POSTNI QL
^.Vv t W •* ;> ^ j .« »
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizadj za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika' v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo listk. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 15. marca 1925.	6. številka
Novo vodstvo poštne ; direkcije.
Kakor smo že v zadnji številki »Poštnega glasnika« na kratko sporočili, je Nj. Vel. kralj imeinoval za oblastnega direktorja ljubljanske direkcije pošte in telegrafa gospoda Alojzija Gregoriča, za pomočnika oblastnega direktorja pa gospoda ing. Marija Osano.
Novi direktor g. Alojzij Gregorič se je rodil dne 2. avgusta 1877. v Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, maturiral 1. 1897. Juridične študije je nadaljeval na univerzi v Gradcu in Pragi, kjer jih je dovršil 1. 1902, Najprej je stopil v konceptno službo pri finančni upravi, 1. 1904 pa je prestopil v poštno stroko pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu, kjer je ostal do razsula avstro-ogrske mlonarhije. Po prevratu, v novembru 1918, ga je Narodna vlada v Ljubljani imenovala za poštnega svetnika in že takrat tudi za ravnateljevega namestnika pri novo ustanovljenem »SHS poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za slovensko ozemlje.« V septembru 1919 je bil imenovan za višjega poštnega svetnika, s prevedbo na nova zvanja v aprilu 1922 pa za pomočnika direktorja-, kar je ostal do februarja 1925, ko se je povzdignil na najvišje mesto slovenske pošte — za direktorja vseh pošt. telegrafov in telefonov v Sloveniji.
Novi g. direktor je ljudomil, takten in priljuden v vsem in napram vsem, človek srčne kulture, torej lastnosti, katere edine dado človeku pečat resnične inteligence in pravega demokratizma. Po vsej svoji preteklosti, po svojem značaju in naravi je g. direktor Gregorič človek, ki stori vedno dobro, kadar more, in ki stori hudo samo takrat, kadar mora. Sam izvrsten strokovnjak zna ceniti in upoštevati marljivost in zmožnost tudi pri svojih podrejenih uslužbencih. Kakor ima srce za vsakega posameznika, tako je vnet za dobrobit celokupnega osobja ptt. stroke. Kot človek, ki pozna in prizna organizacijo, smo uverjeni, da nam pojde na roko, mi ga pa hočemo s podvojeno pridnostjo in vestnostjo podpirati v njegovi težki nalogi. Preznačilen za zdravo jedro našega uradništva na deželi je ut is, ki ga je napravil nanje imenovanje gospoda Gregoriča za direktorja. Bili smo v njihovi sredi in vsi so nam zatrjevali, da imajo zdaj vse večje veselje in zanimanje za delo in za- službo sploh, ker vedo, da njihov novi gospodar ne vihti vedno biča nad njimi, nego da bo imel zanje tudi dobro besedo in blagohotno podporo. To je pravo in zdravo razmerje med vrhovnim šefom in podrejenim osobjem, ki je v dobrobit obema, v prvi vrsti pa upravi sami.
Novi pomočnik direktorja g. ing. Marij O s an a se je rodil dne 22. junija 1880. v Trstu. Gimnazijske študije je dovršil 1. 1900 v Trstu, tehniško visoko šolo pa 1. 1906 na Dunaju. V poštno službo' je vstopil 1. 1907 v Pulju. Po prevratu ga je imenovala Narodna
vlada dne 29. novembra 1918 za višjega stavbnega komisarja pri novo ustanovljenem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, v maju 1920 pa za gradbenega' svetnika. Z uredbo o novih zvanjih je bil preveden I. 1922 za šefa odseka III. razreda, s pragmatiku 1. 1923 za direkcij-skega inšpektorja! I. kat. 5. skupine, zdaj pa s kraljevim ukazom za pomočnika direktorja pošte v Sloveniji.
Novi g. vicedirektor je mož neumornega dela in izrednih zmožnosti, mož ogromnega znanja in učenjak. 2e v Avstriji je bil poznan in cenjen kot najboljši strokovnjak v strojnem inženjorstvu v resoru pošte, telegrafa in telefona vse bivše avstro-ogrske monarhije. Po prevratu je imel na razpolago v drugih državah najodličnejša mesta s sijajnimi dohodki, toda odklonil je vse vabljive ponudbe iu posvetil svoje odlične zmožnosti svoj« domovini proti nizki nagradi. Kot pravega učenjaka diči tudi! g. pomočnika ing. Osano izredna skromnost in prijaznost v nastopu in občevanju s podrejenim osobjem, kakor sploh z vsakim človekom. Poleg sijajnih zmožnosti v svoji stroki obvlada g. vicedirektor tudi pol ducata evropejskih jezikov, kar je izrabila uprava v to, da ga je pošiljala v različne komisije po evropskih državah. V svoji skromnosti ni nikoli silil v ospredje, toda človeka takih zmožnosti ni mogoče prezreti. Zato ga je vlada imenovala zdaj na tako visoko mesto, ki pač ni še zadnji klin v lestvici njegove kariere.
