Izliajn:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
'V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravnistvu «Mira44 v Celovcu,
^ Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 10. novembra 1897.
Štev. 31.
Prvi splošni avstrijski kmetski shod na Dunaju.
Že v zadnji številki naznanjeni prvi splošni avstrijski kmetski shod se vrši na Dunaju dné 14. novembra t. 1. Zbralo se bodo tam zastopniki kmetskega stanu iz vseh dežel in vseh nàrod-nostij naše države, da tam povzdignejo svoj glas za pravice kmetskega stand, dà prosto odkrijejo rane, ki razjedajo moč glavnega stebra države in zahtevajo, naj se vendar enkrat ozira na kmeta.
Treba je takšnega shoda, zakaj pomanjkanje, revščina med kmeti vedno hujše raste, tem bolj ko so v premnogih krajih razne uime, toča, nalivi itd. uničili glavne poljske pridelke. S strahom gledajo kmetje v bodočnost, premnogo jih mora zapuščati zemljo domačo, na kteri so srečno živeli njihovi očetje. Dolgovi tlačijo kmetska posestva in od nikoder ni videti pomoči.
Državen zbor, namesto da bi se tam sklepale dobre postave za ljudstvo, je po krivdi nem-škonacijonalnih kričačev torišče hudo razdivjanih strastij, grdega razsajanja in krika. Vsako plodovito delo se zabranjuje in dan na dan se trosijo mnogi tisočaki za prazni — nič. Tako državni zbor še vedno ni rešil vladne predloge, po kteri bi se upeljale prepotrebne kmetske zadruge. Nova velika nevarnost nam preti s tem, da se ponovi sedanja krivična pogodba z Ogersko, s ktero se nalagajo naši državni polovici mnogo prevelika bremena.
Zoper vse to treba krepko povzdigniti glas, treba zahtevati, da se vendar enkrat varuje kmetski stan. Zato se sklicuje splošni avstrijski kmetski shod na Dunaj. Vsi pravi prijatelji kmetov ga z veseljem pozdravljajo, le — in to je značilno — nemškonacijonalni listi in oni, ki stoje za njimi, mu nasprotujejo. To pač zopet kaže, kdo je prijatelj kmeta in kdo ne!
Mi le želimo, da se udeležč shoda tudi zastopniki iz naših krajev. Po železnicah bode znižana voznina. Kdor tedaj utegne in more, podaj se dné 14. novembra h kmetskem shodu na Dunaj !
Vspored obsega sledeče govore: 1. Organizacija kmetskega stanu. Poroča pl. K. Rolsberg. 2. Pogodba z Ogersko. Govori kmetovalec R. Sand. 3. Preosuova žitne borze. Poroča drž. poslanec L. Steiner. 4. Davki in pristojbine. Govori slovenski drž. posl. K. pl. Berks. — Pozdrav se bode govoril v vseh jezikih naše države, razprave same bodo nemške. Zborovanje se priéné ob 10. uri v III. okraju v Sofijinih dvoranah. —-Vsa potrebna pojasnila daje tudi uredništvo našega lista.	_________
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Pričetkom jeduajste seje dné 13. oktobra je predsednik poslance razveselil z dvema novicama. Mogočni vodja združene nemške liberalne in ljudske stranke, Jurij Schonerer, je namreč prosil za dopust na štiri tedne. Užalila ga je obsodba njegovega pristaša Iro-ta, ujezili so ga pa tudi levičarji, ki so mu odpovedali pokorščino. Zbornica je seveda prav rada ustregla Schonererjevi prošnji ter mu dala slovo za štiri tedne. Manj veseli so tega Schonererjevega koraka seveda liberalci in nemški nacijonalci; bojijo se, da jih bode njih vodja ob času dopusta zatožil pri volilcih ter nemško ljudstvo na Češkem zoper svoje zastopnike nahujskal.
Drugo veselje je vzbudilo v zbornici pismo poslanca Iro-ta, v kterem naznanja, da jemlje slovo od poslanske hiše ter odloži svoj mandat, ker ga grajalni odsek ni sodil pravično. Desnica je pozdravljala všečno naznanilo z dobro-klici, ker se raduje, da je tak kričač odnesel pete iz zbora ljudskih zastopnikov. Seveda bi želeli, da bi pobrali šila in kopita še ostali trije njegovi pristaši.
Obstrukcija oživela.
„Hoch die Obstruktion — živela obstrukcija" — tako je v 11. seji zagrmel poveljnik Schonerer
proti levičarjem, ki ga niso marali ubogati. Poveljnikova graja jim je pretresla srce, danes so se pokarani liberalci popolnoma poboljšali in skoz tri cele ure samo s praznim glasovanjem po imenih tratili zlati čas in denar svojih volilcev. Srečal sem vodjo nemških naprednjakov g. posl. dr. Fun-keta, ko je ravno letel z debelim zavitkom pod pazduho v zbornico. Na vprašanje, ali nese kaj važnega v hišo, odgovori mi smehljaje: „Tu notri jih je 2 tisoč prošenj za odpravo jezikovnih naredeb in ravno toliko tisoč glasovanj po imenih." To bode pa fletno ; sem si mislil, a vrivalo se mi je drugo vprašanje: kaj poreče k takej nikakor opravičeni potrati časa in denarja ubogo, pomoči toliko potrebno ljudstvo? Ako ob pričetku vsake seje le 20 takih prošenj pride v branje in glasovanje, potrebovali bi najmanj sto sej samo za razpravo prošenj, ktere so si od besede do besede enake. Kdo namerava torej zabraniti vsako resno delo v parlamentu — in kdo ga v resnici in dejansko zabranjuje? Ali ne združena liberalna in nà-rodna nemška stranka s svojim že prav otroškim kljubovanjem? Njenim volilcem bodo se vendar enkrat odprle oči, da bodo spoznali, kje da njih pravi zastopniki in prijatelji niso. Kavno zadnje dni so ti vrli liberalci toliko tožili o revščini, stiski in brezupnosti, ki se je vsled vremenskih nezgod polotila kmetijskega stand ; vsi so po-vdarjali, da je poškodovanim nujne podpore in pomoči treba. Tako besedičijo, a ravnajo povsem nasproti. V vsakej seji si iztuhtajo kak nov način, da bi zborovanje zavlekli in rešitev najpotrebnejših predlogov in postav preprečili.
