loki, občina Velika loka;
12.	) P i n o s a Matija, posestnik v Orešijah, občina Sevnica, skupno z ženo in tremi maloletnimi otroki;
13.	) Pivk Frančiška, učiteljica pri Sv. Joštu nad Vrhniko;
14.	) Prelog Anton, poslovodja v Ljubljani;
15.	) Rebula Anton, mizarski pomočnik v Domžalah;
16.	) Spačal Anton, uslužbenec na veleposestvu v Titi ju (Zakot), skupno z ženo in štirimi maloletnimi otroki;
17.	) Tušar Albin, kovač v Mostah pri Ljubljani;
18.	) Vilhar Katarina, učiteljica pri Sv. Katarini nad Trbovljami;
19.	) Žbogar Andrej, preglednik finančne kontrolo v Kranjski gori, skupno z ženo in dvema maloletnima otrokoma;
IV.	poljski državljan:
K ryžanovsky Ivan, železničar v Ljubljani, skupno z ženo in maloletnim otrokom;
V.	ruska državljana:
1.	) Bel o v Dimitrij, mizar na Stari Vrhniki, občina Vrhnika, skupno z ženo;
2.	) K o s tj u k o v s k i j Georgij, dnevničar pri pošti v Črnomlju, skupno z ženo in maloletnim otro-Ivom.
V	Ljubljani, dne 17. aprila 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Ü. št. 5731/m.
Razpust društva.
«Katoliško slovensko izobraževalno društvo» v Dolgi vasi, srez Kočevje, je razpuščeno, ker že več j ker ne deluje, ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 19. aprila 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Vet. st. 230.
Izkaz o stanju živalskih kužnib bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 15. do dne 21. aprila 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mest ®ega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena ^bčLu pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehur časti izpuščaj.
Kočevje; Velike Lašče (Velike Lašče 2 dvorca).
Garje.
Krško: Raka (Ravno 1 dvorec). Ljubljana, mesto:
1	dvorec.
%
Svinjska kuga.
Kočevje: Videm (Predstruge 1 dvorec), Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Brinje 1 dvojec). Ljubljana, okolica: Lipljene (Malo Lipljene in Staro apno po 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Bloška
polica 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Malo Globoko 1 dvorec).
Cebelna kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Krško: Krško (Krško 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dolsko (Osredki 1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Kandija in Novo mesto po 1 dvorec). Ljubljana, mesto: 2 dvorca.
V L j u b 1 j a n i, dne 24. aprila 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Černe Fr. s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L.	št. 13/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. aprila 1929.
Srez	Ostalih !	Na novo i ! obolelih	Ozdra- i vellh	Umrlih	Ostalih I v oskrbi |
Hripa. —		Ranceda.			
Celje			1		i	
Čakovec		10		10		
Maribor, desni breg	1	,	1		
Murska Sobota . .	15		8		7
Prevalje .....	27	4	27	•	4
Skupaj .	53	1 5	46	1 i	11
Vnetje priuiesne »llnarke. — Pamtiti« epidemica.					
Ptuj		13	18	1 10		•21
Ptuj, mesto. . .		5	.	.	5
Skupaj .	13	23	10	•	26
Škapina tilamih boleani.					
Celje		1	1	• ! •		2 i
Konjice		1		. i .		1 J
Ljutomer		1	i			2 !
Ptuj		1				1
Slovcnjgradec. .	1		i		
Skupaj .	5	2	i		6
Skrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		4	,			4
Celje, mesto . . .	1				1
Čakovec 		1				1
Dolnja Lendava. .	4		3		1
Gornji grad . . /	25	3	3		25
Konjice		1	.	1		
Ljutomer		2	,	1		1
Maribor, desni breg	14	.	3		11
Maribor, levi breg .	6	1	#		7
Maribor, mesto . .	4	2			6
Ptuj		5	1	i		5
Slovcnjgradec. . .	2	2	.		4
Šmarje pri' Jelšah .		1			1
Skupaj .	69	10	12 1 .		67
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje		3	2	1		4
Celje, mesto . . .	1	2	1		2 1
Gornji grad . . .	1				1
Murska Sobota . .	32	12	23		21
Prevalje		.	4	4		
Ptuj 		4	2	4		2
Slovcnjgradec. . .	1		.		1
Skupaj .	42	22	33		31
Darka.	— Diphteria et Croap.				