Obema kličemo iz srca: Dobrodošla in živela!
Kaj je s predsednikom Saveza?
Kakor srno sporočili v zadnji številki »Poštnega glasnika«, smo izvedeli, da je moral g. Toma Jovanovič odstopiti od predsedstva Saveza ptt. nameščencev v Beogradu. Glede na to notico je prejela Zveza poštnih organizacij v Ljubljani od Saveza dopis štev. 6 od 6. marca t. 1., ki se glasi:
»V številki 5 »Poštnega glasnika« od L marca t. 1. je izšla na tretji strani notica, češ da je predsednik Saveza ptt. nameščencev g. Toma Jovanovič iz nekih političnih razlogov podal ostavko na položaj predsednika Saveza ptt. uslužbencev.
Savezu je čast, obvestiti organizacijo, da je ta vest neosnovana, in smatra, da jo ten-dencijozno razširjajo posamezni neprijatelji Saveza, katerim gre to v račun, da bi odstranili naše člane1 od Saveza. — V Beogradu, dne 6. marca 1925. Predsednik: 1. C. Jovanovič, sekretar: podpis nečitljiv.«
Objavljamo to pismo s pripombo, da nas veseli, da naše prvotne vesti niso resnične. Vsekakor pa je potrebno, da se razmere v Savezu do kongresa razčistijo, kajti take alarmantne vesti raznašajo baš člani uprave Saveza.
F. N.
Delo za bližnjo bodočnost.
Po uredbi 01 razvrstitvi poštnega uradništva pride v poštnem resoru izmed tisočev uradnikov II. kategorije, samo prav malo v L skupino, kar ni v duhu zakona o civilnih drž. uradnikih, po katerem doseže lahko vsak uradnik L skupino II. kategorije, če ima 15 ali več službenih let. Prva in druga skupina sta po zakonu glavni skupini II. kategorije, v kateri spada, če že ne večina, pa vsaj velik del uradništva. Izmed učiteljev je n. pr. več ko 33 odstotkov v L in več ko 25 odstotkov v 2. skupini, torej približno 60 odstotkov v glavnih skupinah. Izmed uradništva II. kategorije miniLstrstva pošte in telegrafa pa ni v !. skupini niti 1 odstotek, v drugi skupini; pa približno 5 odstotkov, torej samo 5 odstotkov v glavnih skupinah.
Položaji, ki so našteti v uredbi o razvrstitvi pod točko »Ministrstvo pošte in telogra-la«, 11. kategorija, 1. skupina, spadajo' seveda tudi v or1 «Vupino'. oni sc cekr dvigujejo nad njo, če pride določen odstotek vseh uradnikov v 1. skupino. Zahtevamo torej v smislu zakona, da pride vsaj 40 odstotkov poštnega uradništva v glavne skupine, analogno kakor učitelji.
Uredba o razvrstitvi sc lahko popravi, ko se predloži narodni skupščini v uzakonitev. Zc sedaj pa bi morali stopiti v stik s poi-slanci in jih pridobiti za naše težnje. Revizija razvrstitve se tiče prav vseh strok II. kategorije, ki spadajo pod ministrstvo pošte in telegrafa. Poštno telegrafski, činovniki imamo Pa še posebno pravico. Uradništvo' drugih strok dela po 6U, po 7 ur dnevno in ima reden nedeljski počitek, dočim dela poštno prometno uradništvo po 8 ur, rednega nedeljskega počitka ne pozna, opravlja naporno nočno službo v zaprašenih prostorih, na prostem ali v železniških vozovih. Mnogi tovariši so že trpeli na zdravju ob priliki železniških nesreč ali pri napad'!' na pošte ali poštne vozove. Koliko tovarišev je moralo iz svojih skromnih dohodkov plačati odškodnino za izgubljene poštne pošiljke, ki pridejo pri obi-Icm delu kljub vsej pozornosti lahko iz evidence. Mi spadamo torej hrezdvomno v stroko. kjer se opravlja služba s posebnim naporom, z i z v e s t n o nevarnostjo za življenje ali zdravje in stalno zvišano pozornostjo. Vslcd tega nam pripada posebna naklada na plačo po členu 40 zakona o civ. drž. uradnikih. Poskrbimo, da ne ostane ta pravica samo na papirju. Pot za dosego nam kaže člen 40. To doklado odredi ministrski svet sporazumno s finačnim odborom narodne skupščine. Obrnimo* se na naše rojake v ministrskem svetu in finančnem odboru ter poskrbimo, da store isto tudi Srbi in Hrvati.
Edina služba, ki se z našo lahko primerja, je prometna služba na železnici Le ti imajo poseben zakon, po katerem dosežejo name-
ščenci pri proiiKitu polno penzijo že s 25 službenimi leti. Nam zakon o civ. drž. uradnikih ne daje te usodnosti, zato dosežemo za enkrat lahko samo izplačilo omenjenih doklad. Ce se Iro pa zakon kdaj revidiral, tedaj lahko dosežemo še več.