Kot nagajivec prve vrste se je v seji dné 13. oktobra zopet odlikoval zastopnik pete kurije na Koroškem, posl. dr. Lemiš. O prošnji občine Brettgrund na Češkem zoper jezikovne naredbe se je po predlogu posl. Kohling-a glasovalo po imenih. Ko je zapisnikar češki posl. Hofica imena poslancev „Krempa“ do „Lenassi“ malo hitreje klical, skoči dr. Lemiš iz sedeža ter na ves glas zavpije: „Po-stojte! Jaz še nisem glasoval."
Podpredsednik dr. Kramar: „Prosim, vendar ne upite tako". — Posl. dr. Pommer: „0d kedaj se čitajo imena tako hitro? Mi protestujemo zoper glasovanje! Glasovanje je ničevo!"
Podpredsednik dr. Kramar:	„Gospoda! Jaz
nisem tukaj, da bi zapisnikarju ukazoval, kako naj čita imena!" Med levičarji nastane velik ropot, dr. Lemiš vpije vmes:	„Zapisnikar nas ne sme
poučevati, kaj imamo storiti. To je vendar preneumno, kako se tukaj ravnà z nami. To je nesramno!" — Zapisnikar Hofica proti podpredsedniku: „Poslanec dr. Lemiš mi očita nesramnost. Tako psovanje me žali, jaz nočem dalje čitati imena poslancev."
Podpredsednik: „Jaz kličem gospoda poslanca dr. Lemiša k redu." Dr. Lemiš: „Zakaj pa?"
Podpredsednik :	,,Tako obnašanje je vendar
nedostojno! — — — — — Dr. Lemišu nisem storil krivice. K redu sem ga poklical, ker je brez vzroka užalil zapisnikarja z besedami, ki zaslužijo še hujšo grajo."
Podpredsednikovo pokaranje je toliko pomagalo, da se je potém še šestkrat ponavljalo prazno glasovanje po imenih brez posebnega hrupa. Ob pol treh je še le zbornica pričela razpravo o treh predlogih, ki zahtevajo, da se toži ministerstvo.
Prva ministerska založba.
Dné 3. junija t. 1. je grof Badeni zaključil XII. zasedanje državnega zbora. Dan popred dné 2. junija pa je isti ministerski predsednik vsem načelnikom deželnih vlad dal v posebnem okrožnem pismu tajno navodilo, kako imajo postopati vladni komisarji pri javnih shodih in zborovanjih. Jedro tega ravnila je bilo to-le:	Vladni zastopniki naj
dobro pazijo, da se pri zborovanjih ne ravna proti društveni postavi; govornikom naj ne kratijo takoj proste besede, vsakemu naj pustijo spregovoriti, kar mu je pri srcu, da tako ložeje presodijo, ali se je pregrešil zoper postavo ali ne. Ta okrožnica grofa Badeuija je bila strogo tajna in zaupljiva.
Vsak deželni predsednik ali vladni namestnik je imel po svoji vesti in po svojej uradni prisegi sveto dolžnost, paziti na to, da tajno in zaupljivimi»«»?. ne pride po kakem časniku v javnost. Tn vendar • ^ se je to dogodilo! Brezvesten c. kr. državni uradnik je postal izdajica ter pripomogel, da je prišel tajni ministrov odlok prav kmalu po časopisih v javnost. Razglasile so ga najprej Dobernikove „Fr. Stimmen" v Celovcu in isti dan tudi v Gradcu „Grazer Tagblatt", kteri dnevnik podpira dr. Lemiš. Preiskava je menda toliko dognala, da izdajica ni v Gradcu ampak v Celovcu, odkoder je bil vsled tega dogodka policijski nadzornik Atz nagloma premeščen v Trst. Na sumu izdajice pa je še drug višji uradnik v Celovcu.
Badenijev zaupni ukaz je spravil liberalce po koncu, razlagali so ga v svojej razburjeni domišljiji tako, kakor bi se ž njim kršile državne osnovne postave in posadili Badenija na obtožno klop. — In s tako slabo osnovanimi, ničevimi zatožbami mora zbornica po trmasti zahtevi liberalcev po dva in tri dni tratiti zlati čas in drag denar v veliko škodo trpečega ljudstva. Zares obžalovanja vreden položaj !
To zaupno in tajno pismo grofa Badeuija, ki je po prepovedanem potu prišlo v javnost, nemškim naprednjakom in nàrodovcem ni dalo več mirovati.
Že v prvi seji sedanjega zasedanja so v dveh nujnih predlogih združeni voditelji nasprotnih strank zahtevali, da se toži ministerski predsednik. Minulo je skoro mesec dni, predno je prišla založba v razpravo. Obravnava je tekla od 11. do 16. seje. Tožniki so pošiljali svoje najzgovornejše advokate v boj zoper obtoženega ministra; dr. Hohenburger, Wolf, dr. Russ, dr. Funke, dr. Sylvester itd. so kvasili vse mogoče, vendar nikogar niso mogli prepričati, da je vlada s to okrožnico res prelomila kako državno postavo. Tožnike je po dogovoru z desnico izvrstno in možato pobijal prvi češki govornik dr. Herold ter predlagal, naj se zbornica ne zmeni za neosnovano obtožbo in preide na dnevni red. Heroldov predlog je obveljal s 161 glasovi proti 141; z večino 20 glasov je bil torej ministerski predsednik obtožbe oproščen. Iz trte izvita petdnevna obravnava, ki ni druzega, nego obstrukcija levičarjev v novej obliki, pa je požrla ubogim davkoplačevalcem zopet okroglih trideset tisoč goldinarjev!
Med to obravnavo je seveda cvetela nagajivost in nemška razuzdanost je prikipela do vrhunca. Tako so se dné 14. oktobra v 12. seji potratile cele tri ure s tem, da so se prečitala petkrat zaporedoma imena vseh poslancev od Abrahamoviča do dr. Žitnika. Nemški kričači so namreč zopet privlekli celo torbo ugovorov in prošenj proti jezikovni naredbi in zahtevali, da se doslovno vspre-jemajo v zapisnik in o teh predlogih naj se glasuje po imenih. Seveda so bili odklonjeni vsi ti nasveti.
Zopet turška muzika.