Celje		2	2			4
Celje, mesto . . .	1		1		
Maribor, desni breg	1		1		
Maribor, mesto . .	2		1		1
Prevalje		1				1
Ptuj		1				1
Šmarje pri Jelšah .	2		i		1
Skupaj .	10	2	4		8
Šen. — Brytipela«.					
Celje			1	1		
Čakovec 		i	#	1		
Maribor, levi breg .		1			i
Murska Sobota . .	i		i		
Prevalje		.	i	,		i
Slovcnjgradec. . .	2	.	.		2
Skupaj .	4	3	.3		4 1
V Mariboru, dne 10. aprila 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent Jurečko dr. s. r.
Vet, št. 201/16.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 22. aprila 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev ta mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Prelog: Prelog (Prelog 1 dvorec). Ptuj: Zgornja Pristava (Popovci 1 dvorec).
Garje konj.
Ptuj: Gajovci (Placarovci 1 dvorec).
Svinjska 'kuga.
Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 2 dvorca). Maribor, levi breg: Lajterš-berg (Lajteršberg 1 dvorec). Prevalje: Vuzenica (Vuzenica 1 dvorec). Ptuj: Runeč (Stanovno 1 dvorec). Maribor, mesto: 1 dvorec.
V Mariboru, dne 22. aprila 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent Rajar dr. s. r.
—-----. « ..........
Razglasi razoih uradov in oblastev.
Preds. 1261/18/26—58.
Razglas.
Za drugo porotno zasedanje v letu 1929. so imenovani:
I. pri deželnem sodišču v Ljubljani:
1.	) za predsednika: Rekar Fran, predsednik deželnega sodišča;
2.	) za njega namestnike:.a) Keršič Peter, podpredsednik deželnega sodišča; b) Mladič Anton, Kaiser dr. Adolf in Antloga Jakob, višji de-želnosodni svetniki; c) Janša Josip, Gradnik dr. Alojzij, Kranjc dr. Milko in Gaber dr. Milko, deželnosodni svetniki;
H.	pri okrožnem sodišču v Celju:
I.	) za predsednika: Kotnik dr. Josip, dvoroi svetnik in predsednik okrožnega sodišča;
2.) za njega namestnike: Bračič dr. Friderik, P r e m s c h a k dr. Ivan in Levičuik Valentin, višji deželnosodni svetniki;
HI. pri okrožnem sodišču v Mariboru: !•) za predsednika: Žili or dr. Franc, predsednik okrožnega sodišča;
2.) za njega namestnike; a) Pichler dr. Fran, podpredsednik okrožnega sodišča; b) Posega Fran I in Guzelj Janko, višja dežolnosodna svetnika; j c) Dev Oskar, Zemljič Ivan, Vidovič dr. Franc in Pečnik Franc, deželnosodni svetniki;
IV. pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
1.	) za predsednika: Polenšek dr. Jurij, predsednik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: Kuder Anton, L u z -n a r Jakob in Romih Božidar, deželnosodni svetniki.
Predsedništvo viSjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 18. aprila 1929.
Cg la 38/29—7.	758
Razglas.
Pravdna stvar Ogoreutza Josipa, trgovca v Novem mestu, zoper F u g i n o Jura iz Cepelj zaradi 15.682 Din 95 p s pripadki.
Neznano kje bivajočemu tožencu je postavljen za skrbnika Ivanetič dr. Franjo, odvetnik v Novem mestu.
Prvi narok se bo vršil dne
8. maja 1929.
ob pol devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 58.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dne 17. aprila 1929.
A I 24/29—7.	761
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
R o i s n c r Anton, železniški tehnični uradnik v Ljubljani, Gorupova ulica št. 12, je dne 21. januarja 1929. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozi vijejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 84 dne 18. m a j a 1 9 2 9. ob osmih ustno alli pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 15. aprila 1929.
A 9/29—3.	763
Poklic dediča neznanega bivališča.
Zakrajšek Marija, užitkarica v Novi vasi št. 22, je dne 13. decembra 1928. umrla.