Naše vprašanje torej še ni rešeno in baš zato je uujno potrebno, da ohranimo našo organizacijo močno in strogo strokovno, kajti le tedaj lahko gledamo v bodočnost, svesti si končne zmage.
Pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki so v drž. eksploataciji.
Konec.
Polnoletnemu otroku, ki je telesno ali duševno nesposoben za pridobivanje, a nima druge vzdrževalnine, pritiče doklada, dokler traja ta nesposobnost.
3.	K členom 81 in 82. Uradnikom glavnih 1. in II. kategorije, (t. j. 1/6 do 1/1 ter II/2 in H/l) pritiče 50%en popust v I. razredu, uradnikom pomožnih in pripravljalnih skupin I. in II. kategorije (. j. 1/9 do 1/7 in in II/5 do 11/3) ter uradnikom vseli skupin III. kategorije pa II. razred.
4.	K členom 83 do 86. Za izdanje legitimacij za znižano vožnjo p. t. osebju v področju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani je pristojna direkcija državnih železnic v Ljubljani.
Poštno uslužbenstvo bo prejemalo železniške legitimacije po členu 86 pravilnika le s posredovanjem direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. V ta namen morajo vse pošte zbirati prijave svojega podrejenega osebja in jih v obliki zaznamka brez poročila predložiti tukajšnji direkciji ki bo potem preskrbela legitimacije pri pristojni železniški direkciji. Take zaznamke naj predlože tudi odseki in pomožni uradi direkcije za svoje osebje.
Ti zaznamki, ki morajo biti sestavljeni za aktivno osobje posebej in za njih rodbinske člane posebej, naj bodo spisani na celili ali vsaj polovičnih polah papirja in naj imajo takšnole obliko.
iPosamne stolpce v zaznamkih je treba takole izpolniti:
Pri zaznamku pod a) in b) se morajo vpisati v stolpcu »Kategorija« rimske, v stolpcu »Položaj« pa arabske številke.
Pri zaznamku b) naj se v stolpcu »Rojstno leto rodbinskega člana« vpiše samo rojstno leto otrok. V stolpu »Opomba« morajo biti pri otrocih navedei pogoji, pod katerimi prejemajo starši zanje doklade po členu 42. zakona o civilnih uradnikih iz leta 1923. (kakšno šolo obiskuje otrok ali odslužuje kadrski rok, ali je trajno nesposoben za pridobivanje itd.).
Tem zaznamkom se morajo predložiti š e nerabljene fotografie oseb, ki prosijo znižano vožnjo na državnih železnicah. Fotografije morajo biti iz mehkega (ne trdega) kartona, velike pa morajo biti 6X10 cm. Fotografije, ki ne ustrezajo tem zahtevam, se bodo zavračale. Na zadnji strani fotografije mora pošta napisati:
^	1. zaporedno številko zaznamka in
2. priimek, ime in službeni značaj oziroma rodbinsko razmerje prosilca.
Hkrati morajo pošte od vsakega prosilca pobrati po 10 Din za stroške za izdajo legitimacij. S pobranim denarjem naj napravijo pošte takole:
Zneski do 50 Din naj se v gotovini prilože zaznamku. Zneske preko 50 Din pa naj pošljejo pošte z uradno nakaznico pošte z uradno nakaznico »Pomožnemu uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«. Na odrezek nakaznice naj napišejo pripombo: »Pošta.........k oprav štev. štev.........
Pristojbina za železniške legitimacije.«
Uradni predstojniki so odgovorni za to, da so podatki točni in fotografije prave, pa tudi za to, če bi zaradi pomanjkljivih prijav prosilec ne dobil legitimacije.
5.	Za upokojence p. t. stroke kakor tudi za vdove In sirote ter njih rodbinske člane tukajšnja direkcija ne bo posredovala za železniške legitimacije. Za nje posreduje oblastvo, kjer prejemajo preskrbninske užitke (delegacija ministrstva za fi nance v Ljubljani).
6.	Legitimacija velja za pet let. Vsako leto podaljša legitimacije ono oblastvo, pri katerem ie
službenec nameščen, pri nas direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. To velja tudi za legitimacije rodbinskih članov aktivnih uslužbencev.
7.	Oledc na člen 92, ki govori o posledicah zlorabe legitimacij, naročamo poštam, da zaradi natančne razvidnosti izdanih legitimacij vodijo zaznamek podrejenih uslužbencev in njih rodbinskih članov, ki imajo železniške legitimacije.
8.	Ce aktivni uslužbenec izgubi pravico do železniške legitimacije za stalno 5%no znižano vožnjo t. j. če je na pr. upokojen, če izstopi iz državne službe ali če je odpuščen, mu mora pošta -odvzeti legitimacijo in jo predložiti direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, ki jo vrne pristojni železniški direkciji. Isto je treba storiti, če aktiven državni uslužbenec umre.