V 13. seji je prišla zopet turška muzika z lineali in deskicami v zbornici v veljavo. Grof Badeni se za svojo obtožbo ni dosti zmenil. Med tem, ko je stari liberalec dr. Rus ministerskega predsednika prav hudo napadal, sprehajal se je grof Badeni čisto mirno po zborniških hodnikih, se raz-govarjal s tem ali onim poslancem ali pa delal v svojej pisarni. Nemce je taka ministrova brezbrižnost zelò bòdla. Dr. Funke je tedaj predlagal, naj se po § 20. temeljnega zakona minister pozove, da pride v zbornico poslušat, kaj se mu očita. Toda podpredsednik Abrahamovič ne pripušča, da bi se o predlogu glasovalo ter dà besedo socijal-nemu demokratu Kozakiewicz-u. Sedaj so planili levičarji po koncu! Kakor bi bili zblazneli začno kričati, skakati in trupiti po klopeh. Kozakiewicz skuša govoriti, a Nemci ga preupijejo. Ropot traja četrt ure, podpredsednik beži iz svojega sedeža in sejo prekine za 20 minut. Med tem časom so se kričači dobro naupili in se nekoliko pomirili, ko so videli grofa Badenija mirno sedeti na svojem sedežu. Seja se je potem brez hrupa nadaljevala ter zaključila brez škandala — pa tudi brez dela in koristi za ljudstvo.
Yladna predloga o zavarovanju.
Pričetkom iste seje je vlada ljudskim zastopnikom predložila načrt nove postave, po kteri naj bi se uravnalo zavarovanje pohištev proti požaru. Z nasvetovano postavo bi vlada rada ustregla splošni potrebi in želji, da se zavarovanje proti ognju ali podržavi ali podeželi, vendar ne upa se do živega sedaj obstoječim osebnim zavarovalnicam, ki jih imajo večjidel Židi in bogataši v rokah. Novi predlog najpreje pove splošno, kdo sme prihodnjič poslopja zavarovati proti požarom, kaj naj se zavaruje in v koliki meri. Zavarovati bi se smela pohištva le pri splošnih deželnih zavarovalnicah in tistih zunanjih zavodih, ki so dobili potrebno dovoljenje. Poslopja pa se morajo zavarovati za svojo popolno vrednost, da je mogoče, v slučaju nesreče dobiti povrnjeno celo škodo. Zakon tudi določuje, kako se imajo pogodbe z zavarovalnicami sklepati. Iz drugega dela te nasvetovane postave se razvidi, da vlada sedaj še ni volje, prevzeti zavarovanje v državno upravo; dopušča pa, da posamezne dežele osnujejo svoje deželne zavarovalnice. To je odvisno le od deželnih zborov. Deželna prisilna zavarovalnica pa se lahko ustanovi popolno samostojno, ali pa se preosnuje kaka domača zavarovalnica, ki že obstoji, v deželni zavarovalni zavod. V krouoviuah, kjer imajo za to stvar vneti možje v deželnem zboru večino, bode taka postava gotovo ljudstvu in deželi v prid; kajti ves dobiček prisilnih zavarovalnic bo ostal deželi, med tem ko sedaj ves profit (pribitek) roma iz dežele in pripada ptujcem, večjidel židovskim družbam.
XIV. seja.
14. seja dné 19. oktobra je bila v sedanjem zasedanju najkrajša. Ob poldvanajstih je predsednik zborovanje pričel, ob eni pa je bila seja že končana. Kaj se je prigodilo? Levičarji poslanci dr. Steinwender, dr. Roser in Giinther so vsak o svojem predlogu nasvetovali, naj se glasuje vsakokrat po imenih. Predlogi niso bili niti važni, niti nujni, eden kakor drugi se je sukal o čisto malenkostnih stvaréh. Iz gole nagajivosti pa so imenovani trije možaki zahtevali glasovanje po imenih. Taka otročarija je večini presedala, desničarji so večinoma zbežali iz zbornice v jedilnico na južino in ko se je tretjokrat ponavljalo glasovanje po imenih, ni bilo sto poslancev v zbornici, zbornica ni bila več sklepčna in predsednik je moral sejo po preteku poldruge ure zaključiti. Kakor otroci so nemški nagajivci vriskali od veselja nad to slavno Bzmago“, a predsednik jim je takoj ogrenil otročje veselje. Razsajalcem v pokoro je naznanil, da se bode zborovanje v 15. seji še isti dan na večer ob 6. uri nadaljevalo. Ta prigodba pač vnovič dokazuje, da liberalni zastopniki nemškega ljudstva s svojimi predlogami igrajo žalostno komedijo v zbornici ter se brezvestno norčujejo s svojimi volilci, kterim zapravljajo po vsakej brezuspešni seji po 5 tisoč goldinarjev. Zbornico osipajo neprenehoma z vsakovrstnimi predlogi in prošnjami ter poudarjajo na ves glas, da so nujne; človek bi torej mislil, da zares komaj čakajo trenutka, da pridejo tako nujne prošnje v razpravo. Ko pa pride do glasovanja, so jim lastni predlogi deveta briga, meni nič tebi nič jo popihajo predlagatelji sami iz zbornice, za njimi tekó njih pristaši in seja postane nesklepčna. Ali ni to ostudna komedija, ki jo mora obsojati vsak trezen in razumen človek ! Ali liberalci ne zaslužijo v polni meri tiste ojstre graje, s ktero je njih dosedanje obnašanje nedavno obsodil celò vodja socijalnih demokratov poslanec Dascynski? Na javnem shodu v mestu Brnu jih je očitno pokaral in obsodil, rekoč: „Mi pristaši socijalne ljudske stranke, ki zahtevamo kruha iu koristnih postav za ljudstvo, obupamo nad to bando, ktera nič ne dela, in samo le o jezikovni naredbi beseduje.“
Kako malo se brigajo nàrodovci in naprednjaki za tako opravičeno javno grajo in obsodbo, dokazali so zopet v 15. seji, ki se je začela dné 19. oktobra na večer ob 6. uri, prekinila ob pol dveh po noči in se nadaljevala drugi dan od 11. do 9. ure zvečer!
(Dalje sledi.)
prijateljev.