Poslednja volja se ni našla,
Zakrajšek Noža, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se zglasi v onem letu od današnjega dne pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Žnidaršičem Alojzijem v Ložu št. 7, ki se je postavil odsotni Zakrajškov! Neži za skrbnika.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek L,
dne 18. aprila 1929.
T V 9/29—1.	698 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Postržina Vekoslava, trgovca z deželnimi pridelki v Vidmu-Krškem, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne povzetne izkaznice, ki jo je prosilec baje izgubil: Povzetna izkaznica št. 171 na ime: Postržin Vekoslav, trgovec z deželnimi pridelki v Vidmu-Krškem.
Imetnik te povzetne izkaznice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice venem letu od dne 15ega marca 1929., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je povzetna izkaznica brez moči.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 15. marca 1929.
Nc I 536/29—1.	687 3—3
Sklep.
Na prošnjo Kosa Valentina, posestnika na Bohinjski Bistrici, se uvaja postopanje za amortizacijo nostopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Posojilnice v Radovljici št. 8229 na ime; Hebajn Andrej v vrednosti 11.788 Din 30 p.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima vložna knjižica št. 8229 več nobene moči in da jo sploh neveljavm.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I.,
dne 7. aprila 1929.
E 100/29—12.	768
Sklep.
Izvršba s prisilno dražbo nepremičnine vi. št. 368, davčna občina Curnovec, dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 4. februarja 1929,, E 100/29—2, je po § 39., št. 6, i. r. ustavljena.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 17. aprila 1929.
E 32/29—8.	427
Dražbeni oklic.
Na predlog Josipa G or še ta st., preživitkarja v Mahovniku št. 42, bo dne 2. maja 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mahovnik, vi. št. 74: hiša v Mahovniku št. 42 s pašnikom v skry^i izmeri 5 a 76 m2, cenilna vred-nost 12.623 Din; najmanjši ponudek 6382 Din.
Vadij: 1270 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 6. marca 1929.
E 499/28—10.	583
Dražbeni oklic.
Dne 3. m a j a 1 9 2 9. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 92, 450, 492 in 643, in zemljiška knjiga Gozd, vi. št. 50 in 99, do polovice in srenjske pravice.
Cenilna vrednost: 373.439 Din 35 p; najmanjši ponudek: 248.959 Din 54 p.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 20. marca 1929.
E 847/28—5.	670
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Veliki trn, vi. št. 788 (hiša, njiva, vinograd, travnik, gozd).
Cenilna vrednost: 22.500 Din; najmanjši ponudek: 15.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dno 6. aprila 1929.
E 50/29—5.	575
Dražbeni oklic.
Dne 2. m a j a 1 9 2 9. pb desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Litija, vi. št. 288.
Cenilna vrednost: 37.267 Din 20 p; vrednost pri-teklin: 2140 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 24.844 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 15. marca 1929.
E 9844/28—7.	430
Dražbeni oklic.
Dne 3. m a j a 1 9 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Pohorju, vi. št. 250.
Cenilna vrednost: 2375 Din 75 p; najmanjši ponudek- 1583 Din 84 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal’ v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
, dne 7. marca 1929.
E X 377/29—7.	587
Dražbeni oklic.
Dno 17. maja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga za katastrsko občino Grajska vrata, vi. št. 2 in 337, in 2.) zemljiška knjiga za katastrsko občino Orešje, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: ad 1.) 127.283 Din 56 p in ad 2.) 19.405 Din 80 p; vrednost priteklin: 84.000 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: ad 1.) 63.641 Din 79 p in ad 2.) 12.937 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek X.,
dne 16. marca 1929.
E 68/28—17.	748
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1929. ob pol devetih po na lica mesta v Križevcih ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križevci, 2/ioink vi. št. 809, 816 in 828 (njive in en travnik).
Cenilna vrednost: 8700 Din; najmanjši ponudek: 4350 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 4. aprila 1929.
E 1190/28—13.	677
Dražbeni oklic.
Dne 3. m a j a 1 9 2 9. ob devetih bo na licu mesta v Plešu in Stari žagi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara žaga, vi. št. 227.