Vse to velja tudi za legitmacije rodbinskih članov, kadar kdo od njih umre ali kadar se v rodbinskem razmerju izpremeni kaj takega, kar izključuje upravičenost do znižane vožnje; kadar postane na pr. otrok polnoleten, kadar postane sposoben za pridobivanje, kadar dovrši šole in podobno (glej člen 42 zakona o civilnih uradnikih).
Za točno izpolnjevanje teh določil so odgovorni predstojniki pošt.
9.	Člen 93 govori o posledicah, ki zadenejo uslužbence oziroma njih družinske člane, če bi zlorabljali legitimacije. Predstojniki pošt naj podrejeno osobje na ta člen pravilnika še posebej opozore.
10.	K člen u 95. Ce izgubi kdo železniško legitimacijo, mora to prijaviti po pristojni pošti tukajšnji direkciji, ki bo -pri direkciji državnih železnic ukrenila, da se proglasi izgubljena legitimacija za neveljavno. Dokler se to ne zgodi in prizadela oseba za to postopanje ne plača predpisanega zneska (Din 100), ne izda direkcija državnih železnic nove legitimacije.
11.	Po členu 118 stopi pravilnik o voznih olajšavah dne L januarja 1925 v veljavo.
12.	Glede izdajanja novih legitimacij po tem pravilniku in glede podaljševanja legitimacij odrejamo takole:
Vse erarne in razredne pošte z začetnimi črkami A do L naj predlože prijave za nove legitimacije, potrebne fotografije in pristojbino najkasneje do 15. decembra t. L, pošte z začetnimi črkami L do Ž pa najkasneje do 31. d e c e m b r a 1924.
V predpisanih zaznamkih naj bodo navedeni najprej uradniki, za njimi pa zvaničniki in služite-Iji, oziroma najprej rodbinski člani uradnikov, nato pa zvaničnikov in služiteljev.
Glede podaljšanja legitimacij po členu 90 oziroma glede iznajanja novih legitimacij naročamo poštam, da predlože legitimacije v podaljšanje in prijave za nove legitimacije vsako leto v č a s u od L d e c e m b r a d o 10. j a n u a r j a. Ce kak aktivni uslužbenec oziroma njega rodbinski član šele med letom dobi pravico do vozne olajšave po členih 69 do 91 in 73, 74, se mu lahko tudi med letom izda legitimacija.
13.	Vsakoletno predlaganje legitimacij v po-
daljšanja je treba potemtakem smatrati kot periodičen izkaz. Zato naj pošte izpopolne »Pregled periodičnih poročil, izkazov in naročil, ki jih morajo pošte, telegrafi, telefoni in tehnične sekcije predlagati« tako, da vpišejo v skupino D. (»Osebje«) pod štev. 78 v stolpec »Predmet« besedilo: »Predlaganje železniških legitimacij v podaljšanje«, v naslednja dva stolpca besedilo: »vse pošte in tehnične sekcije« in »direkciji«, v nadaljni stolpec: »vsako leto v času od L decembra do 10. januarja«, v stolpec »Odredba« pa: »Dir. štev. 598/pov. 24«.	; j; ji! |^J
14.	S tem pravilnikom je razveljavljen »»Pravilnik o znižani vožnji na državnih železnicah in brodovih«, ki je bil objavljen v Službenem listu 59/1921 pod štev. 215 pr./Z—1921, in vse nadaljnje, semkaj mereče odredbe, in sicer št. 483/prez. (Služb, list 45/1922), štev. 81/prez. (Služb, »list 9/1923), štev. 314/pov. (Okrožnice 1/1923) in štev. 602/pov. (Okrožnice XVI/1959—1923).
Znana ugledna tvrdka
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom(cam),
da	vss sfcUćtis a«	wes«&s«
Tozadevna pojasnila	in dutgo
rešuje tvrdka obratno.	36
Organizatorično gibanje.
Odbor društva
prometni!! poštnih urodnlhou
v Ljubljani
sklicuje letošnji
redni občni zbor
za soboto» 28. marca ob pol 8. url zvečer v PreSeraovl sobi restavracijo pri „Novem sveta".
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora.
2.	Poročilo predsednika in tajnika.
3.	Blagajniško poročilo in odobritev
računov.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Eventualni predlogi se morajo pismeno izročiti predsedstvu do 25. marca t. 1. — Dolžnost vsakega zavednega našega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži. Želeti je zlasti udeležbe od zunaj.
Predsedstvo.
OBČNI ZBOR
društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani
od 15. februarja 1925.
1.) Poročilo predsednika.
Otvarjam današnji redni letni občni zbor i« pozdravljam najtopleje vse navzoče, posebno pa tovariše delegate bratskih podruž^ nie iz Maribora in Celja, kakor tudi druge z dežele došle tovariše, ki se niso zbali ne stroškov, ne truda, da poselijo svoje tovariše.