Iz Celovca. (Poročilo o delovanju družbe sv. Bonifacija v II. upravnem letu.) Družba sv. Bonifacija za Krško škofijo je imela v drugem letu svojega obstanka sledeči promet: Dohodkov je bilo a) od cerkvenega darovanja na roženvensko nedeljo 1. 1896. vkup 494 gold. 27 kr., b) od dobrotnikov in udov 272 gld. 84 kr., c) obresti od vrednostnih papirjev 7 gld. 50 kr., vkup 774 gld. 61 kr. — Stroškov je bilo: a) pogorelcem v Št. Lovrencu v Ziljski dolini 150 gld., b) cerkvenemu predstojništvu v Kame-fingu za popravo farne cerkve 40 gld., c) dar glavni družbi sv. Bonifacija v Solnogradu 70 gld., d) posojilo 150 gld., c) stroški za družbo 12 gld. 88 kr., vkup 422 gld. 88 kr. ; ostane čistega dohodka 351 gol-
dinarjev 73 kr. Na roženvensko nedeljo so med drugimi darovali dekanije: Pliberk 28 gld. 75 kr., Velikovec 25 gld. 8 kr., Rožak 22 gld. 34 kr., Tinje 19 gld. 20 kr., Šmohor 18 gld. 67 kr., Borovlje 18 gld. 59 kr., Dobrla vas 16 gld. 38 kr., Spodnji Dravberg 14 gld. 58 kr., Trbiž 13 gld. 4 kr. Premoženja ima družba od lanskega leta 568 gld. 89 kr., letos 351 gld. 73 kr., vkup 920 gld. 62 kr. in eno dolžno pismo za 150 gld. Odbor se zahvaljuje vsem dobrotnikom in družbenim udom, da so tudi letos blagovolili družbo podpirati in prosi, da še vprihodnje iste ne pozabijo.
L. Unterkreuter,	A. Pelnaf,
načelnik.	blagajnik.
Od nekod. (Slovenskim hranilnicam in posojilnicam.) Kakor znano, so posojilnice dosedaj plačale od obresti vlog 2°/o pristojbine in sicer iz svojega premoženja. Ker je sedaj vlogam določen novi dohodninski 1V20/0 davek, odpade tista 20/0 pristojbina. Ni uzroka, zakaj bi naše hranilnice vložnikom tisti davek 172% °d obresti vlog odračunile, ako prejšnjega večjega (20/0) niso odštevale. Več posojilnic je že sklenilo, da bodo ta davek prevzele nà-se. Dobro bi bilo, da bi vse posojdnice enako ravnale.
Iz Velikovca. (Naš novi živinski trg.) Na večkratno podreganje našega c. kr. okrajnega glavarstva se je iz zdravstvenih ozirov moral živinski trg, ki se je od pamtiveka vršil na spodnji strani našega glavnega trga, dné 6. oktobra premestiti zunaj mesta za mestno kosamo. Novi prostor za živinski trg je zelo obširen, tudi nekaj utic je mestna zadruga kot lastnica tega prostora dala napraviti, da najdejo kmetje ob deževnem vremenu zavetje, v spomladi bodo tudi po celem trgu drevesca za senco nasadili, kar je vse hvalevredno. Ali vendar ima novi prostor za živinski trg tudi svoje napake in premeščenje živinskega trga iz mesta ima slabe posledice. Prostor ni raven, ampak visi od juga proti severu, tako da, ko stoji par volov, je eden vol manjši od onega, in kupec ne vé prav, pri čem je. Tudi bi se živina veliko lepše podala, ako bi bila z glavami obrnjena proti mestu. Po zimi bodo morali kmetje mnogo zmrzovati, ko so dozdaj sedeli v gostilnah, ki so krog in krog dosedanjega živinskega trga, iu skoz okna pazili na svojo živino. Glavna in najslabša posledica pa je ta — in to se je pokazalo že na prvem trgovanju na novem mestu —, da bodo kmetje mesto piva iu vina žganje kupovali in ga sosebno po zimi pili na novem trgu, da se ogrejejo, kar je pa zelo obžalovanja vredno. Najbolj občutijo premeščenje živinskega trga naši gostil ji, sosebno oni, ki imajo svoje gostilne okrog dosedanjega živinskega trga. Tržni dan, ki se vrši pri nas vsako sredo, je za naše gostirje še edini dan, ki jim do-naša gotove dohodke, zdaj se bodo jim še ti dohodki zmanjšali. Veliko napak se je tekom zadnjih 30 let pri nas napravilo, vsled kterih blagostanje našega mesta vedno bolj nazaduje. Naj-poprej so se naši prvaki v svoji silni kratkovidnosti branili železnice, zdaj si je vsi želimo, pa je ne dobimo. Leta 1870. bil je na prodaj prejšnji eremitski samostan v celovškem predmestju, ki se med ljudstvom navadno „klošter“ imenuje. Ako bi se bilo kloštersko polje prodalo, bi mi imeli celo lepo in obširno poslopje zastonj, kako lepo in pripravno bi bilo to poslopje za ljudsko šolo. Tako pa moramo še dolgo vrsto let plačevati amortizacije za pred par leti kupljeno šolsko poslopje in okoliški kmetje ob enem z nami. Zdaj je pa premeščenje živinskega trga nov udarec za nas. Edine dohodke dobiva naše mesto še od kmetov okoličanov, ker pa tudi kmetski stan zelo propada, tedaj zgine tudi upanje na boljšo prihodnjost in se približamo prav slabim časom.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Olepšava cerkve. — Tatvine.) Pri naši farni cerkvi se je zdaj pokril zadnji del cerkvene strehe na severni strani, ki je bil dozdaj še s kamnitimi ploščicami pokrit, s plehom. Ker je namreč streha ravna, se je na strehi v vigredi pod snegom napravil led, ki je ploščice zlomil in tako je vsako leto tekla ledena voda na cerkveni obok. Ta ne-dostatek bo zdaj z napravo nove strehe konečno odpravljen. Celo delo, ktero je prevzel g. Peter Pichler, kleparski mojster v Velikovcu, bo stalo 310 gld. 50 kr. — Tudi za znotranje naše župnijske cerkve smo si omislili nov kinč. Naročili smo namreč nove cerkvene klopi. Delo, ki bo stalo 938 gld. 50 kr., se je izročilo gosp. Franc Filač-u, mizarskemu mojstru v Šmartnu pri Slo-venjemgradcu, ki je tudi napravil lepe cerkvene klopi za farno cerkev v Šmihelu nad Pliberkom. Klopi bodo zelo lepo napravljene v gotičnem slogu iz štajerskega hrastovega lesa, ki, ker je bolj mehek kot koroški hrastov les, se dà lepo porabiti za rez-barsko delo. Prvi in zadnji stoli bodo imeli še posebno lepo izrezlano predno, oziroma zadnjo stran. Nove klopi znajo do Velikenoči biti dogotovljene. — V najnovejšem času se je prigodilo pri nas več tatvin. Treba je posebno paziti na popotne kla-