Cenilna vrednost: 91.162 Din; najmanjši ponudek: 60.773 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 28. marca 1929.
E 259/28-6.	591
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba do polovice nepre-mičidii: zemljiška knjiga Retje, vi. št. 33 iu 38, in zemljiška knjiga Travnik, vi. št. 383.
Cenilna vrednost: 115.405 Din; najmanjši ponudek: 76.944 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri, sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 28. marca 1929.
E 26/29—9.	747
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šoštanj, vi. št. 244.
Cenilna vrednost 171.093 Din; vrednost priteklin: 1130 Din; najmanjši ponudek: 114.062 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju,
dne 20. marca 1929.
E 52/29.	753
Dražbeni oklic.
Dne 2. m a j a 1 9 2 9. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Jeronim, vi. št. 06 (hiša in zemljišče).
Cenilna vrednost: 62.807 Din 55 p; vrednost priteklin: 907 Din; najmanjši ponudek: 41.872 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na' Vranskem,
dne 16. aprila 1929.
E 194/29.	754
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1 929. ob pol desetih bo na licu niesta v Grajski vasi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Grajska vas, vi. št. 195 {zemljišče in poslopja).
Cenilna vrednost: 107.906 Din 20 p; vrednost pri-teklin: 7285 Din; najmanjši ponudek: 71.938 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 17. aprila 1929.
755 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firmo:
212.	Sedež: Bled.
Besedilo firme: Leopold Mulej.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Mulej Leopold, trgovec z lesom na Bledu II., Rečica št. 85.
Ljubljana, dne 19. februarja 1929.
(Firm. 181/29 — Rg AVI 228/1.)
213.	Sedež: Farna vas.
Besedilo firme: Janko Klun.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Klun Janko, trgovec v Farni vasi št. 4 pri Prevaljah.
Maribor, dne 11. aprila 1929.
(Firm. 331/29 — Rg A IB 119/1.)
214.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: A. Florjančič.
Obratni predmet: prodajanje zdravilnih snovi in preparatov in strupov, kolikor niso pridržani ti predmeti le lekarnarjem, in prodajanje umetnih rudninskih vodd.
Imetnik: Florjančič Alojzij, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19.
Ljubljana, dne 4. marca 1929.
(Firm. 247/29 — Rg AVI 230/1.)
215.	Sedež: Ljubljana (Dunajska cesta št. 28). Besedilo firme: F. Hrehorič, manufaktura. Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom na debelo.
Imetnik: Hrehorič Franc, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 2.
Ljubljana, dne 4. marca 1929.
(Firm. 227/29 — Rg AVI 229/1.)
216.	Sedež: Maribor.
Besedilo firmo: Marija Geč.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje avtomobilov.
Imetnica: Geč Marija, trgovka v Mariboru, Meljska cesta. št. 29.
Prokurist: Majcen Josip, poslovodja v Mariboru, Meljska cesta št. 29.
Maribor, dne 28. marca 1929.
(Firm. 238/29 — Rg AIII 118/1.)
217.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Franc Ks. Oblak.
Obratni predmet: trgovina z aparati za radio, Pripadajočimi deli in tehničnimi predmeti na drobno in na debelo.
Imetnik: Oblak Franc Ks., trgovec v Mariboru, Tomšičeva ulica št. 6.
Maribor, dne 28. marca 1929.
(Firm. 277/29 — Rg AIII 117/1).
218.	Sedež: Medvode.
Besedilo firme: Ivan Bergant.
Obratni predmet: tvornica olja in pokosta (fir-^eža), nakupovanje potrebnih sirovin in prodajanje l2delkov.
Imetnik; Bergant Ivan, tvorničar v Medvodah. Ljubljana, dno 28. januarja 1929.
(Firm. 41/29 — Rg A VI 222/1.)
219.	Sedež: Nuskova.
Besedilo firme: Štefan Meklš.
Obratni predmet: izvozna trgovina z govejo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju.
Imetnik: Mekiš Štefan, trgovec v Nuskovi (srez Murska Sobota).
Maribor, dne 7. marca 1929.
(Firm. 181/29 — Rg A III 116/1.)