Pred nekaj tedni je kruta smrt končala življenje oblastnemu poštnemu direktorju dr. Debelaku, ki je bil eden najboljših poštnih organizatorjev v naši državi. V minulem letu so umrli še sledeči tovariši: Cuderman Matija, Ljubljana, Kač Peter, Laško, Stein Avgust, Brežice, Šušteršič Joško, Mengeš, Šega Anton, Ljubljana, Vidmar, Anton, Ljubljana, in Weis Ivan, Ljubljana in Malenšek Franjo, Ljubljana. Skupno smo torej izgubili osem tovarišev. Štejem si v svojo dolžnost, da pozovem navzoče, da v znak spoštovanja vstanejo raz sedeže.
Priznati moramo, da je bil odbor, ki smo ga bili izvolili pred letom dni, z malimi izjemami srečno izbran. Vsi odborniki so se sestankov in odborovih sej večinoma polnoštevilno udeleževali. Zato se jim zahvaljujem, posebno še tovarišu podpredsedniku Bizovičarju, blagajniku Engelmanu in tajniku Dvoršaku, ki so mi vedno stali ob strani in pomagali pri društvenem delu.
Takoj po izvolitvi na zadnjem občnem zboru se je odbor, oziroma društvo podalo na delo za prireditev tombole, ki nam je prizadela mnogo dela, toda ne zaman, prinesla nam je lep dobiček, o čemur bo podrobno poročal tovariš blagajnik. Vsem tovarišem, ki so pripomogli k uspehu, prisrčna hvala. Dru ga naša naloga je bila, da se prevedba po novem zakonu državnih nameščencev čim


ugodnejše izvrši. Treba je bilo nešteto intervencij, pismenih in ustmenih. Dasi naš uspeh ni bil popolen, vendar pa moramo priznati, da so se vsaj nekatere krivice popravile. Tako so nas uvrstili po službenih letih, pa nekateri tovariši so tudi v tem pogledu prikrajšani, ker se jim ni vpoštevala vojaška in vojna doba. Tu je treba še energičnega dela, da pridejo prizadeti do svojih pravic.
Ko je vlada meseca avgusta razglasila, da bo revidirala zakon o državnih nameščencih, in zahtevala od organizacije tozadevnih izpremljevalnih predlogov, smo se združili v ta namen 11 organizacij nižjih uslužbencev in smo na 12 sejah izvršili predloge, ki so tovarišem deloma že znani. Te predloge smo izdali v preko sto izvodih, poslali smo jih vsem ministrstvom, ministrom, predsedniku komisije za revizijo zakona, vsem parlamentarnim klubom, vsem slovenskim poslancem, velikemu županu in političnim strankam v Ljubljani. Poslali smo delegata v Beograd, da predloge pri komisiji podpira. Zadeva še ni končana, bo pa v najkrajšem času enketa, na kateri bo morala biti organizacija nižjih uslužbencev močno zastopana, da bo uspeh tem večji. Meseca julija sem se udeležil kongresa poštnega Saveza v Beogradu. Moram priznati, da se naši interesi niso dosti upoštevali, ker nižji uslužbenci niso bili zadostno zastopani, bila sva samo dva, delegat iz Zagreba in jaz. Naše zahteve smo sicer vnesli v resolucijo, toda do danes se ni izpolnila niti ena točka, najbrže je vse skupaj pri Savezu zaspalo. Poslali smo tudi Savezu iz-premljevalne predloge v priporočenem pismu na predsednika T. Jovanoviča, pa nimamo še do danes odgovora.. Tu se vidi, da se predsednik Saveza bolj malo briga za naše zadeve.
Imeli smo več odborovih sej in sestankov in tako bili vedno v stikih s člani. Društvo se je udeležilo po delegatu veselice bratske podružnice v Mariboru in tombole v Celju, kakor tudi občnega zbora podružnice v Mariboru. Redno in skoro v polnem številu smo se udeleževali sej »Zveze poštnih organizacij«. Na žalost pa moram konstatirati, da Zveza ni to, kar bi morala biti. Tukaj bi priporočal, da tovariši, ki nimajo veselja udeleževati se takih zborovanj, ne sprejmejo delegatskih mest, enako velja tudi za odbornike. Odbornik ali delegat naj bo oni, ki ima veselje do dela.
Dobro je zastopano naše društvo tudi v Poštni gospodarski zadrugi, tudi v tej zadrugi se obrača vse na boljše in upamo, da bo zavod napredoval v korist članom.
Udeleževali smo se tudi drugih različnih nepolitičnih sestankov v imenu društva in Vedno gledali, da smo kaj storili v prid nižjim uslužbencem. Društvo je podpiralo po možnosti tovariše in vdove tovarišev, kateri so se obrnili na društvo za pomoč, kadar so bili v stiskah in bolezenskih neprilikah.
Neštetokrat smo intervenirali v osebnih in drugih zadevah na pristojnem mestu, posebno ob prevedbi. Uspeh ni bil vedno popolen, pogosto pa tudi zadovoljiv. Največ potov ima društvo seveda na direkcijo za različne informacije; gospodje pri direkciji so mi šli vedno na roko in se jim zato tu netj-Prisrčnejše zahvaljujem in prosim, da pomagajo tudi novemu odboru, oziroma predsedstvu. Zahvaljuj,i^n se g. Kurentu, upravniku Pošte Ljubljana 1, da. nam je dal vedno lokal za sestanke in odborove seje na razpolago.