teže, ki pridejo milodarov prosit, zraven pa tudi kradejo, ako imajo priložnost. Pridnemu posestniku p. d. Bolcarju pri Mrzli vodi so tatovi ukradli iz bučelinjaka pet najlepših panjev, ktere je nameraval kot plemenjake čez zimo ohraniti. V sosednem lesu so tatovi tri panje razsekali, čebele na tla skidali in strd izrezali, dva najlepša panja so pa cela odnesli. Dné 24. t. m. se je posrečilo v Velikovcu enega takega tička vjeti, ki je unkraj Drave .ukradeno strd v nekem loncu v Cehnerjevo prodajalnico na prodaj prinesel. Bil je to neki hlapec iz Bukovja pri Dobrlivesi. Ker se je jako sumljivo obnašal, od njega g. svečar strdi ni kupil, pač pa naznanil to orožništvu. V trenutku, ko je tatinski hlapec iz svečarjeve hiše stopil, prijel ga je že orožnik. Ves prestrašen je precej obstal, da je strd ukradel in precej ga je orožnik v ječo odpeljal. Pod ključem sedečemu zna se mu sanjati o lepih urah, ktere bi si bil napravil z denarjem za prodano strd pridobljenim pri godcih, plesalcih, „kjer milo pojo L
Iz Škocijana. (Podružnični shod.) Dné 24. vinotoka vršil se je v gostilni g. Majerja podružnični shod. Udeležba žal ni bila taka, ka-koršne bi bilo želeti. Predsednik g. J. Povoden je ob 724. uri otvoril shod, pozdravil navzoče zbo-valce in gg. govornike in goste ter poudarjal potrebo shodov. Č. g. dr. Davorin Ehrlich, mestni kaplan v Pliberku, nató jasno in jedrnato razloži potrebo krščansko-katoliške vzgoje. Stariši imajo radi pobožne, ubogljive in ponižne otroke, a takšne je mogoče izgojiti le v katoliški cerkvi. Sv. cerkev si je vselej prizadevala tudi v šoli, ki je namesto starišev, voditi izgojo mladine. Ona je povsod za-kladala šole — od najnižjih do najvišjih — s pomočjo države. Toda od časa luteranstva je šola izročena v roke vladarjev in posvetnih oblastij, ki so jo odprli vsem otrokom in učiteljem brez razločka veroizpovedovanja. Naše nove šolske postave se tudi ne ozirajo na katoliško cerkev in katoliško vero. Potém je domači g. župnik Al. Led vi n ko opozarjal navzoče na velikovško nàrodno šolo kot pravo versko šolo in opozarjal kmete posebno iz spodnje fare, da se o tem prepričajo s tem, da tja pošiljajo svoje otroke. Drugi govornik č. g. Jož. Hribar, stolni kaplan iz Celovca, govori o drugi napaki naših šol, da se namreč slovenski otroci poučujejo v nemškem jeziku, kar je proti vsem iz-gojiteljnim načelom. Mi nismo proti nemščini in posameznim učiteljem ampak proti postavnemu pouku, kajti otroci, če naj znajo dobro nemško, morajo se učiti na podlagi svojega materinskega jezika. Č. g. Fr. Treiber je z drastičnimi podatki in stvarmi pokazal na delovanje sovražnikov in naših sovražnih oblastnij proti „nàrodni šoli“ ter vzpodbujal, naj jo podpirajo in tja pošiljajo svoje otroke. Ob koncu se je še za besedo oglasil domači rojak, č. g. Matevž Ražun, ki je svoje znance v prav šaljivih besedah opominjal, da naj se oklenejo slovenske stvari in branijo svojo šolo proti slučajnim napadom. II koncu je predsednik prebral poročilo o stanju blagajne in potrdil se je stari odbor. Navzoči pevci so peli nekoliko pesmij in predsednik se je zahvaljeval odhajajočim gg. govornikom za trud in nesebično požrtvovalnost. Kakor smo že omenili, je bila udeležba na shodu — pičla. In zakaj, se lahko umé. Bogu bodi potoženo, da se nahaja med nam še toliko zaspanosti, da se jih toliko nič ne zanima za majko Slovenijo, marveč se dajo zapeljati od nasprotnikov. Kdaj se vendar takim zaslepljencem odprejo oči?!
Iz Globasnice. (Častni občani.) Dragim bralcem „Mir“-ovim naznanjamo veselo novico, da so bili pri seji našega občinskega odbora dné 31. oktobra t. 1. izvoljeni naslednji gospodi častnim občanom občine Klobasnica: Lambert Einspieler, stolni školastik in državni poslanec v Celovcu; Gregor Einspieler, župnik in deželni poslanec Podkloštrom; Vekoslav Legat, poslovodja tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu. Živeli naši častni občani; slava občini, ki zna tako ceniti za domovino zaslužne može.
Iz Spodnjega Dravberga. Le pregostokrat se sliši, da stariši premalo pazijo na otroke; dokaz temu so mnoge nesreče, o kterih se bere vsak dan po časopisih. Tudi pri nas se je iz malomarnosti matere dveleten otrok ponesrečil. Mati se je podala na polje ter pustila otroka doma brez nadzorovanja; otrok lazi okrog in pride do neke skrinje, ktera je bila prislonjena na drevo. Skrinja pade otroku na jvrat tako nesrečno, da se je zadušilo. Sodnija v Št. Pavlu je pogreb dovolila še le po končani sodnijski preiskavi. — Z žetvijo smo v našem kraju primeroma z drugimi po različnih uimah ponesrečenimi deželami precej zadovoljni. Po drugih krajih so različne božje kazni, kakor povodenj, toča itd. prouzročile neizmerno škodo, mi smo hvala Bogu pred takimi nesrečami ostali obvarovani. V splošnem so polja na pobočjih precej rodovitnejša kakor v ravnini, kajti ravninska polja uničuje razun tega, da so manj rodovitna, neka ne-iztrebljiva tako zvana „francoska trava“; zategadelj
USIP’ JPi’istopite »loveiij-slteiiiii Itat.-pol. in gosp. društvu.!