H. Vpisala se je izprememba pri nastopni firmi:
220.	Sedež; Konjice.
Besedilo firme: L. Laurich.
Obratni predmet: tvornica usnja:
Izbrisal se je dosedanji imetnik Laurich Lovrenc; vpisal pa so je novi imetnik Laurich Alfred, tvorničar v Konjicah.
Izbrisala se je prokura, podeljena Laurichu Alfredu.
Celje, dne 20. februarja 1929.
(Firm. 1/29 — Pos. H 112/18.)
HI. Izbrisali sta se nastopni firmi:
221.	Sedež: Ljubljana (Poljanska cesta št. 27). Besedilo firme: F. Leben.
Obratni predmet: trgovinska agentura z deželnimi pridelki:
Ker je obratovanje prestalo.
Ljubljana, dne 25. februarja 1929.
(Firm. 185/29 —• Rg A VI/88—4.)
222.	Sedež: Slovenjgradec:
Besedilo firme: Jakob Klun.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Ker se je firma preselila v Farno vas, t. j. v območje okrožnega sodišča v Mariboru.
Celje, dne 6. marca 1929.
(Firm.325/28 — Rg Ali 110/3.)
P 112/28—10.	756
Razglasitev preklicev.
S sklepi podpisanega sodišča so bile naslednje osebe preklicane:
1.	) zaradi duševne bolezni popolnoma;
a)	K o v a č i č Marija, rojena leta 1876. na Bizeljskem, zasebnica, sedaj na Studencu; skrbnik: njen sin Kovačič Josip, vozar v Zagrebu, Srebrnjak br. 33 (sklop z dne 20. marca 1928., P 28/28—1);
b)	Rožman Franc, rojen v Pleter,ju dne 19. novembra 1903., dninar nestalnega bivališča, sedaj na Studencu; skrbnik: Bahčič Maks, posestnik na Zdolah št. 27 (sklep z dno 23. aprila 1928., P 44/28—1);
c)	Cvetkovič Josip, rojen dne 11. avgusta
1902.,	dninar, sedaj na Studencu; skrbnik: Cvetkovič Franc, dninar v Drenovcu št. 71 (sklep z dne 23ega aprila 1928., P 45/28—1);
č) V o b 1 e Josip, 35 lot star, posestnik v Kapelah št. 3; skrbnik: Vogrinc Franc, posestnik v Kapelah št. 24 (sklep z dne 3. septembra 1928., P 78/28—1);
d)	Vrstovšek Ruža, rojena dne 5. septembra
1907..	postrežnica, sedaj na Studencu; skrbnik: Ogorevc Karel, posestnik v Pišecah št. 82 (sklep z dne 28. novembra 1928., P 111/28—1);
2.	) zaradi slaboumnosti popolnoma: Knez Anastazija, rojena dne 1. aprila 1903., posestnica v Pavlovi vasi št. 19; skrbnik: Ogorevc Karel, imenovan pod l.d) (sklep z dne 6. novembra 1928., P 105/28-1);
3.	) zaradi duševne bolezni omejeno: Ti 11 er Karolina, rojena dne 30. oktobra 1869., poštna uradnica v p. v Brežicah št. 122; pomočnik: Negovetič Miroslav, višji oficial v p. v Črncu (sklepi z dne 20. januarja 1928., 7. aprila 1928. in 27. novembra 1928., P 112/28).
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek L, dne 11. aprila 1929.
P 11/29—3.	706
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
7.	februarja 1929., opr. št. L 3/29—6, je bila Robnik Marija, samska posestnica v Planini št. 19 pri Ljubnem, zaradi duševne bolezni omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Trbovšek Martin, posestnik v Planini št. 14.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I.,
dne 28. marca 1929.
P 38/29—1.	782
Razveljavitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
20.	marca 1929., opr. št. L 7/28—2, je bil Vrtnik Janez, posestnik iz Klanca št. 5, prej stanujoč na Klancu št. 5, sedaj v bolnici za duševne bolezni na Studencu, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnico mu je postavljena Vrtnik Frančiška, posestnikova žena na Klancu št. 5.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L,
dne 15. aprila; 1929.
Bazglasi raznih uradov in oblastev.