Našo znano resolucijo smo odposlali Poštni zvezi, gospodu ministru dr. Žerjavu Pa spomenico radi obleke in čevljev, da se 'zdeluje obleka in čevlji v območju direkcije in po meri. Istotako smo se obrnili na gospoda ministra Žerjava s spomenico za tiste to-
variše, katerih žene so tobačne vpokojenke, vsled Česar ne dobivajo draginjskih doklad za svoje žene. Kakor sem čul, je zadeva povoljno rešena in bodo prizadeti tovariši v kratkem dobili neizplačane zaostanke.
Končam svoje poročilo v znamenju solidarnosti in društvenega napredka Ta napredek je sicer, še majhen, toda z vstrajnim delom bo že boljše. Le ne malodušnosti, ampak vztrajno in požrtvovalno delo vsakega posameznika nam prinese zaželjeni uspeh. V slogi je moč, ta jači, nesloga pa tlačL Ce bomo vsi požrtvovalno delovali, nam je uspeh zajamčen. Zato poživljam vse tovariše, naj se najenergičneje oklenejo našega društva, one tovariše pa, ki še niso v naših vrstah, pa poživljam, da to nezavednost čimpreje opuste in stopijo v društvo. Naše geslo je: Vsi v društvo in vse za društvo!
Poročilo tajnika, ki izvaja:
Današnje zborovanje je obenem tudi jubilejno zborovanej, ker je od našega prvega občnega zbora dne 23. novembra 1919 poteklo že 5 let, odkar društvo obstoji.
Takrat se je napravila napaka, da se nista že takrat združili poduradniško in služi-teljsko društvo v eno organizacijo. Ako bi se bila takrat ustanovila enotna organizacija, bi mogli danes pokazati na večje uspehe, kakor smo jih razdvojeni mogli doseči. Po prizadevanju tovarišev Martinška, Bavdka in Ker-ševana je po večkratnih sejah in sestankih prodrla med tovariši ideja za združitev, ki se je končno in definitivno izvršila na občnem zboru obeh društev dne 23. septembra 1923. Za to ima največ zasluge tovariš Kerševan, ki je posvetil temu cilju obilo truda in dela.
Da bo naše društvo napredovalo in moglo pomagati posameznikom in celokupnosti, je potrebno, da se poprimemo vsi dela, ker le takrat bomo mogli beležiti večje uspehe.
Poročilo blagajnika.
Blagajnik poroča o stanju društvenega premoženja, ki je zelo zadovoljivo.
Vzlic izdatnim podporam bolnim članom in vdovam in vzlic pogrebninam, znaša društveno premoženje koncem leta 1924. 74.052 Din 15 par.
Volitve. Za volilno predsedstvo se določijo tov. Jeršek, Kerševan in Penko, za zapisnikarja pa tov. Trček.
Izvoljeni so sledeči tovariši: Predsednik: Gruden Martin, podpredsednik:	Martinšek
Franc, tajnik: Dvoršak Vinko, tajnikov namestnik: Trček Vinko, blagajnik: Engelman Anton, blagajnikov namestnik: Baučar Anton, knjižničarja: Ban in Bavdek, odborniki: Vogelnik, Kovačič, Bezjak, Javkič, Šimenc, Blatnik in Jeršek. V nadzorstvo pa tovariši: Bizovičar, Grbec, Cvetko, Rupert in Tome.
K odborovim sejam se po potrebi pokliče tudi Mesec Janko iz Vrhnike.
Novoizvoljeno predsedstvo prevzame svoje mesto, na kar se predsednik Gruden zalivali za izvolitev ter obljubi, da bo deloval po svojih močeh za dobro vseh članov društva. Nadalje predlaga zvišanje članarine od 3 na 5 Din mesečno.
Po daljši debati se zvišanje članarine in s tem tudi povišanje podpore in pogrebnin preloži na pozneje. Odkloni se povišica prispevkov za Zvezo poštnih organizacij.
Na predlog tovariša Laboviča se izpre-meni čl. 8 društvenih pravil, premene se tudi ČL 10 in 12.
Na predlog predsednika Grudna se odobri zvišanje pristopnine, in sicer do 30. leta 10 Din, od 30. do 35. leta 20 Din, od 35. do 40. leta 25 Din, od 40. do 45. leta 30 Din, od 45. do 50. leta 35 Din.
Zvišanje pristopnine stopi v veljavo dne 1. aprila 1925.
Na predlog blagajnika občni zbor odobri, da se priredi.po zborovanju družabni večer v proslavo petletnice društva. Po nekaterih vprašanjih posameznih članov, kateri so tudi dobili odgovore, se zaključi zborovanje ob' 19. uri. — Odbor.
Nagrade dnevničarjem ptt stroke.