se mora vsako polje po trikrat na leto opleti, sicer nesrečna rastlina vse zaduši. Posebno zadovoljni smo z ovsem in ajdo. — Z žalostjo čitamo kakor povsod tudi mi vso srčnost jemajoče novice iz državnega zbora. Tam se zdaj kažejo sloviti ljudski „prijatelji“ kot največji sovražniki ljudstva; tisti, ki imajo pred volitvami na tisoče medenih besedij v ustih, ki obljubujejo kmetom vse mogoče, zdaj ne storijo za volilce ničesar, marveč prepir, vrisk, krik, pobijanje in dvoboj, to je ves sad dosedanjega zasedanja, če se take in jednake reči godijo na najvišem mestu posvetne oblasti, kaj moremo po takem vzgledu pričakovati od ljudij na nižji stopinji omike?!	—rl—
Iz Gozdanj. (Inštalacija.) Lep in pomenljiv dan je bil za nas dan 24. oktobra, Ta dan bil je namreč slovesno vmeščen na našo faro novi naš g. župnik Vaclav Čech. K slavnosti so prišli sosedni gg. duhovniki in jako veliko vernega domačega ljudstva, ki se vkljubu vsemu hujskanju liberalnih nasprotnikov še zvesto drži svojih dušnih pastirjev. Preč. g. dekan Pr. gavbah je v svojem lepem nagovoru razložil pomenljive ceremonije, kakor se vršijo pri inštalaciji in poudarjal dolžnosti, ki vežejo ljudstvo s svojim dušnim pastirjem. Da bi se le verniki vedno zvesto ravnali po teh naukih. Mnoga voščila in želje so se izrekle novemu g. župniku oni slavnostni dan. Pridružujemo se jim od celega srca tudi mi, želeč, da g. župnik prav mnoga leta srečno in uspešno deluje med nami v čast božjo in blagor ljudstva slovenskega !
Iz Ljubljane. (Družba sv. Cirila in Metoda.) so od 14. avgusta poslali: Gosp. geometer Prešern iz Sv. Križa 1 gld. — Neimenovani pogrebec v Borovnici 2 gld. 50 kr. — Gosp. dr. Vladimir Žitek, advokat v Novem Mestu, imenom omizja pri Št. v Kandiji namesto venca na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gld. — Po č. g. Martinu Medvedu, kaplanu v Slov. Bistrici, svòto 20 gld. 30 kr, nabrano na novi maši č. g. Antona Jerovšeka. — Po č. g. Jakobu Menhartu, kaplanu v Ormožu, 4 gld. 95 kr., nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu in 6 gld. 31 kr, nabrane ob priliki veselega sestanka ormoškega gasilnega društva pri g. Kandriču na Lenti. — Po č. g. novomašniku Mat. Zemljiču 108 gld. 50 kr. kot dar mariborskih bogoslovcev, zložen v pretečenem šolskem letu pod geslom: ,Sveta Ciril in Metod, vérni otmita naš rod!“ — Po č. g. J. Menhartu od vesele družbe v Litmerku 1 gld. 40 kr. — Po gdč. Almi Erhovnic, učiteljski kandidatinji v Ribnici med prijatelji tamburaškega zbora nabrani znesek 7 gld. — Iz nabiralnika g. Amalije Krajčeve p. d. Matjaževe v Grahovem 7 gld. IS1^ kr. — G. Adolfina Spilar iz Št. Petra na Krasu 1 gld. kot izgubljeno stavo. — G. Marija Muha iz Lokve na Krasu 100 gld. po-kroviteljnine „lokevskih rodoljubov”. — Šmartinski otroci 6 gld. 76 kr. — Vipavska podružnica 18 gld. — G. g. Alozij Veberič, kaplan v Štancu na Štajerskem, 5 gld. — C. g. Avg. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcu, 5 gld. za mesec september. — Iz nabiralnika g. E. Jegliča na Selu pri Lescah 3 gld. 14 kr. — Iz nabiralnika v gostilni „pri pošti” v Št. Juriju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovalcem rodoljubno požrtvovalnost!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Dné 20. oktobra je minulo 50 let, odkar je hrvaščina postala uradni jezik. Hrvatski listi so se tega dogodka primerno spominjali. — Avstrijski Nemci na vso moč silijo črez meje. Sredi novembra bode v Berolinu velik shod, na kterem bodo Prusjaki pokazali svojo prijateljstvo do „stiskanih“ Nemcev v Avstriji. To je skrajna nesramnost, še nesram-nejše pa je to, da se hočejo na ta shod podati tudi ljudje iz Avstrije. Pruska vlada pa izjavlja, da avstrijskim poslancev ne dà govoriti. — Nemški nacijonalci in liberalci so imeli velik shod v Bol-canu na Tirolskem. Glavno vlogo je igral tam kričač Wolf. — Minister vnanjih zadev, grof Go-luhovsky, gré se prihodnje dni poklonit laškemu kralju Humbertu, pa ne v Rim, marveč v Monco. To je značilno.
Druge države. Poljakom v Nemčiji, ki se nikakor ne dajo ponemčiti vkljub vsej sili, napovedala je nemška vlada nov boj. Jezi jo, da so vsi milijoni, ktere je za to potrosila, vrženi v vodo. Namerava sedaj med poljake naseljevati veliko število nemških kmetov, ki bodo po njenem mnenju potem mnogo pripomogli, da spravijo Poljake v nemški Žakelj. Upamo, da Nemcem ta zvita nakana izpodleti. — V Armeniji je prišlo do novih nemirov, ker Turki preganjajo kristijane.
ISf o v i c a r.
Na Koroškem. (Šolske zadeve.) C. kr. dež. šolski svet je vzel v svoji seji dné 5. t. m. otvoritev drugega razreda na velikovški „Nà-rodni šoli“ na znanje. —0. kr. okrajni šolski svet v Beljaku je z odlokom od dné 31. okt. t. 1., št. 2618, razpisal učiteljske službe v Gozdanjah in Podgoró, ali v razpisu ne zahteva znanje slovenščine. Ali slavni okr. šolski svet še vedno ne.vé, da hodijo v imenovane šole samo slovenski otroci in da mora učitelj razumeti jezik svojih učencev ?
— (Osebne novice.) Listi so v zadnjih dnéh pisali, da je naš deželni predsednik gosp. baron Schmidt-Zabiérow šel na Dunaj, izročit cesarju svojo ostavko. Pa kljubu temu ostane g. baron Schmidt-Zabiérow še vedno deželni predsednik na
Koroškem, ker se njegova ostavka ni vsprejela. No, mi imamo o tem svoje — misli!