St. HI. 9225/29.
Razglas.
Vinogradništvo mariborske oblasti trpi na svojem dobrem glasu zaradi šmarnice, ki se je razširila v naših vinogradih med vojno in po vojni. Gospodarska korist državo kakor tudi naše oblasti upravičeno zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimprej iztrebi.
Da se to omogoči, se priporoča, precepiti šmarnico v zelenem stanju. Dosedanjo izkušnjo o zelenem precepljanju šmarnice so pokazale zadovoljiv uspeh, kar je tudi umevno; zakaj če je šmarnica na-lastnih koreninah uspevala in kljubovala trsni uši, bo tudi v precepljenem stanju kot podloga plemenitih vrst dovolj odporna.
Da se precepljanje šmarnice čimbolj razširi, se bo dala za vsak precepljeni trs šmarnice, kjer se je zelena precepitev posrečila, nagrada 1 Din.
V	ta namen naj predlože vinogradniki, ki nameir-jajo precepiti šmarnico, do dne 3 0. maja 192 9. podpisanemu komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti nekolkovano prijavo o številu trsov, ki so določeni za precepitev, do dne 15. septembra 19 2 9. pa prijavo o številu precepljenih trsov šmarnice, pri katerih so je zelena precepitev posrečila, da se jim izplača, nagrada.
Resničnost podatkov poslednjo prijave mora potrditi pristojni občinski urad ali pa predsednik kake kmetijske organizacije v dotičnem kraju.
Nagrade se bodo izplačevalo do zneska, določenega v ta namen, in po rodu, kakor bodo prihajale prijave.
V	Mariboru, dne 16. aprila 1929.
Komisar oblastne samouprave oblasti mariborske:
Leskovar dr. s. r.
Št. 2052/7.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1929.:
250 Din; 100 Din; 1 listnica, v njej 600 Din in razne listine na ime: Omahen Jožef; 1 listnica, v njej 350 Din, nekaj vizitk na ime: Škofič Niko in nekaj slik; 1 listnica s 180 Din; 1 ročna torbica, v njej 40 Din in 1 recept drja. Dereanija, 1 žepni robec, 1 listek in 1 zavitek bonbonov; 1 torbica s 140 Din;
1	torbica, v njej 70 Din, 1 zrcalce, 1 ključ in 1 žepni robec; 1 srebrna ženska ura; 1 briljantni uhan z
2	briljantoma; 1 zlata verižica s srebrnim obeskom; 1 naočniki z zlatim okvirom; 1 ruta z rdečimi pikami; 1 kolesna zračna sesaljka; 1 režijska železniška legitimacija na ime: Černe Mirko; 1 pes doberman, ki nosi znamko viške občino št. 36 ali 37; 1 naočniki s koščenim okvirom.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1929.:
4 bankovci po 100 Din; 20 Din; 1 denarnica s 56 Din; 1 listnica, v njej 2 vojaški svetinji in 1 dekret o vojaškem odlikovanju na ime: Bučevič Peter; 1 zlata zapestna verižica; 1 nikljasta moških ura z double verižico; 1 srebrna ženska zapestna ura;
1 italijanski srebrni novec za 20 lir; 1 konjska, odeja; 4 ključi; 1 naočniki; 1 torbica, za akte; 1 zračna sesaljka; 1 ustnik za godalo; 1 moški klobuk. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 5 palic, 13 dežnikov, 4 klobuki, 1 rdeč robec, 1 ženska čepica, 1 doza iz pločevine, 2 para ženskih rokavic,
1 sekira, 1 pasji nagobčnik, 2 ženska slamnika, ena črna suknja, 2 otroški obleki, 2 ovratna šala, 1 čepica, 1 zavitek električne žice, 1 jermen, 1 kolesna
sesaljka, 1 zavitek (v njem 1 srajca in 1 kravata), 21 jajc, 1 par galoS, 1 torbica za akte s šolskimi knjigami, 2 vojaška kovčega, 1 zavitek žične mreže,
1	konjska uzda, 1 slika z okvirom, 10 žarnic, 1 cementna plošča, 1 ženska torbica, 1 par ženskih čevljev in nekaj izolimih cevi.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 19. aprila 1929.