Poštno ministrstvo je uredilo nagrade dnevničarjem v poštno - brzojavni službi taj-kole:
1)	Dnevničarji, ki opravljajo službo uradnika ali zvaničnika, prejemajo v krajih, ki spadajo v I. draginjski razred, po 1200 Din na mesec; v krajih, ki spadajo v II. draginjski razred, po 1100 Din na mesec in v krajih, ki spadajo v III. draginjski razred, po 1000 dinarjev na mesec.
2)	Dnevničarji, ki opravljajo služiteljske posle, prejemajo v I. draginjskem razredu po 1000 Din, v II. draginjskem razredu po 900 dinarjev in v III. draginjskem razredu po 800 Din na mesec.
3)	V izjemnih slučajih se more odobriti posameznim dnevničarjem tudi nagrada do 1500 Din mesečno.
Za dnevničarje se smejo postavljati samo osebe, ki so dovršile 18 let, pa niso prekoračile 45 let starosti. Nagrado dobivajo dnevničarji na» koncu vsakega meseca za nazaj.
V naši direkciji so vsa mesta dnevničar-jev zasedena, taiko da se do novega proračunskega leta ne sprejme noben dnevničar, niti za uradniške, niti za zvaničniške ali služiteljske posle.
To in ono.
Zabavni večer Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov dne 5. marca t. 1. je izpadel prav dobro. Udeležba je bila nad vse pričakovanje številna, več ko sto tovarišev In tovarišic je prišlo na našo skromno, pa prisrčno prireditev. V posebno veselje smo letos opazili tudi mnogo gospodičen tovarišic, tako je prav in lepo. Seveda je pa še vedno dostLtakih poštnih gospodičen, ki mislijo, da jim bo padla krona z glave, če gredo na kakšno poštarsko, torej stanovsko prireditev, na veselico njihovega društva. Vse plese in prireditve oblezejo, od elitnega plesa do mesarskega bala, le na veselico, ki jo priredi njihovo društvo, njihovi tovariši, ne pridejov ker jih je sram. Službo delajo pri pošti (čekovnem zavodu), plačo dobivajo od pošte (č. z.), v kakšno družbo pa potem spadajo, — Zabavo so posetili tudi gg. tovariši drugih kategorij ptt. stroke, kar je enotnost in prisrčnost večera še zlasti dvignilo. — Pevske toče in šaljive nastope so izvajali tovariši Držaj, Koricki in Staut in pa g. Kašteli c, kateremu gre za prijazno sodelovanje posebna zahvala. — Glede na posrečene prireditve Sekcije ji svetujemo, da priredi drugo leto elitni les v velikem obsegu.
Sestanki Sekcije po deželi so se krasno obnesli. V nedeljo 8. t. m. so bili taki sestanki v Celju, Kočevju in v Kranju, ki so vsi sijajno izpadli. To nedeljo, 15. t. m., pa bodo sestanki v Krškem (poročevalec tov. Camp a) v Murski Soboti (poročevalec tov. Jakše) in v Ptuju (poročevalec tov. Pula r). O vseh šestih sestankih prinesemo poročilo v prihodnji številki »Poštnega Glasnika«.
— Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnlti in brzojavnih uslužbencev podružnica Maribor, priredi dne 10. maja t. 1. na Glavnem trgu v Mariboru veliko dobrodelno tombolo. Dobiček je namenjen podpiranju vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Prosimo druga društva, da upoštevajo to humanitarno prireditev in opuste tega dne morebiti nameravane prireditve.
— Zahvala. Obsmrtno podporno duštvo »Do brata« mi je izplačalo povodom smrti moje žene takoj obsmrtnino v znesku 2500 Din. Za znesek se društvu iskreno zahvaljujenj 'ter najtopleje
priporočam 'vsem tovarišem, ki še niso člani «Dobrote«, da pristopijo k temu prekoristnemu društvu. — Anton Krolnik, poštni uradnik, Poljčane.
Velika tombola poštnih nižjih uslužbencev.