* Nadvojvoda Josip Ferdinand je imenovan stotnikom kranjskega pešpolka št. 17. in se naseli v Celovcu. — Precej močen potres so čutili dné 1. nov. opoludne v Guštanju. — Nove zvonove so blagoslovili mil. g. knezoškof dné 31. okt. v Št. Juriju ob Žili. Upamo, da se najde tam kak rojak, ki nam o tem več kaj sporoči. — Priprave za zidanje železnice skozi krško dolino so se resno pričele. Kmetom jako tlačijo cene za zemljo. — V Velikovcu se je dné 25. okt. obesil trgovec Janez Kaus. Zmešalo se mu je. — Kolesarsko društvo so ustanovili na Bistrici v Rožu. — Novo cesto mislijo zidati iz Železne Kaplje v Solčavo. Cesta bi šla preko Št. Lenarta in bi vstregla veliki potrebi. Od raznih stranij se dela na to, da se pridobijo potrebni pripomočki.
Na Kranjskem. Umrl je č. g. Jož. Gerčar, župnik pri sv. Trojici, star 58 let. N. p. v m. ! —- V Krškem se je ustrelil sedlar Pongrac. Zapustil je vdovo in tri otroke. — V Kranjski gori se je 70 letni Jože Urlah vrgel pod vlak, kteri mu je strl glavo. — Dné 28. oktobra so se sešla slovenska pevska društva v Ljubljani v posvetovanje radi osnovanja zveze vseh slovenskih društev. Že ob „Slavčevi“ desetletnici je „Glasbena Matica" prevzela nalogo, sestaviti pravila zvezi. Ta pravila se pošljejo ministerstvu v odobrenje in čim bodo odobrena, prične zveza svoje delovanje. Bog daj srečo ! — Krščansko-socijalno železničarsko društvo v Ljubljani je ustanovljeno. Novo društvo je prvo te vrste v Avstriji. Razprostiralo se bode po raznovrstnih podružnicah po Kranjskem in po sosednih deželah. — V Ljubljani so dné 31. okt. ustanavljali velikonemško pevsko zvezo „Sudmarkischer Sàn-gerbund“. Nemci so se ob tej priliki obnašali jako oholo, Slovenci se pa za-nje niti zmenili niso.
Na Štajerskem. V Vojniku so postavili novo župnijsko cerkev. V nedeljo, dné 7. novembra se je v njej prvokrat maševalo v veliko veselje vseh župljanov. — Potres je bil v nedeljo, dné 24. okt., ob pol 10. uri zvečer na Vranskem ; proti jutru pa se je čutil drugi, manjši sunljej. — Umrl je nagloma č. g. Matija Fideršek, župnik v Št. Florijanu v Doliču v éo. letu svoje dobe. — Kmetijsko zadrugo snujejo v Žalcu. — „S1. G.“ piše: Slovenski obrtniki v Celju se prav hrabro gibljejo. Letos se je pomnožilo njihovo število zopet za nekaj novih domačih 'tvrdk. To je odgovor na germansko brezobzirnost. Malo Celje živi od kmetov in vrli kmetje so Slovenci. Svoji k svojim!
Na Primorskem. V Gorici se je letos otvo-ril že sedmi laški otroški vrtec, dasi je nepotreben. Zato imajo Lahi denarja dosti, a slovenskih šol se še vedno branijo. — Hrvatje so zmagali pri občinskih volitvah v Buzetu. Slava!
Po drugih deželah. V Zagrebu so čutili dné 18. okt. precej močen potres. — V Zagrebu le umrl odlični hrvatski rodoljub dr. P. Muhič. —-Na Dunaju so obesili dné 15. okt. roparja in morilca dveh žensk, delavca Doležala. V vasi Foča v Bosni živi trgovec z imenom Andrija Glogjaja, ki je star 112 let. Mož pa je kljub visoki starosti čil in krepak in opravlja svoja dela brez vsa-cega utrujenja. — Ruski car Nikolaj je daroval pri svojem obisku pariškim revežem 100.000 frankov. Na vsacega reveža sta pripadla 2 franka. Jeden uradnikov je zaznamoval vsaki darovani frank, potém pa dal po bližnjih žganjarijah zamenjati bankovce za franke. Prepričal se je, da je večina revežev carjev dar zapila. — Na novega leta dan 1898 bode 60 let, ko so sv. oče Leon XIII. darovali novo sv. mašo. Ta dan se bode slovesno praznoval po vsem katoliškem svetu. — V severozahodnem delu Češke so čutili 25. okt. več močnih potresnih sunkov. Vse je bežalo. Škode sunki niso provzročili. Sunki se ponavljajo. — V Ameriki se je prevrnil v reko Hudson brzovlak, ki je vozil iz Bufala v Novi Jork. Progo je prej izpodkopala voda, in vlak se je v najhujem diru udrl in izginil v valovih. 28 oseb je mrtvih, nektere so rešili tako, da so razbili strehe pogrezlih vagonov in izvlekli iz njih ljudi.
Duhovniške zadeve v krški škofiji.
Na mestno župnijo Pliberk je prezentovan mil. g. dr. Jož. So mer, stolni korar v Celovcu. — V Hiittenbergu je umrl tamošnji č. g. župnik Mat. Staudacher, star 81 let. N. p. v m. !
Prestavljeni so: č. g. Janez Varmut, provizor v Gorjah, kot provizor v Pisweg; č. g. Jan. Smolej, kaplan v Kotarčah, kot kaplan v Sveče; č. g. Drag. Hraba, kaplan v Svečah, kot kaplan v Kotarče; č. g. Jož. Pirker, provizor pri sv. Križu, kot kaplan v Špital; č. g. Al. Umlauft, kaplan v Špitalu, kot provizor v Trefling. — Župnijo Črneče bode oskrbovala č. duhovščina v Spodnjem Dravberzi. —- Misijon bode od dné 11. do 18. nov. v Pokrčah.
Nova pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoček zoper mrzlico je Kathr e i ner j e va sladna kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal gosp. dr. med. Prager v Elberfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odrastlim osebam ni ugajala navadna voda, pa ne z malinovcem ali s citronovem sokom, če so jo pili za žejo dalje časa. Nekoliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor je znano, razgreva in razburja. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi ; zapisal je namreč Kathreinerjevo kavo, ktero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta pijača posila žejo, pa tudi dodro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava upliva torej tudi na počutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih Kuha huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žličici citronovega soka. Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pljučnici, gripi (influenci), davici, vnetici bezgalk, vnetici in trganu, mrzlici pri ranah in pri želodečni oteklini. Ker je Kathreinerjeva sladna kava prav po ceni, si mora tudi najubožnejši človek pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali vsaj kot jako okusno primes z zrnato kavo.
		
	Vabilo.	
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico ima v nedeljo dné 14. novembra svoj letni zbor pri Ilgu v Kazazah po popoldanski božji službi z običajnim vsporedom. — Slovenci, pridite v prav obilnem številu !	Odbor.
Tržne cene v Celovcu
dué 4. novembra.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. j kr.		gid.	kr.
pšenica 		6	65	8	20
rž		5	04	6	30
ječmen		3	46	4	32
oves		2	31	2	89
hej da		3	60	4	50
turšica (sirk)		3	38	4	22
pšeno (kaša) 		7	—	8	75
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		—	85	1	38
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 30 kr. do 2 gld. 60 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 50 kr. do 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 100 do 120 gld.
liOterijske srečke od 6. novembra. Line	73	41	22	23	60
Trst	87	61	68	21	26
Naznanila.
IVIežnarsko službo
išče rokodelec Jurij Blasi v Svincu (Eberstein) na Koroškem.
Garantirano pristni gorenjski brinjevec
je dobiti v vsaki meri in vsak čas pri Antonu Jamar-ju, kuharju brinjevca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem. — Gena in vzorec zastonj na zahtevanje.
Jakobova kajža
na Brankovcu se z vso opravo in živino odda takoj v najem. Več pove lastnica Marija Gross p. d. Jakobinja ua Brankovcu, pošta Tinje (Tainach).
Velika zaloga
kovanih železnih cevij za vodovode
po tovarniških cenah pri
Konradu Proseku v Celovcu,
tovarna za kmetijske stroje.
C. in k. dvorna tovarna za orgije
bratov Rieger v Krnovem (Jagerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti YIL, Garay-utcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije pa ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Ceniki zastonj.
|§Ìgr“ IVai*oc;ajte in razširjajte „MLir66! ^UIU
Ječmen
kupuje in plačuje po najvišjih cenah tovarna za sladno in figovo kavo Wenger v Celovcu, St. Rupertska cesta.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Bogato llostrovanl 192 strani obsežni ceniki r slovenskem in nemškem Jezikn na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER. DUNAJ
g8S- 2]2 PEATERSTKASSE M 4 9.-^3 Preprodajalci se iščejo.
Julij Ivanetič,
trgovec s tržaškim blagom
v Celovcu
„pri angelju", Št. Vidsko predmestje,
priporoča svojo
veliko zalogo špecerijskega, kolonijalnega in materijalnega blaga,
po najnižjih cenah, zagotavljajo pošteno in vestno postrežbo.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodaj alnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo jjg~~ veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, "^8! kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
IVAN SCHINDLER
“tisras. ® S3rpiivi!pmv.
Izdela in pošilja uz. varščino za rtajboljšo kalCo.š-nost in uz najprlkladnije plačilne pogoje :
STROJEVE. SPRAVE i«ORODJE VSAKE VRSTI
■ I. Schindler, Dunaj III., Erdbergstrasse 12. ■
V najem se dà hiša,
v kteri se nahaja gostilna in kramarija, ležeča na lepem kraju ob okrajni cesti in blizu cerkve. Oddà se s !. januarjem 1898. 1. in sicer za čas petih let. Več v tej zadevi je poizvedeti pri srenjskem uradu na Debrih, pošta Vrba ob vrbskem jezeru.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z aiitihetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apothete, Lugos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
Dr. Alojzij Kraut, jt
'' *
fr fr fr fr fr fr
odvetnik v Celovcn,
naznanja vsem svojim rojakom otvoritev svoje pisarne v stari Mohorjevi hiši na benediktinskem trgu št. 4., v pritličji, prve duri na levo. Uradne ure: Od 1/2g. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.
Ob nedeljah je pisarna zaprta.
Mihael Perkonig-ova
tovarna za nsnje v A^elikovcn,
že nad 60 let obstoječa, priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu v velikovški okolici in v podjunski dolini
svojo veliko zalogo daleč okrog slovečega raznega usnja
in TvrovynmA tnrli	v iKniarvilm stroko snfliTnior.ft (Ifilo do na.inižiih cenah.
Najnovejši stroji za prirejanje krme.
Kezalnica za rezanlco in krmo; vezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste sterilite peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge
gospodarske namene itd.,	,
a 1	nadalje :
robkalnice za koruzo, ~ čistilnice za žito, ...
-—•j-i —t čistilne stroje trijerje,	——
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na
kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
Pari^ATF^H^S im., sodrviš,
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju, II. Taborstrasse 7 6.
Odlikovana z čez 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj.—Zastopniki in prekupci se sprejmejo,
Ra najvišje povelje Njega c. in kr. apostol. Veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija,
za skupne vojaško-dobrodeine namene avst.-ogerske monarhije.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — obsega 7278 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 341.684 kron.
Glavni dobitek 160.000 kron.
Za izplačevanje dobitkov jamči c. kr. loterijski urad. Žrebanje je nepreklicno dné 16. decembra 1897, leta. @*-Si-eol£a stane S gld- avstr. volj.-gaj
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju I. Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicab, tobačnih prodajalnicah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd.; načrti žrebanja za odjemalce srečk
zastonj. grečke ge pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
Oddelek za državne loterije.
mhréner
'Bsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti
4^^

Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne deie teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne hlagnjnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št,
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Pivovarn» iknez» A«lolf Jožef Schwarzen-I>erg v Proli vinu (Češlco) priporoča
izvozao pivo in ležak. "figg Je v zalogi in toei se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajeu“
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno
postrežbo.
Spoštovanjem
R. Koki.
Priden fant
5
ki se želi učiti pilarstva, 15 do 16 let star, naj se oglasi pri Peter Sclteinlg-u, pilarskem mojstru v Borovljah.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu
se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
mm mm n &&
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
X jo wei i e | >o tl ì e l* e, Baruch Gyuia, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
mm
m1
. ^ \ -
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mlra-kulin“ dobro prilegel, pošljite _______	mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Dani Tuč v Ueviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terželič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.