St. 1541.	776
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani odda v zakup za dobo petih let samolastno-verskozakladno lovišče in rezer-vatno lovišče Suho-Vogel, vzhodni del.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in s potrdilom, da je bil 10%ni vadij položen pri blagajni direkcijo šum v Ljubljani, naj se vlože do dne
2	4. maja 1929. do 11. ure pri direkciji šum v Ljubljani.
V ponudbi je izrečno navesti, da so ponudniku lovski pogoji znani in da pristaja nanje. Ponudbo je treba oddati v dveh ovitkih z označbo: «Ponudba za lov pri šumski1 upravi na Bohinjski Bistrici». Vsa potrebna pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bohinjski Bistrici, kjer so na vpogled tudi lovski pogoji.
Obenem se odda v podzakup po §§ 12. uredbo bivšega c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 15. decembra 1852. del občinskega lovišča katastrske občine Bohinjske Bistrice, ki ga ima šumska uprava na Bohinjski Bistrici v zakupu. Pogoji za občinsko lovišče so tudi na vpogled pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici.
Lovski pogoji se pošljejo na zahtevo po pošti proti plačilu 30 Din.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 16. aprila 1929.
Št. 3947/11.	771 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 3 0. aprila 19 2 9. ob enajstih 1 5.000 kg pšenične moke št. 6.
Kavcija po zakonu. Pogoji se dobivajo pri njej.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. aprila 1929.
Št. 12.039/ref. X. a.	765
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec marec 1929. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra
1922.,	št. 365/113, za mesec marec 192 9. mnogokratnik 9-13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 15. aprila 1929.
Št. 482/2.	788
Razglas.
V	petek dne 17. maja 1929. ob devetih se bo oddajal pri podpisanem uradu v sobi št. 1 na javni dražbi v zakup lov občine Zgornje Šiške za dobo od dne 1. junija 1929. do dne 31. marca 1924.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami.
V	Ljubljani, dne 22. aprila 1929.
Sreaki poglavar za Ljubljansko okolico: dr. Ferjančič s.r.
Št. 3080.	779
Razglas.
Dražba lovov občin Dolenjega in Gorenjega Logatca za dobo od dne 30. junija 1929. do dne 1. aprila 1934. se bo vršila v sredo dne 22. maja 1929., in sicer prva ob osmih, druga ob desetih pri sreskem poglavarju v Logatcu.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami.
V	Logatcu, dne 20. aprila 1929.
Sreski poglavar: Poklukar s.r.
Razne objave.
Vabilo na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Arbor»
lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani,
v petek dne 10. m a j a 1 9 2 9. ob 11. uri v sejni sobi Kreditnega zavoda za obrt in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo računskih preglednikov.
3.	) Odobritev bilance za leto 1928.
4.	) Volitev novih članov upravnega sveta po § 19. družbenih pravil.
5.	) Volitev dveh revizorjev in dveh namestnikov.
Po § 13. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože najkes-neje šest dni pred občnim zborom delnico, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri družbeni blagajni. Ker pa so vse delnice že v depotu pri družbi sami, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora, najkesneje do dne 5. maja 1929. pri družbi sami, kjer se jim izdado legitimacije.
Posest 25 delnic daje pravico jio enega glasu (§ 13. družbenih pravil).	783
V Ljubljani, dne 23. aprila 1929.
Upravni svet.
Vabilo na občni zbor.
«V a r č e n k r e d i t», splošni hranilni in kreditni zavod v Mariboru, registrirana zadruga z omejeno zavezo, vabi na
izredni občni zbor,
ki se bo vršil v petek dne 10. maja 1 929. ob 17. uri v Mariboru v prostorih zaloge avtomobilov g. Pelikana na Kralja Petra trgu z naslednjim dnevnim redom:
1.	) Sklepanje o razpustu zadruge in volitev likvidatorjev.
2.	) Razni nasveti in predlogi.	778
Občni zbor je sklepčen, če je navzočna tretjina članov; če ne bi bil sklepčen, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje in bo sklepal pravnoveljavno ne glede na število zborovalcev.
V Mariboru, dne 20. aprila 1929.