Dne 19. aprila 1 1. priredi »Osrednje društvo poštnih nižjih uslužbencev« na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko javno tombolo z mnogimi lepimi m bogatimi dobitki. Vsaka tablica stane samo Din 2.50. Prodajajo jih vsi pismonoše v Ljubljani, Šiški, na Viču in v Mostah. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poizkusi svojo srečo. Cisti dobiček je namenjen bolnim In podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. Začetek točno ob 15. uri. — Odbor. i
Zvišanje plač državnim nameščencem v Italiji. Tudi v Italiji se čuti gospodarska stiska, ki jo provzročajo drage življenske potrebščine. Zato je narodna vlada na Mussolinijev predlog sklenila izvesti zvišanje plač državnih nameščencev. Dobrohotnosti italijanske vlade imajo biti deležni tudi vpokojenci. Povišanje plač bo stopilo v veljavo s 1. aprilom t. 1. Mussolini je moder državnik in vidi, da more le pošteno plačan uradnik poverjeno mu delo dobro in vestno opravljati. Italijansko državno uradništvo je bilo že doslej gmotno dosti bolje situirano kakor državni nameščenci v SHS, zato je pa tudi njih uglea v javnem življenju takšen, kakršen je bil preo vojno. Ugled Jugoslovrnskega državnega nameščenca je pa, žal, silno padel. Občinstvu je znano naše bedno stanje, zato pa ne veljamo nič. V
življenju se vsepovsod potrjuje, žalostna resnica, da le petica d A ime slovesu ali da človek toliko velja, kolikor plača. Svoijc dni so se ljudje pulili za državno službo. Ako je bila razpisana kje kaka pošita, se je priglasilo nebroj prosilcev. Saj so tedaj celo upravniki najmanjših pošt, če ne sijajno, pa vsaj ob plači udobno živeli. S plačo so se lahko živili in oblačili. Dandanes si pa mora državni nameščenec pritrgovati pri ustih skozi več mesecev, da si nabavi najnujnejšo obleko in perilo. Večkrat se čujejo pritožbe med občinstvom, kako brezbrižno in malomarno se vrši poštna služba zlasti po vojvodinskih in hrvatskih poštah. Glede poštnega uradovanja v Sloveniji ni slišati pritožb, dasi tudi med našimi ljudmi pojema veselje do uradnega poslovanja, kar je vsekakor samo posledica pičlih naših plač, ob katerih jedva životarimo. Nenamazana kolesa nerada teko. Slabo plačan delavec ne more delati z veseljem in uspehom. Ako hoče naša vlada, da bodo državni nameščenci z veseljem in vnemo delali za blagor države in državljanov, naj nam da vsaj to, kar nam gre po zakonu, naj nam omili naše bedno stamje ter končno dvigne, ugled državnega uslužbenstva v javnem življenju na predvojno stopnjo.
— Umrla je dne 23. februarja 1.1. po dolgotrajni bolezni ga Marija Ban, soproga poštnega poduradnika g Martina Bana. Poko niča ie bila nad vse dobra žena in vzorna mati. Težko prizadetemu g. Banu In njegovi rodbini izrekamo tem potom iskreno sožalje.
Društvo nižjih poštnih uslužbencev.
Mesto venca na grob pok. direktorju dr. Debelaku so poslali društvu »Dobrota«: Uradništvo pošte Maribor 2 970 Din, uradništvo pošte Ljubljana 1 400 Din; pošte Sv. Lenart v Slov. g., Sv. Jurij v Sl. goricali in Šmarjeta v Slov. goricah — skupno 131.50 Din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! — Odbor »Dobrote«.
/ * DttsDA.
BUDDHA.*
ĆttJNEMEiAVINE
im vrlo nrou
--«K.*!«»»!''
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
SCHNEIDER & VEROVšEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16
Ljublpslin pdbtna družna tu.
UDBLJAliA. Rimska cesta 13. telefon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohičtvo.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo mana-
fsktarnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Priporočamo najboljše šivalne slroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, biivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOŠIR PStčlUt Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
„SVETLA“ D. D.
Centrala i Ljubljana, Hilšerjeva ulica ulica 5. Podružnica: Beograd, Kne^ Mihajlova ulica 1.
Tovarniška zaloga poinogumijastih obrobčev, pnevmatike, gumijevih cevi in avtomaterijala. Lastne stiskalnice za nalegnenje poinogumijastih obročev. Velika zaloga elektromaterijala. Komisijske zaloge svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba! Cene brezkonkurenčne!
A Čonhmi ve,etrffovina v Liub|iani
s»» vMl Cll/Uil pijporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Milinković & (o.
tehničko preduzeče	17
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Prašek za pecivo
in
vanilin sladkor
dokazano najboljši
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Sieseiyrugizo.z.Liubl]ano
Dunajska cesta št. 31.
Telefon 719. Brzojavi: SIGEROS.
Wien ’	Switavy
Kai 1. 55	(C. S. R.)
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, Stance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Ustanovljeno leta 1888.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 6tev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(72
Priporoča se
Odon Koutny
trg-svina * orodjem in tehničnimi potrobitlnaml
Ljubljana, Aleksandrova 7
TRANSFORMATOR «u«,.«.
Tei. 715	elektrotehnična tovarna Tei. 71$
Ljubljana, Dunajska cesta št. 75
Fabrlkaciia vsakovrstnih transformatorjev, rrparature električnih strojev vseh vrsi, bogata zaloga motorjev vseh vrst, fabrikacija stikalnih tabel. Kabel, bakrena žica, kuhala, likalniki, varovalke, stikala, vrvice. Projekti kompletnih električnih central. Montaža kompletnih central. Na raznoiago prvovrstni strokovnjaki, bogat« izkušnje. Na željo takojšnji obisk.
Manufakturo In konfekcijo etc., obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN »N DRUGOVI
družba z o. z.	49
MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ulica 1.
NA OBROKE
Zahtevajte vzorce!


TOvnann” JIAOIVNUBS *0