Sklicatelj: Pelikan Roman s. r., predsednik.
790	Popravek vabila.
V. redni občni zbor Tovarne usnja Franz Woschnagg in sinovi, d. d. v Šoštanju, se bo vršil dne 5. maja 192 9. z dnevnim redom, objavljenim v Uradnem listu 34 z dne 3. aprila 1929.
Upravni svet.
Dopolnitev vabila.
V vabilu na X. redni občni zbor delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, priobčenem v Uradnem listu 43 z dno 24. aprila 1929., je treba popolniti konec dnevnega reda tako-le:
4.	) Dopolnilne volitve v nadzorništvo.
5.	) Določitev kredita izvrševalnemu odboru za
leto 1929.	789
6.	) Raznoterosti. ________ Predsedništvo.
724 3—3 Poziv upnikom.
Zadružna knjigarna v Ljubljani, re-gistrovana zadruga z o. z., je prešla z dnem 18. februarja 1929. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo v treh mesecih od dne te razglasitve zahteve podpisanemu likvida-
torju'	Stopar Davorin s.r., likvidator.
780	Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole pri Sv. Juriju ob Pesnici.
Proglašam jo za neveljavno.
V Jedlovniku, dne 18. aprila 1929.
Šerbinek Franc s. r.
Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani.
Aktiva.	Cista bilanca z dne 31. decembra 1928.	Pasiva.
	Din	P	Din	P		Din	P	Din	P
1. Gotovina:					1. Delniška glavnica . . .			12,000.000	—
a) blagajna		11,706.577	43			2. Rezervni sklad ....	3,310.134	74		
b) žirovni račun pri Na-					3. Rezervni sklad za dubi-				
rodni banki ....	4,853.789	80			ozne terjatve		430.000	—	3,740.134	74
nilnicah		1,982.737	16	18,543.104	39!	4. Pokojninski sklad . . .	•		852.962	38
2. Valute in devize . . .		.	1,725.138	29	0. Vloge:				
3. Menice		•		68,518.276	52	a) hranilne vloge na knjižice		81,950.168	85		
4. Vrednostni papirji:					b) vloge na tekočem ra-				
a) državni		24,842.710	76			čunu		192,709.175	33	274,659-344	18
b) industrijski		3,299.665		28,142.375	76	6. Upniki:				
5. Dolžniki:					a) denarni zavodi . . .	6,349.150	62		
a) denarni zavodi . . .	41,645.959172				b) ostali		100,025.792	51	106,374.943	16
b) ostali		233,845.177 80		275,491.137	52	7. Medsebojni računi cen-				
6. Medsebojni računi cen-					trale in podružnic . .	93,388.563	70		
trale in podružnic . . .	93,388.563	70			8. Neizplačana dividenda .			27.694		
7. Inventar		.	.	697.533 56		9. Čisti dobiček:				
8. Nepremičnine		.		5,972.000	—	a) prenos dobička iz leta				
9. Dolžniki za prevzete ga-					1927		14.106	77		
rancije		20,161.889	29			b) dobiček za leto 1928.	1,420.380	81	1,434.487	58
					10. Upniki za prevzete ga-				
					rancije		20,161.889	29		
			399,089.566 04					399,089.566	04
Izguba.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1928. Dobiček.
	Din J p		Din Ir	
1. Plače in doklade		4,971.393 53	1. Prenos dobička iz leta 1927		14.106	77
2. Upravni stroški		1,554.457:39	2. Obresti:		
3. Davki in pristojbine		666.796'l8	saldo obresti menic, tekočih računov,		
4. Odpis inventarja in nepremičnin . . .	285.81850	vrednostnih papirjev in hranilnih vlog .	3,754.756	82
5. Dobiček (vštevši prenos iz leta 1927.		3. Iznos bančnih poslov		5,144.089	59
v znesku Din 14.106-77)		1,434.487 58			
	8,912.953118		8,912.953	m
787	Objava.
Dividenda v znesku Din 9'— za delnico (9 °/o) se je začela izplačevati z dnem 23. marca 1929. pri blagajnah centrale v Ljubljani in njenih podružnic na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in Šibeniku proti izročitvi kupona za leto 1928.
Upravni svet.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani