V KRKI - V petek, 19. oktobra, so Sloveniji šefi diplomatskih misij s sop DALEČ V PRAZGODOVINO - Praznovanje dneva mrtvih sega daleč v zgodovino človeške civilizacije. Spominjanje na rajne je staro tisočletja. Izročilo je govorilo o vračanju duš rajnikov iz onostranstva na ta svet. Ko je poganstvo premagala krščanska vera, Cerkev dneva češčenja mrtvih ni ukinila, spretno ga je spremenila v vernih duš dan. Nemirne duše umrlih prednikov so se spremenile v trpeče duše v vicah. Cerkev se je sprva z javnim češčenjem spominjala samo mučencev šele kasneje so se jim pridružili tudi svetniki Število mučencev in svetnikov pa je sčasoma tako naraslo, da je za posamezne zmanjkalo dni v letu. Zato so duhovni možje modro določili en dan v letu, ko so se verniki spominjali vseh mučencev in svetnikov skupaj. Ta dan je bil sprva, vsaj v Rimu, 13. maj. Papež Gregor je leta 835 prestavil praznik vseh svetih na 1. november. Od tedaj se ni veliko spremenilo, dan je ponekod zamenjal ime, spomin na rajnike pa je ostal Nevidna, vendar trdna vez v nenehnem krogotoku življenja in smrti. Vabilo OBRAT PREPREČUJE ODSELJEVANJE delegatov v zvezni skupščini si je ogled: Vas—Fari, ki je velikega pomena za razvoj čine. Obrat, v katerem izdelujejo silose, Brez olepšav Obisk delovne skupine CK ZKS v brežiški občini Delovna Skupina CK ZKS je minuli teden dva dni proučevala razmere v Brežiški občini. V odkritih razgovorih s komunisti v tozdih in KS je ugotavljala idejno politično stanje, akdj&o učinkovitost ter razumevanje vloge ZK pri uresničevanju kongresnih stališč in dde-pov CK ZKS. Razgovore so izmenoma usmerjali Emil Rejc, Franc Šali, Majda Gaspari in Milko Kambič. V šolskem centru so se osredotočaj na usmerjeno izobraževanje in samoupravno organiziranost dijakov. V zdravstvenem centru so ob-, ravnali uresničevanje integrar cjjskih ciljev ter uveljavljanje svobodne menjave dela. V Jutranjki so bili v ospredju dohodkovni odnosi in srednjeročno planiranje, v Opekami pa prizadevanja za sanacijo in naloge 00 ZK pred obravnavo devetmesečnega gospodarjenja. Komunisti pri Slovinu so predstavili samoupravno organiziranost in odnose s kooperanti, v tovarni pohištva pa so kot izvozniki sprega-v orili o problemih mednarodne delitve dda ter derbi za družbeni standard zaposlenih. Vi KS Dobova je tekla beseda o samoupravni in politični organiziranosti krajanov. Delovna skupina s tovarišem Šali-Jem na čelu je prisotvovala tudi sestanku OO ZK v brežiškem Prevozu, kjer so komunisti spričo nedavne Prekinitve dela z vseh strani osvetlili odnose v tej delovni organizaciji Skupna CK ZKS bo svoje ugotovitve strnila v oceno, ki bo služila kot gradivo za zaključno konferenco v novembru. Na njej pričakujejo udeležbo Franceta Popita, Franca Šetinca in drugih članov predsedstva CK ZKS. ZASEDA komite RAVENSBRUEŠKIH JETNIC Preživele jetnice zloglasnega taborišča Raven-sbrueck so kmalu po zadnji vojni ustanovile mednarodni komite, v katerem so predstavnice tridesetih držav. Gostiteljica vsakoletnega zasedanja tega komiteja je tokrat prvič tudi Jugoslavija. Osrednja tema zasedanja, ki se je začelo v ponedeljek v ljubljanski magistratni dvorani, je boj za mir, za sožitje med narodi in boj proti neofašizmu. Z referatom sodeluje na zasedanju tudi Marica Frece, ki v komiteju z astopa jugoslovanske raven-sbrueške jetnice. Teh je bilo okoli 2.800, od tega nad tri četrt Slovenk. Težak boj za stabilizacijo Slovenski delegati so v Kočevju razpravljali o uresničevanju delovnega programa in nalogah obeh zborov zvezne skupščine ter o izg led ih gospodarske politike slovenskih iala nov Itasov obrat v tega dela kočevske ob-bo kmalu postal tozd. V Kočevju, ki je v oktobru pred 36 leti gostilo odposlance slovenskega naroda, so se zadnji ponedeljek zbrali na delovnem sestanku slovenski delegati v zvezni skupščini. Preden so pregledali uresničevanje letošnjega delovnega programa obeh zborov in razpravljali o smernicah gospodarske politike v naslednjem letu, so delegati obiskali več delovnih organizacij ter tako imeli priložnost preveriti, ali programska izhodišča zvezne skupščine ustrezajo potrebam združenega dela. Po kratkem pregledu osnovnih značilnosti kočevske občine, ki ga je podal predsednik IS občinske Besede ne odpravljajo slabosti Za izboljšanje nerožnatega stanja gospodarstva niso dovolj ugotovitve, ocene in sklepi, marveč dosledno izvajanje nalog z učinkovitim nadzorom - so med drugim poudarili na dvodnevnem sindikalno-partijskem seminarju za dolenjsko, posavsko in zasavsko regijo Gospodarico leto 1979 se je že krepko prevesilo v zadnjo četrtino. V pisarnah dozorevajo periodični obračuni, ki bodo pokazali, ksko smo gospodarili v prvih devetih mesecih. Ob »govo--J“ številk bomo povsod tudi ugotavljali,kako je zalegla politična astavda sindikat in ZK za odpravljanje slabosti že RAZSTAVA O ŠTIRINAJSTI V Posavskem muzeju v Brežicah je od 24. oktobra do 11. novembra Odprta dokumentarna razstava o Pohodu 14. divizije na Štajersko. Na dnočno otvoritev so povabili sopranistko Sonjo Hočevarjevo, basista Ladka Korošca in tenorista Rajka Koritnika. Na sporedu so bneli narodne pesmi in operne arije, Silvester Mihelčič pa je zaigral venček belokranjskih na elektronsko harmoniko. ner beseda, ki sta jo zastavila-------- ob zaključnih računih za leto 1978. V sindikatih in ZK se nekoliko bojijo te inventure, saj rezultati, ki jih v združenem delu vpisujejo v obračunske rubrike, niso taki, kot so bili predvideni. Stanje gospodarstva ni niti najmanj rožnato, saj se deoraj polovica organizacij združenega dela dolenjske in posavske regije otepa z nemajhnimi težavami. Na tem območju je že polletna bilanca »odkrila11 dva velika izgubarja. To sta tozd v krški tovarni ,,Djuro Salaj“ in sevniSci „Jugo-tanin“ (v obeh je polletni primanjkljaj presegel staro milijardo dinarjev). Nemalo je še vedno tako imenovanih polizgu-baijev oziroma delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Na skupnem sindikalnem in partijskem seminarju za dolenjsko, posavsko in zasavsko regijo, ki je bil 22. in 23. oktobra na Otočcu, so poudarili, da bi bilo gospodarsko stanje na tri-četrtletju precej boljše, ko bi OPRAVIČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi zamude v ekspeditu Ljubljanskega dnevnika, kjer z vašimi naslovi opremijo Dolenjski Ust, potem ko je natiskan v tiskarni Ljudske pravice, delno pa tudi zato, ker novomeška pošta tudi naslednji dan ni poskrbela za dostavo v Novo mesto, je približno polovica naročnikov prejela Ust z dvodnevno aU celo večdnevno zamudo. Četudi za to nismo krivi, se naročnikom in bralcem opravičujemo ter jih prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO DL povsod pravočasno in učinkovito ukrepali. Tako pa je vzrok za nezavidljivo stanje moč videti tudi v dejstvu, da se marsikje zanašajo na pomoč od zunaj ali pa čakajo administrativne ukrepe, ki bi jim -pisani na njihovo kožo — spet pomagaU na zeleno vejo. Nekaj krivde je pripisati tudi samim sindikalnim in partijskim organizacijam, ki vse preveč in prevečkrat samo ugotavljajo, sprejemajo sklepe in priporočila, premalo pa se potrudijo, da bi sleherna akcija tudi obro- 20.000 BELIH CVETOV Novomeška vrtnarija v Ločni se pred dnevom mrtvih letos lahko prvič pohvali, da ima v pokritem improviziranem rastlinjaku več kot 20.000 cvetov betih krizantem, v teh dneh najbolj iskanega cvetja. Cvet bo letos veljal 40 din, urejena košarica z devetimi cvetovi pa S80 din Gani 520 din), manjša košarica s 3. oz, 5 cvetovi pa 230 do 340 din. V vrtnariji so povedali, da cvetje lahko stranke naročajo tudi telefoni-čno. Že v teh dneh bodo stojnice postavili na Glavnem trgu, tržnici, prvo cvetje pa bodo pričeti prodajati tudi v novi prodajalni v prostorih dSa pričakovane sadove. O tem je na Otočcu govoril Miran Potrč, podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije, ki je v zvezi s tem poudaril, da tako ravnanje škoduje pri izpeljavi pomembnih akcij, kakršne so z astavljene za stabiUzacijo, planiranje in druge. j ZORAN skupščine Lojze Petek (ta je posebej poudaril težave, ki jih imajo s posodobljenjem cest, razvejem kmetijstva in praznjenjem vasi), sta Bogdan Osolnik in Marko Bulc delegate seznanila s tem, da zvezni zbor in zbor republik in pokrajin v prvih devetih mesecih nista sprejela vseh v delovnem programu predvidenih zakonov, delegati v zvezni skupščini pa tudi niso razpravljali o več pomembnih vprašanjih (npr. o enotnosti jugoslovanskega tržišča, o stopnji zadolženosti gospodarstva ip.), zgodilo se je celo, da so se morali delegati nekajkrat odločati brez predhodne S roke razprave. Ko so govoriti o nalogah zvezne skupščine v prihodnjem letu, so delegati menili, da mora zvezni zbor posvetiti največ pozornosti nadaljnjemu uresničevanju ustavnih načel in izvajanju kongresnih sklepov pa sistemskim zakonom in sprotnemu spremljanju izvajanja načrtovane politike. Zbor republik in pokrajin bo moral dati prednost razvojni politiki v naslednjem srednjeročnem obdobju, spremljanju proračunske porabe in uresničevanju dogovorjene politike ter obravnavi nekaterih pomembnih zakonov. Na tok gospodarske politike v prihodnjem letu pa bo po mnenju slovenskih delegatov vplivalo tole: povečanje cene nafte, prezadolženost jugoslovanskega gospodarstva na tujem in nerealni tečaj dinarja Zato bo leto 1980 v zadnjem desetletju eno najtežjih v boju za stabilizacijo. D RUSTJA i Brežice in f [Novo mesto j praznujejo j 3 Vrsta novih pridobitev p 28. oktobra, na dan, ko je bila a g 1941. ustanovljena Brežiška* ičeta, slavijo svoj praznik občani g brežiške občine. Tedaj se vsakič g S znova poklonijo spominu po- n J gumnih antov, ki so se uprli S m uničevalnim nakanam zavojeval-1 * cev in žrtvovali svoja mlada a n življenja za svobodo. Iskra upora, ki so jo zanetili a g se je razplamenela po vsem 2 ■ Posavju, po Kozjanskem in Gor- ■ * jancih ter osvetlila pot v novi Ja ■ čas, v katerem danes ljudje'* ■ svobodno ustvarjajo, ob praznič- * “ _**___1_11.11. mm ««lUmM>n.MilnUAB I m i VELEPOSLANIKI tridnevni obisk po Prvi dan obiska so si soprogami. Krko (na nih mejnikih pa seštevajo sadove S svojih naporov za še lepši in ■ boljš jutri V brežiški občini so letos “ dobili dve novi tovarni 18 kilometrov asfaltiranih cest, ■ asfaltno bazo in vrsto drugih g pridobitev. V torek so položili * S temeljni kamen za novo avtobus- s- * no postajo v Brežicah, sredi V novembra pa bodo v Čateških 2 ■ Toplicah odprli nov zdraviliški :; Ž objekt. Praznovanje popestrujejo *j * številne kulturne, športne in o * druge pridobitve. s 29. oktober - novomeški g občinski praznik bo tudi letos g počiščen s celo vrsto novih■ * delovnih zmag, z več kulturnimi % at in športnimi prireditvami ter J 2 srečanji Prireditve so se začele g g že 12. oktobra in bodo trajale« g do dneva republike. Kot naj-* ■ pomembnejši objekt, ki bo ob 2 2 tej priložnosti odprt, gre šteti g 2 novi zdravstveni dom v Kandijl a g katerega otvoritev je predvidena 'i a tik po slavnostni, seji občinske g 2 skupščine in družbenopolitičnih * * organizacij na sam praznični ■ a dan. Isti dan bo slavnostno 2 I začeta tudi gradnja centra« usmerjenega izobraževanja v m m Šmihelu, medtem ko sta no- g vembra na vidiku še dve večji ■ ■ pridobitvi za krajane. i23. novembra bo na Cesti ■ komandanta Staneta odprt pro- g _ dajno-razstavni paviljon Novo- ■ »lesa (v bivši stavbi Industrije! 2 obutve), 28. novembra pa bo v » * Šmihelu odprt prvi in najsodob- f, m neje grajen dom za ostarele I ■ občane v občini sliki) in Dolenjske Toplice. Šestdesetčtansko delegacijo vseh celin je vodil doajen diplomatskega zbora Brandford Virgiho, veleposlanic republike Paname. (Foto: J. P.) Oh nepravilnostih še grožnje Inšpektorji uprave inšpekcijskih služb iz Novega mesta obiskali Šentjernej in Škocjan -NevsakdanjTsprejem v Sentjernejskem Marcatorju — Poslej več akcij__ inšpekcijskih služb iz Novegi. mesta. Pt Letošnji 17. oktober si bodo za lep čas zapomnili nekateri trgovci na Sentjernejskem in ikocjanskem koncu, zagotovo pa nanj ne bodo pozabili njihovi gostje, trije delavci uprave Vabimo vas na UREDNIŠTVO V GOSTEH ki bo v torek, 30. oktobra, ob 17. uri v gostilni Milana Drenika v DRŠLINU Ekipa novinarjev Dolenjskega lista bo zapisala, kar bodo krajani povedali o svojih težavah, željah in ^vdja za krajane celotne krajevne skupnosti Podobno kot pred časom v trebanjski občini so st tovomeški inšpektorji tudi to trat odločili za tako imenovane litro akcijo, ki je ponovno opo 'orila, da trgovci svojega dek le jemljejo tako, kot bi morali Najprej so potrkali na vrat« Sentjernejske Mercatorjeve sa mopostrežbe. . . Ko so prevet] at teže mesnih izdelkov in mesa so si pri delu pomagali s strar kami, ki so nakupovale. Med tem ko prve v trgovini niso oš kodovali, je moral drugi kupe odšteti kar 1,05 din preveč. Za pultom je stregla nekvalific r na oseba,kije meso, čeravno je imela dovolj obvezne folije zv zavijanje, prodajala v navadnem papirju. Tudi pri kontroli kruh. se Mercatorjevi delavci niso iz (Nadaljevanje na 4. strani) m V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in razmeroma hladno vreme z jutranjo megjlo po kotlinah. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Izraelski zunanji minister Moše Dajan je odstopil in to je brez dvoma ena najbolj upoštevanja vrednih novic, kar jih je zadnje čase prišlo z Bližnjega Vzhoda. , Mož, ki je v taki ali drugačni vlogi prisoten v izraelski politiki vse od ustanovitve te države, torej več kot trideset let, se je umaknil iz vlade premierja Mena-hema Begina zaradi tega, ker je bil nezadovoljen z rezultati izraelsko-egiptovsko-ame riških pogovorov o podelitvi avtonomije Palestincem. a a ■ 8 ■ ■ ■ Dajanovo slovo Toda kaj to v resnici pomeni? Zakaj je Moše Dajan pravzaprav odstopil in - ali je odšel za vedno? Še najlaže je dati odgovor za zadnje vprašanje, zakaj zares malo je verjetno, da bi se prekaljeni veteran izraelske politične scene umaknil za vselej kar tako - in še zlasti, ker je po prestani operaciji po mnenju poznavalcev več kot dobrega zdravja. Bfžda bo zato držalo, da je odšel zato, da bi se lahko kdaj kasneje vrnil. Kar je trenutno na voljo elementov za malce tehtnejšo analizo tega za večino presenetljivega koraka, kažejo na to, da je Moše Dajan odstopil zaradi nestrinjanja z neprilagodljivo in preveč trdo politiko premierja Begina, ki se v svojem srcu in prepričanju še vedno ni odrekel sanjam o „velikem Izraelu ", državi, ki bi segala prek etničnih in zgodovinsko kolikor toliko sprejemljivih meja. Sodu je morebiti res izbilo dno, da se je vlada na tihem strinjala s širjenjem izraelskih naselbin na očitno arabskih ozemljih - zaradi česar so zašla v resne težave tudi sedanja pogajanja (s pomočjo Američanov) z Egiptom. Moše Dajan je preprosto menil, da Beginovih ambicij realno ni mogoče uresničiti in je zato, predvidevaje ne- mara, da bo premierova trmoglavost izzvala slej ali prej tudi hujšo krizo, raje pravočasno oznanil svoje nestrinjanje kot pa da bi čakal na dan, ko bi ga vsaj posredno sodelovanje pri izvajanju take politike preveč očrnilo in onemogočilo pri njegovih kasnejših političnih ambicijah. To kajpak terja dodatno vprašanje, ki ga je nujno zastaviti: ali je potemtakem Moše Dajan zares tako zelo prepričan, da Izrael dela Palestincem krivico, ko naseljuje njihova ozemlja in trmasto vztraja na svojih namišljenih pravicah? Odgovoi1 je vsekakor lahko odločen „ne". Zakaj če bi Moše Dajan ne verjel v kaj takega, potem tudi ne bi tako dolgo sodeloval v različnih vladah svoje države, ki so v bistvu vse počenjale isto: namreč s silo kratile Palestincem, da uresničujejo svoje zakonite pravice, vključujoč tudi pravico do ustanovitve lastne države. Moše Dajan najbrž ta trenutek ni nič manj zagret, da Palestincem to ne uspe, kot je bil kadarkoli - razlika je le v stopnji izziva, ki ga je voljan sprejeti Sedaj že bivši vodja izraelske diplomacije je preprosto uvidel, da Beginovo trmoglavljenje pri pogajanjih z Egipčani ne pelje nikamor, še zlasti pa ne do točke, ko bi se Izrael lah ko poču til varnega. Raje naspromo: bolj ko je Begin nepopustljiv in bolj ko kljub očitnemu nasprotovanju svetovne javnosti (v katero so topot menda prvič vključene tudi Združene države Amerike) nadaljuje s politiko kolonizacije arabskih ozemelj - trdnejša je odločnost Palestincev, da tega ne sprejmejo in da se temu postavijo po robu. Dajan je, na kratko rečeno, za približno enake cilje kot večina drugih članov Beginovega kabineta, vendar pa je za drugačno pot do tega cilja, za bolj elastično, manj trmasto vztrajanje na tistem, kar zelo očitno samo še povečuje odpore proti Izraelu in ga še bolj potiska v samotni kot , JANEZ CUCEK tedenski mozaik I IJ Kitajski voditelj Hua Guofeng, kije bil minuli teden na obisku v ............ rbc * ------ PRVIKRAT V ZAHODNI EVROPI Franciji, je sedaj v Zvezni republiki Nemčiji', od koder bo odpotoval še v Veliko Britanijo in Italijo. To je prvič, da je najvišji kitajski voditelj prišel na obisk v zahodno Evropo. Na sliki: Hua Guofeng in zahodnonemški kancler Helmut Schmidt v Bonnu. (Telefoto: UPI) Pozno, vendar ne prepozno Zvezni izvršni svet Na jboljša po 5 din - je, z manjšo zamudo, letos le določil odkupne cene pšenice - Če bi hoteli dobro načrtovati, bi morali vedeti še za druge cene Zvezni izvršni svet je določil ža pšenico nove odkupne cene: 5 din za kilogram najboljše, 4,70 din za drugo in 4,40 din za tretjo kakovost. Sklep je bil sprejet sicer z majhno zamudo, vendar ne prepozno, da se kmetovalci ne bi mogli odločiti za setev, če imajo ustrezno zemljo. Kakovostno koruzo letošnjega pridelka odkupujejo v Vojvodini po 4 din kilogram, če zrnje nima več kot 14 odstotkov vlage. Vlažno zrnje plačujejo kmetom po ustrezno nižji ceni. Tako naj bi ob letošnjem bogatem pridelku koruze obveljal predlog kmetovalcev, da bi njena odkupna cena bila enaka ceni tretjevrstne pšenice, ki je ob letošnji žetvi bila po 4 ne bodo gmotno spodbujeni tisti, ki naj bi načrte uresničili, torej kmetovalci. Nova cena gotovo spodbuja za setev pšenice, saj bo v dveh letih zvečana za dva dinarja pri kilogramu, kar znese 66 odstotkov. Vprašanje pa je, kako odkupiti tisto pšenico, ki je še ostala pri kmetovalcih od leto- din kilogram. Kaže, da se cene kmetijskih pridelkov usklajujejo, čeprav z majhno zamudo. Za odkupno ceno pšenice prihodnjega pridelka bi kmetovalci morali zvedeti do 1. oktobra. Vendar tudi to še ne bi bilo dovolj za dobro načrtovanje setve, če niso znane tudi cene drugih kmetijskih pridelkov za prihodnje leto. Veliko je odvisno od cen, ali bodo kmetovalci posejali več tega ali onega. O tem smo se lahko prepričali ob lanski setvi pšenice. Načrtovanje raznih organov ne bo rodilo sadu, če šnje žetve. To je verjetno tudi odlagalo objavo cen za pri- hodnji pridelek. Pšenica ni tako hitro pokvarljiva, da je ne bi bilo moč shraniti do nove žetve, če je že v shrambi, in takrat prodati po višji ceni. Tega ni moč odpraviti s kaznimi. Odvisno bo od razlike v cenah, ali bo tako visoka, da bodo poplačani stroški za shrambo. Prodajo pa lahko pospeši potreba po denarju. Pri odkupnih cenah žit smo še zelo togi. Kdor namerava TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED TEHERAN - V mestu Komu, kakih 100 km od Teherana, se je iranski verski vodja Ajatola Homeini sestal s premierom Bazarganom, da bi skupno proučila paket kurdskih predlogov za rešitev krize in prekini- tev Predsednik Tito se je mudil v Prištini. V priložnostnih govorih se je odločno zavzel za nadaljnjo krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter gospodarske stabilizacije, odločno pa je podčrtal tudi nujnost krepitve bratstva in enotnosti pridelovalci, trgovci in potrošniki neposredno. Na podlagi dohodkovnih povezav. Akcija Zveze komunistov je uperjena v ukinjanje vseh vrst monopolov. Razširja Možnosti so odprte med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Ta njegova prizadevanja sovpadajo z zasednji CK ZKS in CK ZKJ. Najvišja vodstva Zveze komunistov so se dni i: te izrekala o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Poudarjeno ' jvati Zveza komunistov možnosti za neposrednejše dogovarjanje in sklepanje. Raznosortni in tudi vseh muh polni državni organi morajo predvsem uresničevati samoupravno sprejete dogovore. Tu ima še posebej odlično mesto delegatska skupščina. Zveza komunistov terja javnost dela. Žal pa smo v prenekaterem primem opustili lepo povojno partizansko navado, da so najodgovornejši ljudje direktno pojasnjevali vzroke za takšne in drugačne ukrepe. Vse ■ 8 ■ ■ ■ je bilo, da mora delovati znotraj političnega sistema. Edino mogoča je politika odprtih možnosti za vse ljudi, ki pošteno sprejemajo vrednostni sistem socialističnega samo- preradi danes govorijo bolj na okroglo ter streljajo nekam pod upravljanja. Sledil; lila bo razprava v osnovnih organizacijah ZK. Članstvo v Zvezi komunistov dosega nebo-kot bi bili »opoziciji". V zaostrenih družbenoekonomskih pogojih je Zveza komunistov visoko dvignila svoj glas prav za samoupravno in javno reševanje številnih slabosti, ki nas še pestijo. Pri tem se Zveza komunistov zaveda, da S ■ impresivno številko. Vendar bo akcija veljala efca' niena akcija ne bo kaj prida hasnila, če ne bo Oprta na moč ljudskih množic. Od tod tudi ■ ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ 8. nekaj šele tedaj, ko se bodo zanjo zavzeli vsi delovni ljudje in občani. Zveza komunistov nima »svoje ” politike: njena vrednost je v tem, da jo vzamejo za svojo vsi ljudje, to pa je mogoče doseči samo skozi razvejeno dejavnost Socialistične zveze. , Pot za razpletanje nakopičenih družbenoekonomskih slabosti je ena sama: samoupravna. Spominjam se jedke prispodobe: dokler se je »politika” vtikala v krompir, te poljščine ni bilo nikoli dovolj. Politika mora omogočati, da se pričnejo tesneje povezovati zahteva po sedanji široki javni razpravi. Potrebno je zbistriti celo vrsto vprašanj, Denimo napačno razumevanje interesnega pluralizma, ki ni naš cilj, pač pa edino možna demokratična metoda za klesanje človeka, ki bo resnični gospodar rezultatov svojega živega in minulega dela. Sr i S sporočila vodstev Zveze komunistov so jasna: utrjevati in braniti doseženo, utrjevati z vsemi demokratičnimi sredstvi in ne dopustiti, da bi kdorkoli odločal mimo ljudi, po izgubljenih in zaraslih stezah centralizma in trde roke. MILAN MEDEN svoj pridelek prodati, ga želi oddati takoj ob žetvi, saj mu stroški, kijih bo imel do kasnejše prodaje, navadno niso plačani s temu ustrezno višjo ceno. Le 20 par za vsak kilogram pšenice za skoraj celo leto je premalo, kajti poleg amortizacije shrambe je treba računati tudi obresti za vrednost zrnja. Zato ob spravilu pšenice, koruze in industrijskih rastlin navadno zmanjkuje denaija za takojšma plačila prevzetega blaga. Če bi stroški skladiščenja bili poravnani .s poznejšo višjo ceno, pa bi pridelke shranili vsi, ............. kla ki bi imeli skladišča in denar. proda Pravijo, da kmet ne kmalu, kar spravi v svojo: bo, zato je treba kar največ odkupiti kar z njive. Kmetje ne delajo tako zaradi trmoglavosti, temveč s čisto gospodarskega stališča. JOŽEPETEK V TEM stoletju morda še ne. toda v enaindvajsetem pa precej zanesljivo. Tako je odgovori zahodnonemški kancler Helm«1 Schmidt na vprašanje novinatj* londonskega »Economista** kdsj se bosta obe Nemčiji združili Zagotovo bomo zopet skupri zakaj združitev je v srcih vsejj Nemcev, zahodnih in vzhodnih je dejal zahodnonemški kanci*1 - pri čemer je opozoril na zgode vino Poljakov, ki so bili več kjl dvesto let razkosani, pa so zntf* prišli skupaj. »Dobro,“ je rek*1 nato novinar, »tako mislite vik morda večina ljudi vaše genf racije, toda ali ste prepričani, f tako mislijo tudi mlade gene racije Nemcev, ki zelo očitn* bolj cenijo druge vrednote - * primer pičitnice v Španiji? Odgovor: »To je samo nanjost, nikar ne sodite mladi! Nemcev po tem, da radi hodi)1 na Ibizzo ali Malorco. Moje sad) o združitvi obeh Nemčij v el1 državo so tudi njihove sanje in o njih je očitno mogqč| premišljevati tudi na sredozemskih obalah. „. SANJE PA NE veljajo šaril® združitvi (kakršnikoli že), atit pak že zlasti denarju in o tem * je mogoče najbolje prepričati o* p odrobn ne jiem proučevan)1 uspehov znanega francoske!? podjetja Manta. To podjetje, je nekoč slovelo zlasti p° dirkalnih avtomobilih, ima sed*l lepe dobičke - z orožjem. Pc zadnjih statističnih podatkih # namreč v tem podjetju povečri dohodke za nič manj kot V odstotkov samo s prodajo rt? ličnih najsodobnejših orožij ri pa naprav (elektronike pred vsem), ki se uporabljajo * oborožitveni industriji..., ,0« hitrih dirkalnih avtomobilov * hitrim tankom... ,, ALI PA, nekje drugje, & misli do uporabne politike. Tal* so v Ljudski republiki Kitaj k minuli teden mimogrede spot* čili, da je treba menjati tud nekatere doslej nedotakljive ide je predsednika Mao Zedonga j in sklenili, da bodo dovolil odhod svojim državljanom tt Pl Ja ok 8 K m N. začsno delo v tujino, kar je bik skaj še pred letom dni nekaj lanega. Toda Ljudaka rfmbiilo Kitajska potrebuje device ki & hodijo Danci delat na ftvodato Nemci pa v Združene državi Amerike, zakaj ne bi še Kitajci ’ Hong Kong.... Saj res, taka M ■ ■ ne.. spopadov v kurdskem mestu Kot se je izvedelo, naj bi Kurdi kot glavno zahtevo postavljali amnestijo za dva njihova voditelja,-šejka Ezedina Hoseinija in vodjo prepovedane kurdske demokratske partije Abdurahmana Kasemlouha. BANGKOK - Tuje agencije poročajo, da so štiri osebe izgubile življenje, 7 pa jih je bilo ranjenih, ko so granate vietnamskih metalcev min razdejale neko vas, 4 kilometre znotraj tajskega ozemlja. Pq mnenju tajskih funkcionarjev je bil ta napad delo vietnamskih čet v Kampučiji, ki so že prejšnji teden zagrešile podobno akcijo, v kateri je izgubilo življenje S ljudi WASHINGTON - Zunanjepolitični odbor ameriškega senata bo nadaljeval razpravo o SALT-2. Malo je upanja, da bo ta sporazum le prišel na plenarno sejo senata v začetku novembra, kot je bilo predvideno. KALKUTA - Letošnja Nobelova nagrajenka za mir mati Tereza je izjavila, da bo 10. decembra odpotovala v Oslo in tam osebno prevzela visoko priznanje, ki so ji ga podelili V razgovoru z novinarji v Kalkuti je mati Tereza poudarila, da bo vseh 190.000 dolarjev, kolikor jih bo dobila kot nagrado, namenila za pomoč indijskim brezdomcem in za zdravljenje gobavih bolnikov. RIM - Glasilo KPltalije „Unita“ komentira vesti iz Prage, po katerih naj bi kmalu začeli soditi skupini ljudi, med katerimi so tudi podpisniki »Listine 77“. List zelo ostro obsoja to sojenje in v nepodpisanem uvodniku na prvi strani brani »obtožence**. Glasilo KPI še zlasti zameri češkoslovaškemu tisku, ker označuje obtožence za »peto kolo-no“, hkrati pa nastopa proti sojenju za zaprtimi varti. Iz zadnjega PAVLIHE 1 * ITj V L BREZ BESED U VISOKA A" MTE60PPA kategorije PO BLIŽNJICI NA GORJANCE - Potem ko je Janez Novak, delavec GG Novo mesto, 20. oktcb ra simbolično prežagal leseno oviro, je bila 8 km dolga makadamska cesta od Gabija do Krvavega kamna uradno odprta. Veljala je 10 milijonov din. Gradili so skupaj GG, IMV, Novoteks, Pionir in Krka. (Foto: Pavlin) DELEGACIJA IZ BAJINE BAŠTE - Šolniki iz šolskega centra v bratski srbski občini Bajina Bašta so minuli petek in soboto obiskali šolski center v Krškem in z njegovim delovnim kolektivom izmenjali samoupravne in pedagoške izkušnje. (Foto: Jožica Teppey) KULTURNIKI NA OBISKU - V okviru kulturne izmenjave so v soboto zvečer s plesi in pesmimi nastopili v semi&em kulturnem domu člani kulturne skupine iz Iskre—TOZD ,,Elektromehani-ka“ iz Kranja. Že dopoldan so si gostje ogledali proizvodnjo v Iskri Semič in lepote jesenske Bele krajine. (Foto: J. Pavlin) ŽIVI ZA MRTVE - Ta teden so pokopališča „zaživela“. Prenekateri občan je od skal grob domačih in ga uredil za bližnji dan nr tvih, ko živi pokažemo, da ohranjamo spomin na pokojne. Tu in tam pa je kdo že tudi pokazal, da nečimrnost nikoli ne umre. (Foto: MiM) - »Vijak” popušča >redlog za leto 1979: neobdavčljivih 248.000 din Neobdavčljivi del skupnega dohodka občana za leto 1979 naj bi znašal 248.000 dinarjev, tako predvideva zakonski predlog, ki ga je pripravil republiški sekretariat za finance. Po novem naj bi priznali v neobdavč ljivi del Se 41.000 dinarjev za vsakega vzdrževanega družinskega člana oziroma 61.000 din, če gre za otroka, ki je moten v telesnem ali duše vnem razvoju. Za primerjavo naj dodamo, da j& znašal za lansko leto neobdavčljivi'del dohodka 142D00 din in 340.000 oz. 51.000 din za vzdrževanega družinskega čhna. Milejšj davč ni »v ijak" naj bi pripomogel’ k odpravljanju ura v milovke, zajel pa naj bi predvsem tis^e.vclike dohodke, ki ne izvirajo. iz! rednega delovnega razmerja. ■ J- ' l‘—Tt"-------------------- Sejmišča s NCVO MESTO: Pripeljanih 358 > pujskov in 29 nad tri mesece starih 5 Prašičev, prodanih pa skupaj 263. ' Cene: pijjski od 750 do 1.200 din, od 3 do 6 mesecev stari prašiči ; 1-210 do 2.100 din. BREŽICE: V prodaji 384 puj-■ skov in 14 nad tri mesece starih Prašičev, prodanih skupaj 254. Pujski so bili po 45 din, starejši prašiči - Pa po 28 din kilogram žive teže. Koliko bo res stal Jugotanin? O izgubi razpravljala konferenca Z K Sevnica — Vendar brez pismenega gradiva Kot smo na kratko že poročali, je bila 16. oktobra seja občinske konference ZK v Sevnici, kjer je bila posebna točka dnevnega reda problematika delovne organizacije Jugotanin“. Žal člani konference niso dobili vnaprej o tej temi, ki že lep čas zaposluje dobršen del občinskega vodstva, niti trohe gradiva. Da bomo povsem natančni, je treba navesti, da so dobili neko informacijo člani občinskega komiteja ZK, predstavniki Jugotanina pa so sodelovali tudi jia dveh sestankih sevniških terenskih osnovnih organizacij ZK. Za vse ostale komuniste bi morale potemtakem zadostovati ustne informacije na zasedanju konference. Vsefotkp^ poteza, ki ^nikakor ne sme postati praksa, to se tem manj, če gre za veliko izgubo, ki se letos v Jugotaninu že ponavlja. To je lahko za marsikoga obrobno vprašanje. Kdor pozna sklepe najvišjih vodstev ZK o nalogah gospodarske stabilizacije, ho verjet- no menil drugače. Če drugega ne, je že čas, da si vsakdo natoči „čistega . vina“. Komunisti še prav posebej, saj so že leta poborniki stabilizacije. Jože Bogovič, predsedujoči na omenjeni konferenci, je direktorja Jugotanina Slavka Vilčnika jasno vprašal, koliko je dejansko znašala investicija za rekonstrukcijo tovarne, kolikšna je izguba in koliko denarja bo še treba, da bo tovarna dajala od sebe, kar bi morala. Kot običajno, je v odgovor sledil dolg uvod, vmes pa je bilo tudi nekaj številk. Rekonstrukcija tovarne je veljala 150 milijonov dinarjev. Lani je imel Jugotanin za 19 milijonov dinarjev izgube. Da bi primerno uredili sušenje celolignina za kurjenje kotla (trenutno je to še vedno nevarno), bi potrebovali 12 milijonov dinarjev, kar pomeni celo dva milijona rezerve za morebitna nova presenečenja. Zagotoviti je treba devet milijonov (!? ) dinarjev za pokritje letošnje izgube, (ta je po podatkih SDK - podružnice Krško že v polletju presegla 19 milijonov Kmetijski nasveti Jesenski spopad s pleveli Že tako rekordno velik zunanjetrgovinski primanjkljaj Jugoslavije bo v prihodnjih mesecih deležen še enega neizbežnega udarca: uvoziti bo treba, kot ocenjujejo, približno milijon ton Pšenice, da bo za vse dovolj belega kruha na mizi. Uvoz bo Posledica slabe letine pšenice; vzroki zanjo so znani, med njimi je tudi predolgo odlašanje, kako bo z odkupnimi cenami. Upajmo, da nas bo ta draga šola spet česa naučila. Vsestransko si je treba prizadevati, da bi bila vsaj prihodnja letina boljša. Sem štejejo tudi agrotehnični ukrepi, med njimi učinkovito zatiranje plevela v novih posevkih, ki ga lahko opravimo že jeseni. Kaj pravijo o tem strokovnjaki, objavljamo v današnjih ,.nasvetih". Jesensko zatiranje plevela v žitih je priporočljivo že zaradi tega, ker spomladi često zmanjka časa za to opravilo ali pa so njive premokre in težko dostopne. Jeseni je laže ujeti primeren čas. S pleveli se lahko spoprimemo na dva načina: ali takoj ob setvi ozimnega žita ali pa potem, ko je le-to že vzniklo in naredilo prve lističe. Seveda je treba v vsakem primeru uporabljati pravi herbicid. Ob setvi (zemlja mora biti dobro udelana in vlažna) ali nekaj dni po njej priporočajo naslednje pripravke: dicuran, ki zelo dobro dduje na travne pletle, ne zatre pa jetičnika ah "molen-ca; igran, ki užene travnate plevele, pa tudi plavico, mak, rdečo mrtvo koprivo in kuija črevca; bunil, ter novejša pripravka stomp 330 in multitok ki zatreta tudi smolenec. Če smo ob setvi zamudili, počakamo, da žito vzklije, potem pa uporabljamo kontakne herbicide, s katerimi škropimo v suhem in brezvetrnem vremenu. V tem primeru priporočajo: fanc-ron, ki učinkuje na mnoge semenske širokolistne plevele; fane-ron combi, ki je še učinkovitejši, zlasti pa aretit, ki je izjemno bojevit", žal pa tudi hudo strupen in nevaren. V prodaji je vrh tega pripravek actril, ki zmore uničiti tudi sicer tako trdovraten plevel — smolenec. Inž. M. L. dinarjev). Potrebnih bo tudi 13 milijonov konverzije pri Ljubljanski banki - temeljni banki za Posavje v Krškem, medtem ko bo treba v osnovna sredstva vložiti 15 milijonov dinarjev. Vsekakor velike številke. Kot rečeno, o vsem tem ni bilo pripravljenega pismenega gradiva za elane konference, četudi vedno poudarjamo, kako pomembno je informiranje. A. ŽELEZNIK * * * * S a * i * * * s s s H s S 5 Končno kot po loju Na Mirni odkupijo zdaj po 100 ton krompirja na dan Letina krompirja je letos v resnici rekordna, tako da nekateri kmetje, ki niso obnovili pogodb s kmetijsko zadrugo, zdaj ne vedo, kam z njim. Vse to se pozna tudi mirenski Kolinski, ki odkupuje krompir po planu, kot že dolgo ne. Do 15. oktobra so na Mirni odkupili že okoli 4.500 ton krompirja, še zdaj pa ga odkupijo po okoli 100 ton na dan. Tako bodo oktobra odkupili še 400 ton, do konca leta. kolikor časa bo trajal odkup, bodo odkupili vse pgodbene količine. Seveda imajo zaradi takih množin krompirja veliko dela tudi delavci v tej tovarni, tako da delajo zdaj v štirih izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah. Kolinska je zadovoljna tudi z odkupi ostalih surovin, na primer česna in hrena. Letos nameravajo odkupiti in predelati 35 ton česna, so ga pa doslej že odkupih 5 ton. Domači pridelovalci bodo zanj do-tjjji' po 18 dinarjev za kilogram, medtem ko cena za hren še ni določena. Nameravajo pa na Mirni odkupiti tudi 70 ton hrena. Pravijo še, da so letos zadovoljni z dotokom surovin, prizadevali pa si bodo, da bi odnose z zadrugo in sploh z dobavitelji še poglobili. POGOVORI V KOLEKTIVIH Delovne skupnosti CK ZKS so 17. in 18. novembra obiskale več kolektivov v brežiški občini V šolskem centru je tekel pogovor o pogojih za prehod na usmerjeno izobraževanje in samoupravi dijakov, v Zdravstvenem centru o uresničevanju integracijskih ciljev in svobodni menjavi dela, v Jutranjki o dohodkovnih odnosih in planiranju, v Opekarni o naporih za sanacijo in nalogah pri pregledu 9-mesečnega gospodarjenja. V Tovarni pohištva so sta bili poglavitni temi vključevanje v mednarodno delitev dela in skrb za družbeni standard zaposlenih, pri Slovinu so pretresali samoupravno organiziranost in kooperantske odnose, v KS Kobova pa samoupravno in politično organiziranost krajanov t;r vlogo m metode dela ZK v krajevni skupnosti Razgovori so povsod potekali zelo odkrito brez olepšavanja in so zaradi tega dober napotek za akcijo. V novembru bo sledil zaključni razgovor z oceno razmer, katerega se bosta verjetno udeležila Franc Popit in Franc Šetinc. RIBNICA :SEJA ZBOROV V ponedeljek, 29. oktobra, bodo zasedali zbori občinske skupščine Ribnica. Na dnevnem redu bodo imeli več zanimivih zadev: poročilo o izvajanju sanacijskega programa v ITPP, odlok o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v času od 1979 do 1985, poročilo kmetijske zemljiške skupnosti. SEJEM NA VESELI GORI Turistično društvo in krajevna skupnost Šentrupert bosta priredila v soboto, 27. oktobra, na Veseli gori živinorejski in kramarski sejem. Vabljeni! * S s * s 5 i C dAe me 7 ' (Vjesnik) EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja Tit Doberšek Prav je, da vinogradnike opozorimo na nujen ukrep, ki ne sme izostati predvsem na vinogradniških parcelah, ki jih na novo zasajamo s trto, to je na ; Analizo zemlje I Ta ukrep je za pravilno in ekonomično založno gnojenje vinograda pred rigolanjem nepogrešljiv. Na podlagi analize zemlje lahko damo zemlji ki jo bomo zasadili s trto, zadostne količine Ijranil, če hočemo ustvariti najugodnejše razmere za razvoj trte. Razen tega je tudi kažipot tudi pri rednem gnojenju vinogradov. Vsa novejša vinogradniška literatura piše o tem ukrepa Med drugimi sem o tem pisal v knjigi Vinogradništvo Ljubljana 1978, po kateri navajam: Vzorce za analizo zemlje jemljemo iz posameznih, opazno različnih slojev posameznih parcel Povprečne vzorce za preiskavo vzamemo iz treh globin, in to: od 0 do 20 cm, od 20 do 40 cm in od 40 do 60 cm. Posamezne vzorce iz navedenih globin ločimo (iz več jam na parceli) in ločeno damo v vrečko z etiketo o podatkih ter vzorce pošljemo v preiskavo. Iz obrobnega pasu ne jemljemo vzorcev. Vzorec vzamemo z lopato ali sondo (sveder). Zemlja ne sme biti vlažna in lepljiva. Analizo zemlje opravljajo v Sloveniji Kmetijski inštitut Slo-v enije v Ljubljani, Kmetijska z avoda v Mariboru in Novi Gorici in Hmeljarski inštitut v Žalcu. Enemu izmed teli pošljemo vzorce (vsako globino posebej) v preiskavo (analizo), ki nam pove: - reakcijo zemlje, to je kislost ali pa vrednost, - količino za rastline dostopnega fosforja (P2O5), - količino za rastline dostopnega kalija (K2O). Po dobljenih rezultatih uravnavamo gnojenje na zalogo, pa tudi redno gnojenje vinograda, s fosforjem in kalijem. Upravni odbor Društva vinogradnikov priporoča vinogradnikom in vodstvom ožjih vinograških okolišev, naj se zaradi boljšega organiziranja jemanja vzorcev zemlje za analizo, povežejo s pospeševalci posameznih zadrug in kombinatov, ker tudi ti imajo v svojem programu dela predviden na nujni ukrep. - ker je z analizami zemlje ^ ugotovljena slaba preskrbljenost S teh plasti s fosforjem, kalijem in ^ magnezijem; S - ker potrebuje vinska trta za ^ svoj normalni razvoj stalen in ^ kvaliteten pridelek največ fo»- J forja in kalija. Ob pomanjkanju J teh dveh elementov so učinki N nasprotni; J - ker je znana izredno slaba ^ pomično st fosfornih pa tudi ka- J* lijevih gnojil v zemlji, to je po- ? tijeno s poskusi površinskega gnojenja; - ker se zlasti fosforna pa delno tudi kalijeva gnojila ne izgubljajo, če gnojimo na zalogo. Že omenjena analiza zemlje nam pokaže količino hranilnih snovi, ki jih moramo pri tem gnojenju dodati zemlji, če hočemo ustvariti neugodnejše pogoje za razvoj trte. Založenost vinogradniške zemlje s hranilnimi snovmi naj bi bila (pri pH 6 pH 7) na 100 gramov dobre zemlje: - P2O5 (fosfor): nizka 25 do 35 mg, srednja 35 do 60 mg, visoka nad 60 mg; - K2O (kalij): nizka 35 do 50 mg, srednja 50 do 60 mg, visoka nad 60 mg; - MgO (magnezij) 15 do 20 mg; - B (bor) 0,8 do 1,2 ppm. Pri izračunavanju manjkajočih hranilnih snovi je treba upoštevati: - da moramo dodati za vsak manjkajoči miligram (mg) fosforja 30 kg čistega fosforja (P205) na 1 ha, kar pomeni, da Ji vi>li‘i 7a fr»efr\r folrtnr ”^fl* ^ S 1 ! velja ža fosfor faktor 30; - da moramo dodati za vsak manjkajoči miligram (mg) kalija 20 kg čistega kalija (K2O) na 1 ha; to pomeni da vefla za kalij faktor 20. Na vrečah umetnih gnojil so napisane količine čistih hranil. Zato izračun, koKko umetnega gnojila bomo potrebovali na podlagi analize zemlje za uspešno gnojenje vinogradom ne bi smel delati težav. DT ZALOŽNO GNOJENJE je potrebno iz naslednjih vzrokov: — ker se koreninski sistem vinske trte razvije v globljih plasteh zemlje; DOLENJSKI LIST Št. 43 (1576) 25. oktobra 1979 spotike? Prepozno, izplačevanje (X) pravilniku — povod za prekinitev dela pri Prevozu V zadnji številki smo na kratko že poročali o nekajurni prekinitvi dela pri Prevozu v Brežicah. Hudo kri voznikov je povzročilo zakasnjeno izplačilo osebnih dohodkov po pravilniku, ki so ga z veliko večino sprejeli na referendumu januarja letos. Novi pravilnik so začeli prepozno izvajati šele v septembru. Delno so ga sicer upoštevali že prej vendar ne za vse sekt oije enaka Ce bi se ga dosledno držali od vsega začetka, bi se v kolektivu pokazala izguba, tega pa niso hoteli. Poračun oz. od-tegljigi za tri mesece nazaj pa, kot so ugotavljali v četrtek na sestanku partijske organizacije, sam po sebi še ne bi bil povod za tako reakcijo, če nezadovoljivo ne bi že prej tlelo v kolektivu. Gre namreč za. sorazmerno majhno vsota ,V razpravi so nekateri tudi zatrjevali, da so imeli dobri vozniki vieč odbitka kot slabi, kar spet dokazuje,da stvari niso bile prav nastavljene. Za ta ‘kolektiv so bila zadnje mesece zilačilna-mof na notranja trenja nfcd vozniki in pa med mehaniki ter skupnimi službami. V veljavi je bilo nepisano pravilo, da so samo vozniki tisti, ki nekaj ustvarjajo, ,v delavnicah in pisarnah pa bolj ’dii"manj živijo na račun njihovega dela. Ob taki miselnosti je. bilo Ježko doseči enotnost, pa tudi priložnost za razčiševanjp ni bflij.' Zbori delajte v sp namreč pri Prevozu redko sklepčni. Za referendum o pravilniku sc ga tretjič sklicali s povratnicami, in to na soboto, ki so jo šteli za plačan dan. V kolektivu niti sindikat niti. .QO jfK nista uspela uveljaviti svoje vloge. Nezadovoljstvo se je najprej začelo pri mehanikih, ki so se čutili zapostavljene ptjs(We|Mi*/i'jn *r*ato’' iskali pomoč’ pr^vQbr^\cuT' Po starem praVilmJtuf s1o 'i^tfcjf-'" mali povprečno 75'ddtft osebnega dohodka voznikov, po ntf-vom TJi -dobijo; p.ajbt*jS komaj 65 odst. Različno vrednotenje dela je poglabljalo nenotnost v kolektivu, zato so sklenili zgladiti nesoglasja in se ponovno lotiti nagrajevanja s sprejemlji-vejSiirii reŠtvamV; Tfldi {SbHtičfie organizacije čalca'svelikr<9 odgovornega- dela, žaj-nobtn'pravilnik ne bo- ffišil medvojnih' odnosov, če delnv^s^i; ne .bodo p.okažali y.?č ;.pfjgpvjjfnvsti. jsa, _sifK>ojip(^vriih interesov . ’ , , , ; '■ •; •' J^-EPPEV i ■ j: s.ifv Ob nepravilnostih še grožnje (Nadaljevanje s 1. strani) kazali: spravljen je bil zraven mesa in salam. Ko so želeli inšpektorji z napakami seznaniti poslovodjo Alojza Bambiča, zato niso imeli možnosti. Srečali so se z izredno vzkipljivim možakom, ki je uradne osebe zmeijal, kričal, loputal z vrati in končno celo pograbil velik nož. Inšpektoiji so ukrepali po svoje: kontrolo so prekinili. Delo bodo morali dokončati, z vročekrvnim poslovodjem pa se bo moral spoznati tudi sodnik za prekrške. V KZ Novo mesto, prodajalni Šentjernej, je Novomeščane sprejel mesar Marjan Župančič. Ugotovili so le dve manjši napaki, ki ju je delavec zadruge takoj odpravil. Emona-Dolenjka (samopo-stiežba). Tu so inšpektoiji za .sodelovanje4 zaprosili 12-letne-ga dečka. Otroku so za piščančje hrbte računali preveč, in sicer 35 par, pri drugem kupcu pa se zaposleni niso zmotili. Tudi tu so odkrili kopico manjših napak: prostor je bil umazan, meso je rezala vajenka, zavijali so ga v navaden papir itd. Razveseljivo je, da so zaposleni sami izločili slabo zaprte pašteta. V Škocjanu je trojka najprej obiskala mesaija Bobiča. Zaloga mesa je bila v primerjavi z druž benim sektoijem neprimerno bogatejša, prostor precej bolj čist, kontrola tesfe pa je pokazala, da je mesar spregledal v svojo škodo l()'par. y Mercator; Prodajalna Škocjan. Tu so'imfeli detevci upravčj konkurenco, dva Mercatoijeva kontroloija. Ugotovitve obeh ,ekip‘ so si bile povsem podobne: obtolčeno in nagnito sadje, nikjer ni bilo izpisanih cen, kruh shranjen v skrajno neprimernih posodah v bližini bonbonov in koncentratov juh, skrinja, v kateri so mesni izdelki, je bila pretopla itd. Inšpektorji so se nato ustavili še pred Einono-Dolenjko, prodajalno Škocjan. Tu so imeli najmanj dela. Ob 12.40 je bila trgovina zaprta! Obvestila, zakaj, ni bilo. KZ Krka Novo mesto, prodajalna Škocjan. Bržkone zaposle- ni še lep čas niso pričakovali kontrole. Najlepši dokaz je neprimerno shranjen kruh, ki je na umazani polici delal družbo čebuli. Inšpektoiji bodo morali izdati odločbo o pravilnem shranjevanju kruha, sadja in zelenjave. Zadnja hitra akcija novomeških inšpektoijev je opozorila na napake, ki bi jih lahko poslovodje in zaposleni odpravili z malo dobre volje. Zaenkrat so v primerih nepravilnosti poslali dopise samoupravnim organom. Za podobne odkrite napake ob naslednji kontroli pa bo inšpekcija strožja. J. PEZELJ ( VOJAK NAJ BO — Oddelek za ljudsko obrambo je v sodelovanju s KS in družbenopolitičnimi organizacijami novomeške občine, ipripravil od 16. do 23. oktobra nabor za bodoče vojake letnikov 1961. Noborna komisija si je mlade fante dodobra ogledala in vsakemu izmed njih že določila, kakšno službo bo opravljal v vojaški suknji. Letos je nabor potekal še posebej slovesno, saj sov ta namen okrasili mesto, v Domu JLA pripravili kulturni program, priložnostno razstavo in prikazali filme iz življenja v JLA. (Foto: J. Pavlin) Dvajset let nadzora nad sredstvi —_—-—-—-— ---------- —j—Hr~—r<—tt:—it ji —t *—•—‘—* ---------------------1— Ob jubileju službe družbenega knjigovodstva proslava v Dolenjski galeriji s podelitvijo plaket ter zlatih, Srebrnih in bronastih značk zaposlenim --------------|—j-------------------------- ^■ .rSKoKItfrtt, je novomeSka pocfnizni&a'v t)oieojsk| j?^jhpp£a^ila id^^tflicojdefa, Govornici'sia bili UrsItaT/šaf iiu Mj^^ -Osolnfe. recitali pa»so ojk, glasbeni spremljavi izvedli rečita^oiji,izk^l^kuv^. > ; ... „ IS;: ’ Zaifictek’služb SDK'Jc'-tc iz^časa po -vbjni pa 'je';iirvžbeni nadzor' nad gibanjem sredstev in denarnimi tok.ivi opravljala Narod* na banka vse do-. reorganizacije J195 9. ) KqJ je fifjala ^slavnostna gSvdjliiča, predsednica‘sve ta delovni 'Skupnosti IVltnkii (bolnik, se • ,V ;,t I, 'v ■' t,:’ .*■' : ., ;moti, kdor misli, da ’je SDK še vedno. banka ali neke vrste gospodarska policija ali pa .neke vrste banka najrazličnejših podatkov. , SPKJe v vsej di?,3yj d;.'n£s enotno_ -organizarana; v Sloveniji ima 14 podružnic in 39 ekspozitur, kamor je šteti tudi novomeško podružnico POSODOBILI BODO ELEKTRIČNO NAPELJAVO . V krajevni „ skupnosti Veliko/ . Leščc je zelo slabo urejena električna napeljava; ob večerih je tQk tako šibek, da ne'inorejo gledati televizijo. Zfcto-so.Se krajani odločili za posodobitev,.električnega jomrež-»ja. stvar pe bo poceni, z^to [jo v.sa-j ko gospodinjstvo 'tnoralo ''prispevati * precej denarja. Za samoprispevek so j se 7. oktobra kcijani izrekli s tajnim glasovanjem. LILJANA ŠOŠTARIČ j .(> >.. f rV ■ o; uri. 'j ;< ' iy, - jt '#k?yozttuj6-. vtlrhom^u. Za delo no.vpaifške SDK, je pomenibn<' teto 1959, ko Je prevzela tudi finančno inšpekcijo., Obseg dfila . se ne?ichiK> veča, ,saj injajo na primer v,enem 1§tu opravka z vfč ko t ,3 00.000 nalogi v plačilnem prQmetu, kar je desetkrat več, kot pred nekaj leti. Z elektronsko obdelavo podatkov, ki je predvidena v letu ^1980, bo možno v ŠE)K se hitreje priti d6 podatkov in učinkovitejšega dela. ; Novomeška podružnica SDK zaposluje danes&35v(l*law:ev, njihove, naloge pa segtjo na podrdčji-štirih dolenjskih občin. Postopoma se \ SDK- .krjejii ^t^di-.isampBprJva in .pijzadevaijo.sv ds^se bodo- Razvili v do‘br i šliizbo, neodvisna od združenega dela. v 1 5 Na proslavi, kamor' se povabili tudi upokojene člane kolektiva, so podelili bronaste značke vsem zaposlenim z delovno do,bo do ip Iet!, srebrne značke no dbbili delfcrci, k; 19 let delajo v tej službi, zlato pa nekaj posameznikov, vztrajajočih pri napornem in odgovornem de!u številkami,fi^.20 leU .v .; i . R- B- '*A • 1 DONIT MEDVODE TOZD TESNILA TREBNJE Velika Loka Komisija za medsebojna razmerja objavlja proste delovne naloge: 1. VOZNI K OSEBNEGA VOZI LA 1 delavec 2. VPENJEVALEC ORODJA 2 delavca i ii* Pogoji: pod 1.: — šola za voznike motornih vozil — 2 leti delovnih izkušenj kot voznik osebnega ali tovornega vozila — odslužen vojaški rok — poizkusno delo 2 meseca poid 2.: — strojni ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev — odslužen vojaški rok — poizkusno delo 2 meseca Vj i J Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovhirfi časom. “J Ponudbe sprejema DONIT-TOZD Tesnila Trebnje/^eltka ‘J Loka, kadrovska služba, 15 dni po objavi. i rotje s hotenji posameznikov, ki jim je grmski grad le sredstvo za ohranjevanje in varovanje lastnega individualnega razkošja. Ureditev celotnega kompleksa IMV pa bo prispevala k pospešenemu reševanju številnih vprašanj, ki sedaj povzročajo težave tako v organizaciji dela IMV kot v življenju in odnosih v krajevni skupnosti in mestu kot celoti. S postopno ureditvijo celotnega kompleksa IMV ustvarjamo pogoje za postavitev takšne organizacije, ki bo omogoča- znotraj našega kompleksa. S , kompleksnim pristopom urejevanja tako proizvodnih razporeditev, infrastrukture in transporta želimo predvsem razbremeniti stanovanjske soseske in oblikovati racionalen sistem, ki bo omogočal funkcionalno in racionalno komuniciranje tako ljudi, kot materiala. Zavedamo se, da je obstoječe stanje, s katerim sami nismo zadovoljni, izraz dosedanjega postopnega razvoja IMV in nedokončanih želja in hotenj vseh delavcev IMV. Zato se tako odločno lotevamo urejevanja številnih bistvenih vprašanj za nadaljnje delo in življenje tako v IMV kot v skupnosti, v kateri delamo. Zato nas presenečajo napadi, ki blatijo in obsojajo sedanje Stanje in nove rešitve, s katerimi bistveno spreminjamo, oziroma celo odpravljamo obstoječe stanje in odnose. Spreminjanje, urejevanje ter ustvarjanje boljših pogojev pa je bilo in bo povezano z obsežnimi komunalnimi, gradbenimi, inštalaterskimi 2. Tovarna prikolic — v gradnji 3. Industrijski tir z interno železniško postajo IMV - v gradnji 4. Parkirišča 5. Parkirišče za grmski grad — v izgradnji Načrti za zazidavo IMV in ostalimi deli in opravili. Urejanje in gradnja ustvarja nenormalne pogoje v sami proizvodnji in v okolici, kjer sc izvaja. Povezana je z intenzivnimi transporti, zemeljskimi deli, hrupom in ostalimi spremljajočimi pojavi gradbene dejavnosti. Kljub najboljši organiziranosti se tem spremljajočim pojavom gradbene dejavnosti ne moremo izogniti. Zato so naša prizadevanja usmerjena predvsem v oblikovanje takšne organizacije gradnje, ki bo zagotovila hitro in učinkovito gradnjo in čim hitrejšo zaključitev deL Zavedamo se, da smo na kompleksu IMV odprli največjo industrijsko gradnjo v Sloveniji, kar bo nedvomno povzročalo vrsto objektivnih in subjektivnih problemov in težav. Vendar smo istočasno prepričani, da bomo z izgraditvijo in ureditvijo celotnega kompleksa bistveno prispevali ne le k urejenosti prostora IMV, temveč celotnega kompleksa krajevne skupnosti in mesta. Z namenom, da bi bolje seznanili naše občane z urejevalnimi in gradbenimi deli, podajamo v nadaljevanju skrčen prikaz predvidene zazidave na kompleksu IMV. Izgradnja objektov IMV v Novem mestu se izvaja na področju, ki je bil z urbanističnim načrtom Novega mesta iz leta 1973 določen za razvoj IMV. Področje zajema v glavnem bivšo posest Kmetijskega šolskega centra Grm, za katerega se je pridobilo ustrezno zemljišče na Bajnofu pod Trško goro. Gospodarski del šo.c se je že preselil na novi prostor, po izgradnji nove šole in internata pa se bo preselila še ostala dejavnost. Meja zazidalnega področja IMV poteka na izhodu po novi Karlovški cesti do mostu v Gotni vasi, na jugu in zahodu po potoku Težka voda, na severu po SkaUckijevi ulici do križišča s Trdinovo cesto, nato do vrha Trdinove ceste, do tu zavije proti vzhodu mimo grobnice Mordaxov in vodovodnega rezervoarja do Gubčeve ulice pri hiši št. 22, dalje po Kotarjevi ulici do Zagreb- Preko tega priključka je predviden tudi uvoz na parkirne prostore, ki so predvideni ob desni strani Karlovške ceste proti jugu do potoka Težka voda. Ti parkirni prostori bodo služili parkiranju osebnih vozil zaposlenih v tovarni prikolic in ostabh objektih na jugu zazidalnega kompleksa. Obe parkiriščni površini in skladiščni plato v sredini, primemo hortikulturno urejeni, predstavljajo nekakšno bariero med proizvodnjo in naselji Žabja vas in Gotna vas. 2. V prostoru med obema glavnima zgradbama so locirani vsi življenjsko važni mediji za proizvodnjo. Tako je na tem mestu locirana industrijska železniška postaja, skladišče materiala, energetski objekt s kotlarno in glavno transformatorsko postajo, skladišče goriva itd. Objekti so zgrajeni v istem stilu kot ^avni tovarniški stavbi in se z njima zlivajo v usklajeno industrij-sko celoto. 3. Področje južno od tovarne prikolic je predvideno za izgradnjo objektov, v katerih bodo organizirane dopolnilne dejavnosti h glavnemu proizvodnemu programu. Predvideni so objekti, ki bodo po zasnovi enaki kot glavna objekta in bo tako cel kompleks oblikovno enoten. 4. Obstoječi objekti ob Zagrebški cesti, ki so se izgrajevali v razhčne namene in po svoji funkcionalnosti niso primerni za organizirano industrijsko proizvodnjo, bodo, z izgradnjo glavnih proizvodnih objektov, preurejeni za potrebe servisne in nekaterih drugih vzporednih dejavnostL Tako bo tudi ta del tovarne, ki je v najtesnejšem stiku z mestom in bivalnim okoljem, postal neproizvoden. S tem bodo tudi morebitni motilni učinki na okoUco minimalni. Ta del bo z dvema vstopoma z Zagrebškecceste in enim vstopom iz Kotarjeve ulice povezan z javnimi komunikacijami, kar je tudi primerno glede na predvideno dejavnost, pri kateri prihaja do najpogostejših stikov s strankami. 5. Grad Grm bo restavriran in usposobljen za namene po posebnem programu, ki bo obsegal upravne, družbeno-politične, izobraževalne in družbene dejavnostL Glede na javni natečaj dejavnosti v objektu je predvidena ureditev primernega parkirišča takoj ob vstopu v grajski kompleks ob koncu Trdinove ceste, na predelu, ki se je dvigal nad nivo gradu in ki ga je kmetijska šola uporabljala za področje, na katerem so se učenci učiU saditi sadno drevje. (Neodkriti storilec je spomladi 1979 populil in odpeljal nad 40 mladih dreves). Teren se bo ustrezno izravnal na nivo celotnega grajskega kompleksa, parkirišča zasadila s primernim košatim drevjem, ki bo zagotavljalo senco na parkirišču, istočasno pa bo predstavljalo zeleno pregrado med mestom in tovarniškim kompleksom. Parkirišče bo izhodiščna točka obisk gradu ali pa urejenega ške ceste in nato po Zagrebški cesti do križišča v Žabji vasL Koncept zazidave predvideva naslednja glavna izhodišča: 1. Glavne proizvodne objekte predstavljata tovarna avtomobilov, locirana vzporedno s Karlovško cesto, in nanjo pravokotno postavljena tovarna prikolic. Tovarna avtomobilov je do približno 2/3 vebkosti že zgrajena, v zgradnji pa je tudi preostali deL Ptav tako se je pričela izgradnja tovarne prikolic. Oba glavna objekta sta po zasnovi podobna, zgrajena izželezobetonain jekla s fasadami iz durisd plošč in kopilit stekla, visih.-.kh sta zastavljena tako, da umila osnovno etažo na isti višini, to je 198,00 m nadmorske višine, število etaž pa je prilagojeno terenskim prilikam. Obe tovarni imata ravno streho. Ob vzhodni strani tovarne avtomobilov, to je v zelenega pasu na področju spomeniško zavarovane kapele nad grobnico grofov Mordaxov, ki se bo tudi primerno uredila. To mesto predstavlja pomožni osebni vhod na področje IMV, in sicer do objektov, kisso predvideni na južni in jugozahodni strani gradu. V teh objektih, ki bodo morah biti oblikovani tako, da bodo skladni z bližnjo stavbo gradu, so predvidene neproizvodne dejavnosti, kot so: razvojni inštitut, ambulanta itd. Na ta način bo ustvarjen s severne strani tovarniškega kompleksa precej globok mejni pas med proizvodnjo in stanovanjskim kompleksom ob SkaUckijevi m Gubčevi uUcL S temi ukrepi in spričo dejstva, da ne bo več tranzitne^ prometa po Trdinovi cesti, ker je z izgradnjo tovarne prikolic od Grma dalje ukinjena, se bo tudi promet skozi stanovanjsko področje Grm bistveno spremenil, oziroma občutno zmanjšaL 6. Na zahodni strani kompeksa je predvidena preizkuševalna steza in odprto skladišče izdelkov (prikolice in osebni avtomobiU). Glede na dovolj veUko odmaknjenost od naselij Šmihel in Regerča vas, precejšnjo niveletno razUko, predvsem pa bujno zaraščenost visoke in strme brežine nad potokom Težka voda bodo vplivi hrupa od vožnje lahkih, sorazmerno tihih avtomobilov minimalni. 8. Glede na to, da celotna družbena in podjetniška ekonomika zahteva čim večje angažiranje železniškega transporta, je tudi to vamiški kompleks IMV navezan z industrijskim tirom na javno železniško omrežje. Tir se odcepi od proge Ljubljana - Karlovac v bližini pokopališča v Šmihelu in se po viaduktu pripelje na tovarniško področje do objektov tovarne prikolic in tovarne avtomobilov. Z izgradnjo industrijskega tira in industrijske železniške postaje bo odpadel največji del tovornega transporta po cestah tako na dovozu surovin kot na odvozu izdelkov. Izgradnja te tirne povezave bo močno razbremenila cestni promet skozi mesto, saj bi bil ta brez železnice ob nameravani povečavi proizvodnje praktično nemogoč. Da bi javnost, pied-j vsem pa vz ne miljene prebi-j valce Novega mesta oz. km-j C e skupnosti Gim (od j sr so poslali na nekatera j najodgovornejša mesta pr o- j i testno pismo, ki ga je poapi- j salo 173 ljudi), izčrpneje j : seznanili s svojimi proiz * -j vodnimi načrti in problemi,: • so nam iz Industrije motor-: j nih vozil posredovali daljšo j : obrazložitev, ki jo neokrnje-t : no objavljamo v celoti. smeri proti Karlovški cesti, je zgrajen aneks k tovarniški halL V. aneksu se nahajajo sanitarni prostori, garderobe, jedilnice, obratne pisarne in pomožni obratni prostoru Med objektom in Karlovško cesto je predviden plato s parkirišči za osebne avtomobile. Na tem mestu je predviden tudi glavni cestni priključek za osebni in avtobusni promet in je zato na platoju predvidena avtobusna postaja z glavno vratarnico in ostalimi potrebnimi objekti (kioski, govorilnica, sanitarije). Na južni strani tovarne avtomobilov oziroma na vzhodni strani tovarne prikolic je lociran večji plato, namenjen skladiščenju materiala in gotovih izdelkov. Na južni strani platoja je izveden glavni priključek IMV na javno cestno mreža Tu je mesto vstopa vsega materiala, ki se bo transportiral po cestu V, skladu z namembnostjo je na tem priključku predvidena vratarnica s prostori za prevzem in DOLENJSKI LIST Prsti odšli s koruznimi storži Kmet je dobil novo nevarnost — stroj za ličkanje — Prejšnji teden šest poškodovancev Če bi kmet lahko izbiral letne čase, bi bila skozi celo leto jesen. Takrat se polnijo kašče in kleti. To je kmečki čas. Vanj sodi tudi ličkanje. Čudovit ljudski običaj. Vsaj do danes. Malce čudno je kmečka opravila postavljati med stene kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Toda primeri zadnjih dni so za to dovolj velik razlog. Pojasnil ga bo dr. Lavo Morela: ..Mehanizacija kmetij je v zadnjem času krepko posegla tudi na Dolenjsko. Ne samo traktorje, ljudje kupujejo tudi vsemogoče priključke, med katere sodi tudi stroj za ličkanje koruze. Za dolenjskega kmeta je to vsekakor novost, ki pa ji, kot kaže, do danes še ni kos. Najboljše potrdilo je teden, ki je pravkar za nami, ko so na naš oddelek pripeljali Jože Cizar: ..Neprevidnost mi je pobrala prste.“ kar šest poškodovancev, ki jim je omenjena naprava pobrala prste na rokah. Zato je prav, da primere nekolikanj bolj osvetlimo. Stroj za ličkanje koruze ni prav nič posebna naprava, tudi na videz povsem nenevar-neka videza, zato so ljudje pri rokovanju z njo neprevidni. Koruzni storž bi bilo potrebno potisniti v stroj s palico. Z roko gre lažje, menijo nekateri. Zal roka največkrat potuje s storžem. Potem imamo kaj videti. Prsti so „slečeni" -stroj namreč posname vso kožo — kosti največkrat zmečkane. Amputacija je v takšnih primerih edina rešitev. Ljudje ostajajo invalidi. Upajmo le, da te vrstice ne bodo prepozne še za koga.“ Besede dr. Morele so najbolje potrdili poškodovanci sami. Našli smo jih v previjal-nicL Namesto prstov štrclji Stanko Andrejčič: ..Predaleč v stroj sem segel.“ kosti. Boleči obrazi, na katerih se zrcali obup. Nemo ogledujejo pohabljene roke. Jože Cizar je doma iz Velikega Mraševega. »V sredo smo ličkali, pa je stroj nekaj nagajal. Stopil sem k mašini. Takrat je bila še izključena. Potisnil sem vanjo roko, da bi jo popravil. Sin tega ni videl. Obrnil je stikalo." Ponovno je pogledal ostanke roke. »Kakšna neprevidnost!" Tudi Andrejčičevi iz Zbur so v sredo ličkali. Bilo je veselo, kot je ob takšnih priložnostih pač običaj, dokler Stanko, ki je metal koruzo v stroj, ni stegnil roke malce predaleč. S prstov je pobralo vso kožo. Nekaj je je še ostalo, vse pomodrele. Bo tudi tu potrebna amputacija? Marija Vrtin iz Dragovanje vasi je na zdravlienin /p od 2 Marija Vrtin: ,JDva prsta opozorilo.14 oktobra. „Tudi mi smo ličkali. Zdi se mi, da sem odmikala koruzo, ko mi je naenkrat zgrabilo roko. Ostala sem brez dveh prstov. Sarni smo krivi.“ Marija je šc povedala, da je stroj kupilo šest družin skupaj, ker je sicer predrag, da pa so oni prvi delali na njem. Še neizkušeni, saj so letos prvič strojno ličkali koruzo. .Drugim bo moj primer dovolj veliko opozorilo.11 Zelo upravičeno je danes vprašanje, koliko koristi prinaša kmetu razvoj mehanizacije. Brez vozniških dovoljenj umirajo pod neregistriranimi traktorji. Nedovoljno poučeni o lastnostih strojev ostajajo invalidi. V obeh primerili pa lahko krivca zraven kmeta iščemo še kje. TEKST IN FOTO: B. BUDJA Prst je pomodrel. Ga bo potrebno odstraniti? Njegov prispevek k svobodi mesta Iz spominov Toneta Pavliča iz Cegelnice o osvoboditvi Novega mesta in o partizanskih bojih Že veliko let je preteklo od konca zadnje vojne in spomini na dogodke med narodnoosvobodilno borbo in revolucijo počasi bledijo. Pa tudi borcev udeležencev revolucije je vedno manj. Pobira jih bolezen pa tudi starost. Čas hitro mineva, veliko se je te zamudilo in šlo v pozabo. Da bi se ohranilo čim-več spominov na pomembne dogodke med zadnjo vojno, je prav, da jih zberemo pri še živečih borcih, zapišemo in na ta način ohranimo mlajšim rodovom v spomin. Prav v ta namen je sestavljen ta zapis, narejen na podlagi razgovora s tovarišem Tonetom Pavličem iz Cegelnice pri Novem mestu. Pavlič se je rodil v Cegelnici in živi tam ves čas od mladosti, zato je dobro poznan v Bršljinu in okolici. Pred meseci je izpolnil 63 letin se še prav dobro spominja raznih dogodkov izpred vojne. Ko papripoveduje doživljanje iz časov narodnoosvobodilne vojne, jih opisuje tako živo, kakor da se je vse dogajalo pred nekaj dnevi. Pavlič se je začel politično udejstvovati že v stari Jugoslaviji, v Društvu kmečkih fantov in deklet Ta njegova usmeritev ga je vodila ves čas, posebno pa v odločilnih trenutkih. Tako je vedel za pravo pot in kje mu je mesto, ko je šlo za usodo domovine. Ko se je začela vojna, je služil vojaški rok. Nemci so ga ujeli in poslali v zbirno taborišče ujetnikov v Zagreb, kjer se je pripravljal transport za Nemčijo. Že tedaj seje izkazal, ko je iz taborišča pobegnil in iz Zagreba kljub raznim težavam prišel domov v Novo mesto. Tam je dobil delo in se zaposlil na železniški pcstqji. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte se je vključil v organizacijo, ki je delovala na železniški postaji Novo mesta OF je vodi in usmerjal znani predvojni komunist Janez Zupančič. Proti fašističnemu jokupatorju so delovali na vse mogoče načine. Pri mnogih sabotažah je sodeloval tudi Pavlič. Naj omenimo eno takih akcij-sabotaž, ki jo je opravil po nalogu organizacije: namestil je magnetno mino na stroj vlaka, ki je eksplodirala pn Mimi peči. Vlak je iztiril, nastala je velika škoda in promet je bil za dalj časa ustavljen. Po propadu Italije je odšel v partizane in vstopil v novoustanovljeno železničarsko brigado. Po razformi-ranju železničarske brigade je bil v XIL brigadi vse do leta 1945. Kot borec je dobil partizansko ime Pavle. Bil je komandir čete in z XI. brigado v stalnih akcijah in borbah neštetokrat prehodil Dolenjsko. Spominja se hudih bojev za BosJje-vo, borb na Ilovi gori, v Križni vasi TONE PAVLIČ: kot partizan Pavle pred Grosupljem, napada na Trebnje in raznih akcij po Suhi krajini. Dobro pomni, da je v času neprestanih borb trikrat preplaval Kolpo, dvakrat Savo in enkrat Krko.' V vseh teh akcijah se je izkazal kot hraber borec in sposoben komandant To potrjuje tudi tale dogodek: S svojo enoto je Pavlič zasedel položaj v Zgornjih Kotih nad Dvorom. Poslano partizansko patruljo so Nemci iznenadili in ujeli Pavle je iz svojega položna vse to videl. Ko je ugotovil, v katero smer sovražnik vodi ujete partizane, je, neglede na nevarnost, šel v akcijo. Stekel je po bližnjici, prehitel Nemce in jih naprimernem mestu pričakal. Na srečo so ujeti partizani hodili nekaj korakov spredaj; ko so za njimi prišli sovražniki, je užgal po njih in uničil vso skupino. Težko natovorjeni z zaplenjeno nemško opremo so se partizani veselo vrnili v enoto. Za to junaštvo je Pavlič prejel posebno pohvalo, za nagrado pa je dobil zadnji model ruske brzostrelke. Od te brzostrelke se ni ločil ves čas vojne do osvoboditve, 9edaj pa je shranjena v muzeju revolucije v Ljubljani. Ker se je Pavle izkazal v neštetih borbah kot pogumen borec, vseskozi predan ciljem revolucije, je bil poslan v oficirsko šolo. V aprilu 1945 je bfl kot zastavnik dodeljen komandi mesta Novo mesto. Tedaj seje vojna že bližala koncu, poražena nemška armada se je umikala na vseh bojiščih Evrope. V sklopu skupnih akcij zaveznikov je tudi jugoslovanska armada v zadnjih operacijah preganjala poražene naciste. V teh zadnjih dneh vojne je prišlo do osvoboditve Novega mesta. Prav tiste dogodke dne 8. mqa 1945, ko je bilo Novo mesto osvobojeno, opisuje Pavlič izredno zanimivo. Na čelu svojega oddelka partizanov je med prvimi prišel v Novo mesto. Spominja se, daje komanda Novega mesta v polnem sestavu po daljšem pohodu 7. maja počivala onstran Gorjancev. Pozno zvečer so bili obveščeni, naj se pripravijo na pohod v Novo mesto. Teko je naslednji dan, 8. maja, s svojim oddelkom neovirano prišel v Gotno vas. Ustavili so se na cesti, ki vodi proti Žabji vasi, v bližini nemških bunkerjev in čakali nadaljnjih navodil. To je bilo v dopoldanskem času. Medtem so prišli iz Novega mesta predstavniki nemške posadke, med katerimi je bil kot tolmač domobranec Puntar, ki gaje poznal še od ted^j, ko je bil zaposlen pri železnici. Nemci so predlagali, naj bi šli na pogajanja o predaji mesta v Novo mesto, kar pa so partizani odločno odklonili. Od Nemcev so zahtevali, naj mesto takoj zA) O G, O M € T AJ A • * ...... s A T •r*u ■— A Z 1 O — T l S ST K R. t M L ( N is A KJ € T R. O v K A rihr R A w A D A §rr A D A M rv O S T 1 R. A \j A D i >jT 6 O L K A r u i A L A N *" T 1 T A TfrmrcmTTTj prgišče misli Svoboda misli in izražanja ni svoboda za kovanje zarot in sprijanje. A. HOMEINI Zadovoljneži ne ustvarjajo napredka. F. TYGER Srečen je, kdor se sebi smeje; vedno bo imel dovolj zabave. H. BURGIBA dl pucciniie« opera tipke koštev pripomoček nord smuči majhna cev zvezda v orlu zdrzen človek srb.m.ime veli«! afr. žival angl-konservativec zunanjost zivaški vr jez. nasip vrsta sadja ruša . kant immanuel potka el. lokomotiva (dot dela opanke poklon stara Španija perz vladar welles sukanec kreditor lat kocka skala gl mesto gane rahel prijem bismut dl Škot. krilo .e priporno g mor. želva belg. terme zbor ocena stari bal kan. narod umrla an. film. igralka otok pri Šibeniku povri jUUL S eslovno ansttn himalaj. koza nadav posoda Ali je Ijudožerstvo izmišljotina? Pravega Ijudožerstva ni bilo, zatrjuje ameriški antropolog V letošnjem letu je postalo med antropologi še posebno vroče, kadar je beseda nanesla na kanibalizem, torej pojav, ki naj bi spremljal človeštvo še iz temin prazgodovine v sodobni svet. Dolga stoletja je Ijudožerstvo strašilo po potopisnih in zgodovinskih poro- ji čilih kot neomajno in vsega obsojanja vredno dejstvo, vendar pa med vsemi številnimi poročevalci ni bilo očividcev, izjemno redka . so tista poročila, ki o Uudožer-skem obredu poročajo iz prve roke. Kljub temu so antropologi ljudežerstvo smatrali za dejansko početje in ga poskušali razložiti V trdno utečene kolesnice razmišljanja o kanibalizmu je vrgel pravo bombo antropolog William Arens, ko je napisal knjigo , Ljudožerski mit“. V zanimivem delu, ki je izšlo pred kratkim, zanikuje ljudežerstvo in poskuša dokazati, da kanibalizem kot redna navada ni nikoli obstajal Arens odločilno posega v pojmovanje kanibalizma, ko pripiše nastanke ljudežerskih mitov evropski civilizaciji Zatrjuje, da je bilo i ljudežerstvo zgolj izgovor za uničevanje in podrejanje nerazvitih ljudstev, izgovor za zasužnjevale, iztrebljanje in pokončanje drugačnih kultur. IZGOVOR ZA GENOCID Ze bežen pogled v zgodovino pokaže, da je zrno v Arensovih trditvah zrno resnice. O ljudožercih so pisali starogrški zgodovin arin drugi antični pisci vendar vedno kot o običaju, ki je doma pri najbolj zaostalih in divjih ljudstvih. Herodot, Strabon, Ptolomej in PUnij so se zgražali nad grozljivim početjem, hkrati pa seveda dvigali kulturno vrednost lastnega ljudstva. Sam naziv kanibalizem izvira iz časa, ko so Evropejci stopili v stike z ameriškimi ljudstvi kmalu po odkritju Amerike. Na Malih Antilih so Spanci odkrili bojevito pleme Karaibi (po špansko Cani-bi), za katero so veijeH, da požre pobite nasprotnike. Tako so kruti običaj poimenovati kar po njih. Arens gleda na španska poročila z veliko mero dvoma. Prepričan, je, da so Španci bojevitemu ljudstvu pripisovali kanibalizem le zato, da so ga lahko upravičeno pobijali Pravih prič, očhridčev kanibalskih pojedin na Malih Antilih, nobeden od zgodovinsko v erodostojnih dokumentov ne navaja. V prid novi teoriji pa govori tudi dejstvo, da so Španci začeli pripisovati Ijudožerske navade tudi drugim ljudstvom, na katera so naleteli, ponovno za izgovor, da so jih lahko zasužnjili in z njimi ravnali kot z manjvrednimi bitji Značilen primer so Azteki, visoko razvito ljudstvo, o katerem Spanci pač niso mogli reči da so nerazviti Španski zavojevalci so Aztekom pripisali Ijudožerstvo ter tako opravičili strahoten pokol, pravi genocid. AH so azteški svečeniki zares prirejali pojedine, na katerih so stregli z jedmi iz člo-v eškega mesa - pobitih verskih žrtev, ni nihče zanesljivo dokazal. Pripoved o žre tj u človeških »c sr je od konkvistadorjev širila v svet in v zgodovino kot zanesljivo dejstvo. Arens pravi da nepreverjeno. Ko so osvajalci več ali manj počistili v Ameriki, se je kolonialistični interes obrnil v Afriko, odkoder so dobivali nove sužnje. In ponovno so odkrivali, da je v Afriki več kot dovolj Ijudožerstva. VIR PROTEINOV Pravi izvor vseh govoric o ljudo-žerstvu je, kot meni Arens, vedno v tem, ko ena stran poskuša očrniti drugo. Še dandanašnji antropologi zvedo v enem plemenu, da so njihovi sovražniki ljudožerci, prav isto pa nasprotno pleme trdi o tem plemenu. Dokazov pa ni neo enem ne o drugem. Pričevanja so v edno posredna, ostanki (judo- žerskih pojedin pa zgolj ostanki ali navadnili pojedin ali pa obrednih umorov. Ljudožerstva kot navade v nekaterih človeških skupnostih naj bi torej ne bilo. Arens ima morda v tem prav. Ni pa mogoče trditi, da bo žretja človeškega mesa v izjemnih pogojih ni prišlo. V davnini ko je bil človek še odvisen od lova, je poiskal potrebne proteine tudi v mesu svojega bližnjega. Engels domneva, da je v ečkrat prišlo do uživanja človeškega mesa umrlih ali ostarelih, da pa se je z razvojem poljedelstva in živinoreje taka potreba hudo skrčila. Med drugim o tem zgodnjem kanibalizmu pričajo tudi najdbe pri nas. V Krapini so našli živalske in človeSce kosti prelomljene na tak način, da dopuščajo domnevo, da so krapinski praljudje iz njih sikali mozeg. Posebno znani so primeri občasnega uživanja človeScega mesa v Evropi med hudo lakoto v 5. in 6. stoletju pa leta 1590, ko so si oblegani Parižani le tako ohranili življenje. Posamezni primeri uživanja človeškega mesa *o se dogajali med pregoni Romov na češkem in v Transilvaniji v 18. stoletju, med zadnjo vojno v obleganem Stalingradu in nazadnje pred nekaj leti, ko so preživeli v letalski nesreči na negostoljubnih pobočjih Andov ostali živi le zato, ker so posegli po mesu umrlih sopotnikov. Kadar v hudi stiski pade eden najmočnejših tabujev - uživanje pripadnika iste vrste, ne moremo govoriti o pravem kanibalizmu. Slabše kot pred leti ZAPRTE ŠOLE, skrčen pouk, odhajanje prosvetnih delavcev iz okraja zaradi več kot težkih razrile,r gledešdskih prostorov in stanovanj, težave glede prehrane, veliko, število težkih delovnih mest v oddaljenih in hribovskih krajih — taka je podoba šolstva v večjem delu novomeškega okraja. Prišli smo tako daleč, da v osnovnem šolanju otrok ponekod ne dosegamo niti tega, kar so nudile razmere pred 30 ali 40 leti. V takih razmerah seveda ne moremo govoriti o uspešnem uresničevanju reforme šole. LETOŠNJE ARHEOLOŠKO izkopavanje na Marofu v Novem mestu ie pri kraju. Najdbe, ki so bile pri tem izkopane, so za prazgodovino Novega mesta izredno pomembne. Pet dni izkopavanj je dalo samo na 96 kvadratnih metrih izkopanega prostora kar 26 velikih žar, kar pomeni 26 prazgodovinskih grobov. Dosedanje izkopavanje je potrdilo domnevo, da imamo na področju Marofa opravka z velikim zelo obsežnim prazgodovinskim najdiščem. PRED NOVOMEŠKIM kinom je vsako nedeljo na kupe nezaklenjenih koles, s katerimi se občani pripeljejo v mesto. V preveliki vnemi pozabijo dostikrat na svoje kolo in si prizadevajo dobiti vstopnice za predstavo. Če bodo kdaj opazili, da nimajo več kolesa pred kinom, bo verjetno zanimanje za filmske lepotice nekoliko popustilo. TRGOVINE Z MEŠANIM blagom v Videm — Krškem so glede higiene v slabem stanju. Njih izboljšava je nemogoča zaradi zastarelih prostorov, zato bo treba sčasoma misliti na sodobnejše lokale. ČAKALNICE V ZDRAVSTVENIH domovih so prenapolnjene - zdravniki so močno preobremenjeni z delom. S-vniški zdravnik mora v šestih urah pregledati 120 bolnikov. Ali je tak pregled kaj vreden? Prav gotovo ne. Zdravnik tega ni kriv, ker ne more poslati bolnikov domov, pač pa je krivo pomanjkanje zdravniškega kadra. V okraju manjka 12 zdravnikov in 19 medicinskih sester. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. oktobra 1959) POSLEDNJI MOHIKANEC > * ** 37 Velika Kača in Unkas s'* hkrati sprožila, toda odbila sta le nekaj in Mingo se jima je posmehljivo zarežal 'J odgovor. »Nekaj moramo ukreniti,« je dej9 Natty, »kljukca moramo spraviti z dreve*9’ sicer bo še nesreča.« Posvetovali so s«* bi, Mingo pa je tačas postal še bolj oWesten in skušal je splezati še više. Pri tem se ie odkril in bilo je po njem. 38 Nova salva ga je ranila in začel je padati od veje do veje. Zadnje se je s krčevitim naporom oprijel in obvisel. »Skrajšajte mu muke!« je vzkliknil major. Toda Stezosledec se je obotavljal. Nazadnje je priznal, da ima samo še eno kroglo. A ranjenega Indijanca, ki je visel med življenjem in smrtjo, vendarle ni mogel gledati in poslal mu je milostni strel. Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši 8 Bin m Ta je velike postave, skrajno drzen, neustrašen in tudi skriti ter izginiti zna kot kafra. Na tega se bodo spravili. Treba bo za ta težavni posel posebnega pogonskega povelja na vse žandarske postaje v okraju. Ga bodo že iztaknili, četudi je zlezel v jazbečevo luknjo! Ko bo pod ključem terna varnem glavni rogovilež, bo izdal tudi oba pomagača. Pri zasledovanju prefriganih kmečkih lopovov, kot je Lapuh, je treba časa, natančnega načrta ter predvsem previdnega postopanja, ker nagica samo škoduje. Med takimi in podobnimi načrti za prihodnje dni se je okrajni stražmojster s celotnim spremstvom poslovil ter se vrnil v Brežice, kjer je hotel počakati na nadaljnja povelja. Glavno je bilo, da je imel v torbi opis dejanskega stanja, vse drugo bodo že opravili podrejeni orožniki. Ni še zatonil zadnji ž and ar za cestnim ovinkom pred objemom šume v Dobravi, že so pometali prihsgači na travniku za potokom grablje in odhiteli v Janežičevo hišo na obljubljeno pogostitev. Imoviti gostilničar v Zupelevcu je bil mož beseda. Kaj mu je bilo za vedro vina ter za na ražnju pečenega prdenka! Glavno je bilo sramotno križanje oblastne gospode, kateri se bo smejal cel okraj. S tem javnim osramotenjem je onemogočeno nadaljnje poslovanje prokletih ušivcev! Prihajači so pili, jedli, kričali ter uganjali vse mogoče razposajenosti. Gospodar jih ni svaril, še podžigal jih je k jedi in pijači, da so bili po enotedenskem pirovanju vsi onemogli in so se razleteli prostovoljno, da se streznejo, razbremenijo želodec in razhodijo. Šala s križanjem glavnih ušivcev v graščinskem gozdu v Dobravi se je raznesla z brzojavno naglico tudi izven brežiškega okraja. Seve ni nikdo verjel, da tičijo za križanjem na pol nori prihajači, ampak Lapuhov Vinko. Z vestjo, daje na prežarski način križal vrhovnega komisarja ter oba njegova pomočnika (Veršca in Vrstovška), je še tesneje priklenil nase kmete v obsotelskih krajih ter po Posavju. Kmetje so dobili še več poguma in so javno grozili, da bodo odslej križali vsakega ušivca, ki bi se še prikazal v vinograd. Potegavščina je bila res dobra, v očeh preprostega ljudstva - največje dejanje v upornem pokretu, a se je prebridko maščevala nad povsem nedolžnim Lapuhom in nad marsikaterim njegovim najožjim somišljenikom. Norci so križali oblastne odposlance ter vršilce dolžnosti; oblast je pričela pribijati na križ teptanja kmečkih pravic nedolžne, tekla je kri, zmagala pa je le kmečka odpornost in razkuževalne komisije so morale za vselej izginiti. Pustili smo Katičevo Veroniko kot novoporočeno ženo bogatega vinskega barantavca ter živinskega prekupca Grge Pasariča v Stenjevcu. Preselila se je iz domačega srebrnega v zlato gnezdo, vsq tako so trdili Zagorci, ki so poznali Ka-tičeve ter Pasariče ve premoženjske razmere. Hrvatom je bilo vse le bogastvo, za srce, za zadovoljnost ter res notranjo 0 zakonsko srečo se ni zmenil nikdo. Veronika je veljala v j Stenjevcu za rajsko srečno kumico, saj je bilo pri Pasaričevih J vsega, česar manjka navadni zagorski pari. ega Če se je pa ovijal krog Veronikinega srca venec pravega, notranjega zakonskega zadovolja, o tem je znala tožiti le sama sebi, ker je bila na novem domu osamljena, kar se tiče zaupnega ter prisrčnega občevanja. Mož Grga je bil malo doma. če seje vračal, je imel polno posla, razgovor s sovaščani in vse mogoče barantije s Hrvati 39 »Bilo je to prav otročje od mene,« je zmajal z glavo Natty, potem pa je velel Unkasu, naj skuša priti do streliva, ki je bilo še v čolnu. Sin Velike Kače je ubogal, toda bil je prekasen. Tako rekoč izpred nosa mu je čoln odpeljal Mingo, in nihče ni imel več naboja, da bi mu to preprečil. Indijanci so z glasnim veseljem spremljali podvig svojega bojevnika. Pod hišo, ki je stala ob bregu, je bila dolga, razsežnaklet, polna zagorskih in štajerskih vin. Ako je bil gazda doma, je najrajši stal pred na stežaj odprto kletjo ter ogovarjal mimoidoče. Pogoste vinske kupce je po sklenjeni kupčiji dolgo v noč gostil v manjši sobi, ki je tvorila zaključek kleti. Klet ter vozarjenje sta bila Grgi vse; za rahločutno Veroniko je bil le gazda, kar je bilo za mlado žensko bitje mnogo premalo, da bi pognala med obema pozakonska ljubezen, če že predzakonske ni bilo. Na Pasaričevem posestvu je bil poleg pravega jgazde še nekak podgazda ali šafer. Oskrbnik ali šafer Josip Šuškovič je bil že dolgo pri hiši. Gospodar mu je zaupal vse in je imel v odsotnosti gazde celotne njegove pravice na posesti, v hiši in predvsem v kleti. Šuškovič je jedel skupno z gospodarjem, ga spremljal po večjih kupčijah ter sklepal sam živinske in vinske kupčije. Gospodar in šafer sta si bila več kot brata. Kar je rekel gazda, temu je pritrdil Josip in obratno. Grga je večkrat tolmačil Veroniki, daje Josip že dolgo pri hiši, in je pomagal z vsemi močmi, da so se utrdili temelji Pasaričevcga posestva in blaginje. Služabnikov, kakor je dobri Šuškovič, je malo, zato ga naj šteje tudi ona za člana družine. Na Pasaričevem domu sta bila pravzaprav dva gospodarja in zapovednika. Razumela sta se med seboj, nista si nikjer nasprotovala in v marsikaterem slučaju si je lastil Josip več besede pri odločitvi kakor gazda. Razmerje dveh gospodarjev na eni posesti je bilo kolikor toliko vzdržno, dokler ni bil Grga oženjen. Dva zapovedo-valca in ena gospodinja, ki hoče biti gospodar vsaj v moževi odsotnosti — tako stanje pa je za daljšo dobo nevzdržno in privede do razdorov. Nikoli ni žaupal mož Veroniki, kaj ga bolj priklepa na šaferja kot nanjo. Med obema gospodarjema je bila nekaka skrivnostna vez, kateri gospodinja ni mogla najti razlage pri še tako skrbnem opazovanju hišnih razmer. Josip si je lastil oblast najemanja ter odpuščanja služinčadi po svoji nuli volji, da o težakih niti ne govorimo. Da niso bili hrvaški oskrbniki pred 50 leti s podrejenim in služečim osebjem nič boljši od srednjeveških valptov, je bridka resnica. In prav grajska ošabnost ter krutost je povzdigovala Josipa v očeh ponižnih zagorskih kumekov ter kum. POTA Ii\ SIUf Nov razplet umora na Raki dežurni . ir ■ poročaj 0 Sodišče SRS razveljavilo sodbo Zdravku Rozmanu medtem ko so kazni Francu in Vladu Kotarju potrjene — Na ponovni obravnavi pred novomeškim sodiščem: Zdravku 7 let zapora — Slo je za klasičen umor Pred velikim senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je bila v petek pon«’15 raztuuva zoper 21-letnega Zdravka Rozmana z Rake, ki je lanskega aprila sstreli iz pištole ubil gostilm-čaija Jožeta Tratnika. MOPED IZPUHTEL - V petek zvečer je neznanec odpeljal moped Janezu Kršlinu iz Nove vasi pri Jesenicah. Prevozno sredstvo, vredno 10.000 din, je stalo pred domačo hišo. OSTAL BREZ KASETOFONA -Brežičan Dragan Vujič je v noči na soboto parkiral osebni avtomobil pred blokom. Zjutraj je lahko ugotovil, da mu je nekdo izmaknil iz avtomobila kasetofon, vreden 4.500 din. MOTILA POČITEK - Miličniki' iz Dolenjskih Toplic so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve Alojza Zupančiča in Jožeta Lužarja, ker sta lazgrajala v stanovanju - Emilije Torkar in motila počitek ostalih stanovalcev. Čaka ju sodnik za prekrške. RAZBIJAL STEKLENICE - V bifeju v Stopičah so imeli v nedeljo zvečer srboriteža. 3 letni Franc Zupančič s Plemberka je namreč vneto razbijal steklenice vse do prihoda miličnikov. Hladil se je v Jerebovi, mizel tuš pa ga čaka še pri sodniku za prekrške. H JAN RAZGRAJAL - Kosta-njeviški miličniki so prejšnji ponedeljek pridržali do iztreznitve 37-let-nega Jovana Kostiča iz Malenc, ki se je opil in potem tudi razgrajal. Z razbijanjem steklenine si je prislužil pot k sodniku za prekrške. RAZOČARAN' TAT - V sredo dopoldne je gradbišče stanovanjske soseske na novomeški Cesti herojev obiskal tat Lotil se je garderobne omarice Pionirjevega delavca Ejuba Turana in mu odnesel hranilno knjižico s 25 din, ček s sila skromno vsoto denarja ter osebno izkaznico. Potem, ko so novomeški sodniki Zdravku že prisodili osem let zapora, je vrhovno sodišče SRS sodbo razveljavilo. Sporne so bile namreč besede v sodbi, ki so govorile o umoru v nasilniškem obnaša nju. Sodišče naj bi ugotovilo, ali je bilo za takšno kvalifikacijo dejanja dovolj dokazov. Preden opišemo petkove dogodke v sodni dvorani še to, da je vrhovno sodišče potrdilo izrečene kazni Zdravkovemu Čatež: prehiteval v smrt Huda prometna nezgoda pri Čatežu - Vzrok: prehitevanje V petek, okoli 3. ure zjutraj je prišlo pri Čatežu do hude prometne nesreče, ki je teijala življenje 45-letne Zrenjaninke, dve osebi sta bili hudo poškodovani, tri pa laže. 25-letni Stevan Spajič iz Bečeja je tisto jutro peljal osebni avtomobil od Čateža proti Ljubljani Na mostu čez Krko je dohitel dva tovornjaka s priklopniki in ju pričel prehitevati Nesreča pa je hotela, da je prav ta-krat pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 46-letni Lazar Kirčan-ski iz Zrenjanina. Spajič je sicer zaviral, vendar sta vozili kljub temu silovito trčil Pri tem je bila ob življenje Zorka Sič, materialno škodo pa so ocenili na 70.000 din. Ponovno žrtev tuje neprevidnosti GROZIL Z NOŽEM - 40-letni Vinko Jurkovič z Gmajne pri Šentjerneju je v sredo obiskal Loko pri Leskovcu. Tam se ga je nacejal, dokler mu ni /,počil film”. Od nekod je potegnil nož in pričel z niim mahati okoli sebe ter groziti. Vzroke svojega početja bo moral seveda razložiti sodniku za prekrške. „DIRIGENT” S PEPELNIKOM - V torek zvečer pa so imeli razgrajača tudi v novomeški kavarni na Glavnem trgu. Jovo Damjanovič, ki se ga je že precej nalezel, je pričel rjoveti, pri dajanju takta pa si je pomagal kar s pepelnikom in tolkel z njim ob točilno miza Miličnikom ni preostalo drugega, kot da muzikalnega gosta odpeljejo iz kavarne. Na svoja-vgrafte bo obiskal tudi sodnika z4 prenffcef‘Vtojetno ga bo tokrat veselje do glasbe povsem minilo. Fantič in deklica pred avtomobil Dve nesreči zaradi otroške nepazljivosti Na srečo sta se nezgodi, ki ju je minuli teden zakrivila otroSca neprevidnost, končali brez hujših posledic. V petek popoldne je Branko Skube iz Srednjega Lipovca peljal svoj osebni avtomobil iz Straže proti Novemu mestu. Pred Jurko vasjo je dohitel 7-letnega Dragana Bubnjiča iz Zaloga, ki je šel peš ob levem robu ceste. Dragan je, ko se mu je avtomobil približal, nenadoma stekel na cesto. Voznik ga je zadel, vendar je 'fantič na srečo dobil le lažje poškodbe V nedeljo dopoldne pase je Janez Blatnik iz VeL Brusnic peljal proti Novemu mestu, ko mu je pred osebni avtomobil nenadoma pritekla 7-letna Mateja Vrtačič z Ratcža. Blatnik je deklico zadel in zbil na bankino, tako da so jo morali odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. PO DOLENJSKI DEŽEU 4 Da se bliža Martinovo, je zanesljivo veijeti po dejavnostih dolenjskih pernatih tatičev. Ob moštu, pravi običaj, gredo najbolje v slast gosi in račke. Tradiciji se ne gre izneveriti To so najbolje občutili Cvelbarjevi iz Z »meškega. Iz hleva jim je izginilo osem gagic. • Miličniki iz Dolenjskih Toplic so prejšnji teden pridržali 23-letne^ Muharema Androvi-ča, ker je razgrajal po stanovanju in pretepal prijateljica V zgodnjih jutranjih urah je lahko vzrok takšnega početja verjetno samo eden. • V prostorih za pridržanje je prejšnji teden končal tudi stro^iik v avtodvigalu železniške postaje v Bršljinu 2ivo Djurdje-vič. Na sila negotovih in majavih nogah je hotel po vsej sili opravljati delo, ker pa mu delovodja seveda ni dovolil Čeprav je Živo trdno verjel, da boao miličniki odpeljali neizprosnega delovodjo, se je hudo ušteL bratu Francu, ki je bil obsojen na 10 mesecev zapora, in Vladu Kotarju, ki je dobil 12 mesecev zaporne kazni. O dogodku lanskega aprila, kot tudi o prvem sojenju vsem obt oženim smo v našem listu že^ obširno poročali. Tokrat le ne-‘ kaj besed o petkovi obravnavi. Po ponovnem prebiranju izjav številnih prič, pregledu vsega dokaznega gradiva, zaslišanju Zdravka Rozmana je senat sodišča vendarle’ spremenil prvotno sodbo, čeprav je zastopnik oScodovancev (sorodnikov pokojnega Tratnika) predlagal prekinitev in preložitev obravnave zaradi zaslišanja nekaterih novih prič. Sodišče je daljšem posvetu odločilo, da umora pri nasilniškem obnašanju. Temu primerna je bila tudi sodba: namesto prejšnjih osem je Zdravko dobil sedem let zapora. Sodišče je namreč ugotovilo, da dogodkov v gostilni, ko so mladeniči napadli Jožeta Tratnika in se z njim pretepali, ni moč neposredno povezovati z dogodkom 19 minut kasneje. Takrat se je namreč v gostilno z nabito pištolo vrnil Zdravko Rozman. 19 minut je bilo torej dovolj za razmejitev pojmov umora v zvezi z nasilniškim obnašanjem in klasičnega umora. Te mu primerna pa je morala biti tudi nova sodba. ravku Rozmanu sodi zaradi kaznivega dejanja umora in ne SE PODIRA MILICA? V noči od ponedeljka na torek je nekaj močno zaropotalo v prenovljeni zgradbi sevniške postaje milice. Dežurni je hladnokrvno ugotovil, da je zgrmel na tla leseni oboj stropa vključno z električno napeljavo. Poslopje milice v Sevnici so slavnostno izročili namenu temeljito prenovljeno to poletje. Dela je opravila sevniška Komunala, nadzorni pa je bil posavski urbanistični in gradbeni inšpektor inž. Stane Kočevar. Ce bi zgrmela na tla zadnja iver tega stropa, vse skupaj ne bi tehtalo več, po izjavi nadzornega, kot 150 kg. KARMEN NI PRIŠLA DO SESTRICE Regionalna cesta Mokronog-Tre-bnje je v ponedeljek popoldne terjala življenje 3-letnega dekletca. 31-letni Karel Vitman iz Mokronoga je tistega popoldneva okoli 15.15, peljal osebni avtomobil proti Trebnjemu, ko mu je v Puščavi iz leve strani pred avtomobil nenadoma skočila 3-letna Karmen Sluga. Pozneje se je izkazalo? da je dekle tce nameravalo k sestrici, ki je stala na drugi strani cestišča. Vitmanovo vozilo je malo Karmen zadelo, tako da je dekletce obležalo na travniški meji Poškodbe, ki jih je pri tem dobila Karmen, so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegla. OBSTAL NA KOLESIH - V četrtek zvečer je prišlo na obvoznici magistralne ceste pri Otočcu do prometne nezgode, ko sta se na ozkem cestišču srečevala, tovornjak s priklopnkom in avtobus. Skupil jo je tovornjak, ki se mu je udria bankina, tako da se je prevrnil po klancu in obstal na kolesih. Tovor, poln priklopnik zdravil, se je razsul, tako da je skupne škode za okoli 150.000 din. (Foto: Budja) Sostanovalci odplačevali kredit Zaradi nepoštenih blagajnišk ih poslov obsodilo sodišče Ivana Radoša na enotno kazen enega leta in sedem mesecev zapora — v svoj žep šest starih milijonov RADODAREN RAZBUAC Novomeški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 30-letnega Jovana Ma-runo viča, ki je precej v rožcah prišel v gostišče Rotovž .Izkazal se je kot kavalir, saj je zahteval pijačo zase in vse goste v lokalu. Osebje njegovi zahtevi ni hotelo Ugoditi zato je Jovan pričel razgrajati in razbijati steklenice. Rogovilež se je hladil v Jerebovi Na Rotovž pa bo moral še enkrat - k sodniku za prekrške. OSTALBREZ RADIA Prejšnji torek zvečer je (zaenkrat še neznan) vlomilec obiskal osebni avtomobil Mirka Liparja iz Črnomlja. Mirko je svoje vozilo Z-1300 parkiral pred stanovanjskim blokom, vlomilec p« je v avtomobil vdrl skozi trikotno okence. Lipar je ostal brez kasetnega avtoradia, ki je med brati vreden kar okoli 5.000 din. PREVEC ZAUPAL AVTOMOBILSKI KLJUČAVNICI V noči na prejšnji ponedeljek je bik) vlomljeno v osebni avtomobil Novomeščara Staneta Lesjaka. Vozilo je pustil pred stanovanjem v Volčičevi ulici vlomilec pa je v avtomobil vdrl — kako bi drugače? - skozi trikotno okence. Lesjak je verjetno preveč zaupal avtomobilski ključavnici »j je v vozilu pusti’ teleobjektiv, kavbojke in komplet ključev; kar je vlomilec seveda odnesel in lastnika oškodoval za 3.700 din. ZNOVA VLOM V ZDRAVSTVENI DOM Ze prejšnji teden smo na kratko poročali o vlomu v zdravstveno postajo v Ločni vse pa kaže, da vlomilcem trakratni plen ni zadostoval. Ta ko so v noči na 15. oktober ponovno obiskali ločenske zdravstvene delavce. V prostore postaje so prišli skoz okno, ki so ga razbili, po preči alih pa očitno iskali denar. Razočarani so morali oditi brez plena, za seboj pa so pustili le razdejanje in za okoli 2.000 din škode na inventarju. 334etni Ivan Radoš iz Metlike, ki živi sedaj v Novem mestu, je bil prejšnji teden obsojen na eno leto in sedem mesecev zapora. Kazen, ki mu jo je izrekel senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, si je prisluži zaradi kaznivega dejanja poneverbe in ponarejanja uradne listine. 1. maja 1976 se je Radoš s svojo družino vselil v stanovanje novega Iveral: (nezakonitost na tapeti Nedavna pobuda kočevskega 0 bčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije o oceni ustavnosti pravilnika o delovnih razmetih v delovni organizaciji UK - tozd Iveral je obrodila sadove. Ustavno sodišč e SRS je namreč nedavno tega na svoji seji odločilo, da je bila pobuda Kočevcev povsem upravičena, in tako dalo tudi zeleno luč postopku o ugotavljanju zakonitosti Sporen je namreč 98. člen omenjenega pravilnika, ki govori, ,da-se delavcem, Id jim v teku leta nastopi mirovanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi odhoda na odslužitev vaja Sc ega roka ali drugih zakonskih vzrokov mirovanja, razen delavcem, ki odidejo na prestajanje kazni do 6 mesecev, mora na njihovo zahtevo odobriti in omogočiti izrabo najmanj polovice letnega dopusta, če nastopi mirovanje v prvi polovici leta, oziroma ves dopust, če nastopi mkovanje v drugi polovici leta.” Kočevski sindikalni delavci so mnenja, da takšno besedilo določbe nikakor ni v skladu z zakonom, saj - dopušča možnost skrajševanje letnega dopusta, pa čeprav je delavec izpolnil določeni čas nepretrganega dela in si s tem pridobil pravico do celotnega letnega dopusta v koledarskem leta Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da so dani pogoji za začetek postopka. Ugotoviti je namreč potrebno, aH je sporna določba v skladu z določbo zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da ima delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, določen v samoupravnem splošnem aktu o de- 1 lovnih razmerjih. solidarnostnega bloka na Drski Sostanovalci so ga na prvem sestanku hišnega sveta izvolili za blagajnika, tako da je Radoš poslej slabel za pobiranje vodarine, denarja za elektriko, centralno ogrevanje itd. Kaj kmalu pa je ugotovil, da so njegovi dohodki za prežir ljanje petčlanske družine premajhni stroški za vzdrževanje stanovanja pa so nenehno rasti. Cez glavo je zabredel v kašo, ko je najel kredit za opremo stanovanja. Mesečni dohodki (on 3.000 din in žena 2.000) mu niso omogočali rednega odplačevanja obrokov; zato se je lotil družbenega denarja. Od zneska, ki ga je pobiral kot blagajnik hišnega sveta, si je do 2. marca 1978 prilastil natanko 63.884,85 din, Takrat je bilo njegovega nepoštenega dela po akciji hišnega sveta konec. Obtoi- V STANOVANJU SE JE STEPEL Črnomaljski miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve 25-letnega Adema Mesinija, ki je pijan razgrajal po tamkajšnjih gostiščih. Možje postave so ga najprej opozorili in napotili domov da se strezni vendar svarilo ni zaleglo. Z razgrajanjem je nadaljeval doma, pri tem pa ček) ranil sostanovalca. Poleg sodnica za prekrške bo imel besedo še javni tožilec. S TRAVNIKA STEKLA NA CESTO Breiičan Miran Lapuh je v petek zvečer vozil osebni avtomobil s prižganimi kratkimi lučmi iz Cateži proti Brežicam. Nenadoma pa sta pred avtomobil z bližnjega travnika stekla dva pešca. Medtem ko je prvemu uspelo brez posledic steči na drugo stian.je Lapuh drugega zadet Nezavestnega so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za 23-letnega Stanislava Nikoliča iz Brežic. nica pa je Radoša bremenila še nečesa: da je kot blagajnik oktobra 1976 predrugačil račun novomeškega komunalnega podjetja za venec in nastalo razliko vtaknil v svoj žep. Radoš je na obravnavi dejanje priznal, povedal je tudi da je jemal po 150 do 200 din, vendar meni da je znesek, za katerega mu sodijo, nekoliko previsok. Dokazi so biH pretežki Poleg zaporne kazni enega leta in sedmih mesecev zapora za obe kaznivi dejanji bo motal Radoš povrniti hišnemu svetu celoten znesek, ki si ga je na nepošten način prilastil IZ TRAKTORJA V BOLNIŠNICO Stipan Bilje Scovič iz Lokve pri Črnomlju je prejšnji torek okoli ene ure zjutraj vozil traktor po klancu navzgor proti Planini Med vožnjo je prestavljal v nižjo prestavo, pri tem pa mu je traktor vzvratno ušel navzdol, zapeljal s ceste in se ustavil ob drevesu. Pri nesreči se je po Stati oval Bilješkovičev sopotnik ni traktorju Luka Dražetič, da so ga odpeljali v novomeško bolnišnkx>. f----------------------------—> HIŠA, 2GANJE IN DENAR V PLAMENIH V petek zvečer je prišlo do požara na leseni hiški 7 9 letne Marije Gerdenc iz . Gornjega Karteljevega. Ogenj so zanetile iskre, ki so uhajale iz pok oda vane salonitne cevi Id je služila za dimnik. Hiša je povsem zgorela, z njo pa tudi 500 litrov žganja in vsa gotovina. Tudi hitra pomoč sosedov ter gasilcev iz Hmeljnika in Novega mesta ni zalegla. Med najbolj prizadev nimi pri gašenju je bil 51-letni Franc Jerač, ki je pri tem dobil opekline in so mu morali nuditi pomoč v novomeški bolnišnici Enako tudi lastnici ki ni mogla kar tako preboleti izgube domačije. Škodo so oceniti na 700.000 din. v. : _______________________/ BM JI CCS fiM CESTA HEROJEV BO ZAPRTA - Zaenkrat o ukrepih ob načrtovani rekonstrukciji Ceste herojev ni uradnih obvestil. Dtžalo pa bo skorajda zagotovo, da bo Ce sta herojev od prihodnjega meseca dalj časa zaprta, zato pa se bo čez Glavni trg vetjetno ponovno sprostil dvosmerni promet. PODLEGEL POŠKODBAM - Iz novomeške bolnišnice so nam sporočili, daje 11. oktobra umrl60-letni Peter Gradiša r iz Štrita, ki se je dan poprej poškodoval v prometni nesreči s traktoijem. Do nezgode je prišlo v domači vasi. ZAPRL MU JE POT - Prejšnjo sredo popoldne je 43-letni Slavko Osojnik iz Črnca pri Brežicah vozil osebni avtomobil iz Velike vasi proti Drnovemu in pri tem neprevidno zapeljal na prednostno cesto. Po njej je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Levičar z Gore, ki trčenja ni mogel preprečiti. Pri nesreči se je Osojnik poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je bilo materialne škode za 80.000 din. S KRATKIMI LUČMI V VPRF2NI VOZ - 24-Ietni Stanko Gorenc iz Družinske vasi se je v četrtek peljal z osebnim avtomobilom iz Dobrave proti Beli cerkvi Med vožnjo mu je pripeljal nasproti drug avtomobil, zato je Gorenc prižgal kratke luči, pri tem pa je prepozno opazil neosvetljen vprežni voz pred seboj. Trčil je v zadnje kolo, iz voza pa Je popadala romska druščina: »voznik ’ Franc Brajdič in sopotniki Bruno in Nada Brajdič ter Vlasta Kovačič, vsi iz Žabjeka. Za njihove podplutbe in odrgnine so posicrocu v novomeški bolnišnici Materialno škodo so ocenili na 10.000 din. Z AVTOMOBILOM V TOVORNJAK - V netek noooldne ie Sevni-čan Zavdžet Jusufi peljal tovorni a vtomobil iz KrSkega proti Kostanjevici na priključku za magistralno cesto pri Drnovem pa mu je pot zaprla voznica osebnega avtomobila Vesna Kafol iz Karlovca. Pri trčenju sta bili huje ranjeni voznica in sopotnica Marija Kafol, ležala pa sopotniki in tudi voznik tovornjaica. Gmotne Sc ode je za 100.000 din. NI NAKAZAL SMERI - 60-letni Alojz Štamfel iz Križevske vasi se je v nedeljo dopoldne peljal na kolesu z motorjem od Jurovskega Broda proti Metliki Pri odcepu za Kri-ževsko vas je zavil na levo, ne da bi nakazal smer. Ker je takrat za Stamflom nelial motorist Jože Kušan iz Metlike, je slednji kolesaija zadel, padla pa sta oba. Ranjenca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. DOLENJSKI LIST Št. 43 (1576) 25. oktobra 1979 EETRTK0V INTERVJU \ Nalepke še burijo kri Na novomeškem oddelku za notranje zadeve so do 20. oktobra imeli 810 zahtevkov za izdajo nalepk za motorna vozila, vendar je bilo doslej odobrenih le 387. Načelnik oddelka Franc Beg je bil zadnje tedne zelo iskana oseba, saj je bil s sodelavci glavni razsodnik v nalepkar-dči bitki. — Koliko nalepk je bilo doslej izdanih in komu? „Odobrenih je bilo 387 zahtevkov za nalepke, dobili pa so jih samo tisti, ki so po zakonu do njih upravičeni. Pravico do izvzetja od prepovedi uporabe motornih vozil ob določenih dneh so navedene v Uradnem listu, pa še tam so jih nekateri narobe razumeli. Od zasebnikov so nalepke dobili samo invalidi (omogoča jim jih zakon), če imajo vozila prilagojena vožnji ali pa če jim je priznana pravica do spremljevalca. Med izdanimi nalepkami pa je okrog 200 vozil IMV, ki jih izposojajo kot rent a car. Vozijo sicer Franc Beg: „Žal mi je,da mo-_ rano v nekaterih primerih £ postopati neživljenjsko, ampak tako nas zavezuje zakon." pri Kompasu v Ljubljani, prijavljena pa so tui in mi smo zanje izdali nalepke, zato je tudi sorazmerno veliko število izdanih nalepk v novomeški občini”. ■ — Kdo od funkcionarjev in predstavnikov je dobil nalepko — to občane zani- M . t,Nobeden, ker nihče ni upravičen do nje.” Ali je med zavrnjenimi veliko takih, ki so izkoristili pravico do pritožbe, km ti pri izdaji nalepk gre vendar za Upravni postopek? — Uradne pritožbe ni niti ertfe, pač pa so nekatere de- lovne organizacije pisale pismo izvršnemu svetu občinske skupščine in se pritoževale nad zmedo in gospodarsko škodo, ki jo imajo zaradi novih predpisov v javnem prometu. - V čem prihaja najbolj do izraza „nalepkarska problematika? ’ ’ ..Nastajajo hudi problemi in menim, da zakon o izvzetju od prepovedi tudi ni povsem življenjdci. Med zavrnjenimi zahtevki je več invalidov, ki vozila nimajo prilagojenega invalidski vožnji, vendar vozilo nujno potrebujejo za prevoz na delo, ker na avtobus ne morejo. Veliko zavrnjenih vlog je tudi od občanov, ki so navajal , da brez avta ne morejo v službo in ne morejo otroka peljati v varstvo. Gre za oddaljene, za katere je ugotovljeno, da rednega prevoza ni. Kljub takim primerom, (posebno za invalide) za katere vemo, da bi bila nalepka nujna, je nismo izdali. Pa bi jo rad, če se ne bi bal kazni,” je še v šali dejal Franc Beg. ,Hude težave imajo tudi v delovnih organizacijah, predvsem GG in Vodnogospodarsko podjetje, kjer imajo na desetine kombijev, s katerimi vsak dan prevažajo ljudi na delo v gozdu ali na terenu. Med zavrnjenimi zahtevki je tudi 145 takih, za katere so prosile delovne organizacije, češ da njihovi delavci s svojimi vozili opravljajo redne delovne naloge za podjetje ali ustanovo. Med najbolj prizadetimi so zdravniki in vete-rinaiji, vendar ne smejo dobiti nalepk. — Je res, da pa predpisi dovoljujejo izjeme, se pravi nalepke, popravljalcem gospodinjskih aparatov, in ali je kdo od teh že dobil nalepko? „Res je, da v zakonu tako piše, kar se tudi meni zdi nepojmljivo v primeri z zdravniki in veterinaiji, ki jim nalepk ne smemo izdati. Doslej pa v naši občini še nihče od popravljalcev nalepke ni dobil.” R.B. S N v ! S s 5 I % S * * s I ! TU BO PARKIRIŠČE - Zemeljska dela pri grmski kmetijski šoli, ki sodijo v sklop razvojnega programa tovarne IMV, so sadovnjak spremenila v kup skalovja. Kot zagotavljajo predstavniki tovarne, bo lepa okolica grmskega gradu le začasno skažena, ker bo tu nastalo lepo ozelenjeno parkirišče. Stanovalci Grma, katerih hiše so se ob miniranju tresle, pa se tem delom protivijo. Širšo obrazložitev Industrije motornih vozil objavljamo na 7. strani. (Foto: R. Bačer) Še nikoli toliko gradenj Škocjan dobiva novo podobo in nov življenjski ritem -- Kljub praznemu stanovanju pa ne dobe vzgojiteljice za vrtec in ne stalnega splošnega zdravnika Odkar Škocjan obstaja, se v vasi še nikdar ni toliko naenkrat Pri vseh skupnih akcijah gradilo kot letos. Desetstanovanjski blok s centralno kurjavo bo ljudje veliko pomagajo, kar seje gotov pred rokom in še letos vseljiv, novi gasilni dom je pod streho, izkazalo tudi lani, ko so teme zraven bo novo sejmišče, medtem ko zasebniki gradijo najsodobnejše hiše na hrastuljski planoti in pa za šolo. Ob tako naglem razvoju kraja, h kateremu sta pripomogla sprejeti urbanistični načrt in pa novi zdravstveni dom, nastaja vrsta težav, kijih krajani vsak dan bolj čutijo. Imajo lepo zdravstveno stavbo, pa ni v njej stalnega splošnega zdravnika. Ta prihaja samo trikrat na teden. Zobozdravnica redno dela. Upati je, da se bo z dograditvijo novega bloka in možnostjo lepega stanovanja kakšen zdravnik le odločil za Škocjan. Drugi, najhuje občuten je v tem, varstva posluje brez vzgojiteljice. Imajo samo varuško. Čeprav čaka vzgojiteljico prazno družinsko stanovanje, je doslej še niso dobili. » '-D > * J J i kadrovski primanjkljaj i, da oddelek otroškega Krajani bi radi dosegli dogovor med trgovci v treh domačih trgovinah, naj bi ne prodajali vsak vsega, od gradbenega materiala do čevljev in sladkorja, ampak naj bi imeli specializira* ne prodajalne. Tudi zanimanje za pouk glasbe je vse večji, tako da se Škocjan poteguje za oddelek novomeške glasbene šole. Veijetno bo z novim letom to urejeno. Medtem ko so prejšnja leta tarnali zaradi neuradnih smetišč in navlake po kraju, zdaj teh težav ni več, ker je Škocjan postal med kraji, od koder komunala iz mesta vsak teden odvaža odpadke. Pa č pa so velike težave z mrtvimi. Na vaškem pokopališču ni več mogoče kupiti groba, ker je vse polno. Dan veselja za ostarele V Dol. Toplicah se jp srečanja starostnikov udeležilo čez 100 krajanov, med njimi precej starih čez 80 let Pred dnevi je krajevna organizacija Rdečega križa v Dol. Toplicah skupno s Podturenčani pripravila že peto srečanje ostarelih krajanov. Tokrat so jih povabili v lepe hotelske prostore Zdravilišča, kjer so jim šolarji iz osnovne šole »Baza 20” in domače pevsko društvo priredili 555 JIH VSAK MANJKA DAN Iz podatkov občinske zdravstvene skupnosti je razvidno, da je bilo v letošnjem prvem nolletju vsak dan poprečno 555 Ijuu: nezmožnih za delo zaradi bolniške in da je bilo zaradi tega izgubljenih čez 86.000 delovnih dnu Obe številki sta precej višji od lanskega, doseženega v istem času, kajpak je s tem v zvezi tudi precej več stroškov in to ne gre v Stric z istočasno bitko za boljše gospodarske rezultate in večjo delovno storilnost. Zaskrbljujoče je tudi to, da je letos močno porasla odsotnost z dela zaradi delovnih nesreč ali poklicnih obolenj, saj je bilo v prvih šestih mesecih za nad 36 odstotkov več takih primerov kot lani v Za en vrtec pod planom Letos je v otroškovarstven ih ustanovah 1530 otrok, kar je za 660 več kot pred tremi leti, še vedno pa premalo Zdajšnje srednjeročno obdobje je otroškemu varstvu v novomeški občini prineslo bistveno izboljšanje, žal pa okrog 400 malčkov še čaka na izpraznjena ali nova mesta v vrtcih. Gradnja otroškovarstven ih ustanov je kasnila zlasti v letih 1977 in 1978, in sicer zaradi lokacijskih zadev, zatika pa se tudi pri načrtih za letošnje leto. NOVA TRAFOPOSTAJA Jutri 26. oktobra dopoldne, bodo v Gotni vasi slovesno odprli 110-kilo volt no razdelilno transformatorsko postajo, ki pomeni za izboljšanje oskrbe z električno energijo precejšen napredek. Objekt je bil dalj časa v gradnji, videti pa ga je ob cisti čez Gorjance. S to otvoritv jo se tudi Elektro vključuje v program slovesnosti za letošnji občinski praznik. Februarja 1979 je bil odprt novi vrtec v Bršlinu (moral bi biti že lani), računali so tudi na otvoritev vrtca v Ločni, vendar z njim ne bo nič do konca leta 1980. Novi vrtec v Labodovem sadovnjaku v Ločni za 200 otrok bo stal na izredno težavnem terenu za graditelje in projektante, razen tega tudi zemljišče komunalno ni urejeno. To je vzrok, da gradnje sploh še niso začeli. Skupnost otroškega varstva si prizadeva letos pridobiti ustrezno dokumentacijo, da bi v letu 1980 lahko začeli nadnjo novih vrtcev v Žabji vasi in Šmihelu. Omeniti velja še, da je investicijska problematika v otroškem varstvu zadnje čase menjala ost. Medtem ko je prejšnja leta nastajal zastoj zaradi počasnih postopkov in lokacijskih zadev in je denar za gradnjo ostajal, je zdaj že druga pesem: manj je težav z lokacijami, več pa za sredstva. Ker je bilo v vrtcih toliko odprtih novih mest, gre veliko denarja skupnosti otroškega varstva za vzdrževanje in delo varstvenih oddelkov in za anuitete od posojiL Tako ostaja manj denarja za nove naložbe. Da pa je v novomeški občini otroško varstvo pereča zadeva, zgovorno priča že en sam podatek: po številu zaposlenih žena je novomeška občina na 7. mestu v Sloveniji, po številu otrok v vrtcih pa na 37. mestu. kulturni spored, nato pa je bilo tovariško srečanje. Čez 100 ostarelih krajanov je prišlo na prireditev, med njimi tudi Karolina Av guštin iz Gor. Sušic, ki ima že 94 let; pa Marija Pelko iz Dol. Toplic z 88 leti, Marija Senica iz Meniške vasi, stara 88 let, in še vrsta drugih, ki so že izpolnili osemdeset let. Srečanja starostnikov postajajo vsakoletna priljubljena prireditev, ki nudi obilo veselja povabljenim, saj čutijo, da jih družba ni pozabila. Prav tako pa so zadovoljni organizatorji, ko vidijo, da jc njihov trud sprejet s hvaležnostjo. ljito obnavljali vse ceste, koder vozi šolski avtobus. Zlasti so se izkazali občani Za grada in Kle-novika, in sicer s prostovoljnim delom, pa tudi z denarnimi prispevki. KAJ SPLOH IMAMO? Za sredo, 24. oktobra, je bil v Novem mestu sklican Svet za infor-miranje pri občinski konferenci SZDL. Pripraviti nameravajo analizo stanja informiranja in informacijskih sredstev v združenem delu, kar je osnova za nadaljnje delo. Vsaka delovna organizacija ima obveščanje urejeno po svoje, to pa se zelo razlikuje ne samo po obliki informacij in po količini, ampak tudi po organiziranosti dela na tem področju. JUTRI O SOCIALNEM VARSTVU Za petek, 26. oktobra, je v Novem mestu sklicano zasedanje obeh zborov skupščine socialnega varstva. Delegati bodo razpravljali o delu izvršilnega odbora, komisij in koordinacijskih odborov v letošnjem letu, sprejeli bodo finančni načrt za 1979 in obravnavali smernice za sestavo družbenega plana za novo srednjeročno obdobje. Tik pred otvoritvijo bodo delegati dobili tudi obširno poročilo o gradnji doma starejših občanov. »Dolenjski list« v vsako družino ^Bolezni so me upokojile” „Enajst bolezni se je spravilo name, pa bi vse še nekako prenašal, ko bi ne bile te, ki se mi je obesila na noge. Zato nisem več vzdržal. Moral sem pred invalidsko komisijo, potem pa v pokoj. Leto dni prezgodaj sem izpre-' gel...“ De vetintrideset službenih let si je Pavle Ajdič pridelal na različnih delovnih mestih. Najdlje, kar osemindvajset let, je bil inšpektor. Zadnjih nekaj let do upokojitve je opravljal dolžnosti predstojnika medobčinskih služb. .Težko sem se poslovil, a kaj morem, minilo je.” In že je pri spominih: v letih povojnega aktivizma. Okusil ga je zvrhano mero. Ej, to so bili časi! Nemalokrat je sprejemal nove naloge, ko so ga noge zaradi preutrujenosti in neprespanosti komaj še držale. Trdi in vendar lepi časi. Pa kot inšpektor? „Ni bilo tako kot danes, ko lahko sedeš v avto in se odpelješ. Včasih smo imeli po sedem občin, za edino prevozno sredstvo pa kolo in kasneje pucha. Pozno ponoči si se vrnil, zjutraj navsezgodaj pa spet vzel pot pod noge. Pozabil si, da nisi imel po ves dan grižljaja v ustih.” Ajdič se je slehernega dela lotil kot mož .Bil je strog in hkrati pravičen. Njegove oči so bile bolj zagledane v življenje kot v paragrafe. Če se je le dalo, je stvar izpeljal tako, da je kar najmanj bolelo. Zato so si ga zapomnili, zato mu še danes dobro de, če mu kdo reče: „Pavle, tisto si pa res dobro izpeljal.” Pavle Ajdič Vselej je bil tudi družbenopolitični delavec. To potrjujejo številna odlikovanja in priznanja, ki jih je dobil, priznanje OF in druga. Celo ribiči so mu izkazali pozornost. Vselej je čutil, da mora narediti nekaj več kot drugi. Bil je del avantgarde. Prav te dni se mu dopolnjuje trideset let partijskega staža. Skromno pravi: „Rad bi se zahvalil vsem, s katerimi sem sodeloval po službeni dolžnosti, in seveda drugim. ..” Omenja celo vrsto tistih, s katerimi gaje vezala delovna dolžnost: izvršne svete občin na Dolenjskem pa delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge, ki so iskali pomoč inšpekcijskih služb.” Nazadnje pa: „Vedno sem rad delal in tudi kot upokojenec bom še za tabo. Ne zaradi denarja, ampak zato, ker bom nekaj pač moral početi. Ka rkoli in kjerkoli, samo da bo!” l.Z. AKADEMIJA S 500 NASTOPAJOČIMI Občani so vabljeni na svečano akademijo, ki bo 27. oktobra ob 19. uri v novomeški športni dvorani v čast 60-letnice KPJ, ZKJ in sindikatov ter občinskega praznika. Na prireditvi bo nastopalo okrog 500 ljudi, med katerimi so združeni pevski zbori, šole in posamezniki. PRI SPOMENIKU NA RUPERČ VRHU Krajevna organizacija Birčna vas vabi svojce pa- ZZB NOV dlih in umrlih borcev ter vse druge krajane na žalno slovesnost, ki bo 1. novembra ob 10. uri pri spomeniku na Ruperč vrhu. V programu bodo sodelovali pevci z Ruperč vrha in pionirji osnovne šole Birčna vas ter mladina. Novomeška kronika ZDRAVSTVO DAJE OBRAČUN Za sreda 24. oktobra, jc v Novem mestu sklicana skupna seja obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti, na kateri bodo delegati obravnavali poslovno poročilo za prvih osem mesecev letošnjega leta s posebnim poudarkom na polletni izgubi Razpravljali bodo šc o uresničevanju načrtov v obdobju od 1976 do 1980 ter analizo o zdravstvenih razmerah in uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva. DIVJAKI NA MOTORJIH - Ko se naredi mrak, se začno po mestu zasebne dirke z motorji in mopedi. Prirejajo jih vsak večer nadobudni mladeniči s tako močnim pritiskanjem na plin, da se otroci pri zaprtih oknih budijo. Prej so si upali le po naseljih in bolj v temi, zdaj jih ni strah niti po glavnih mestnih ulicah. Do kdaj še? MORDA NE BO DOLGO - Za kioske Pik Vinkovci, ki so jih nedavno tega ^postavili po mestu, že nastaja vprašanje, koliko časa bodo še poslovali. Ker nimajo vode in sanitarij, jc nevarnost, da jih bo inšpekcija zaprla. NA NAJBOLJ POTREBNEM MESTU NIČ - Žabje vaški semafor, ki je poleg Krkinega edini v mestu, je odličen usmerjevalec prometa, žal pa take naprave v mestu ni na najbolj kritični točki: to je križišče pred hotelom Kandija. Občani vedo, da gre tam za obsežna cestna dela in da je postavitev semaforja odvisna od tega, ampak vedo tudi, da je denarja vedno manj. Preden bo tam izpeljana nova prometna pentlj|a, bo preteklo še nekaj Krke, zato bi bilo bolje semafor kar postaviti. Ena gospa je rekla, dajo prav zanima, koliko je bio med podpisniki protestnega pisma zoper širitev IMV na Gimu lastnikov R-14 ali R-18. Baje se pa to ugotavlja... NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO — V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO, OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. INOKORESPONDENTA - TAJNICE EKONOM-SKO—FINANČNE SLU2BE - DO KONCA IZGRADNJE 2. TAJNICE EKONOMSKO—FINANČNE SLUŽBE 3. VODJE SKLADIŠČA 4. REFERENTA DOMAČE NABAVE 5. REFERENTA UVOZA OPREME IN USLUG 6. REFERENTA ZA GRADBENA DELA - DO KONCA IZGRADNJE Pogoji: Pod 1.: — opravljena filozofska fakulteta — angleščina — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog inokorespondenta — znanje daktilografije — poskusno delo 3 mesece pod Z: — opravljena 4-letna srednja šola — 15 mesecev delovnih izkušenj — znanje daktilografije — poskusno delo 3 mesece poid 3.: — opravljena ekonomska ali tehnična fakulteta — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece poid 4.: — opravljena ekonomska ali tehmča fakulteta — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 5.: — opravljena ekonomska ali tehniška fakulteta — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 6.: — dokončana tehniška fakulteta (gradbena ali ekonomska), višja šola z odgovarjajočo prakso — 3 leta delovnih izkušenj pri poslih stroškovnega nadzora — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na ponudbe bodo prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. poNin NOVO MESTO SPL03N0 GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO, TOZD TEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING OBJAVLJA PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRA VILA: 1. PRAVNI REFERENT I. 2. REFERENT ZA KOOPERACIJO POGOJI ZA SPREJEM: 1. dipl. pravnik s 4 leti delovnih izkušenj ali pravnik s 5 leti delovnih izkušenj Z dipl. elektroinženir jaki tok s 4 leti delovnih izkušenj, elektroinženir — jaki tok s 5 leti delovnih izkušenj ali elektrotehnik — jaki tok s 7 leti delavnih izkušenj DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB OBJAVLJA NASLEDNJE PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRA VILA: 1. TAJNICE 2. VZGOJITELJA UČENCEV za opravljanje delovnih nalog in opravil v TOZD gradbeni sektor KRŠKO POGOJI ZA SPREJEM: 1. dokončana 4-letna upravno-administrativna šola ter znanje stenografije in strojepisja ali dokončana 2-letna upravno-administrativna šola ter znanje stenografije in strojepisja ter tri leta delovnih izkušenj 2. končana višja šola pedagoške smeri Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi: SGP „PIONI R" Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. NUKLEARNA ELEKTRARNA - V USTANAVLJANJU KRŠKO ■ W W isce 2-sobna stanovanja I ■ ■ za svoje delavce v Kr- j škem. Ponudbe pošljite na na- [ slov: _ Nuklearna elektrarna v { ustanavljanju. Ulica 4. i julija 38 : Krško, ali po telefonu : 71-321. 3 ZDRUŽENI i ZDRAVSTVENI DOM : NOVO MESTO [TOZD ZDRAVSTVENI : DOMČRNOMELJ : LICITACIJA ZA ODPRODAJO AVTOMOBILOV: 1. RENAULT 4 TL, IZKLICNA CENA 35.000.00 DIN 2. ZASTAVA 750, IZ-KLICNA CENA 15.000.00 DIN. Licitacija bo v soboto, dne 27. oktobra 1979, ob 7. uri v stavbi Zdravstvenega doma Črnomelj. OBČANI! V času praznovanja občinskega praznika naj bodo tudi naši kraji, še zlasti pa Novo mesto, slovesni in olepšani na zunaj. Komunalna služba sama ne bo zmogla vseh nalog pri čiščenju in urejanju. Sodelujtei tudi vi, vsak v svojem okolju pri urejanju in čiščenju! Hišni sveti, krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti naj organizirajo čistilne akcije: poberimo papir, plastične vrečke in razne odpadke po zelenicah in stanovanjskih naseljih ter razno navlako, ki se kopiči okoli hiš. Pritegnimo k temu tudi mladino! Skrb za čisto okolje naj postane naša stalna naloga! KGP„NOVOGRAD" TOZD KOMUNALNE STORITVE OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občini KRŠKO Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini KRŠKO (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70 in 10/76) bo Zavod za socialno medicino in higieno opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij KRŠKO, SENOVO, BRESTANICA, LESKOVEC, KOSTANJEVICA, PODBOČJE in RAKA v dneh od 26. 10. do 12. 11. 1979 Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5 - tel. št 21-253 TOVARNA PAPIRJA RADEČE VABI K SODELOVANJU ZA TOZD PAPIRNICO imajo veselje za delo v poklicnimi in moške, stare nad 18 let, ki proizvodnji in dodelavi papirja. Prednost imajo kandidati s končanimi tehničnimi šolami. Vabi tudi strokovnjake visokih in višjih šol kemijske, papirne ali strojne smeri. Pismene prijave z izpolnjevanjem pogojev sprejema kadrovska služba Tovarne papirja Radeče. IZOBRAŽEVALNI CETNER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO. ULICA TALCEV 3 vabi za uresničevanje razširjenega programa vzgoje kadrov za dolenjsko industrijo k sodelovanju: - 3 DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA - 2 PROFESORJA MATEMATIKE - FIZIKE - 1 PROFESORJA OBRAMBE IN ZAŠČITE - 1 ADMINISTRATORJA -1 KNJIGOVODJO GRADIMO novo šolsko poslopje z vsemi potrebnimi delavnicami in laboratoriji. Nudimo možnost nadaljnjega izpopolnjevanja V okviru centra uvajamo višješolski študij strojništva, gradbeništva in elektrotehnike ob delu. Želimo pridobiti nove mlade, ambiciozne sodelavce ki se želijo izpopolnjevati tudi za delo na višji in visoki stopnji strojništva, gradbeništva in elektro. Kandidate vabimo na razgovor, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela in materialnimi ugodnostmi, ki jih nudimo. Informacije po telefonu 25-207. VELETEKSTIL , trgovsko in proizvodno podjetje TOZD Trgovina na drobno Ljubljana objavlja za svojo poslovalnico v ČRNOMLJU prosto delovno mesto 1 KV PRODAJALCA (-KE) TEKSTILNEGA BLAGA za nedoločen čas Prednost imajo izučeni v tekstilni stroki Poskusno delo 1 mesec Prijave sprejemamo na navedeni naslov 15 dni po objavi. KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD", NOVO MESTO n. sub. o. objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Gradbeništvo in stranski obrati NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: - V TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 1. VEC KLJUČAVNIČARJEV 2. VEC KLEPARJEV 3. VEC MIZARJEV 4. VEC ZIDARJEV 5. VEC TESARJEV 6. VEC 2ELEZOKRIVCEV 7. MEHANIKA 8. VEC PK DELAVCEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1, 2, 3,4,5, 6,7 — končana poklicna šola ustrezne smeri Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd", splošni sektor. Novo mesto, Germova 3. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 10 dneh po izbiri. ih OZIMNICA že v prodaji v trgovinah in sindikalnih organizacijah INTEREXPORT Ljubljana XINEX Potovalna agencija VABIMO VAS V: TUNIZIJO - HAMMAMET, 3 in 4 dni. odhod 24. in 27. 11. TUNIZIJO (OAZO TOZEUR), 3 dni, odhod 22. 11. MUENCHEN, letalo, 1 dan, odhod 8. 11. Izlet je namenjen posezonskim nakupom po znižanih cenah. MUENCHEN, (avtobus), 3 dni, odhod 30. 11. MUENCHEN - PRODUCTRONICA, avtobus, 4 dni, odhod 7. 11. RIM, letalo - avtobus, 3 dni, odhod 28. in 30. 11. Za konec tedna 3 in 4-dnevne variante: LONDON PARIZ ------------------------------------ PADSKA NIŽINA, avtobus, 4 dni, MUZEJI IN PINOTEKA odhod 29. 11. * V prodaji že ZIMSKI PAKETI. — PRODAJAMO letalske vozovnice za INEX in JAT domače proge INEX Novo mesto prodaja tudi letalske karte za naročene polete z letali DLC Novo mesto fltt \net aAr\a aVmorumtt DC-9 PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX Ljubljana, Titova 25, tel.: 312 995, 327 947 INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571, -24 579 INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel : 23 773 AP Nova Gorica, Tolmin Alpetour Kranj Škofja Loka. Radovljica IZLETNIK Celje, Velenje, Žalec SAP Trbovlje, Zagorje TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP' METLIKA Odbor za medsebojna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb KADRE IN SAMO- objavlja prosta dela oz. naloge REFERENTA ZA UPRAVLJANJE Pogoji: — višja izobrazba, pravne, upravne ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — srednja izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih in nalogah. Delovno razmerja se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. sestavljena organizacija združenega dela ■%|4PBij za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, Mercator n. sub. o., Ijubljana MERCATOR Rožnik TOZD METLIKA Metlika, CBE 57 DELA VSKI SVET RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE vodje RAČUNOVODSTVA TOZD (za 4-letno mandatno obdobje) Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko-finančne smeri — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na tovrstnih delih — m oralno-politična neoporečnost Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov TOZD s pripisom: Za , Razpisno komisijo". .SLOVENIJALES—STILLES' tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B oglaša dela in naloge: 1. VODENJE SKLADIŠČ OSNOVNEGA MATERIALA IN SUŠENJE 2. VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV II 3. KNJIŽENJE V FINANČNEM KNJIGOVODSTVU 4. ADMINISTRATIVNA OPRAVILA Pogoji: Pod 1) višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 3 - 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 2) poklicna šola elektro smeri, 2 — 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Pod 3) srednja izobrazba ustrezne smeri, 2 — 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni. Pod 4) administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Pri vseh opravilih se delo združuje za nedoločen čas. Pismene prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po oglasu. Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa. „S0P' KrSco, specializirano podjetje za industrijsko opremo SVET ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD IKON, Kostanjevica na Krki OBJAVUA NASLEDNJA PROSTA DELA OZ. NALOGE: 1. TAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: — končana 4-letna UAS — 1 leto delovnih izkušenj 2-mesečno poskusno delo 2. VEČJE ŠTEVILO KV. KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — Kv. ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 2-mesečno poskusno delo 3. VODENJE SKLADIŠČNIH KARTIC Pogoji: — končana osnovna šola — opravljen strojepisni tečaj — 1 leto delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo „SOP' Krško — TOZD IKON, Kostanjevica, vabi k sodelovanju večje število diplomiranih strojnih inženirjev, in strojnih tehnikov za delo v razvoju, projektiranju in konstrukciji odpraševalnih in filtrskih naprav, pnevmatskega transporta, galvanskih in ostalih naprav iz našega programa. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: „SOP' Krško, kadrovska služba, 68270 KRŠKO, v 15 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. „NOVOTEHNA" trgovsko podjetje na debelo in drobno p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge v poslovni enoti Kostanjevica: 1. SAMOSTOJNI PRODAJALEC 6 delavcev 2. TRGOVSKI DELAVEC 2 delavca POGOJI Pod 1: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 2: NK delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov v 15 dneh po objavi. NOVOLES TOZD „SIGMAT" BRESTANICA Komisija za delovna razmerja OBJA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE: ZA OBRAT POLIESTRA VELIKI PODLOG: a) TEHNOLOGA MATERIALA IN ŠTUDIJA DELA - 1 OSEBA pogoj: srednja šola kemijske smeri in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj b) KLJUČ VANI CAR I - 1 oseba pogoj: poklicna šola kovinske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja pod tč. a) 3 mesece in pod tč. b) 2 meseca. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na Novoles, TOZD „Sigmat" Brestanica 68280. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. J KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. VODJA ODSEKA IN REFERENTA ZA ZADEVE ORGANOV UPRAVLJANJA, PUBLICISTIKO IN OBVEŠČANJE; 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA INVESTICIJE IN DOLOČANJE NAJVIŠJE MOŽNE ŠKODE; 3. TAJNICO DIREKTORJA; 4. STROJEPISKO - ADMINISTRATORKO; 5. ŠKODNEGA MANIPULANTA; 6. ZASTOPNIKA ZA ZASTOP GRADAC -METLIKA. POGOJI: Ad1) Višja šolska izobrazba pravne, upravne smeri in 6 let delovnih izkušenj. Ad 2) Višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj, predvsem na področju investicij in gradbenega nadzora ter strokovni izpit. Ad 3) Srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, 3 leta delavnih izkušenj. Ad 4) Poklicna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj. Ad 5) Srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Ad 6) Poklicna šola ali končana osnovna šola, 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za dela in naloge, navedene pod točkami 3., 4., 5. in 6. je 2 meseca. Sklep o izbiri kandidata bo vročen v 30 dneh po objavi. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge, naj ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah, v roku 15 dni pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV - Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Novo mesto, Glavni trg 24." RAZPISNA KOMISIJA OBRATNE ZADRUGE „BELA KRAJINA" ČRNOMELJ, Kolodvorska 25 RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA IN NALOGE: 1. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN -DIREKTOR 2. ADMINISTRATOR POGOJI: pod 1: končana višja šola komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali podobnih delovnih mestih in ustrezne moralnopolitične kvalitete; pod 2: administrativna šola in 5 let delovnih izkušenj. Razpis velja 15 dni po objavi ali do zasedbe delovnega mesta. Prošnje pošljite na naslov Obrtna zadruga „BELA KRAJINA" Črnomelj, Kolodvorska 25 - »Razpisna komisija". ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ANGELE FAJFAR iz Bršljina se zahvaljujemo sorodnik cm, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka Novo mesto za požrtvovalnost ob zadnjih dneh njenega življenja. Žalujoči sin z družino DOLENJSKI LIST /v/ v' a y s/Z J & 4 /// rJ/ /// A° / >5 .,Ay/ ///// J? ///// « /.v .o c? e * vf s*- 4 O v/V V y / J z c. _ - EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST Napitki s tekočega traku Jutri odprta tovarna brezalkoholnih pijač „Slovin" Nove pridobitve, pa naj so to tovarne, trgovine, ceste ali šole, predstavljajo pomembne razvojne mejnike med dvema praznikoma. Letos sodita mednje kar dva industrijska objekta, ki prinašata brežiški občini hitrejši delovni utrip na pragu novega srednjeročnega obdobja. To sta tovarna jeklenih konstrukcij Trimo v Dobovi in tovarna brezalkoholnih napitkov Slovina v Brežicah. Slo-vinova tovarna je avtomatizirana in z njene polnilne linije lahko pošljejo kupcem po 18 tisoč steklenic raznih brezalkoholnih pijač. S tem ob- PRED OTVORITVIJO Hotel ,Terme“ bo nared do 9. novembra, če se lc ne bo spet kaj zataknilo. S tem zdraviliškim objektom ■ bodo Čateške Toplice ogromno pridobile. Ob solidni kadrovski zasedbi bo imel Emonin tozd vse možnosti za razmah zahtevnejše ga turizma. jektom zaključuje Slovinova delovna organizacija Brežice — Bizeljsko zadnjo fazo stomilijonske investicije. Začela jo je z izgradnjo predelovalnega obrata za grozdje in nadaljevala z zidavo kleti za 200 vagonov vina. Brezalkoholni polnilni liniji bomo pridružili v kratkem še vinsko polnilno linijo z zmogljivostjo 6 tisoč steklenic na uro. Poskusna proizvodnja v tovarni brezalkoholnih napitkov že nekaj časa teče. Polnilnica ima svoj laboratorij in sirupar-no, manjkajo pa še prostori za hladilne naprave in nevtralizacijo vode. Zgrajeni bodo prihodnje leto. Do takrat bodo dokončali tudi garaže za tovornjake in mehanično delavnico. Ža vse te objekte z vinsko polnilno linijo vred bodo potrebovali 31 milijonov dinarjev. V novi polnilnici je Slovin zaposlil 30 delavk, približno 30 pa jih bodo še sprejeli, ko bo uvedena druga delovna izmena. BIZELJSKA ŠOLA, ŠOLA »EDVARDA KARDELJA* Na Bizeljskem pripravljajo za letošnji krajevni praznik pomembno slovesnost - poimenovanje osnovne šole po Edvardu Kardelju in odkritje njegovega doprsnega kipa. Upodobil ga je akademski kipar Stojan Batič. Slovesnost bo 10. novembra. Do takrat bodo še polepšali okolico šole, ki jo postopoma urejajo v negovan park s cvetjem in zelenjem. V šoli bodo tedaj pripravili razstavo Kardeljevih del, učenci pa bodo v učilnicah predstavili pestro šolsko in izvenšolsko aktivnost. Šolo obiskuje okoli 200 otrok, ki imajo že nekaj let celodnevni pouk. •iNiiniiniiii Občina Brežice vabi Četrtek, 25. oktobra ob 11. uri - Otvoritev poslovnih prostorov Zavarovalnice Triglav območne skupnosti Krško — enote Brežice v stolpnici na ulici Veljka Vlahoviča; ob 15. uri - Otvoritev modernizirane ceste Globoko - Bojsno -2upelevec. Zbirno mesto pri žagi Podpečen v Zupelevcu; ob 15.30 uri - Otvoritev športnega igrišča pri OS Globoko. PETEK, 26. oktobra ob 11. uri— Otvoritev tovarne brezalkoholnih napitkov Slom DO Bizeljsko-Brežice; ob 12.30 uri - Otvoritev modernizirane ceste Velike Malence-Pirošica. Zbirno mesto pri domu v Velikih Malencah; ob 13. uri - Otvoritev Asfaltne baze enote Slovenija ceste na Borštu; Ob 13.30 - Otvoritev poslovne stavbe PTT, trgovine Emona Posavje Brežice, KrajeVne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v Krški vasi; SOBOTA, 27. oktobra ob 7. uri - Budnica Godbe na pihala Kapele; ob 8. uri — • Svečana seja zborov občinske skupščine Brežice v Domu JLA Brežice; ob 9.30 - Otvoritev meddruštvene filatelistične razstave »Naša pot revolucije" v Domu JLA v Brežicah; ob 11. uri — Otvoritev tovarne Trimo Trebnje—TOZD Jeklene konstrukcije v Dobovi; NEDELJA, 28. oktobra ob 10.30 - Otvoritev modernizirane ceste Pohanca-Pečice. Zbirno mesto: križišče v Zgornji Pohanci. ob 11.1 5 - Odkritje spominskega obeležja borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja v Pečicah. Zdravice na prenovljenih cestah S praznikom občine Brežice sovpadajo slavja po krajevnih skupnostih, kjer se prebivalci veselijo novih kilometrov posodobljenih cest. Do 28. oktobra bo v občini dokončanih 18,6 km cest, zgrajenih za občanov dinar. Odsek Globoko - Bojsno -Župelevec, meri 6*km in bo predvidoma veljal 5,6 milijona dinarjev; odsek od Velikih Malenc do Pirošice je dolg 3,7 km, vrednost del na njem pa je po predračunu ocenjena na 3,5 milijona. Najdaljši letošnji odsek je bil moderniziran od Gornje Pohance do Pečic. Ta meri 7 kilometrov in bo treba odšteti zanj okoli 8,4 milijona dinarjev. Cestna služba je dokončala tudi 600 metrov dolgi odcep do Figarjevega mostu čez Sotlo in 1300 metrov mestnih ulic. Predračunska vrednost za vse naštete modernizacije je ocenjena na 19,6 milijona dinarjev. V okviru letošnjega programa gradnje in modernizacije cest iz samoprispevka občanov so začeta dela še na štirih drugih cestnih odsekih, za katerih posodobitev bo potrebnih nekaj nad 12 milijonov dinarjev. To so: poldrugi kilometer ceste od Brežic do Cundrovca, 2 kilometra dolgi odsek od Čerine do Sobenje vasi, 4,5 kilometra dolga povezava med Bizeljskim in Pišeca-mi ter poldrugi kilometer dolga cesta od Bizeljskega do Orešja. Kovinarji zgradili tovarno Nov objekt v Dobovi ima 2800 m2 pokritih prostorov — Otvoritev bo 27. oktobra Na novo tovarno v Dobovi so ponosni vsi delavci Trimovega tozda .Jeklene konstrakcije“, najbolj pa veteran Jože Peteline, ki je oktobra lani vzidal temeljni kamen. Do otvoritve dne 27. 'oktobra, bodo v novo tovarniško zgradb o že preselili del proizvodnje. Zbranim gostom bodo prikazali izdelovanje izvarencev in čistem. Od 1. januarja letos posluje nekdanje Obrtno kovinsko podjetje kot tozd delovne organizacije Trimo Trebnje. ,Nova tovarna je zrasla z njeno finančno in strokovno pomočjo," je povedal kovinostrugar Stanko Canžar, sekretar osnovne orga- nizacije ZK v tozdu. „Dela imamo za več let naprej, za to skrbi naš tozd Marketing. Povezava s Trimom nam je prinesla večjo socialno varnost. Zdaj lahko sprejemamo večja, zahtevnejša naročila, kakršnih prej nismo bili sposobni prevze- Novo v Brežicah NATANKO PO DOGOVORU IN NIČ DRUGAČE - Občani so zek) občutljivi za spremembe, kadar kaj skupaj financirajo. 2e malenkostna zamenjava vrstnega reda povzroči dolgotrajno nejevoljo. Da do tega ne bi prišlo, bo skrbel pri uresničevanju četrtega referendumskega programa koordinacijski odbci, ki ga je imenoval izvršni svet Vanj so delegirali svoje predstavnike samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet, vzg ojnovaist vena ustanova in zdrav stveni center v Brežicah. Predsednik je Anton Zorko, podpredsednik Stane Ilc, čbni pa Mimica Avsec, Slavko Sušin, Angela Skaler, Stanko Rebernik, Anton Kostanjšek, Franc Bacek, Elza Bukovinsky, Iva Gorenc, Mitja Guštin, Rudi Požar in Stanko Zlobko. ULICA PO EDVARDU KARDELJU - V Brežicah že dlje časa teče javna razprava o poimenovanju uHc ter kategorizaciji cest. K osnutku je bilo precej pripomb in pred- logov, med njimi tudi ta, da bi eno izmed pomembnejših ulic poimenovali po velikem slovenskem revolucionarju Edvardu Kardelju. OMEJITVE SO NUJNE - Ceste, ki jih v brežiški občini modernizira cestna služba Komunalno obrtnega podjetja iz samoprispevka občanovi niso predvidene za težak tovorni promet. Tovornjaki jih uničujejo in jim skrajšujejo življenjsko dobo, zato bodo označili odseke, na katerih bo osni pritisk poslej omejen. V pripravi je tudi sporazum z delov nimi organizacijami, ki ceste najbolj obremenjujejo. Ta bo urejal njihove obveznosti do vzdrževanja. MESNA KRIZA SE POZNA -Že dolgo se ni pripetilo, da bi bile skoraj vse mestne mesnice po vrsti reševali gospodinje iz zadrege. Tudi za vnaprej obeti niso rožnati. BREŽIŠKE VESTI Kjer so kadri, so tudi načrti Brez posebnih težav pri načrtovanju nove petletke - V KS »precediti" želje V Krškem jih ne boli glava zaradi obilice nalog, ki jih postavlja pred vsakogar načrtovanje. Občinski sindikalni svet je na seji 17. oktobra ugodno ocenil dosedanji potek te velike akcije. Kot je znano, je že minulo prišlo ponovno na dnevni red poletje občinski izvršni svet posredoval osnutek smernic delegatom v dvofazni postopek. To gradivo bo v obliki predloga skupno s pripombami v obliki predloga na sejo občinske skupščine, ki bo predvidoma 5. novembra. Presek skozi dosedanjo Pomlajena Kostanjevica Vsak praznik prinese kaj novega. Letošnja poglavitna pridobitev Kostanjevice je trgovina Novotehne v središču mesta. Uredili sojo v opuščenih mizarskih delavnicah in z obnovo stavbe pomagali kraju do lepše bolj urejene podobe. Nova trgovina bo oskrbovala prebivalce nižinskih krajev in goijanskih vasi s tehničnimi izdelki in jim prihranila pot v oddaljena središča. Pod isto streho je dobila prostore tudi Beograjska banka, prek katere bodo občani poslej lahko urejali denarne zadeve. Kostanjevica, ki se na področju kulture že desetletja odpira svetu, potrjuje s prisotnostjo Novotehne in Beograjske banice tudi gospodarsko odprtost. Sad takega povezovanja se kaže tudi v načrtih Iskre, ki bo v kratkem začela graditi tovarno in v njej zaposlila sto delavcev. Predsednik občinske skupščine Krško Silvo Gorenc je v nagovoru posebej opozoril na odprtost kot pogoj za napredek. Izrekel je podporo občin- ti. Iz obrtniške proizvodnje smo se razvili v industrijski obrat, v katerem bomo’ahko zaposlili 60 novih delavcev. Zdaj nas je 95. Samoupravno smo vsi trije tozdi trdno povezani med seboj." „Letos slavimo dvajsetletnico obstqja“, je pripomnil sobesednik Rudi Volčanjšek, predsednik DS tozda in podpred sednik DS delovne organizacije. „Ob tej priložnosti ne bomo pozabili na jubilante, na tiste štiri delavce, ki delajo tukaj od vsega začetka. To so: Jože Peteline, Miha Kežman, Jože Lubši-na in Slavico Gramc.“ ,JKdaj bo v celoti stekla proizvodnja v novi tovarni, tov. Volčanjšek? “ preselili se bomo do izteka leta, nakar računamo z nekajmesečno poizkusno proizvodnjo, tako da prihodnje leto še ne bomo izkoristili vseh zmogljivosti. V letu 1981, ko bo delovni proces utečen, pa se že nadejamo normalnih rezultatov. Izdelali bomo 800 ton cistern, 800 ton težkih primarnih nosilcev za jeklene konstrukcije, 1000 tipskih jeklenih konstrukcij in 1400 individualnih jeklenih konstrukcij, kar predstavlja 4000 ton predelanega jekla ali za 388 odst. večji prihodek kot lani. Taki bodo torej sadovi naših skupnih odločitev. Težili bomo k stalnemu povečanju produktivnosti in vlagali tudi v d ružbeni ter osebni standard za-1 poslenih, zlasti pa se bomo posvetili izpopolnjevanju dohodkovnih odnosov." JOŽICA TEPPEY Zaslužnim plakete in priznanja Slovesna podelitev v Kostanjevici V soboto, 20. oktobra, so na seji v počastitev praznika kostanjeviške krajevne skupnosti podelili tri priznanja s plaketo mesta Kostanjevice. Prejeli so jih: dolgoletni družbenopolitični deiavec v KS in predsednik skupščine KS Ivan Abram, inž . Niko Kurent, nekdanji predsednik občinske skupščine Krško in tozd ,Ikon‘ Kostanjevica, ki slavi letos dvajsetletnico obstoja. Priznanja krajevne skup nosti so dobile mladinske organizacije Črneča vas, Gorjanci, Prekopa, Kostanjevica, Orehovec in Vodenice. Na slovesnosti so podelili tudi bronasta priznanja OF. Z njimi so se oddolžili zaslužnim krajanom: Emiliji Fon, Stani Gajšek, Alojzu Jordanu, Ireni Koajek, Jožetu Rakuši, Jožetu Zupanu in Janezu Stopaiju. Za dolgoletno in požrtvovalno delo pri razvoju kulture v Kostanjevici so ob tej priložnosti izročili visoko državno odlikovanje domačinu Ladu Smrekaiju, red dela z rdečo zastavo. ske skupščine vsem akcijam krajevne skupnosti za povezovanje s sosednjimi KS, ne oziraje se na občinske, regijske ali republiške meje. V Kostanjevici bodo veijetno do konca leta dobili tudi novo osnovno šolo. Računajo, da se bodo učenci preselili vanjo v januarju. Zatem bodo začeli obnavljati staro poslopje in ga dokončali do novega šolskega leta. V mestu ta čas dokončujejo 12-stanovanjski blok, v katerem so delovne organizacije odkupile osem stanovanj, štiri pa so namenih solidarnostnim potrebam. Čez leto dni bo Ko stanje-vica dobila novo zdravstveno postajo, za katero so v soboto vzidali temeljni kamen. Krpane vsa ta prizadevanja povezujejo In utijujejo njihovo enotnost pri načrtovanju za novo srednjeročno obdobje. J. TEPPEY aktivnost, kot je to imenovala načelnica za gospodarstvo dipl. ekon. Zdenka Iipovž v uvodu na sindikalni seji, kaže ugodno sliko. Sprva je človek dobil občutek, da bo šlo najtežje po krajevnih skupnostih. Kako je mogoče uspešno premostiti dokajšnje pomanjkanje načrtovalcev, lahko služi ta primer. Na občini so za krajevne skupnosti pripravili posebne vprašalnike,kjer so doma lahko pregledno evidentirale vse želje. Izpustili niso niti ene vasi ali zaselka. Končna slika je bila izredno pisana, vsekakor pa vedo, kaj imajo, in tudi, kaj bi radi. V nadaljnji fazi usklajevanja in tehtanja bodo že izločili, kar se ne da še uresničiti. V zadnjem času so imeli več >govorov že po panogah, mo pri tem je sodelovalo nad 160 ljudi. Posebej velja poudariti, da so bili v to akcijo vključeni predsedniki delavskih svetov, ne zgolj direktoiji in drugi strokovnjaki. Poslej bo treba krog še razširiti in iti resnično med delavce. Škoda je, ker ni republiških podatkov za ankete, tako da bo poslej težko zagotoviti nujno sočasnost opravil med posameznimi nosilci načrtovanja. Krivda za zamude torej no bo v občini, temveč spet .zgoraj”. A. ŽELEZNIK p°l Sar .'NfANKRVfJF MU-(NUK 1 < -.. n jti JUBILEJ KRŠKE TOVARNE PAPIRJA Tovarna celuloze in papirja , D juro Salaj" se ponaša š precejšnjo tradicijo. Letos mineva 40 let, odkar je v Krškem začela obratovati Bonačeva papirnica. Iz majhne predvojne tovarne se je v povojnih desetletjih razvila v pravo velikanko, v eno naj-v ečjih tovrstnih tovarn v sredini Evrope. Štiridesetletni jubilej bodo delavci počastili v soboto, 27. oktobra, in ob tej priložnosti povabili medse tudi upokojene sodelavce. Skupaj bodo obujali spomine na prehojeno pot, na napore za modernizacijo in širjenje papirne industrije v Krškem, ki je in bo tudi vnaprej spodbujala življenjski utrip občine. PRAZNIK V KOSTANJEVICI - V soboto, 20. oktobra, je bila v Domu kulture svečana seja skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij. Sledil ji je koncert Partizanskega pevskega zbora ppd vodstvom Radovana Gobca. Pevci so nato zapeli žalostinko pred spomenikom *in se poklonili spominu ustreljenih talcev in padlih borcev. Domačini in gostje, med njimi je bil akademik in častni občan Božidar Jakac, so nato prisostvovali polaganju temeljnega kamna za novo zdravstveno postajo, odprtju trgovine in banke ter sklenili slavje z ogledom galerijskih zbuk v gradu. (Foto: J-Teppey) KRŠKE NOVICE SAME ZMAGE - Zabeležili » jih mladi nogometaši s Senovega, jim take že obrestuje, prav P®,, bilo, da v prihodnje ne bi popust JUBILEJ .JDJURE SALAJA* ' Krška tovrina celuloze in pap“F • ob koncu tega meseca z vrsto festacM In prireditev počastil* ' obletnico obstoja. Jubilej ni memben jamo za kolektiv, tudi za mesto Krško in vso °b^“* ' Tovarna s svojimi hitrim ^voj-^ namreč ne nuji le številnih detovnM mest, marveč jo prii otna v k»l nem in občinskem življenju * ve denarno pomočjo, ki jo dj»jc ®nega ZIDOVJE ODKRIVA - 2e nekaj časa ekipa restavratoijev ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo raziskuje notranje zidovje bresta-' niškega gradu. S sondami so odkiili namreč freske. Prekrivajo jih kasnejši ometi, ki jth sedaj skrbno luščijo. SE EN OBISK - Prišel je znova iz pobratene srbske občine Bajina Baš ta. Bili so to predstavniki tam- pri njem do nedelje. Po pogovorih, na kiti rih so izmetali med seboj delovne izkušnje, so si gostii; ogledali nekaj šol, delovnih kolektivov pa brestaniški Muzej izgnancev in Kostanjevico. sničitisv načria. marakakega pomen ****::; j Je sosedska pomoč rešitev? Franc Sever sam obdeluje kmetijo — Bodoča žena ne more k njemu, ker skrbi za ostarele starše Deževen popoldan, blatna in od traktorskih koles razrita vaška pot, potem pa osamljen moški obraz za oknom temačne kmečke kuhinje. Okoli hiše pa vrsta priključkov za traktor, velik skedenj in hlev. Vse zgoraj našteto pa kar pravše n razlog za obisk pri Francu Se -veiju iz Zagorice pri Velikem Gabru, kmetu, ki se je ravnokar vrnil s polja, kjer je pripravljal njivo za setev pše -nice. Ker je deževalo, drugega dela pa ni bilo, je mimogrede prelistaval časopis. UČENCI UREJAJO GROBOVE - Vse šole po trebanjski občini so prevzele skib za urejanje številnih grobov in spominskih obeležij padlim borcem. Tudi učenke šole na Čatežu so sc skupaj s svojo učiteljico Marico Reščič lotile urejanja spomenika na čateškem pokopališču, čeprav je minila šele Polovica oktobra. Povedale so, da jih čaka še precej dela, saj je bil Čatež znano partizansko območje. (Foto: j. Simčič) Poldrugi dinar za krompir Neobrazložena, plitva primerjava bolj škoduje kot koristi V dnevnem tisku, za katerega Se zdi, da je pogosto zelo daleč °d dogajanj, zlasti kadar obravnava dogodke, ki po njegovem Mnenju sodijo na obrobje naše -ga življenja, se je pred nedavnim pojavilo vprašanje, zakaj je pri nas krompir tako drag, ko je pa na Zahodu mogoče dobiti kilogram te poljščine že za borih 1,50 dinarja. Take vrste komentatorji prav gotovo niso seznanjeni s stanjem na terenu, z lasti pa ne z vprašanji, s katerimi se bode kmet, recimo na trebanjskem, kjer pridelajo veliko krompirja. Medtem ko po svetu poznajo industrijsko kmetijsko proizvodnjo, je pri nas še daleč od tega. Maš kmet, še posebej v predelih, kjer je pridelovanje najtežje, mora mnogo dela opraviti ročno, površine so nvtjhne in neustrezne za strojno obdelavo zaradi kamenja in nagiba terena. Hkrati s tem pa srečujemo pri takem načinu obdelave tudi zaverovanost v starosvetni način obdelave, pri hiterem kmetje poleg vsega še varčujejo po zgrešenem ekonomskem računu tudi 2 gnojili *n škropivi Vse to so vzroki, da le naš krompir tako drag, da o Nesorazmerju med cenami 1ndustrijskih izdelkov, ki jih Potrebuje kmetijstvo, in cenami Pridelkov sploh ne govorimo. Vse te vzroke odpravljajo ob velikih naporih tudi pospeševalne službe kmetijskih zadrug in zemljiških skupnosti, za izobraževanje si prizadevajo izobraževalne skupnosti. In premika se Marsikaj na bolje, vendar vsega mogoče narediti čez noč. Potrebnega bo še kar preče, časa, da bomo prešli na industrijsko kmetijsko proizvodnjo, 1° ^e bomo tudi mi lahko po-z nizkimi cenami polj-In ne nazadnje: potrebno strpnejše in bolj utemeljeno komentiranje razmer, saj &oziranje o krompirju , po nar in pol“ le pomaga kmeto-V^~9em jemati še tisto veselje za pridelovanje, kolikor ga sploh J. S. nagradni razpis Delovna organizacija za vzdrževanje cest .Rjava lopata" razpisuje nagradno tekmovanje v iskanju prometnega znaka ,Prepovedalo parkiranje", in sicer v Naselju Trebnje. Srečni najditelji lahko dvignejo praktične nagrade na sedeit de-yne organizacije pod šifro: ™e bo vam uspelo - to je J**bn]e". Jože Medved Franc Sever, 46-letni kmet ima kar precej dela, da naredi vse, kar teija 36 hektarov velika kmetija, 23 glav goveje živine, pa gospodinjenje s pranjem in kuhanjem vred. Sever je namreč še vedno sam, čeprav ima žensko v neki drugi vasi, pa tudi dva otroka z njo. Toda sama ženska ima doma zelo stare starše, ki jih ne more pustiti same na kmetiji. Tako se vedno znova ponavljajoča zgodba o zapuščenih kmetijah ali o osamljenih kmečkih ljudeh tu ponavlja v popolnoma novi varianti. Seve' pravi, da je težko njemu brez ženske in svojih otrok, težko pa je tudi bodoči ženi (pravi, da se bo vsekakor oženil z njo), saj ima na skrbi tako kmetijo, kot starše in otroke. Sicer pa Sever, ki je med drugim bil tudi na delu v Nemčiji, potem pa se je vrnil, da bi očuval kmetijo propada, srečuje povsem enake probleme kot vsi ostali kmetje. Pravi, da so stroški veliki, dohodek majhen. Je namreč tako, da je tisto, kar kupi kmet, zelo drago, kar proda, pa zelo poceni. Da bi šel delat zdaj, na stara leta, pa tudi ni misliti. Ta ko bo še naprej vztrajal na kmetiji. Bilo bi pa veliko težje, če bi ne prihajala na pomoč zadruga z nasveti, s krediti in drugim. Sever pravi, da so velike težave, ki jih danes srečujemo na kmetijah, tudi posledica neodločnosti staršev, ker se večidel prepozno odločajo za predajo kmetij potomcem. »Tako se mlad kmet večkrat znajde v precepu, ker ne ve, za koga gre. Posebno se to rado dogaja starejšim ljudem, ki so pozabili, kako je bilo, ko so bili mladi,” pove Sever. Ker ne more samo postoriti vsega, kar terja velika kmetija, dobi večkrat pomoč- Ta dan je bil pri njern 49-letni Jože Medved, ki je prav tako ostal sam, vendar na veliko manjšem kosu zemlje. Kljub temu je vprašanje njegove osamljenosti enako žgoče kot pri Severju. Za Severja pa je rešitev vsaj zakon, medtem ko Medved te možnosti ni omenil. Zato se lahko zgodi, da bo nekega Franc Sever dne ostal povsem sam. Kje in kakšna je rešitev za osamljene kmečke ljudi, sedaj ni mogoče reči. Veliko pa k rešitvi teh problemov, še posebno tam, kjer so ljudje nesposobni za samostojno preživljanje, pripomore sosedska pomoč. TREBANJSKE NOVICE r v.* $ s DOBRI UČITELJI - Sevniški planinci - orientacisti so se že pred leti uspešno vrinili v sam vih teh strokovnjakov v republiki. Tokrat so bili najboljši iz vist domačinov, žal, med organizatorji republiškega tekmovanja, ki je b3o tako uspešno zaključeno pri Jutranjki. V sam vm pa so tokrat priSle Sevničanke, članice zdomskega planinskega društva Triglav. Na sliki: vodnica Jerietova prejema priznanje za odlično drugo mesto med članicami. (Foto: Železnik) Zakaj učeno, če lahko preprosto Poceni, zato pa nič manj uspešen način internega obveščanja v Kopitarni Pri nas na splošno ne manjka učenih razprav in celo magistrskih nalog, kako naj bi poskrbeli za obveščanje v delovnih organizacijah. Dobrih, predvsem pa uporabnih zgledov je žal bore malo. Primer oktobrske številke Biltena, ki ga izdaja sevniška Kopitarna, sicer ne kaže kovati v zvezde, je pa vseeno vreden pozornosti. Glasilo je ciklostirano in pre- Devetmesečni proizvodni prosto urejeno, vendar ažurno, načrt je Kopitarna presegla za kar je najbolj pomembno. To še posebej velja za stran, s katere delavec zlahka razbere, kako v Kopitarni uresničujejo devetmesečni proizvodni načrt in kako so gospodarili v minulem mesecu. 15 odstotkov, kar je razveseljivo, zlasti če upoštevamo, da spada med tiste kolektive, ki jim je samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino dobesedno porezala peruti. V tovarni obstaja strah, Sevniika trgovina pod eno streho Trgovci trkajo na Mercatorjeva vrata — Skupaj s kmetijci Ne manjka kritik, kako je sevniška trgovina razdrobljena. Za prenekatero stvar je treba obresti razvlečeno mesto ob Savi Pred časom je potekala družbenopolitično zasnovana akcija za združitev celo vse trojice: "kmetijcev, trgovine in gostincev. Akcija je neslavno propadla, trgovci so se bili ,poženili“ s celjsko Dobrino, Kmetijski kombinat z večjim Mercatorjem, gostinci pa so ostali sami Trgovci in kmetijci so dobili ,Čmo piko", bojda trgovci večjo. kakorkoli že, čas teče, ljudje pa se spreminjajo. Tako so pred nedavnim v Trgovskem podjetju ponudili Me rcatorjevimu Kmetijskemu kombinatu sodelo- vanje, da bi bili pod isto streho kot tozd Oboji imajo za novo srednjeročno obdobje tudi nekaj novih, bolje rečeno, starih neuresničenih načrtov. Verjetno bi jih, če' bi stopili skupaj, lažje uresničili Kaj pa gostinci, zanje v tej druščini ni prostora? Pravijo, da lahko najdejo svoje mesto v posebnem, pri Mercatorju samo za to ustanovljenem tozdu. Stvari prav gotovo ne bi smeli kar vreči v koš. Predolgo je trajalo, da je prišlo vsaj do pobude za dvojno sodelovanje. V mestu bi lahko izvedli specializacijo prodajaln, navsezadnje si vsaj ta dva ne bosta skakala v lase zaradi vse hujšega pomanjkanja prodajalcev in poslovodij. A. 2. SEVNISKI PABERKI RUBRIKA: PREKOPAVANJA -Razna prekopavanja sevniškega asfalta imajo žal že kar »domovinsko pravico’ v tel kroniki Stvari se vendarle premikajo tako, da obstaja resna nevarnost, da bo treba poiskati vsaj za nekaj časa novo temo. V ponedeljek so se cestarji namreč stvari lotili tako očitno, da bo en prekop v Šmarju do izida po vsej verjetnosti asfaltiran. Dosti bolje vseeno ne bo, zakaj medtem so prekopali cesto na nq bolj zoženem kra- .V lisjak lisjaku' ,fle razumem, zakaj toliko jeze zaradi tistega ’Pa še to’ v Delu o treh B-jih. Prvi B je namreč lapsus, saj na Blanci zaenkrat še ni tistega peska; da temelji bodočnost sevniške občine na pesku in ne na Jogotani-nu je, žal res, da pa kdo pride na kant, pa tudi ni in ne bo prvičIm si:vniši;i mm da bodo morah celo ustaviti proizvodnjo linijo, s katere prihaja lesena obutev samo zategadelj, ker ne bodo dobili dovolj deviz za uvoz 300 kubičnih metrov sambe, ki stane nekq nad 2 milijona dinarjev. Kopitarna sicer že dolga leta izvaža več, kot uvaža, žal pa papirnate rešitve, ki imajo namen zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj, ne ločujejo prizadevnih in manj prizadevnih. Omeniti velja tudi poročilo delegata Janka Blasa s seje občinske telesnokultume skupnosti, ki je tudi objavljeno v Biltenu in ki izčrpno pojasnjuje, za kaj gre. Če bi delavce obveščali tako tudi vsi drugi, ne bi bilo toliko nesklepčnih sej. A. ŽELEZNIK ju vdolž podpornega zida Ni razlage, vsaj pametne ne, zakaj so tam ob teh delih namestili še en - enak znak. KJE SO ODGOVORI? - Delegati zajutriSnjo sejo zborov občinske dmp&ine, ki so zadnjič postavljali tako pikra delegatska vprašanja (nekateri celo pismeno), so lahko upra-v ičeno razočarani, zakaj v skupščinskem gradivu ni priložen reci in piši niti en odgovor. PRAZEN PANO - Svcije čase je bilo hudo, ko v Sevnici niso imeli panojev za napovedovanje kulturnih prireditev. Pričujoča slika dokazuje, da je nerodno (le kje se to lahko Se primeri? \ če panoji 'so, ni pa prireditev. Na kraju krajev pa je lahko umetnina celo prazen pano. Zal doslej ni bilo mejstra, id bi znal tudi takega pretopiti v denar. SIGNALI NA MESTU - V soboto so izročili namena preurejene prostore nadzomištva za signalnovarnostne in druge naprave v Sevnici. Tod je bili svoje čase skromna ždezniSea postavljalnica z raznimi prizidki Komunala je vse lepo uredila. V času vsesplošnega uničevanja zelenja jim je Šteti v prid tudi to, da so ohranili vsa akotiSca drevesa. SEVNICA BREZ MESA? Sevniški Kmetijski kombinat - tozd Klavnica je doslej navkljub težavam kolikor toliko uspešno zalagal mesto in ostale svoje mesnice z mesom. Sedaj so zaradi vi§ih cen, ki jih za živino plačujejo sosedje, prišli v tako nezanesljiv položaj, da bi, če bi kqpak klali naprej, delali v čisto zguba Po dogovorjenih cenah jim namreč nihče ne bo prodal niti repa, če pač ne bo sam trpel izuge. Zaradi tega je vodstvo Mercatorja, sevniScega Kmetijskega kombinata, o nezavidljivem položaju svojega tozda ob vestilo občinsko sindikalno vodstvo in izvršni svet Občinski iz-vTšni svet je na seji predzadnjo sredo z vso pozornostjo obravnaval preskrbo z mesom. Sklenili so obvestiti republiški izvršni svet, ki bi moral vsekakor narediti red pri odkupu in prodaji živine, če so že zamrznjene prodajne cene mesa, ne pa tudi odkupne cene živine. DOLENJSKI LlST Delavec naj misli kot gospodar Pred ocenjevanjem tričetrtletnih obračunov - Jože Klemenčič o političnih pripravah na pomembno akcijo H koncu se bliža 9-mesečno razdobje tega leta in spet se bomo soočili z našo proizvodno in poslovno (ne)-uspešnostjo. Ponekod bodo razpravo izpeljali tako, kot so vajeni, to je ob sodelovanju vseh dejavnikov v določeni delovni organizaciji, druge spet bolj po domače. Kako pa so v celoti pripravljeni v trebanjski občini, je povedal sekretar občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem Jože Klemenčič. .Zadovoljni smo. ker opažamo napredek na vseh ravneh, v vseh delovnih organizacijah. Upamo, da bo od enega periodičnega obračuna do drugega vse boljše in boljše. Prav zadovoljni pa vendarle nismo; ponekod primanjkuje informacij, ponekod so prestare, drugje spet so informacije nepopolne. Veliko pa bi k boljšemu poteku razprave o uspešnosti gospodarjenja pripomogla elektronska obdelava podatkov, ki pa si SPREHOD SKOZI CAS V centru Trebnjega, pri gostilni , Špringer", še dandanes stoji pano odbojkarskega kluba , Trimo“ s čas-tljivo obledelimi fotografijami igralcev in še bolj obledelim letakom. Ob pogledu na ta .spomenik “ se mimoidočim, ki se še spominjajo dobre odbojke v Trebnjem, kar inako stori in marsikateri si zabrunda tisto: „Bili so to časi, fant moj". marsikje šele utira pot," pravi Klemenčič. Sicer pa je potek akcije ..Zaključni račun' v veliki meri odvisen od razumevanja vodilnih delavcev, od aktivnosti osnovnih organizacij sindikata, od kvalificiranosti služb ža pripravo podatkov in vrste drugih okoliščin. Je pa res, da je bilo nekaterim dovolj že prva pobuda, medtem ko je treba nekatere kar naprej opominjati na pomen akcije. V praksi bi moralo biti tako. da bi bil vsak član predsedstva občinskega sindikalnega sveta zadolžen za 2 do 3 delovne organizacije. Predvsem naj bi bil tem osnovnim organizacijam v pomoč, hkrati pa naj bi skrbel za pretok informacij med predsedstvom in temi organizacijami. Vendar tega pretoka zaradi informacij niso vzpostavili, ker se nekateri člani predsedstva ne zavedajo kolektivne odgovornosti. ,Ce hočemo, da bo sindikat opravil vse te naloge, bomo morali precej izboljšati kadrov sko strukturo v vodstvih osnovnih oiganizaicj. Delavec z ne-d okončano osemletko zelo težko ali skoraj ne more opraviti vseh nalog, ki mu jih nalagamo. Poznati bi ni oral vso problematiko, poznati bi mOrai kazalce uspešnosti gospodarjenja in metodo priprave podatkov, tako da bi vedel, kaj je pomembno in kaj ne. Šele tedaj bi od poslovnih organov v resnici lahko več zahteval." Hkrati pa je povsem jasno, da napredka na tem področju ne bo moč doseči toliko časa, dokler delavec v resnici ne bo imel interesa. Zdaj je pri njih še čutiti tudi nemoč;pri svojih za- -htevah bi morali biti bolj zahtevni, bolj razmišljati o teh problemih. Zdaj pa delavci prepogosto razmišljajo o tem, koli- dukcijo, koliko bo skupnega prihodka, kaj narediti za čim v ečjo trdnost delovne organi-zacije.-ipd. „Na občnih zborih sindikalnih organizacij, ki bodo decembra in januarja, bomo pregledali dejavnost sindikata. Zlasti pa se bomo pri tem pregledu osredotočili na izvajanje akcije »Zaključil. račun“,ješe poudaril Klemenčič. j g ZA LEPŠO OKOLICO ŠOLE - Ker učenci osnovne šole v Velikem Gabru tako lepo skrbijo za svojo šolo, ta ni videti lepa samo od daleč, marveč tudi od blizu. Učenci so namreč zelo prizadevni pri rednem čiščenju njene okolice, ki je zelo lepo urejena. Naslednje srečanje bo na Mirni V Beogradu govorili o samoupravnem interesnem organiziranju v krajevni skupnosti^ V krajevni skupnosti beograjske občine Zemun je bilo v hotelu Jugoslavija od 11. do 12. oktobra že 4. srečanje pobratenih krajevnih &upnosti iz vseh naših pobratenih republik in pokrajin. Tega srečanja se je udeležila tudi delegacija krajevne skupnosti Mima, ki sodeluje na teh srečanjih že od vsega začetka. Poleg tajnka krajevne skupnosti Mima, Darka Krištofa, so se srečanja udeležili Stanislav Pančur, Engelbert Škufca in Nikolaj Borštnar. Na srečanju so delegati obravna- slali pozdravno brzojavko tovarišu Jože Klemenčič: Upamo, da bo od enega periodičnega obračuna do drugega vse boljše in boljše . ko bodo dobili v žep. Res je lahko tudi osebni dohodek merilo uspešnosti gospodarjenja, venda; bil moral delavec razmišljati tudi kot gospodar: koliko bo dal za razširjeno repro- vali samoupravno interesno organiziranje v krajevni skupnosti. Na srečanju se je ponovno izluščilo stališče, da je krajevna skupnost tista celica našega samoupravnega življenja, kije odločilna za njegov nadaljnji razvoj, zlasti pa za razvoj delegatskih odnosov. S srečanja, katerega so se udeležili tudi predstav niki zvezne, republiške in občinske konference SZDL, so udeleženci po- Pozabili na »male ribe, dobre ribe”? V trebanjski občini se najbolj počasi razvija tako imenovani terciarni sektor Na sejah vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje konec septembra so delegati sprejeli med drugim tudi analizo, kako se izvaja dogovor o temeljih družbenega plana za razdobje 1976 -1980 v letih 1976,1977 in v letu 1978, ter oceno izvajanja v letih 1979 in 1980. Hkrati so delegati sprejeli analizo o možnostih razvoja občine Trebnje v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 -198S, hkrati pa tudi smernice za pripravo družbenega plana za naslednje srednjeročno obdobje. Kot smo že poročali, so v trebanjski občini dosegli zavidljive uspehe na vseh področjih gospodarstva, pri čemer je treba posebej omeniti nad-poprečno rast produktivnosti in ekonomičnosti obeh glavnih gospodarskih vej, industrije in kmetijstva. Intenzivnost rasti je medtem nekoliko padla le v letu 1977, potem je spet rasla, nekoliko padla pa je spet v prvi polovici letošnjega leta. Še naprej je v celotnem prihodku vodila industrija, ki je dosegla delež več kot 70 odstotkom nekoliko pa se je zmanjšal delež kmetijstva in gozdarstva, kjer pa prihodek in dohodek v absolutnem smislu še rasteta. V kmetijstvu so bili najbolj uspešni v mlekarstvu in g ovedoreji, medtem ko predvidevanja glede pridelka krompirja in vrtnin ne bodo uresničena. Načrtov niso dosegli tudi na področju izboijše vanja rodovitnosti kmetijskih površin, saj je bilo od skupno 350 hektarov predvidene melioracije uresničenih le 101 hektarov, v celoti E a je bil realiziran plan razstre-^evanja kamenja na njivah, vsega skupaj na ISO hektarih. Za povečanje kooperacijske proizvodnje in preusmeritev kmetij je bilo porabljenih preko trideset milijonov dinarjev. S temi sredstvi je bilo preusmerjenih 250 kmetij. Še posebej pohvalno ie, da so v kmetijstvu velik del naporov vlagali v večanje izobrazbe kmetov. Še najslabše so se v trebanjski občini kljub naporom odrezali pri razvijanju terciarnega sektorja gospodarstva, to je v gostinstvu, turizmu, uslužnostni obrti in komunalni dejavnosti. Zlasti je videti slabosti na področju gostinstva, kar ima za posledico, da niso izkoriščene točke, ki bi bile za turiste lahko zanimive. Je pa opaziti močno komunalno dejavnost po ustanovitvi interesne skupnosti. Zdaj potekajo dela z veliko večjo intenziteto, še posebej pri izgradnji cest in drugih komunatmb del, pri čemer imajo precej zaslug tudi krajevne skupnosti, ki so skoraj vse po vrsti za te namene razpisale samoprispevke. Reči je še treba, da so referendumi povsod uspeli, v pripravi pa jih je še nekaj. Glede na take dosežke v dosedanjem razvoju so pričakovanja za naslednje srednjeročno obdobje vsekakor zelo obetav na. Pri tem pa seveda gre še za to, da trebanjska občina nadaljuje intenzivni gospodarski razvoj, da bi tako nekoč še bolj zmanjšali razlike v razvitosti, tako med krajevnimi skupnostmi kot v primerjavi z republiškim poprečjem. Nosilec razvoja bo še naprej industrija, k čemur bodo pripomogle še nove investicije v Novolesu, Donitu, Dani in Kolinski. Svoje pa bodo k večji učinkovitosti industrije prispevale tudi izboljšave v tehnolo§ci opremljenosti, tako da bi morala pro- duktivnost v trebanjski industriji rasti hitreje kot v slovenskem merilu. Prav tako ostaja ena izmed glavnih nalog razvoj kmetijstva, pri čemer bodo poskrbeli zlasti za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer kmečkega prebivalstva in ne nazadnje za zavarovanje in učinkovitejšo izrabo zemlje kot dobrine posebnega družbenega pomena. Seveda bo treba vejiko več narediti na področju terciarnih dejavnosti, precej nalog pa čaka Trebanjce tudi na področju razvoja družbenih deja>vnosti, z lasti na področju zdravstva, osnovnega šolstva, \zgqje in varstva najmlajših, kulture, socialnega skrbstva in raziskovalne dejavnosti. Medtem ko so na področju šolstva dosegli velike uspehe pri gradnji in obnovi šol, jih čaka v naslednjem srednjeročnem obdobju precej nalog pri širitvi zmogljivosti otroško-varstvenih ustanov, ki zdaj zaradi precejšnje migracije ne za-došča več potrebam. Veliko dela bo ie na področju razvoja krajevnih skupnosti, kjer so že sprejeli družbeni dogovor o razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI TREBNJE Redna krvodajalska akcija v trebanjski občini bo v sredo, 31. oktobra, v zdravstvenem domu v Trebnjem od 7. do 14. ure. V petek, 2. novembra, pa bo krvodajalska akcija v zdravstveni postaji na Mimi, kjer bo prav tako trajala od 7. do 14. ure. Iz vseh okoliScih krajev bo Organiziran avtobusni prevoz. KDAJ KOMEMORACIJE Ob dnevu mrtvih bodo v trebanjski občini številne žalne slovesnosti za padlimi borci ob njihovih spominskih obeležjih: v sredo, 31. oktobra, ob 11. uri bo komemoraega v Velikem Gabru pred spomenikom padlih borcev; v četrtek, 1. novembra, bodo komemoracije ob 8.30 v Šentrupertu pred spomenikom padlih borcev, ob 930 v Mokronogu pred grobnico padlih borcev, na Mimi ob 1030 uri pred spomenikom padlih borcev na Rojah, ob 14. uri v Treb-njem pred spomenikom padlih borcev v spominskem parku in pri skupni grobnici na pokopališču, ob 16. uri pa v Dobrniču pri skupni grobnici. k £ I Titu. Med bivanjem v Beogradu so vse delegacije povsod naletele na prisrčen in gostoljuben sprejem. V njihovo počastitev so Beograjčani organizirali več kulturnih prireditev, ogledov delovnih organizacij in sprejemov pri uglednih predstavnikih družbenopolitičnega življenja. Dete; gati so svoje bivanje izkoristili tudi za ogled kulturnozgodovinskih z namen ist osti - našega glavnega mesta. Pobratene krajevne skupnosti bodo s takimi srečanji nadaljevale, saj se na njih v resnici najbolj neposredno izmenjavajo izkušnje pri organiziranju življenja v krajevni skupnosti Prihodnje srečanje bo prihodnje leto na Mirni. Mokronog o samoprispevku V javni razpravi o samoprispevku in potem na referendumu se bo pokazalo, ali so krajani za napredek Ta teden se je po krajevnih in vaških odborih SZDL v krajevni skupn .«ti Mokronog začela javna razprava o osnutku predloga za uvedbo samoprispevka, ki ga je pripravila komisija za programiranje in planiranje pri svetu krajevne skupnosti. ,G're predvsem za to, da člani teh odborov sami vidijo, koliko bo posamezna vas deležna sredstev iz samoprispevka,“ je povedal Tone Zidar, predsednik krajevne konference SZDL v Mokronogu. S sredstvi samoprispevka bodo v krajevni skupnosti Mokronog asfaltirali vrsto cest v skupni dolžini 17 kilometrov, gradili bodo vodovode in jih dopolnili, javno razsvetljavo pa bodo uredili v Puščavi, v Laknicah in morda tudi v Hrastovici. Ob 2,5-odstotni prispevni stopnji bodo zbrali preko 30 milijonov dinarjev. ,Za vse krajane naše krajevne skupnosti mora biti javna razprava in potem tudi referendum sam preizkus njihove resnične želje in volje, kako čimveč prispevati za lepšo podobo njihovih krajev, pa ne samo to, tudi za čimbolj udobno življenje. Tako ceste kot vodovod so življenjskega pomena tudi za gospodarski napredek Mokronoga in vasi, ki gravitirajo k njemu. Z infrastrukturnimi objekti in napravami, kot sta vodovod in ceste, je še le mogoče načrtovati hitrejši napredek naše krajevne skupnosti,“ je povedal Zidar. ■ Predsednik krajevne skupnosti konference SZDL je še povedal, da bo javna raz,- prava, pri kateri bodo sodelovale tako družbenopolitične organizacije kot krajevna skupnost, potekala do začetka decembra. Tedaj bo skupščina krajevne skupnosti sprejela tudi program del, referendum za uvedbo samoprispevka pa naj bi bfl nekje decembra. V programu imajo namreč, da bi moralo hiti v začetku januarja že vse jasno, kako bo z deli iz programa samoprispevka. Mo-kronožani so namreč trdno odločeni, da bodo samoprispevek izpeljali, saj se je pred njimi za tako obliko reše Vanja komunalnih blemov odločila že vrsta krajevnih skupnosti v občini Trebnje. y IZ KRAJA V KRAJ TEŽKI DIRKAČI - Čatež bo verjetno prav kmalu prišel med prireditelje airk. Za zdaj verjetno kot . rezerva, če pa bodo težki tovornjaki, ki vozijo material na gradbišče Elmine tovarne, in tovornjaki, ki vozijo pesek iz bližnjega kamnoloma, še bolj spretni in hitri pri dirkah skozi naselje, potem lahko pričakujemo, da se bo z na še 1 med rednimi prireditelji dirk. Treba pa bo držati palce, da ne bi prišlo prej do nesreče. Po nesreči bi jih namreč lahko še kdo kontroliral, kako hitro vozijo. ČAROBNA PALICA - Kaže, da tale rubrika postaja neke vrste čarobna palica. En sam zamah z njo, pa so zadeve, ki so vlekle že leta in leta, popravljene, napake odpravljene ipd. Tako je bilo ž ograjo na že-ležniskcm nadvozu v irebnjem, tako je bilo še z marsikatero drugo stvarjo. Da bi bilo tudi vnaprej tako! PETROL BREZ SAPE - Pa ne zaradi naftne krize, marveč zaradi tega, ker nekateri nepridipravi kar naprej, reči je treba naravnost, b* dejo manometer z naprave za P njenje avtomobilskih gum. Avto«1 bilist, ki bi se znašel na tej črpal** željo, da bi točno napolnil guni zrakom, bo moral z dolgim n?» naprej. Morda tudi do daljne Tur je- VRLI CESTARJI - Naglica P£ delu cestarjev je pa res nale“J Bolezen se je iz Trebnjega Pre*:irnj že na Mirno, tako da so celo nj“^ Mirenčani nekoliko manj nurjV. ne zdaj. Kaj bo pa potem, če cestar] bodo do roka naredili, kar so 1se •> vezali? Prav gotovo ne Penrt,voliS' v erjetno bodo to »objektivne ° čine“, katere, je pa skrivnost ce. jev. Vedo pa zanje mnogi obca so imeli opraviti s cestarji- SE ENA O CESTARJIH 'J"?' to pot o njihovi naglici, v » Šumberku so tako hiteli, da V>f~ -jj, bili narediti mulde. Kdo ve, ^ti bo zaradi tega zaščemelo v ko- ^ vesti, pa se bodo vrnili in to p°V 11? GRADBENIKI HITIJO — Ljubljansko gradbeno industrijsko podjetje Obnova gradi na Čatežu novo tovarno za Elmo, tozd Tovarna elektromateriala. Kljub zamudi, ki je nastala zaradi težav pri kopanju temeljev, dela hitro napredujejo. Tako bodo z montažnimi deli, zgradba bo montažna, začeli že prihodnji mesec. Gradbena dela bodo tako končana do spomladi, ko bodo začeli v novo tovarno montirati naprave. TREBANJSKE NOVICE V precepu ocena in smernice Na posvetu sekretarjev 00 Z K bili zelo kritični — Slabosti potrebno hitro odpraviti Pozabiti na sistem .prevelikih oči' — Priprave na volitve Tudi komunisti v črnomaljski občini so posvetili oceni uresničevanja družbenega načrta za obdobje 1976-80 in sestavljanju smernic za izdelavo novega družbenega načrta veliko pozornosti. Se zlasti so obe temi odločno vzeli v precep na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki ga je 15. oktobra pripravil občinski komite. V vročih razpravah so ugotovili, da so v globalni oceni uresničevanja starega načrta opredeljene temeljne naloge, vendar z oceno niso bili zadovoljni. V njej namreč niso našli odgovora, ali so večin', zastav MLADINSKA KONFERENCA Včeraj popoldan so imeli mladi v črnomaljski občini sklicano sejo občinske konference ZSMS Črnomelj. Poshišali so poročilo o dosedanjem deht konference, o mladinskih delovnih akcijah v letošnjem letu, sprejeli so program prihodnjih mla-dinskih akcij, opravili nadomestne volitve v predsedstvo OK ZSMS, sprejeli delovni program konference za obdobje od novembra do prihodnjega maja itd. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VABI Društvo upokojencev iz Črnomlja postaja vse številnejše, vendar člani ugotavljajo, da se v njihovo organizacijo vldju-čuje premalo tistih, ki so odšli v pokoj. Zato vabijo vse, tudi kmečke upokojence, ki bi se jim radi pridružili, na razgovor. Zvedeli bodo, da jim bo lahko društvo v precejšnjo pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Obenem naproša društvo vse člane, naj čimprej poravnajo svoje obveznosti. Društvena pisarna je odprta vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure. ljenih načrtov tudi izpeljali. Prav tako so v njej pogrešali ugotovitev, do kod so v njihovi občini prišli na področju poglabljanja samoupravnih odnosov, kako je s krepitvijo položaja delovnega človeka in občana ter kako z razvojem krajevnih skupnosti. Ni podatkov o dosežkih na stanovanjskem področju, o stabilizacijski politiki itd. Precej pikrih so imeli tudi na račun smernic, v katerih je kar preveč splošnih načelnih izhodišč in usmeritev. Sestavljalci bi si morali vzeti več časa, nosilci načrtovanja pa se morajo lotiti svoje odgovorne naloge skrajno resno. Njihovo delo mora temeljiti na realni oceni objektivnih razmer, potreb in možnosti, ne pa na sistemu tako imenovanih ‘prevelikih oči‘. Sekretarji so na posvetu menili, da mora družbeni razvoj občine izhajati iz kakovostnih dejavnikov (večja produktivnost, intenzivnejše naložbe, izvoz itd.), za neuresničene investicijske programe pa morajo odgovorni poskrbeti za injekcije, s katerimi morajo zastavljene načrte kar najhitreje izpeljati. 42 od 55 sekretarjev je precej časa namenilo tudi bližajočim se volitvam novih vodstev osnovnih organizacij. Ugotovili so, da prihodnje volilne konference ne bodo lahko opravili, kajti vse člane čaka do zaključka obilo dela pri ocenjevanju Klub za,.polnoletne” Taborniški odred Bele breze dobil novo sekcijo — V .Klubu' zaenkrat 30 članov V okviru enega najmlajših slovenskih taborniških odredov „Bele breze" iz Črnomlja so pred kratkim ustanovili novo 9ekcijo (četo), ki so jo zaenkrat poimenovali „Klub“. Vanj se lahko vključijo vsi belokranjski taborniki in ljubitelji narave, ki so že praznovali 18. rojstni dan. Vodstvo in člani vse bolj delavnega in uspešnega belokranjskega odreda se je za novo sekcijo odločilo predvsem iz dveh razlogov: da bi v svoje vrste pritegnili tabornike veterane ter da bi z njihovo pomočjo navdušili za naravo občane, ki svojega prostega časa ne izkoriščajo najbolj koristno. Vsekakor je najvažnejše delo 'klubovcev’ pomoč pri delu najmlajšim tabornikom, prenašanje izkušenj, sodelovanje pri izpeljavi taborov, gozdnih šol, usposabljanju mladih za taborniško življenje itd Ta čas je v klubu 30 članov. V glavnem so vsi preverjeni taborniki, tako daje odred Belih brez z njimi veiiko pridobil, zlasti zato, ker imajo razvejeno čolnarsko dejavnost, odlične .organizatorje, športno-rekre-acijsko skupino, sekcijo za sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami. Pri uresničevanju obsežnega lastnega programa bodo ‘klubov-ci\ tesno sodelovali tudi pri sestavi in uresničevanju programa celotnega odreda. Da so v Črnomlju res nepogrešljivi, dokazuje tudi zadnja odredova akcija (20. oktobra), ko so s 60 taborniki in tabornicami pripravili pohod na Bazo 20. Da je prireditev, s katero so počastili letošnje jubileje, uspela, umajo največ zaslug ravno člani kluba za 'polnoletne tabornike’. J. P. ČRNOMALJSKI DROBIR svojega minulega dveletnega dela. Na zadnjem posvetu so se sekretarji seznanili z nalogami, ki čakajo komuniste ob razpravah o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja. J. P. ABONMA IN LEPOTICE -Zveza kulturnih organizacij in Dom kulture iz Novega mesta sta z letaki, na katerih razpisujeta in vabita h koncertnemu abonmaju, dodobra založila tudi Črnomelj. Kaže, da so tuji in domači glasbeniki za prebivalce Črnomlja španska vas. Za abonmajsko vstopnico se ni, kot se sicer v občinskem središču rado zgodi, nihče stepel. Tudi razloga zato ni bilo, kajti filmi o raznih King-kongih, superkarateistih in lepoticah iz ustreznimi pritiklinami, šele pri-idejo. IGRA Z ROKI IN OBLJUBAMI - Starši in d (jaki so se pred letom močno razveselili novice, da bo tako imenovani izobraževalni center nared do letošnjega junija. Ko je prišel napovedani čas, so dobili novo met. Domače in tuje popotnike,* ki korajžno zavijejo mimo že utrujenih znakov prepovedi, zanima, ali so znaki morebiti zato, da ne bi popotniki zavili na cesto in gledali, kako se nekateri delavci v rednem delov nem času grejejo ob ognju in pečejo kostanj, medtem ko delo na cesti počiva. SEMIČANI KOT ŠKOTI? Minuli teden je Turistično društvo iz Semiča izdalo Učno razglednico z motivom domačega kraja in cerkvijo na Vinjem vrhu. Utegne pa se zgoditi, da bo nova mala belokranjska turistična pridobitev ostala za spomin poznim rodovom. Založniki ugotavljajo, da so Semičani glede nakupa razglednic slabši od priznanih skopuhov s Škotskega. obvestilo in nestrpno pričakovali avgust. Sredi poletia pa so zvedeli, da bo vsa stvar okoli hrama učenosti zagotovo nared do sede tega meseca. Sedaj nestrpne Črnomaljce zanima, kdaj se bo igrica ponovila: kdaj bodo postavili nov rok? PARTIZANKA IN KOSTANJ -Partizanska magistrala je pri nas edina cesta, ki so jo slavnostno odprli pred letom in je, začuda, povsem uradno še danes zaprta za pro- NOVA DELOVNA ZMAGA — Metliško delovno organizacijo Komet je že lep čas pestilo pomanjkanje prostora. Kar tretjino prostora, ki je bil namenjen proizvodnji, so morali nameniti skladišču. Sedaj so zaropotali gradbeni stroji, ki pripravljajo teren, na katerem bodo postavili novo skladiščno halo, ki bo dolga 84, široka pa 30 m. Na sliki: delavci metliške TGP pri delu. (Foto: P. J.) PROSPEKT V TREH JEZIKIH Prejšnji teden so pobratene občine Metlika, Ronchi (Italija) iz Wagna (Avstrija) v okviru sodelovanja izdale zanimiv prospekt, v katerem v besedi, barvnih slikah in skicah predstavljajo svoje občine. Prospekt je izšel v V9eh treh jezikih. Za ložniki so na zadnjih straneh natisnili imena, priimke in naslove vseh svojih gostinskih delavcev in lokalov. ŠE ŠTIRJE URADNI DNFVI Strokovna služba črnomaljske podružnice regionalne zdravstvene skupnosti bo imela v Metliki v letošnjem letu še štiri uradne dni. Občane bodo sprejemali 2. novembra, 16. novembra ter 7. in 21. decembra. O uradnih dneh v prihodnjem letu bodo stranke pravočasno obvestili. V Kometu skrbijo za napredek | Do konca drugega leta nova skladiščna hala, ki bo veljala 21.250,000 din - Polovico denarja bodo prispevali banka in izvajalci — Prednost izvozu 440-č lanski kolektiv metliške delovne organizacije Komet se že več kot leto in pol srečuje z eno in isto težavo: hudim pomanjkanjem skladiščnega prostora. Zavoljo tega so se delavke in delavci na pobudo samoupravnih in političnih organov odločili, da podprejo prizadevanja za povečanje organizacije. Da so vsi mislili resno, je dokazal tudi uspešen referendum, kjer so se odločili za napredek, za novo gradnjo. POZABLJEN HEROJ - V Beli krajini se lnhko domala vsaka vas postavi s spomenikom ali partizanskim obeležjem. Streljaj od Lokev stoji spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu Stanetu, ki pa je, kot kaže, že precej časa pozabljen. Vsaj minuli teden je bila okolica spomenika dokaj neurejena. Šopek svežih rož pred bližnjim praznikom ne bi bil prav nič odveč. 70-URNA SINDIKALNA ŠOLA V drogi pdovici novembra se bo v Črnomlju začela 70-uma sindikalna šola, ki jo pripravlja občinski svet Zveze sindikatov v skladu s svojim programom izobraževanja. Sola bo trajala mesec in pol, predavanja pa bodo trikrat na teden v popoldanskem času. Vsaka osnovna organizacija sindikata mora za šolo predlagati enega kandidata. Na sindikatu posebej poudarjajo, da morajo za šolo kadrovati tako nekvalificirane delavce kot tiste z visoko izobrazbo, kandidat pa mora biti družbenopolitično aktiven. „MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI* Občinska konferenca ZSMS Črnomelj in predstavniki JLA bodo pripravili 3. novembra tradicionalni kviz »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Izbirna tekmovanja za uvrstitev na občinsko tekmovanje so ponekod že opravili. Dokazala so, da so se mladinci in mladinke na letošnji kviz dobro pripravili, tako da bo finale, ki ga bodo popestrili s kulturnim programom, nadvse zanimiv. Zainteresirane osnovne organizacije se lahko še vedno prijavijo, zadnji rok pa je 20. oktober. »Naše delavke in delatei so dobro vedeli," je dejal direktor delovne organizacije Franc Kočevar, »kje je glavni vzrok, da nam ne gre še bolje, kot nam sicer ta čas gre. Z dobrim delom smo pri nas navzlic naši domala vsepovsod ne akumulativni branži dokazali, da lahko uspemo tudi v hudi konkurenci izdelovalcev nedrčkov. Zato smo v slabih dveh letih močno posodobili strojni park z 18 novimi stroji, kmalu bomo dobili še nove stroje. Ob tem razvoju pa smo trčili na težavo. Kar tretjino sedanje proizvodne hale smo pred časom namenili Skladišču. To nas sedaj ovira pri razvoju, zakaj vse resneje se usmerjamo na tuji trg, in povedati moram, da imamo pri tem zelo lepe uspehe. Navsezadnje to dokazuje tudi ugoden rezultat letošnjega 9—mesečnega poslovanja." Povrhu vsega je prenatrpana proizvodna hala delo močno zavirala, pogoji za delo so dokaj slabi. Zavoljo tega delavkam in delavcem na referendumu ni bilo težko dvigniti roko, čeravno so vedeli, da jim banka pri njihovi naložbi ne bo šla kaj prida na roko. Kar 50 odstot-|kov od celotne naložbe bodo morali sami prispevati. Z novo 84 krat 30 m veliko halo (Trimo, Trebnje) bodo Metličani rešili dve težavi: iz sedanje proizvodne hale bodo umaknili gotove izdelke, na novem prostoru pa bodo postavili trak, na katerem bodo delali za izvoz. V novem skladišču, ki naj bi bilo nared konec drugega leta, bo prostor za gotove izdelke, repromaterial in za skladišče izdelkov za izvoz, ki bo odprto dan in noč. In čez dobro leto, kot trdijo v Kome- Lokve: vaje in srečanje Miličniki kadeti bodo konec meseca pripravili II. pohod v Belo krajino — Srečanje z domačimi _____________________mladinci_______________________ Mladinska organizacija Šolskega centra RSNZ iz Tacna,ki že lep čas sodeluje z občinskima konferencama iz Črnomlja in Metlike, bo pripravila že 11. pohod v Belo krajino. Bodoči miličniki bodo prišli v črnomaljsko občino 27. oktobra, spotoma pa bodo izvrševali dokaj obsežen program. Tako bodo v Lokvah pri viaduktu demonstrirali vajo napada in obrambe, nato pa bodo skupaj z domačimi mladinci iz obeh občin pripravili krajši program. Zbrali se bodo pri spomeniku narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta, kjer bodo domačinom predstavili svoje delo in življenje v šoli, njihov program pa bodo popestrile domače recitacijske in druge skupine. Mladinci vabijo na ogled vaje in h kulturnemu programu Lokovljane pa tudi druge krajane. ••••••••••••••••ti tu, se bo o belokranjski delovni organizaciji slišalo precej več, kot se je do sedaj. J. P. SUHOR: DELOVNA KOMISIJA Pri svetu krajevne skupnosti Suhor deluje tudi petčlanska komisija za sestavo srednjeročnega načrta za obdobje 1981-85. Komisija, ki jo vodi Gabrijel Bogdanovič, se je že nekajkrat sestala in opravila precej dela. V prihodnjih desetih dneh bo dopolnila analizo uspešnosti sedanjega srednjeročnega načrta, opredelila bo razvojne možnosti krajevne skupnosti in dokončno izdelala smernice za pripravo prihodnjega srednjeročnega načrta. Pri svojem delu si člani komisije pomagajo tudi z nasveti in predlogi ostalih krajanov. NOVA ŠTEVILKA »KOLOVRATA” V petek popoldan so člani Ce ntra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS izdali 9. številko glasila »Kolovrat". Že v uvodu so mladi metliški novinarji zapisali, da je njihovo glasilo skromno, predvsem zaradi neurejenega sodelovanja z osnovnimi organizacijami Na vzlic temu je zadnja številka - osemčlanski uredniški odbor je izdal 300 izvodov - dokaj zanimiva zavoljo izčrpne predstavitve OO ZSMS Gradac. VSF PO NAČRTIH - Zaradi skrajno neprimernega pouka v stari podzemeljski osnovni šoli so se v Metliki odločili, da postavijo novo poslopje. Investitor, občinska izobraževalna skupnost iz Metlike, se je odločil za Marlesov obrat in od spomladi je v Podzemlju zraslo novo lepo poslopje s telovadnico. Dela zaenkrat potekajo po načrtih, zataknilo se je le pri ogrevalnih napravah, vendar bodo vse pomanjkljivosti kmalu odpravljene, tako da bo šola nared do metli&ega občinskega praznika. Na sliki: nova podzemeljska osnovna šola. (Foto: J. Pezelj) SPREHOD PO METLIKI V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI jih je zanimalo, kako se delegati udeležujejo sestankov in sej samoupravnih organov. Podatki niso porazni četudi je najti delegate, ki se od osmih sej niso udeležili niti ene. Vedno se najde med črnimi vranami tudi kakšna bela, ki pa mora prej ali slej zapustiti jato, če ne zlepa, pa zgrda. Neodgovorni delegati - v seznamu so navedeni s priimkom in imenom - bodo zdaj zardevali pred sodelavci, le-ti pa jim ne bodo zaupali pri naslednjih volitvah. MESTNA GODBA METLIŠKA bo imela drugo leto, ko bo slavila 130-letnico svojega delovanja, vrsto koncertov. Januarja bo koncert v Metliki, februarja v Gradcu, marca na Suhorju, aprila v Črnomlju, maja v Semiču in junija ponovno v Metliki Posluša Istvo bo prišlo na svoj račun, godbeniki se bodo dodobra izurili, tako da bodo imeli povabljenim gostom ob jubileju kaj pokazati. SVOBODNE DEJAVNOSTI, ki ž ivijo v delovni organizaciji Beti, bodo dobile svoje mesto tudi v planu za leto 1980. Tam ne bodo zapisane samo ugotovitve, da skupine obstajajo in delajo, marveč jim bodo z letnim gospodarskim načrtom zajamčena tudi sredstva za delo. Tako je prav, saj se je doslej delalo morda vse preveč slučajno, takole poprek, da se velikokrat ni vedelo, kdo pije in kdo plača. NO, CE SMO ŽE PRI pijači, omenimo, da je ob sobotah in nedeljah Metlika okupirana s turisti Preko deset avtobusov ljudi se pripelje vsako soboto čež Gorjance, da ker si bolj težko priborijo dež. Je pa med tednom bol samotno. ■ost se-mirno, KER PREKOPAVAJO ČRNOMALJCI svoje mesto po dolgem, so se odločili Metličani kopati počez. Dela so pri kraju, krajanstvo pa *• sprašuje po ulicah, če bo morda dobila glavna cesta skozi mesto novo asfaltno prevleko, ki ne bi bila odveč. Počakajmo, morda se bo zgodil čudež. metliški tednik »Razprave ni bilo’ O osebni odgovornosti V skrajšanem zapisniku 8. seje zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje beremo, da je bilo pod 2. točko dnevnega reda seje podano poročilo o delu SIS za vodno preskrbo Kočevje - Ribnica, in pripis „ Razprave ni bilo", za zaključek pa je bil pripisan še sklep, da se poročilo sprejme s pripombo, naj bodo v bodoče podobna poročila razumljivejša. S podobnim sklepom in zelo šibko razpravo so sprejeli delegati tudi poročilo o poslovanju gospodarskih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena (Komunalno gradbeno podjetje, Hydrovod, Podjetje PTT in Elektro) in programe njihovega dela. Tu so pripomnili še, da je treba v bodoče poročila podpisovati. Iz vsega se da upravičeno sklepati, da smouprava na tem področju precej šepa, vendar se delegati vedno bolj zavedajo slabosti; razveseljivo pa je, da jih skušajo tudi odstraniti Zahteva, da morajo biti Poročila podpisana, je upravičena. To bo gotovo prispevalo k temu, da bodo poročila čimbolj stvarna, pa tudi razumljiva. Kdor bo poročilo podpisal v svojem imenu ali imenu OZD oz. organa Itd., bo za poročilo sam ali v imenu OZD oz. organa zanj tudi odgovarjal, se pravi da ho trpelo tudi njegovo dobro ime, če poročilo ne bo dobro, razumljivo ali če bo celo neresnično. Osebna odgovornost, ki je zdaj skoraj nikjer ni, bo mnogo večja. J. PRIMC Poročila lepa, čutiti pa mrtvilo V KS ni zagnanosti, kot bi lahko bila — Pomanjkanje denarja ne sme biti vzrok za nedelo in slabe rezultate — Stari funkcionarji ponekod še vse drže v svoji glavi in rokah Krajevne skupnosti na območju občine Ribnica so spomladi I volile nova vodstva, ki pa se ponekod, žal, doslej še niso sestala. ITudi njihovo delo je letos manj uspešno, za kar pa so vzroki tudi 1 „zunanji“ (pomanjkanje denaija, težji pogoji za posojila, pomanjkanje izvajalcev del itd.). Uspešneje delajo tiste KS, kjer so ostali še stari vodje ali vsaj del starega vodstva. Skupna značilnost vseh je I tudi, da so izvolili potrošniške svete, vendar nikjer ne delajo. DVE LETI GRADILI IGRIŠČE - Leta 1977 so mozeljdci mladinci začeli graditi športno igrišče, ki ga te dni dokončujejo. Na sliki: Mladinci Mazija betonirajo rob igrišča, itn katerem bo postavljena 4 m visoka zaščitna mreža. (Foto: Ivan Kuzma) Mozeljčani zgradili igrišče V kratkem ga bodo prevlekli z asfaltom V Mozlju pri Kočevju so mladinci ob pomoči posameznih odraslih občanov te dni pripravili za asfaltiranje 35 x 15 m velik prostor za športno igrišče, na katerem bodo lahko igrali rokomet, odbojko, tenis in mali nogomet. Z deli so začeti na pobudo domačina Iveta Staniča že pred dvema letoma. Doslej so opravili mladi okoli 350 prostovoljnih delovnih ur. Telesno-kultuma skupnost jim je doslej dala za nakup materiala 40.000 din, 60.000 din pa jim je obljubila za nakup opreme za igrišče in ostale športne opreme. Asfaltiranje bo plačala KS Ivan Omerza. Pri prostovoljnem delu so bili posebno prizadevni razen predsednika osnovne organizacije ZSM Mirka Kuzme še mladinci Franc Šalamon, Ivan Kuzma, Mire Kavran, Janko Senekovič, Ivan Tonut, Branko Grgurič in Zdravko Soček, izmed odraslih pa Ive Stanič in Ivan Kuzma starejši. Žal so ob strani stali nekateri odrasli, ki imajo mlajše otroke, katerim bo igrišče gotovo prišlo prav. Računajo, da jih bo igrišče veljalo 250.000 din ali nekaj več, kar pa je skoraj za polovico manj, kot velja podobno igrišče, če ga gradi podjetje. Razliko predstavlja vrednost prostovoljnega dela, elektrike, orod- Boj tobaku in alkoholu Decembra spet krvodajalska akcija Občinski odbor RK je že začel izvajati svoj jesenski program. Uspešno so izpeljali akcijo zbiranja starega papiga; v tednu boja proti kajenju pa so imeli v vseh razredih na šolah Ptedavanja o škodljivosti kajenja. Zdaj bodo nadaljevali z usposabljanjem ekip prve medicinske pomoči po krajevnih skupnostih. Pred vrati je tudi november, mesec boja proti alkoholizmu. Pri tej akciji spet pričakujejo pomoč političnih organizacij. Za predavanja o alkoholizmu žal ni na razpolago Primernih filmov. V decembru bo ^pet 3 dni (4., 5. in 6.) krvodajalska akcija. Letos je taka akcija bila že v maju. Takrat je v treh dneh darovalo kri 818 občanov. Razen tega bodo v decembru sprejeli delovni program za prihodnje leto in ga poslali posameznim SIS, ki so ga dolžne na osnovi menjave dela ter v okviru svojih potreb in možnosti tudi financirati. To je še posebno pomembno zato, ker po sedanjih ocenah zdravstvena vzgoja prebivalstva v občini ne napreduje, ampak celo nazaduje- DROBNE IZ KOČEVJA Lep SPREHOD - Gozdna uprava Kočevje je pri svojih poslovnih Prostorih na Marofu zgradila stanovanjske objekte in restavracijo za elane svojega kolektiva. Objekt je zidan kot hotel Sobe so zasedene s člani kolektiva, restavracija pa nudi obfian vpraiuj odgovarja - Okoli šol je vedno precej kruha in salame, ti pa trdiš, da so otroci lačni. — Seveda so, saj sem prebral v smernicah načrta za naslednjih 5 let: »Zagotoviti je potrebno, da bo vsak otrok dobil vsaj en dnevni obrok hrane.” ja in drugega, kar ni nikjer obračunano. Igrišče bo namenjeno rekreaciji vseh občanov te KS in morda še sosednjih. Že zdaj imajo v Mozlju tudi trimsko stezo in avtomatsko kegljišče, kar privablja sem tudi mnoge občane iz Kočevja. J. P. KOČEVJE: V BOJ POD KOŠI Košarkarska predtekmovanja skupine se bodo kmalu začela. Kočevje bo igralo 31. oktobra ob 18,30 s KK Tmovo, 10. novembia^ob 18. uri s KK Postojna, 14. novembra ob 18. uri s KK Tomos, 8. decembra ob 18. uri s KK Fructal in 22. decembra ob 18. uri s KK Radovljica. Vse tekme, ki bodo v Kočevju, bodo igrane v telovadnici športnega centa pri osnovni šoli A.A. RISBE V INDIJO Indijska ambasada je preko organizacije Zveze prijateljev mladine predlagala tudi kočevskim pionirjem, naj se udeleže »Shankarjevega mednarodnega o troškega natečaja 1979“, in si-1 cer z risbami in literarnimi deli. Na njem lahko le z lastnimi deli sodelujejo otroci, stari do 16 let. Prijave bo kočevska ZPM zbirala do začetka decembra. Literarna dela morajo biti prevedena v angleščino. NOVI TELEFONI - Telefonsko omrežje po mestu in na Rudniku širijo. Pri tem rezbijajo tudi pločnike. Delo hitro napreduje, ker delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Nekateri pločniki so bili že slabi in vegasti, zato ni posebne škode. Ta dela precej motijo ostale zveze, zato se lastniki telefonov pritožujejo. Vendar morajo potrpeti, dokler ne bodo dela končana. skupinam izletnikov in športnikov svoje storitve. Objekt je na lepi lokaciji na obronku gozda pod pobočjem Stojne in je oddaljen od središča mesta komaj slabih 10 minut hoda. Pot do njega vodi po lepih stezah in poteh ob teki Rinži. ZASMETENO PARKIRIŠČE -Sosedje parkirnega prostora za kinom Jadran se pritožujejo, da je zanemarjen, ne pom e te n in zasmeten z vsemi mogočimi odpadki, ki jih zmečejo potniki iz avtomobilov. Vse to kaže na nizko stopnjo kulture voznikov in sopotnikov. Je pa tudi res, da na parkirišču ni nobenega smetnjaka. Sosedje parkirišča bi radi vedeli, kdo je odgovoren za red in čistočo na parkirišču. ŠPORTNI TURIZEM - Športni center nudi športnikom stadion, telovadnice, pokriti bazen in druge športne površine z vsemi napravami in orodjem. Za to se je razvedelo že po vsej Jugoslaviji. Tako so tudi vadili najboljši jugoslova,.ski športniki, ki so se pripravljali za MIS v Splitu. Nekateri klubi so si rezervirali termine že za drugo levo. Tako se v Kočevju vedno bolj uveljavlja športni turizem. Temeljni kamen za praznik Prokuplja Na svečanosti v bratskem mestu tudi delegacija Kočevja 8. in 9. oktobra je slavilo | Prokuplje, ki je pobrateno s Kočevjem. Svečanosti sta se udeležila delegata krajevne skupnosti Kočevje Alojz Hočevar in Cveto Arko. 8. oktobra je bil dan krajevne skupnosti Prokuplje, 9. oktobra pa so slavili dan osvoboditve mesta. Letos so slavili še posebno svečano, ker niso praznovali le 35-let-nice osvoboditve svojega mesta, ampak še jubilejel KPJ oz. ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Kazen svečanih sej občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter KS in krajevnih organizacij je bi-1 lo več športnih,kulturnih in drugih prireditev. Med drugim so položili temeljni kamen na novo zgradbo medicinskega centra. KS RIBNICA: Sedanji načrt komunalnih del v glavnem uspešno izpolnjujejo. Poudarek je na asfaltiranju in popravilu cest in javni razsvetljavi. Zmanjkalo jim je 55OJ0OO din za dela in opremo nove pokopališke stavbe z mrliškimi vežicami. Asfalta nimata le še dve vasi. V Nemški vasi je treba urediti kanalizacijo. V bodočem načrtu bodo dali poseben poudarek tudi varstvu okolja, varstvu | potrošnikov, delovanju zborov stanovalcev in delu vaških odborov. | Med komunalnimi deli bo glavna gradnja kanalizacije v Ribnici. Pro-| učili bodo, če KS ni prevelika. KS SODRAŽICA: Uspešno so reševali ne le komunalne, ampak tudi vse druge zadeve v KS. Poseben poudarek dajejo zakonitosti poslovanja. Borijo se proti ozkemu lokaliz-mu. Skušajo čimbolje sodelovati z I družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino. So tudi edina krajevna skupnost, ki ji je zelo uspelo urediti odnose z združenim delom, predvsem glede finansiranja raznih programov KS. Prijateljsko sodelujejo s KS Ig in Klanjev (Hrvat-ska), pobrateni pa so s KS Poljane v | Ljubljani. KS SVETI GREGOR: Je zelo I obsežna. Ima 580 prebivalcev in 85 kmetij, proizvodnega obrata pa no-, benega. V pašno-košni sistem se je preusmerilo 20 kmetij. Delegati kmetje imajo malo časa za sestanke. Obveščenost in osveščenost je slaba. KS nima lastnih dohodkov, vse osta- le dohodke pa razporeja za komunalno dejavnost. Kmečki proizvajalci še vedno niso v enakopravnem položaju z delavci, še najmanj pa kmečke ženske. Imajo 22 km občinskih cest, ki so zelo slabe, kar tudi zavira razvoj KS. Na področju kulture sta zelo delavni pevska in dramska sekcija. KS LOŠKI POTOK: Novo vodstvo se še ni konstituiralo, zato vodi delo še stari svet KS. Zdaj posodabljajo cesto Hrib - Retje. Več občanov se zanima za gradnjo hiš, zato je treba priskrbeti potrebne lokacije. Komunalna dela potekajo po sprejetem načrtu, le del ceste proti Malemu Logu ne bo posodobljen, ker ni denarja. Načrti za to cesto in cesto za Šegovo vas so naročeni. Mrliška vežica je dograjena, a ni opremljena. Za bodoče srednjeročno obdobje bo na razpolago malo denarja, ker je treba odplačevati posojila, zato bo novi program bolj skromen. KS POLJANE: Dela so potekala po programu, ne bo pa dokončana glavna investicija: cesta Ortnek -Velike Poljane. To delo ni opravljeno, ker je. izvajalec del odpovedal dogovor. KS nima niti prostora za shajanje in se sestajajo v baraki. Krajani so vedno pripravljeni delati za napredek kraja. KS DOLENJA VAS: Že maja se je konstituiralo novo vodstvo, delo pa poteka v glavnem po starem. Med komunalnimi deli je najpomembnejši posodobitev ceste proti Blatam, Vode še za prehrano ne bo V bodoče bo treba pametneje gospodariti z vodo V rišniški občini je nekaj nekdanjih potočkov, v katerih je bila voda in ribe skozi vse leto, zdaj izginjajo, oziroma imajo vodo le ob deževjih. Vzrok je gradnja va&ih vodovodov. Izviri so zajezeni in voda teče po ceveh v gospodinjstva. Za medobčinski vodovod Ribnica — Kočevje so zajeli tudi izvir Izberja pri Sodražici, zdaj pa bodo predvidoma 30 litrov vode na sekundo vzeli za ta vodovod še na izviru v Kadi-cah. Nekateri resno opozaijajo, da bo to močno izpraznilo strugo Bistrice, saj se lahko zgodi, da do Sodražice ne bo imela vode, pod Sodražico pa le malo. Zato opozaijajo občani in odgovorni občinski organi, da | je treba nujno popraviti jezove, ki zdaj propadajo, da voda odteka in je struga skoraj prazna. Območna vodna skupnost (OVS) Ljubljanica — Sava ugotavlja, da so jezovi zadnja leta zanemarjeni in slabi. Lastniki vodnih naprav (mlinarji, žagarji) sojih dolžni vzdrževati, sicer se jim ,vodna pravica” lahko vzame in prenese na OVS. Mnogi mlinarji pa so se že pred leti tej vodni pravici odrekli, ker so prešli na elektromotorje, zato ne bi smelo biti nobene ovire, da OVS ne bi jezov popravila. Težav z vodo je še več, saj je struga Bistrice skozi Ribnico skoraj prazna, odkar so zaminirali jez pri gradu. To pa so spet storili predvsem zato, da so lahko popravili dva mostova, ki bi se sicer lahko porušila. Novi jez bi moral biti že postavljen, a ga še danes ni. Po najnovejših obljubah OVS naj bi ga Cehi postavili prihodnje leto, vpraša -nje pa je, če bo iz te moke sploh kaj kruha, ker se obetajo nove uvozne omejitve. Tudi požiralniki so delno očiščeni ali pa sploh niso, zaradi česar lahko pride do novih poplav in škode. Izgovori za neopravljeno delo so vedno bolj ali manj prepričljivi. Prav bi bilo, da bi o vsem tem povedala svoje in seveda tudi ukrepala vodnogospodarska inšpekcija. Ob vsern tem postaja za vse prebivalce Ribnice vedno bolj zanimiva in sprejemljiva gradnja vodne akumulacije oz. ureditčv jezera pri Prigorici. Kot smo zvedeli, naj bi se gradnja začela v naslednjem srednjeročnem načrtu 1981 — 1985, zanjo pa je predvidenih okoli 80 milijonov dinarjev. J. PRIMC ki poteka prav zdaj, in urejanje avtobusne postaje sredi vasi. V več naseljih je bila v načrtu še javna razsvetljava, a ni skoraj nič narejenega. O razmerah v krajevnih skupnostih bo občinski izvršni svet obvestil politične organizacije, ki bodo ukrepale predvsem tam, kjer nova vodstva KS niso konstituirana ali pa ne delajo. Posebno pozornost bo treba v bodoče posvetiti izobraževanju delegatov in delu z njimi. Natančneje in dosledneje je treba urediti financiranje KS. Že zdaj - pred sprejemom srednjeročnih načrtov - pa je treba v KS z ačeti z razpravo, za kaj bi razpisali bodoči samoprispevek. J. P. V SLEMENA PO KOSTANJ Lepe jesenske dneve izkoriščajo prebivalci Ortneka v ribniški občini in okoliških vasi za nabiranje kostanja, ki ga je največ na območju Sv. Gregorja oziroma Slemen. Med nabiralci pa niso samo domačini. Sem prihajajo po kostanj tudi z območja Velikih Lašč pa tudi iz Kočevja in celo Ljubljane. ZDRUŽENI DENAR? Po posebnem samoupravnem sporazumu združujejo OZD v občini Ribnica p; 300 din ni. zaposlenega na hto z:* potrebe KS. Dve tretjini tako zbranega dr.narj l razdelijo KS z ozirom na število prebivalcev, eno tretjino pa združijo za skupno investicijo. Taki skupni investiciji sta bili doslej cesta proti Sv. Gregorju in televizijsk1 pretvornik. Po najn*. vej še m predlogu naj bi ta letošnji dena: - gre za okoli 2''0.000 din -• n amen:li za dograditev pokopališke zgradbe oz. mrliških vežic, in sicer za tist. del, ki bo skupen za vse KS (obdukcijski prostor itd.). Za dograditev in opremo mrliških vežic i.i ostalo manjka namreč še okoli 550.000 din. O tem predlogu berdo sklepali v kratkem na seji zborov občinske skupščine. NIZKA BISTRICA - B.strica je zelo nizka, posebno še na dilu ki teče skozi Ribnico, saj sega celo otrjkom komaj do kolen, in še to le zato ker so jo sa-ni zajeziti. Vzrok je, ker je jez pri cerkvi podrt, nov pa še ni zgrajen. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI TESTIRNl RALLY - Vodstvo Avto-moto društva Ribnica je že za konec minulega meseca napovedalo testni rali/. Zaradi raznih zaplet’ja-jev so g", prestavili na konec tega meseca. Udeležijo se ga lahko vsi voznrki ki vplačajo malenkosten prispevek. FOTOGRAFSKI TEČAJ - V domu JLA v Ribnici je bil pred kratkim fotogiafsk. tečaj z?, elane novega fotokluba. Vodil ga je France Brus iz Kočevja. POLHARSKA NOC - z aključek lova na polhe so v več kr.jih proslavili z zabavo. Najbolj veselo je bilo na Grmadi, kjer so člani Turističnega društva organizirali srečanje polh;xj:v. Dvorana doma je bila nabito polna, vzdušje pi prčrčno Posebnost 1' polharske noci je bila rižota iz polhov. ZDRAVSTVO V D3 VAR -Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica je organiziral za člane svojega kolektiva izM v Drvar, kjer so si ogledali Titovo jamo. Obiskali so tudi zgodovinsko Kozaro. IŠČEJO IZVAJALCA - E>osti je bilo žc izgovorjenega in n:pisanega ogra 'nj: nove ceste Ort nek-Velik'1 Poljane. Cesta br potekala po novi trasi, dolga pa bo 950 m. Predsednik krajevne siupnosti Velike Poljane Franc Šilc pravi, da je de.v.r za cesto zagotovljen in da iščejo izvajal la del, ki bo cesto zgradil ob najugodnejših pogojih. M.G-č - Si slišal kaj posebno žalostnega zadnje dni? - Tožbo nekega peka,daje ostal brez kruha. KOČEVSKE NOVICE REŠETO « DOLENJSKI Zakaj slab obisk Ponudeno preveč hkrati V dneh, ko je občina Kočevje praznovala svoj praznik, sta občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij organizirali kulturni teden. V tem tednu, oz. od 28. septembra do 5. oktobra, se je zvrstilo sedem različnih kulturnih prireditev, katerih skupna značilnost je bila, da so bile slabo obiskane. Izjemi sta bili likovna kolonija in razstava del učencev, ki jo je organizirala osnovna šola Kočevje, in morda še otvoritev razstave „ Jugozahod na Dolenjska v arheoloških obdobjih Zelo slabo je bil obiskan koncert jazz kvarteta Andreja Amola. Tudi na literarnem večeru število poslušalcev ni dosti preseglo števila nastopajočih. Za „Friderika z Veroniko ali grof Celjski danes in nikdar več" so bile karte sicer razprodane, vendar kljub temu dvorana ni bila povsem zasedena. Kulturni delavci prirejajo kulturne tedne zato, da bi ugotovili, če si občani kulturnih prireditev žele in kaj jim najbolj ugaja. Pravega odgovoru gotovo tudi letos niso dobili Glavni vzrok za to je, da je bila ob občinskem prazniku še vrsta drugih prireditev od proslav in otvoritev do vrste športnih prireditev. Tako je bilo občanom ponudenega hkrati preveč. Slab obisk kulturnim delavcem ne bo vzel volje za delo. Nekateri že menijo, da bi kulturni teden postavili v čas, ko ni toliko drugih prireditev, predlagajo ferbuar, ko vsako leto praznujemo kulturni praznik. Zelo verjetno pa bi bilo najbolj prav, če bi kulturne prireditve razporedili približno enakomerno skozi vse leto. J. PRIMC . IZLETI IZ KOČEVJA Turisti k v Kočarju zadriujejo le malo časa, ker si nimsgo kaj ogledati Za zanimivosti m za pot do qjih niti ne vedo. Zato pripravka Turistično društvo Kočevje natis knjižice o izletih iz Kočevja. Doslej je pripavgen opis ca izlete na Stojno, v dolino Kolpe in na Rog oz. Bazo 20. Uredili bi kultumejši prevoz, a ne dobe avtobusov — Proga v Struge je bila nedonosna, zato so jo ukinili — Ustregli bodo Dragarski dolini, Lazom pa ne Novo darilo društvu Rokopisi F. Cankarja pripravljeni za objavo, za proučevanje ali za nadaljnjo obdelavo ugodil želji občanov vasi Laze ob Kolpi, da bi avtobus vozil Se do te vasi. Pri SAP skuša jo reSti še lultur-nejši prevoz do Ljubljane ob prometnih koncah. Nekaj j-m je uspelo že tal: -, da so uvedli ob nekaterih ur.ih po dva avtobusa (6,15 in 7,15). Do sriide ncvembra bodo doVitt pri TAM še en avtobus, ki bo voail k Kočevja pro‘i Ljubiji.ni ob 5,13. la ko bosta ob tej uri vozila iz K« čevja dva avtobusa, tretji pa bo iiml skupno z njima odhod iz Ribnice. Pri TAM je kočevski tozd SAP naroči) sicer dva avtobusa, a bo dobil 1: enega, ko TAM avtobuse iz ni*. J. P. „TA JE PA MOJA* — Tako se je pohvalil na razstavi risb v osnovni šoli Kočevje udeleženec nedavne slkanke kolonije učencev osnovnih Sol, ki je bila ena najbolj obiskanih prireditev kulturnega tedna. Vendar tudi ta razstava ni bila tako obiskana le zaradi velikega zanimanja občanov zanjo, saj je bila na otvoritvi med prisotnimi n&i večina udeležencev kolonije, njihovih mentoijev, učiteljev in uradnih gostov. (Foto: Primc) France Cankar, avtor knjige „Žlahta”, je kljub 81 letu še vedno delaven in poln načrtov.. Poročali smo že , da je zadnja leta v zbiiki vodnikov, ki jo izdaja Turistično društvo Kočevje, izdal tudi dve knjižici, in sicer ,Fridrihštajn in Kočevje v letih 1425 do 1515” in »Kostel ob Kolpi”. Te dni je France Cankar predal predsedniku Turističnega društva Kočevje Stanetu Jajtiču rokopise .Kočevje - gradovi, kraji in ljudje", »Fridrihštajn-ske zgodbe’* in »O Stari cerkvi”, že prej pa tudi nekatere druge. France Cankar seje odločil, da te rokopise zaupa Turističnemu društvu zato, ker mu je nudilo vedno oporo in pomoč pri njegovem delu. Cankar je z zbiranjem narodnega blaga pripomogel, da se bo Lesna industrija nosilec razvoja Ta ima v občini na razpolago surovine — Posodobiti kovinsko in tekstilno industrijo O pripravah za izdelavo srednjeročnega načrta občine Kočevje za obdobja 1981-1985 »mo nekajknt že poročali. Po dosedanjih zamisLh in predlogih bo industrija tudi v bodoče nosilec gospodarskega razvoja občine. Njena rast pa mora temeljiti na njeni poso dobit vi, tdmolo&ih izboljšavah, boljši organizaciji dela, medse bojnem povezovanju ter boljšem izkoriščanju sunnin in delovnega časa. Rast zaposlenosti bo v industriji malenkostna. Večjo predvidevajo le v obratih na podeželju Poudarek bo dan tudi večjemu izvozu in manjilemu uvozu. V izvoz se morajo vključiti vsi, ki imajo možnost zanj, tudi tisti, ki doslej niso izvažali. Lesna industrija bo še naprej nosilec razvoja, saj je v občini dovolj surovin zanjo. V sodelovanju z gozdarstvom in kr mično industrijo mora v naslednjem srednjeročnem planskem obodbju zaokrožiti svoj proiz-v odni program in se še bolj vključevati v izvoz. Kovinska industrija ima raz- meroma iztrošena osnovna sredstva. zato bo morala vlagati v posodobitev opreme. Tudi ona bo zaokroževala svoj proizvodni program. Preko pogodbenega sodelovanja bo p> speševala razvoj male industrije in proizvodne obrti. Tudi tekstilna industrija mora načrtovati stalno posodo* bitev proizvodnje, po potrebi pa tudi spremembo proizvodnih programov, vse to s ciljem, da bo konkurenčna doma in v svetu. Kemična industrija ima zelo dobre pogoj« za razvoj. Velike investicijo pa bo zmogla lahko le na osnovi združevanja deia in sredstev. Svoj program razvoja pa morajo kemiki uskladiti z vsemi nosilci načrtovanja v Sloveniji in še posebej znotraj go-spodniske zbornice. Razprav o načrtovanju bo v prihodnjih mesecih še več, in sicer vse od Krajevnih skupnosti in SIS do drugih panog gospodarstva. jp ohranilo veliko ljudskih pripovedk, pravljic, običajev in drugega. Ž raziskovanjem -zgodovine Kočevske veliko prispeva, da sedanji rod spoznava zgodovino prednikov in nekdanjih naseljencev tega območja. Opisal J>a je tudi nekatere naravne kraške jame) in druge zanimivosti. J. P. NNNP V KOČEVJU - Po bombnem napadu na Kočevje so takoj za gasilci krenile v akcijo reševalne ekipe in ekipe prve medidn&e pomoči, ki so si utirale pot dtozi ruševine in reševale ranjence. (Foto: Primc) I ir ODBOROV SZDL Te dni so se po območjih KS Kočevje - mesto sestajala nova vodstva SZDL. Na sejah so se odbori SZDL konstituirali, razpravljali pa so Še o nalogah območnega odbora SZDL ter o vlogi SZDL pri organiziranju civilne zaščite in hišne samozaščite. Kritike in pohvale na račun SAP OGLED OB OTVORITVI — Obnovitev, dozidava in oprema šole ljube Šercerja v Kočevju je veljala 6,490.000 din. Ob nedavni otvoritvi so si prenovljeno iolo ogledati delegati zborov občindce skupščine in dragi gostje. (Foto: J. Primc) * Na novi vo:ni red SAP in na odnose SAP do odpimnja novih prog so imeli občani v kočevski občni, delegati zbora KS občmske skupščine in vodstva KS več pripomb. Zato smo z.^prosili pri kočevskem tozdu SAP z a nekatera pojasnila. Prebivalci na območju Dragarske doline niso zadovoljni z novim voznim redom. Predlagajo, naj bi vozil avtobus Trava -Žlebič, ki odhaja s Trave ob 16.30, najmanj pol ur; prej. Pri S/ pravijo, da ni ov!r, da ne bi občanom v kratkim ugodili. Tetje bo s Strugami, kje* so občani zahtevali več direktnih avtobusnih zvez Struge-Kočevje, SAP pa je z novim vaznim redom ukinil še zadnji avtobus, ki ji; vozil že zdaj samoenkra- na teden, in še to p:eko Hinj. Pri SAP so nam postregli s podatkom, da. so na primer v juliju na tej 124 km dolgi progi (v obe smeri} kasirali na dan le oil 9 do 32 din, medtem ko znafe lastna cena avtobusa 1.800 din za eno vožnjo. Občani Strug pa imajo možnost, da pridejo v Kočevje preko Rašice, do koder pelje iz Strug kar 10 avtobusnih prog. Z novim voznim redom pa so zeio zadovoljni Mozeljčani, SAP pa ni Oživiti podeželje Nekaj misli iz itudije o stanju in možnosti razvoja zasebnega kmetijstva v občini Kočevje, ki jo je izdelal Kmetijski inStitut Slovenije__ V celotni vrednosti zasebne kmetijske proizvodnje odpade 3 četrtine na živalske proizvode, gozdarstvo in travniško krmo, 15 odst. na vrtnine, preostalih 10 odst. pa na pridelovanje žit, sadja in domačo obrt. Kljub veliki gozdnatosti vloga gozda v v rednosti proizvodnje v zasebnem kmetijst\u ni posebno pomembna, ker je velika večina gozdov v družbeni lasti. SAMO ENO GOVEDO NA 4 HA Po skupni povTšini 76.587 ha je občina Kočevje druga največja občina v Sloveniji. Ima pa svojevrstno sestavo zemljiških kategorij. Po statističnih podatkih je bilo v letu 1977 le 2,5 odst. njiv, vrtov in sadovnjakov, 24 odst. od vse površine je bilo travnikov in pašnikov, 72 odst. gozdov, okroglo 1,5 odst. pa je bilo nerodovitnega sveta. Družbeni sektor ima v lasti 81,4 odst. vse površine, zasebniki pa 18,6 odst., pri čemer je njihov delež največji pri njivah - 49 odst. (891 ha). Pridelki na njivah in travnikih so manjši od republiškega povprečja (razen pri strnih žitih) in kažejo v zadnjih 10 letih vse večje zaostajanje. Vseh goved je bilo v letu 1978 v občini 5.111. Od tega je bilo 70 odst. v družbeni in 30 odst. v zasebni lasti. Na eno glavo govedi pride skoraj 4 ha kmetijske zemlje. Če primeija mo podatke za oba lastniška sektorja, ugotovimo, da po obremenitvi kmetijske površine ni velike razlike med njima. Deleža govedi in površine kmetijske zemlje sta približno enaka. KG Kočevje kot osrednja kmetijska družbena organizacija v občini ima pomembno vlogo, vendar je njen pomen tehnološkega vzornika povsem neizrabljen. V uporabi ima 7.371 ha kmetijske zemlje. Proizvodnjo ima organizirano v okviru 4 obratov na 15 deloviščih. Povprečna mlečnost krav je po podatkih rodovniške službe v letu 1977 znašah 4.643 litrov. Sanacijski program KG Kočevje postavlja v ospredje zahteve: bolj smotrno izkoriščanje travi-nje na boljših tleh, postopno opuščanje oddaljenih delovišč in delovišč, ki so na pretežno slabih površinah, osredotočenje visoko donosne črede na farmah v dolinskem območju, nenehno povečevanje produktivnosti črede in opuščanje neprimernih objektov. Zasebno kmetijstvo v občini je v izredno neugodnem položaju. Naravne razmere za kmetijstvo so dokaj skromne, pa tudi družbenoekonomske razmere so nekaj posebnega. Posestva so majhna, slabo opremljena, razdrobljena in pogosto brez delovnih moči. Od vseh 1.757 gospodinjstev jih ima 66 odst. manj kot 4 ha skupne površine. Manj kot 20 arov meri povpre6 na parcela v 5 od skupno 48 katastrskih občin. Anketa, ki je zajela 91 naselij in 804 gospodinjstva kaže, da je starostni sestav prebivalstva na kmetijah zelo slab. Kar četrtina kmetij ima nad 60 let stare družinske člane. Polovica kmetij je brez naslednika. Okoli 60 odst. kmetij izgublja površine z zaraščanjem. V KS Kostel je okoli četrtino kmetijske zemlje v zadnjih letih porastlo grmovje, ki pa ni gozd v gospodarskem smislu. Samo v treh krajevnih skupnostih (Poljanska dolina, Struge in Kočevje) imajo kmetije v povprečju več kot eno kravo, sicer pa v drugih znaša 0,6 do 0,8 krave na kmetijo. En traktor pride na 12 kmetij. Motornih kosilnic je 320, število drugih strojev pa je zanemarljivo. Za odkup in njegovo sestavo je značilno, da se je v obdobju 1975 - 1977 zmanjševal pri vseh pridelkih, razen pri mleku, lesu in zdravilnih zeliščih. GRMOVJE ZARAŠČA NJIVE Na obrobnem območju občine, predvsem v obkolpju oziroma KS Osilnica, Fara, Poljanska dolina in Struge, je bila posest v rokah malih kmetij, ki sedaj propadajo. Propada kmetijstvo, propada prostor in propadajo družine. Torej gre za gospodarska, prostorska in socialna vpraša nja. Ostalo območje predstavljajo kraji, kjer se je prebivalstvo odselilo. To so KS Stara cerkev, „Ivan Omerza”, Kočevska Reka in Draga. Tu je zemlja pretežno v družbeni lasti. Težave nastopajo in rastejo/zato, ker se družbeno kmetijstvo že počasi umika iz odmaknjenih in hribovitih krajev v dolino. To pomeni, da bo vsa druga površina prepuščena zaraščanju, saj ni denarja za njeno ohranitev v obliki travnika ali pašnika. Posledice lahko predvidimo: zvečevanje grmišč in slabih gozdov. Tretji gospodarski uporabnik tega prostora je lovstvo. Študija ugotavlja, da lovstvo kot gospodarska dejavnost ne more obstajati brez škodljivih vplivov na kmetijstvo v istem prostoru. Nastaja vprašanje prostorskega omejevanja lovstva oziroma dogovora o dolžnostih pri gojenju divjadi in preprečevanju škode, to je uskladitev interesov kmetijstva, gozdarstva in lovstva. Pomembna ugotovitev je, da sta odseljevanje in beg iz kmetijstva, oziroma bolje rečeno s podeželja, imela v kočevski občini osnovni vzrok v tem, da ni bilo možnosti zaposlitve v bližnjem krajevnem središču, do katerega je dnevna delovna selitev še znosna. Za velik del Kočevske je bilo to dejstvo toliko bolj usodno, ker so propadle nekatere tradicionalne oblike zdomskega zaslužka, ki so bile do druge svetovne vojne običajne in množične predvsem v obkolpskih krajih. Ohranitev kulturne krajine ini poselitvenega prostora ne more biti naložena le kmetijstvu in gozdarstvu. Predvsem pa je to breme zanju preveliko in niti ni smiselno, če se prostor ne uporablja tudi za naselitvene namene. Za tak razvoj pa je potreben na podeželju tudi razvoj industrije ter z njo povezan razvoj trgovine,gostinstva, obrti in drugih dejavnosti. Predvsem velja to za kraje, kot so Podpreska, Osilnica, Fara, Predgrad, Struge, Koprivnik in Stari Log. KMETIJSTVO V TE2AVAH Družbeno kmetijstvo v občini je bilo primorano leto za letom umikati se iz obrobja. Sanacijski program kmetijskega gospodarstva Kočevje iz leta 1975 načrtuje osredotočenje celotne družbene kmetijske proizvodnje v dolini, to je na Kočevskem polju, in občutno zmanjšanje njenega količinskega obsega. Zmanjšana in za* okrožena govqa čieda bo potrebovala za pridelek potrebne osnovne krme le še 2.1 ha kmetijskih površin. Od 7.371 ha kmetijske zemlje, kolikor je je bilo ugotovljene ob zadnji razmejitvi z gozdnimi površinami v letu 1^56, se računa, da je 1.272 ha že opuščenih. Ostaja torej še 3.688 ha zemljišč, ki jim v dosedanjih planskih in razvojnih dokumentih še ni določen uporabnik. Družbena kmetijska proizvodnja načrtuje v govedoreji rejo 1.300 glav z letno prirejo 7 milijonov litrov mleka in 650 glavami plemenskih telic. Prašičereja sicer širi svojo dejavnost, vendar ima osvojen povsem industrijski način proizvodnje, zato ni odvisna od kmetijske površine v občini. To pomeni, da je na vsej preostali površini potrebno zagotoviti povsem nove organizacijske oblike, ki bi temeljile na sodelovanju med nosilci družbene kmetijske proizvodnje in kmetijami, upoštevajoč načela zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov. V prvi fazi pridejo v poštev obrobni obrati, kjer je družbena proizvodnja že opuščena. Tu že obstoječi objekti in kraji so poseljeni. To so na primer obrati v Dragi, Polomu, Rajhenavu, Nemški Loki. Kukovem in Starem Brezju. (se nadaljuje) TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 26. X. JUGOBANKA 8.55 TV V SOU: Modro kolo, Slovenščina, Ruščina, Spoznavajmo svoje telo 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 USODA NEKEGA CHAR-LIEJA 17.45 RAZNAŠALCI ČASOPISOV 18.10 TRI SRCA - RADENCI 79, posnetek nastopa orkestra RTV Sarajevo 1835 OBZORNIK 18.45 GORIVO - SONČNA ENER- GIJA - POT ODLOŽENEGA KRUHKA Pod gornjim delovnim naslovom si bomo ogledali tretjo oddajo iz poučne nanizanke o človekovem telesu. Govorila bo o presnovi 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ: LJUTOMER - ŠENTJERNEJ Televizijci napovedujejo doka novosti, ki naj bi popestrile oddajo, kateri je že bilo moč očitati dolgočasnost Bo spet ostalo zgolj pri napovedih, čeprav bodo tokrat sodelovali tudi Dolenjci, ki veljajo za vse prej ko čemerne ljudi? 2L40 PETROCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke 22.30 TV DNEVNIK in KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 22.45 JAZZ NA EKRANU: ODDELEK 8, 1. del Jazz skupina, ki jo sestavljajo mladi jugoslovanski jazzisti, je dobila ime po oddelku graške šole, kjer glasbeniki študirajo. Vodi jih pianist Slavko Avsenik ml .igrajo pa sodobni jazz, ki zvečine temelji na makedonskih folklornih motivih. 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.3 0 TV dnevnik - 17.45 Otro&a oddaja - 18.1 5. Družbena tema - 18.45 Večer z orkestrom - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna odda ja - 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20, Portreti - 22.05 Zabava vas Marcia Hines TOREK, 30. X. JUGOBANKA 9.15 ,TV V SOLI: Pokrajina, vreme, človek, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 10.00, TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti 17.25 POROČILA 17.30 BALET IZ TRINIDADA Folklorna skupina, ki jo je ustanovil Aubrey Adams, se je na letošnjem ljubljanskem poletnem festiva lu v Križankah predstavila z ni7.om obrednih in drugih plesov, ki jih običajno plešejo na trinidadskem karnevalu. 18.00 PALČKI NIMAJO POJMA 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: PONOS PRETEKLOSTI - OPTIMIZEM PRIHODNOSTI Vas Petanjci blizu Radencev seje med zadnjo vojno izkazala za zelo napredno, spomin na težke čase, ki »BOTA, 27. X. JUGOBANKA l1 r V irlšlt &9iQiBOROClLA pSLJUDJE IN ZEMLJA ' Hrtft BESEDO IN SLIKO v. ' HEJ, KONJIČEK, HI lkec in Čarobna luC- KA 9.35 fOBEGLI ROBOT, glasbena pravljica ■9.3(P*r£HNICA ZA NATANČNO TO^TANJE PALČKI NIMAJO POJMA '10^50'KITAJSKI UTRINKI V^fa'Kitajskem pravijo, da je de-nidfšfatflja potrebna ko kruh, saj so-čiitffžMA’ brez demokracije ne more biti" To in še veliko drugega bo o dalwi|d#želi povedal Vinko'Trček, od O. j is o jo pripravili skopski Mg, lju bljJijK'. tej?vizij£i,' pa'lbo ;skušala odgovoriti še' na vrsto vprašanj iz Tatgsnjfp dmbcnopoutlčnega utri-.Btifcciflriie 11.30A. Tolstoj;, TRNOVA POT 17 .IS POROClI A 17.40 . POMEMBNO JE IMETI mladinski film i>b »Ž tLitioi r ** >•-* »O ,>^»0^1 Deček si želi konja. Dobi ga, med otrokom in živaljo se spletejo trdne prijateljske vezi, zato za oba ni lahko, ko ju hočejo ločiti. Filmov s podobno vsebino je veliko, morebiti najbolj znan je Bela griva, tale italijanski pa tudi ni povsem poprečen, saj je bil ob nastanku deležen nagrade za najboljši mladinski film leta v Italiji. 1830NAS KRAJ 18.45 Človek naS vsakdanji, humoristična oddaja 19.15,RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Collins: LONDON JE MOJ Vsebine angleške nadaljevanke, ki ima sedem delov, kajpak ne gre p o v zemati, zapišimo le, da gre za pripor , jved, a življenju (preprostih Lpndon- čanoy. ,Y:,flVyv* l?tjh ?adjijč vegne. Scenarij j« oti potficSČi Huga Leonarda spisal NormaCollins, režijske posle'je »praviM-Kajmond NtenmuH. igrajo pa Derek Farr, Fiona Gray, Julia McCarthy, Patricia Hayes, Madge Ryan, Števen Bames, Tina Martin in drugi. 20.50,KAKO SE OBLAČIMO 20.55,TV ŽEHTNIK 2L30,1 V DNEVNIK 21.45 RILLINGTON 10, film Angleški režiser ameriškega rodu Richard Fleischer tudi na Slovenskem ni neznan, saj smo v kinih že lahko gledali njegove filme Vikingi, Dr. Dolittle, Tora-tora, na malih zaslonih pa si bomo drevi ogledali delo, ki na dokumentaren način govori o resničnem morilcu iz londonskega okraja Rillinton. Zver v človeški podobi je deset let morila ženske, režiser pa prikazuje zločin-čevo življenjsko okolje in mehanizme angleškega sodstva, ki zlikovcu ni bilo milostna Po scenariju Cliva Extona je film posnet 1970, glavne vloge pa igrajo Richard Atten-borough, John HUrt, Judy Geeson, Pat Heywod in Robert Hardy.. 23.40fiTV KAŽ^flT*, , ■ pa vi ff V 18.10 Poročila — 18.15i Narodna glasbi - 18.45'l)okumentaiDa od • daja-- - 19.30 ;Wfi4nevnik - 20.00 G. Menotli: Konzul D,, del opere) 21.00 Poročpa - 21.10, Dokumentarna .oddaja. ; . .. -vvilud & o *• s **»!«:fcJA. 28. X. olsauiJin • ------ JUGOBANKA 1 _________________________________ S LfOV -. ■> ‘i ,11,1 do f j ) ! Iy » ti ufiu - ,.v 1 Ijni od i*: '■ * , - H S>iSd »AroCila ■i.IMntiii VSAKEGA JUTRA, RASTE BUrN; IDRIJA •HtJS TV KAŽIPOT _9.55 A. Haley: KORENINE ^^■S5TOffšk"d •rTtfdHjbvanlctf, 'tiilstslt ' fdjjirn* uspešnici AIexa Haleyja, nski televizijci niso samo ležali in iž šestih vsebinsko! za-.ičfflih zgodb nartidili nepoveža-'•ft) ^Kpljefiko v dvanajstih delih ‘jo bodo zdaj začeli samo -OOljtJcfciŠe' ponavljati. Njim je tako tcPithtv prav, maloštevilnim gleaal-iipp tako posiljevanje menda, tudi ..Og, škodi, saj tisti,, ki imajo ob ne-./le/jskm dopoldnevih pametnejša oprajvua, kot je buljenje v male ekra-rte.felevizoija sploh ne vključijo. 'll);4b!,DEKLICA N DEČEK 'ytr 11.30 KMETIJSKA ODDAJA BOTANIK, dokumentarni film ZAGNA>K"-W, posnetek- s -testi vaJa-zabavnih melodij KAKOSE OBLAČIMO •TV ŽEHTNlK POROClI.A , MADRID, 2. dal potopisne oddaje ŠPORTNA POROČILA . KRALJ V NEW YORKU, film Estrovijski kralj mora zbežati iz svojega “kraljes tva in se zateče v New ’ York, kjer mu predlagajo, naj svoje plemenito obličje'izkoristi za donosno televizijsko propagiranje raznih reči Pri tem poslu se kraljevska visokost ne obnese najbolje, sčasoma ga ošumijo, da je* pristaš fcdrhuhi-stov, in kralj s« odloči za pot na sta-ro celino, laka jc vsebinska zasnova enega kasnejših Chaplinovih-filmov (posnel ga je , 1957, sam igra tudi glavno vlogq), ki. v situacijski komiki skriva vrsto satiričnih osti,, saj. jp znano, da je bil Charlie Chaplin prav v času, ko je snemal ta film, zaradi naprednih nazorov izgnan iz ZDA, zato je mzumljiVa njegova obsodba političnega preganjanja. Vidne vloge oh njom igrata.' še Dawn Adams in •Oliver 3ohfiston< . 19.15 RISANKA . I9.3^JXIWN4K ..... 20.00 S. Hasani: VETER IN HRAST \ <: 21.15, LATINSKA AMERIKA: VELIKANOVI REVEŽI , 22.05 SPqKTfil PREGLED 22.50 TV DNEVNIK' 15.1 5 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.()0,Dokumentarna oddaja - 2a45 Včeraj, danos, jutri — 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 29. X. JUGOBANKA 8.55 ,TV V SOLI: TV vrtec, Govorna srečanja, Kronika v kamnu 10.00, TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Biologija 11.10 TV V SOLI: Za mlajše 14.55,in 16.00,TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 ŽIVA PESEM Mladinskega pevskega festivala se je letos v Celju udeležilo tudi precej pevskih zborov iz tujine. Tokrat si bomo ogledali nastop zbora čc9dh otrok Radost iz Prage, kije osvojil drugo nagrada 17.35 BOTANlK, dokumentarni film 18.00 RAZVID DEL OZ. NALOG Tretja oddaja iz nanizanke, ki predstavlja temeljne sestavine za pravično in \zpodbudno delitev osebnih dohodkov, bo govorila o razvidu del oz. nalog, ker tudi ni brez pomena za rezultate dela, od katerih jc nato odvisna delitev osebnih dohodkov 18.20 ODRASLI SMO - UKRE-PAJMO PRAVOČASNO Domala ni človeka, ki se ne bi bal zobozdravnika, zato skrb za zobe odlaga na poznejši čas, to pa se pogosto maščuje z nezaželenimi posledicami Slednje bo prikazala oddaja 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.1 5,RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00, P. Sivic: CORTEZOVA VRNITEV, opera Za libreto je skladatelju Pavlu Sivicu služilo besedilo is ton as lovne so prinesli svobodo, pa vaščani obeležujejo na izredno domiseln način - z vrtom spominov vojnih grozot, ki so ga začeli zasajati pred dvema desetletjema. Zdaj raste na vrtu že nad dvesto dn"'es, ki so jih prinesli iz najrazličnejših krajev (Kozara, Sutjeska, Gramozna jama, Drvar, koncentracijska taborišča itd.) njdragocenejše pa so tri pančičke omorike, ki jih je podaril tov. Tito. Oddaja bo predstavila ta svojevrsten spominski park, govorili pa bodo nekateri borci, ki so prenašali posamezne sadike z vseh koncev domovi-nc. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MI MED SEBOJ: JAZ TEBI, TI MENI Oddaja bo prikazala, kako uporabniki in izvajalci storitev v Novi Gorici pojmujejo in kako uresničujejo naloge na področju svobodne menjave dela. 20.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR Z nemškim pisateljem Hansom Fallado (1893 - 1947), ki velja za pronicljivega popisovalca malih ljudi med dvema vojnama, so se tudi slovenski televizijski gledalci že srečali, saj je bila .pred leti na sporedu nadaljevanka Sam med volkovi, prirejena po Falladovi trilogiji, pedali so lahko ektanizacijo romana Kmetje, bombe in oblast, zdaj pa bodo imeli priložnost videti še trin^st oddaj, posnetih po istoimenskem romanu o življenju in karieri odločnega mladeniča s podeželja, ki na prelomu prejšnjega in zdajšnjega stoletja pride iskat srečo v Berlin. Nadaljevanko je zrežiral Herbert Ballmann, glavne vloge pa igrajo Mathieu Carriere, Ursela Monn in Rainer Hunold. 22.05,KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA 2235 TV DNEVNIK in KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30TV dnevnik - 17.45 Otro&a oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30,TV dnevnik — 2G.00 TV drama — 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Znanost - 21.50 Zabavnoglasbena oddaja SREDA,, 31. X. JUGOBANKA 9.30, TV V SOLI: Narodni park Mljet 10.00, TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka 13.25, JUGOSLAVIJA: ROMUNIJA, prenos nogometne tekme 1735 POROČILA 17.40, S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE • 17.55 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 18.20 NE PREZRITE 18.45,OBZORNIK ;v 18.50 MOŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN.IZ NABREŽINE Pevci iz vasi, ki pripada Italiji, a noče in nikoli ne bo pozabila slovenskega porekla, so svoj zbor poimenovali po pesniku, ki se je rodni Nabrežini in'rojakom onstran meje oddalžil z vrsto pesmi Zbor vodi Sergij Radovič, v njem pa prepevajo možje različnih poklicev. 19.15,RISANKA 19.30,TV DNEVNIK 2(100, FILM TEDNA: • 20 DNI BREZ VOJNE Utrujeni stalingrajski heroj Lo-patin se prebija čez stepe, se za kratek čas ustavi v Taškentu, kjer med blodenjem po predmestju sreča mlado dekle in z njo preživi kratko noč. Zatem pa se mu misli spet vrnejo k vojni, ve, da bo moral na fronto, kjer bo še naprej izzival smrt Vojni film s to vsebinsko zasnovo je 1976 po scenariju Konstantina Simonova posnel sovjetski režiser Aleksej Ger- man, glavni vlogi pa igrata Jurij Ni-kulin in Ludmila Gurčenko. 21.45, MINIATURE: BALKANSKI PLESI 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Popularna glasba -19.30, TV dnevnik - 20.00,Prosta sreda - 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 1. XI. JUGOBANKA ubežniki Pastro Romac, Ivan Maček, Marko Poričin, Stanka Veseli-nov, Jovan Stokovac in Janko Pej-novič. 18.35 OBZORNIK LA ■ ‘in čarobna luC 17.2Č POlj 17.3 a j J? KA ' / . :\ 17.45 MffeVNlK BEGA dokumentarni fdm ’ Režiser Aleksander Djordjevič je dokurg#nta.feii ,z gornjim naslovom posnel likfati s:cilovečemim filmom Priti preti zojo.' Oba prikazujeta beg komunistov iz kaznilnice v Sremski Mitroviči,;« tem dogodku z začetka dmge svetovne, Vojne pa v dokumentarnem filmu pripovedujejo takratni -tfrr 18.45 TEHNICA ZA NATANČNO TEHTANJE -'V.,; ' 19.15 RISANKA . 19.45 TV DNEVNIK ’ , 20.0 OlPRtn PR JE Z Z.pRO., Ujm Eilmska upOTpT^tev pot>fega iz kaznilnice V-Siiritsktf ’ MftroVici ■ j« obogatena z dramaturško dbdelano zgodbo,, ki gledalo^ vsbskoži- tfižf v hape tosti, režiš«tl 4jjwrdjwvi6' .-pa je: plavolivlogi jzaupal Bati Z iv oj in o vicu m Bahimu Fehmiuju. 21.3 5 1. van Bethoven: 4. SIMFO-' NIJA V B - DURU 22.0 5/TV DNEVNIK 1-7.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30-TV dnevnik - Čuvaj parka -18.15 Znanost - 18.45 Humotij-tična.oddaja ■» 19.30 TV, dnevnik — 2a00 Kino oko - 23.00 P^očiia RRVIRADI.JSKI radijske igre Andreja Hienga, opemo predstavo pa so televizijci posneli marca letos v Operi SNG v Ljubljani Nosilci glavnih pevskih vlog so Zlata Ognjanovič, Samo Smrkolj, Karel Jerič, Ivan Sancin, Dragiša Ognjanovič, Franc Javornik in drugi Orkestru dirigira Ciril Cvetko. 21.30 KULTURNE DIAGONALE 22.10 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30.TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00, Otroška oddaja -18.45 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30,IV dnevnik - 20.00 Aktualnosti — 21.30 Poročila - 21.40.Celovečemi film g-ma.,.,*,. 1»! I,u .Ti?— PETEK, 26. X. 8.08 Z glasbo v'dober dan. 830 Glasbena pravljica (C: Collodi - I. Petri,č: Ostržek). 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9,05 Z radiom na poti. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30, Kmetijski nasveti (inž Jože Maljevac: Podobna dodelava drobnega lesa listavcev). 12.40 . Pihalne godbe. 13.50,Človek in zdravje. 14.05 Z orkestri in'solisti 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-ljaja 15.30 Napotki za turiste. 15.35, Zabavna glasba 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Avsenik. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 2.3.05, Lirični utrinki 23.1 0 Prostor za ponovitve. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 27. X. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05, Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 1L 40 Zapoj te z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat: Praproti). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00,Sobotni zabavni večer. 21.40 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslo-van&ih ustvarjalcev in poustvaral cev zabavne glasbe. 0.05,— 4.30 Nočni progam. NEDELJA 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07. Veseli tobogan. 9,05 Se pomnite, tovariši? 10.05, Panorama lahke glasbe. 11.00, Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50, Pihalne godbe. ska nspcšrtaži. "15.55- Prt-^Tias 'domss-*-16.20 Gr&no v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna fadijska igra (John Moitimer: Strah gospoda Lubyju pred nebesi). .19:45 Glasbene 'razglednice. 20,00 V, ne deljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05, Lirični utrinku 23.10 Mozaik ‘ milodij in plesnih ritmov, 0.05 - 4.30 N očni program. PONEDELJEK, 29. X. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9^05 Z radiom napoti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž . Marija Drevv: Splošna pravila o vzreji telet in rasti mladih govedi). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.25,Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansambloir Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus. 20.10,Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 30. X. 8.08,Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol (Glasbena šola Novo mesto). 9.05. Z radiom na poti. 12.10, Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž .Ludvik Klun: 9. kongres čebelarjev v Osijeku). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Skladbe Josipa Ipavca. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (A Koskinen - V. Vainio: Pretok informacij DD). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 J*iriČnL utrin Sini ^ograijt ^ •sreda? i?.x. 8.08 Z glasbo ..v dober dan. 8.30 Pi-sjrn svet pravljic in zgodb. 9.05.Z radiom na poti. 12.10 VelikS Zabitv-ni ofrkestri. 1Z30 Kmetijski nasvtsfi (inž . Jelka JJ(očovar. Bolezni v skladiščih krompirja). 12,40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25., Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavnasglasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Nas gost. 1(8.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansamblom Vikija Ašiča 2(100,Narodne za koncertni oder. 20.25 Lucijana M. Skesanca Godalni kvintet za dve violini, dve violi in violončelo. 21.051 Odlomki iz M. Musotgskega opere Boris Godunov. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05, Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 1. XI. 8.08 Jutranji koncert. 9.05 Jesenski listi. 9.25, V jesenski tih' čas... 9.45 Iz komomoglasbene literature. 10.05, Utripi naših bolečin. 11.05 Zborovske pesmi 11.30 Padli partizanski komandanti. 12.10 Akordi za wdni jim radi prisluhnem a 15.30 Janez Goregorc: Žica (glasbene slike iz baleta). 16.00 Melodije in pesmi 17.05 Requiem za talca. 17.20 Mlada smrt 18.00 Z našimi opernimi pevci. 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Vokalna lirika sl O; venskih skladateljev..21.34 Klavirski trio L. van Bethovna. 22.20 V razpoloženju bluesa. 23.05 Lirični utrinki 23.10, Zvoki za lahko noč. 0,05,- 4.30 Nočni program. v % % % % 4 v w T% I I \ [^OBVESTILA ■ tedens|^le b Četrtek, 25. oktobra - Darinka Petek, 26. oktobra - Lucijan Soboto, 27. oktobra - Sabina Nedelja, 28. oktobra - Simon Ponedeljek, 29. oktobra - Narcis Torek, 30, oktobra - Sonja "Sreda, 31. oktobra - Krištof Četrtek, 1. novembra — Dan mrtvih LUNINE MENE 28. oktobra ob 14.061- prvi krajec BRESTANICA: 27. in 28. 10. ameriški barvni film Naslovna stran. BREŽICE: 26. in .27. 10. angleški barvni film Korakaj ali umri 28. in 29. JO. ameriški barvni film Razbijalec. ,30. in 31. 10 jugoslovanski barvni film Tren. ČRNOMELJ: 25. 10. ameriški film Življenjska prelomnica. 26. in 28. .10. ameriški film Pasje popoldne. 27. in 28. 10. IŠČEM Novem IŠČEM enosobno stanovanje s sanitarijami, po možnosti opremljeno, za diplomiranega farmacevta, zaposlenega v naši delovni organizaciji. Ponudbe pošljite v kadrovski oddelek KRKE - tovarne zdravil, Cesta herojev 45 - ali telefonsko: 22-441 interna 549. jugoslovanski film Boško Buha. 30. Id ameriški film Buč Kosidi in Kid. I. in, 2. 11, hongkonški film Prišel je tigen KOSTANJEVICA: 27. 10. francoski film Zbogom, žandar 28. 10. ameriški film Eldorado. 31. 10. Francoski film Divja dirka. KRŠKO: 27. in 28. 10. ameriški film Maček za milijon dolaijev. 31. 10. , ameriški film Življenjska prelomnica. MIRNA: 27. lfll ameriški film Kong Kong je pobegnil. MOKRONOG: Od 26. do 28. 10 film Krč. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 26. d« 28. 10. ameriški barvni film Zlati rendenzvous. Od 28. do 31. 10 in 1. 11. ameri&i barvni risani film Junaki Disneylanda. 29. in 30. domači film Peklenski otok. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 25. do 28. 10. film Veliki revolveraš. Od 29. do 31. 10. film Plačilo za strah. RIBNICA: 27. in 28. 10 italijanski barvni film Velika stiska. SEVNICA: 27. in 28. 10. angleški barvni film Ugrabitev, 31. 10. in. 1. II. film Mož z zlato pištolo. SLUŽBO DOBI SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se kaj izučila ali zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. IŠČEM mlado dekle za priučitev natakarice. Gostilna Jakše, Drska 44, Novo mesto. IŠČEM frizersko pomočnica Brivsko-izerski salon „DANICA“, Dvor 68 pri Žužemberku. TOKOJ ZAPOSLIM več NK ali PK gradbenih delavcev. Možna je priučitev za zidarja. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Alojz Škrajnar, Topniška 28, Ljubljana. STANOVANJA bM garsonjetu v mestu. Plačilo za eno leto vnaprej. Nada Milutinovič, Zagrebška 8, Novo mesto. , OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice ali garsonjero iščem. Naslov v upravi lista. (4047/79). SPREJMEM dve dekleti na stanovanje. Cesta herojev 5, Novo mesto. NUJNO iščem ogrevano garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu. Ponudbe pošljite na naslov: Darja Brezovnik, Kvedrova 30, Ljubljana. PRODAM Z 750, letnik 1969, registriran do septembra 1980. Mirko Rangu s, Družinska vas, 27, Šmarješke Toplice. , NUJNO prodam Z 750, letnik 1971 za 4.000 din. Tone Špelko, Jama, Dvor. PRODAM Z 750, letnik 1973, lahko na kredit. Martin Turk, Dolenje Mokro polje 17. PRODAM R 4, dobro ohranjen. Informacije dobite vsak dan po 14. uri. Janez Zaveršnik, Ragovska 9a/I, Novo mesto. AMI 8/72 prodam za 3.000 din. Rudi Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč. PO UGODNI ceni prodam 7-tonski tovornjak kipet Mercedes znamke, 322, letnik 1963. Peter Muhar, Zbure 23, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam dva avtomobila Z 101, letnik 1974/75. Ogled vsak dan. Ajdini, Glavni trg 40, Sevnica. PRODAM karamboliiano L 1300, letnik 1976. Informacije po teL 23-963. PRODAM R 12, letnik 1975, dobro ohranjen. TeL (0£8) 85-408. AMI 8, letnik 1975, prodam. Informacije dopoldne po teL 71-269, popoldne pa Fritz, C. 4. julija 52, Krško. , PRODAM 125 PZ, letnik 1973/74. Karel Kolman, Florjanska • uL 46, Sevnica. UGODNO prodam dele srednjega tipa VW (motor, kolesa, zavoro, menjalnik in še nekaj drugih delov). Viktor Pincolič, Žabja vas 3, Novo mesto. Ogled vsak dan. PRODAM avto Zaporožec v odličnem stanju, prevoženih 26.000 km. Informacije vsak dan. Ciril Novak, Nad mlini 21, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1973, karoserija 1977. Srečo Ozimek, DoL Kamence 72, Navo mesta PRODAM javo (175 cm3) po delih. Jože Gregorič, Pristava 16, Motorna vozila PRODAM Z 101, letnik 1974. Pod Trško goro 68, Novo mesta Stopiče. PRODAM traktor Porshe (15 KM). Vodopivec, Roje 15, Šentjernej , PRODAM odlično ohranjeno lado L, letnik 1977. Cena 9,5 miL Pureber, Žabja vas 12, Novo mesta DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je diužbeni oigan upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer,, (urednik priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strpni 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za infoimacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6800' Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek^-filmi in prelom: ČZP Dolenski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Barvni filmi in PRODAM NSU 1000 C, letnik 1971. Jože Vodopivec, Brezje 7, Šentjernej. UGODNO prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1977. Naslov v upravi lista (4054/79). PRODAM R 4, starejši letnik, neregistriran, vozen, 7500, ter AMI 8, letnik 71, registriran. Branko Uhernik, Otočec 48. PRODAM Z 101, letnik 1975, december. Minka Selak, Dobova 4, tel. 84-978. PRODAM fiat 125 PZ, letnik 1973, registriran do septembra 1980. Franc Gotlib, Gor. Ponikve 19, Trebnje. POCENI prodam Z 750, letnik 1970, v voznem stanju, skupaj ali po delih. Ogled v nedelja Ivan Kovačevič, Škemljevec 6, Suhor. PO zelo ugodni ceni prodam najboljšemu ponudniku dobro ohranjeno Z 101, letnik 1976. Emil Pureber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto. PRODAM traktor TV 18, star štiri leta. Marjan Kapš, Dobindol 21, Uršna sela. PRODAM R 4, letnik 70/71, registriran do septembra 1980. Naslov v upravi lista (4060/79). PRODAM traktor Same (32 KM). Jože Šircelj, Rihpovec 8, Trebnje. UGODNO prodam R 4 in štiri nove amortizerje za prinza. Silvo Ž)nta, Potov vrh 4, Novo mesta PRODAM Z 101, letnik 1977. Jože Črtalič, Ivana Roba 24, Novo mesta , PRODAM Z 101, v nevoznem stanju, letnik 1973. Ogled pri avtokleparju Modicu v Gotni vasL PRODAM ali zamenjam dacio, letnik 1974 za fiat 750. Vina gorica 9, Trebnje. PRODAM Z 101, letnik 1977, možna je tudi menjava za Z 750 ali fiat 126 P. Anton Rifelj, Ždinja vas 26 Otočcc * UGODNO PRODAM mercedes 180-dizel brezhiben, registriran. Pungerčič, Prešernova 5, Sevnica, teL (068) 81-106. PO UGODNI ceni prodam opel caravan 1700, letnik 1964. Slavko Kržan, Mali Podlog 10, Leskovec pri Krškem. PRODAM TOMOS 14 TLC Slavko Mežič, Mali podlog 14, Krška PRODAM mercedes 328 kiper. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Krško. PRODAM PRODAM 13-colski (malo rabljen) gumi voz. Anton Mir tek, Zagrad 2, Otočec. PRODAM dve sobni omari in ostekljeno kredenca .Angelina Hidek, Na Tratah 2, Novo mesta PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika) s plinsko bombo. Vojinska c. 3, Črnomelj. PRODAM ojačevalec Melodija bas 100W — 1,5 M. Marko Šušteršič, Kristanova 59, Novo mesto. PRODAM kompletno cirkular-žago z motorjem na 220W, s pogonom na klinasta jermena. Ima tudi brusilno ploščo z ostalimi pripomočku Ugodna je za premikanje, ker ima kolesa. Naslov v upravi lista (4042/79) STROJ za izdelavo plastičnih tub prodam. Peter Borkovič, Bratoževa ploščad 22, Ljubljana, tel. (061) 345-629. . UGODNO prodam novo prikolico Adria, tip 410. Informacije popoldne po teL (068) 85-739. PRODAM 1500 kosov nove strež- ne opeke ali zamenjam za Z 750. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Usta. (4045/79). PRODAM gobelin po ugodni cenL Lobetova 25, Novo mesto, vsak dan od 14. - 18. ure. UGODNO prodam žago z obratnim štilom, v dobrem stanju. Niko Vrlinič, Bojanci 35, Vinica. PRODAM pralni stroj Gorenje. TeL 85.-172 po 13. urL PRODAM siv in rdeč plašč za 12-14 let. Naslov v upravi lista (4053/79) PRODAM kravo, staro dve leti, s teletom, 4 tedne starim. Češča vas 27, Novo mesta PRODAM kompletno spalnico domače izdelave. Slavko Hočevar, DoL Kamence 6, Novo mesta PRODAM rabljen kombiniran mizarski stroj. Volčičeva 24, Novo mesto, teL 24,-457. PRODAM kuepperbusch peč, peč na olje in vhodna hrastova vrata. Brulc, Vinja vas 1 3, Stopiče. UGODNO PRODAM stereo radio HI-FI El 48 KPL. gramofon stereo „Toska 10“ avtoma tik KPL. Ogled in informacije vsak dan od 16. - 20. ure osebno ali po telefonu 22-183, Mestne niive 2/P-l, Novo mesta POCENI prodam carlo peschi, montiran na traktor. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. PRODAM trajno žarečo peč Kreka Weso in štedilnik na drva (s kotličkom). Florjančič, Sela pri Ratežu. PRODAM likalni stroj Cordes 3000 W. Švigelj, Šentjernej 138. PSE mladiče - nemške prepcli-čarje - rjavce, strastni lovci, prodam. Pungerčič, Prešernova 5, Sevnica, teL (068) 81-106. PRODAM rabljena okna, vrata, kopalniško opremo, kuhinjsko opremo, otroško posteljico, razne mize in raznovrsten rabljen gradbeni materiaL Vse informacije dobite po teL (068) 21—191, Matko Kurnik, Savska 12, Sevnica. kupim KUPIM zadovoljivo ohranjeno skobelno mizo (hobel ponk). Ponudbe na teL (068) 21-144 ali z dopisnico na Marjan Bauer, Ragovska 10/a, Novo mesta TV RADIO SERVIS Vinko Plankar, Pod Trško goro 44, Novo mesto. Sporočam svojo noovo teL št.: 25-918 in se priporočam! NUDIM vam avtoličarske usluge. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegelni-ca 22. Novo mesto, teL 23-529. Se priporočam! .ov m PRODAM parcelo (možnost gradnje) v Mirni peči, grablje za seno Maraton in Z 750, letnik 1970, po delih; motor in menjalnik sta generalno popravljena. Somrak, Vrhovo 4, Mirna peč. 400 metrov iz Dolenjskih Toplic prodam gradbeno parcelo z vso dokumentacija Poljane 24, Mirna peč. UGODNO prodam takoj vseljivo enostanovanjsko hišo z vrtom ob asfaltni cesti v Brestanici Sajevec -Velič Jožica, Brestanica 16. PRODAM gradbeno parcelo v Birčni vasL Antonija Bele, Birčna vas 20, Novo mesto. Dragi teti REZKI ZRIMŠEK iz Čadraž, za njeno osemdesetletnico iskrene čestitke in naileDŠe želje. Divjakovi, Fridlova in Frančičevi. Dragi mami MARIJI MARKOVIČ iz Gor. Pclja želijo za 81. rojstni dan še veliko zdršvih in zadovoljnih let svakinji Ančka in Rezka ter vsi njen L Dragi sestri in teti NEŽKI ZU PANČIČ iz Šmihela pri Novem mestu za njen 78. rojstni dan obilo sreče in zdravja in še mnogo let, enako tudi mozu, želita sestri Marija in MimL MARIJI STRAJNAR z Velike Cikave pri Novem mestu želi ob 83. življenjskem jubileju veliko zdravih let v krogu domačih, Mimici pa pošilja lep pozdrav sestra Nežka z družino. II BRfŽIŠK€jr PORODNIŠNICE V času od 13. do 19. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Vlašič iz Strmca - Martino, Marija Kopinč iz Trnja - Gregorja, Dragica Radovanič iz VeL Jazbine -deklica Terezya Zorko - Lukšič iz Domaslovca — Damirja, Jožica Hlastan iz Reštanja — dečka, Mira Bzik iz Bregovljane - Željka, Majda Mumič iz Nove vasi — Melito, Mirjana Bunjevac iz Brežic - Majo, Jadranka Hrdun iz Brezja - Ano Marijo, Dragica Pili iz Celin — Ma rino, Štefica Vrabec iz Šenkovca - deklico, Anka Harapin iz Florijana - Nenada, Marija Ivanuševič iz Hamorja - Zdenko, Teodora Penič iz Žagaj a - Tadejo, Dragica Beljak iz Gradne -Aleksandro, Jelka Ris iz Brežic — Ta dejo, Angela Omerzu iz Armeškega - Maijano in Frančiška Bohorč iz Mrčnih sel — deklica ČESTITAMO! PRODAM 2-3 parcele, primerne za vikend na Poljanah, 500 m od avtoceste. Rudolf Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč. NA Uršnih selih prodam hišo s kmečkim poslopjem in sadnim vrtom za 50 miL Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. PRODAM enodružinsko hišo z nekaj zemlje-vrta okoli hiše. HšA stoji v Dobrniču, vselitev možna takoj. Je v zelo dobrem stanju, voda, elektrika in vse ostale pritikline. Ogled možen vsak dan. Cena po dogovoru. Franc Murgelj, Dobrava 21, Dobrnič. PRODAM parcelo v velikosti 7,55 ara v Kostanjevici - pod SlinovcL Informacije pri Jožetu Colariču, pod Slinovci v bližini šole. ZAMENJAMO družinsko hišo v POPRAVEK Pri zahvali JOŽETA KRŠTINCA, nosilca spomenice 1941, iz Dramlje vasi 15 pri Suhorju, objavljene v Dolenjskem listu z dne 18. okt 1979, je bUa pomotoma izpuščena zahvala podjetjem IMV obrat Suhor VVZ Škofja Loka in IMV Novo mesta Opravičujemo se za neljubo napaka V času od 14. do 17. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Teropsič iz Gornjega Kronovega - Matjaža, Marija Pezdirc iz Metlike - Tonija, Anica Slak iz Dečje vasi - Sandija, Ma rija Kociper iz Podulc - Boštjana, Ružiča Kos iz Brezovice - Danijela, Jožica Ucman iz Ve likega Cerwca — Tomaža, Marija Gabrijel iz Pristave - Urška Vesna Mlakar iz Žadovinka - Matejo, Vida Škedelj iz Brezja - Tineta, Marija Saje iz Poljan - Alenko, Marija Pate iz Rodin - Tanjo, Marieta K rti in iz Smalčje vasi - dečka, Marinka Stale ar iz Kota - deklico, Katarina Vidmar iz Prečne - deklico, Olga Moškon iz Dolenjega Leskovca -dečka, Francka Žura iz Zrerada — deklico, Zlatka Hodžič iz Potočne vasi - dečka. ČESTITAMO! Dolenjskih Toplicah, primemo tudi za obrt za hi so ali stanovanje ob morju. Šifra „TOPLICE“ RAZNO Tovarišici z modro Z 1300, ki sta v torek, 16. t, m,, v, frizerskem salonu „Urška“ v Žabji vasi pomotoma zamenjali črno jopico, naj jo takoj prineseta nazaj. OSMRTNICA V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi brat AVGUŠTIN - GUSTELJ AJDIČ iz Ljubjane m "H železniški upokojenec, dolgoletni član i Glasbene Matič ljubljanske, imetnik Gallusove Zlate značke, rezervni oficir JLA. V najožjem kremi smo položili žaro- U družinski grob na ljubljanskih Zalah dne 17. X. 1979. Sestra Minkk, brata Pavle in Ivan , sestre Fani, Stefi, Jož ■ „ in Pavla S. v. h\ ZAHVALA . v neizmerni žalosti sporočamo, daje v 86. letu starosti zatisnili trudne oči nasa ljubljena žena, mama, sestra, stara mama in babica ROZALIJA MIKEC z Odige pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje v bolečih trenutkih. Posebna zahvala sosedom in tov,. Mariji Cugelj za vso pomoč. Hvala pevcem ir. duhovniku za opravljeni obred, sodelavcem in kolektivom Labod Trebnje, Novomontaža Novo mesto, pre-dilnica Novoteks Novo mesto, Lik Kočevje, upokojencem iz Trebnjega, vaščanom'in vsem za nnlčlnnipnp vpnrp in r-vpli« poklonjene vence in cvetje. Se enkrat hi t hvala vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Jože, sinova France in Nace, hčerka Rozika, Lojzka, Marija, Anica z družinami, sestra, snaha, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Komaj 38 let star nas je tragično zapustil naš nadvse ljubi meč ,očka, sin, brat, svak, zet in nečak ANTON JANŽEVEC avtoprevoznik iz Zame&ega 5, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto, sodelavcem IMV, Kemični iz Podnarta, avtoprevoznikom in obrtnikom iz Škocjana in Šentjerneja. Posebno pa se zahvaljujemo družinam Piletič, Jansen^, Bregar ter sosedom, ki so nas tolažili v najtežjih trenutkih, pevskemu zboru iz Škocjana ter župniku za oprav^eni obred. Vsem še enkrat hvala za tako številno spremstvo. Žalujoči: žena Vida, sinova Tomaž in Bernard, mati, brat Franc z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični, nenadomestljivi izgubi naše hčerke, sestre in zaročenke MAJDE BARBIČ iz Dola 12 pri Podbočju se iskreno zahvaljujemo sodelavcem splošne bolnice Novo mesto, kolektivu Pionir, servisu Novo mesto, duhovniku za opravljeni obred, vsem sosedom in prijateljem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: mama, brat in zaročenec Tinko ZAHVALA V 38. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric, boter, bratranec in nečak JOŽE ŠTRAVS iz Stavče vasi pri Žužemberku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje in sočustvovanje v bolečih trenutkih, poklonjeno cvetje, dr. Kocutarjevi za hitro pomoč, kolektivom Novolesa iz Straže, Mercatorja ter Name iz Ljubljane za podarjene vence, župnku Janezu Kompare tu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste se zadnjikrat poslovili od pokojnega. Neutolažljivi: mama, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 78, letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata, stari rta in pradedek FRANC GRIL z Verduna pri Uršnih sefih Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadi\ji poti in mu darovali cvetje. Hvala sosedom, posebno družinam Zupančič, Muren in Nose ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete BARBARE VRANIČAR iz Čuril-8 pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na nieni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz Metlike in novomeške interne bolnice, posebno dr. Starcu ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in teta ANA BEVC ■ Hudega 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za ' rine vence, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste fno spremili na zadnji poti, župnku pa za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Slavka z družino, hčerka Ani z družino, nečak Tone z družino ter octalo sorodstvo w V SPOMIN 26. oktobra bo minilo pet let, odkar so nam krute planine, kateie je tako neizmerno ljubil, iztrgale iz živi našega dragega sina, brata, striči prijatelja STANETA METELKA dipL stroj. ing. iz Kota 17 pri Seariču Se vedno ne moremo verjeti, da te ni med nami, tebe, ki smo te vsi imeli radi. Idueno se zahvaljiuemo njegovim prijateljem, ki nam na megov grob prinašajo cvetje, in vsem, ki te ga še spominjalo. Neutolažljivi vsi njegovi Kot pri Semiču, 22. okt. 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše l^rbe mame, stare mame, prababice in sestre FRANCKE ČEH iz Kamnja pri Šentrupertu ijateljem, sosedom in jeni zadnji se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, ki ste pokojno pospremili na _v_____________ okrasili s številnimi venci in cvetjem. Hvala tov. fcaksu Kurentu za gjoboko občutene besede, pevskemu zboru za lepo petje ter kipniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev OBJAVL JA PROSTA DELA IN NALOGE ZA POSLOVALNICO V KRŠKEM PRODAJANJE V KNJIGARNI ( en delavec) Pogoji: triletna poklicna šola (dokončana šola za prodajalce), delovne izkušnje zaželene Delavno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Poseben pogoj: enomesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili sprejema splošnokadrovski sektor, in sicer 15 dni od dneva objave. Prijav brez dokazil komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA LEVIČARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjjatefiem, sodelavcem, sosedom, prebivalcem Paderšičeve ulice, organizaciji ZB NOV Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto, KZ Krka, sindšcalni organizaciji in delavcem kont kv. IMV, delavcem Krke - kozmetika, delavcem Koto Ljubljana, vsem ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ali kakorkoli počastili njegov spomin. Posebno zahvalo izrekamo govorniku tov. Stibriču za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela in godbi iz Novega mesta. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Družine Levičar in Hočevar Novo mesto,‘18. okt. 1979 „SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO DSSS - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS OBJ A VLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE ADMINISTRATORJA FINANČNE SLUŽBE Pogoji: — nedokončana ESŠ (ali nedokončana administrativna šola) znanje strojepisja — 1 leto delovnih izkušenj Delo je za določen čas do 31. 12.1980. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, 68270 KRŠKO. CKŽ 141. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage žene, mame in stare mame JOŽICE -PEPCE KANTUŽAR roj. Pavlin iz Dolnjega Suhodola S se iskreno zahvaljujava vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali, stali ob strani v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku. Posebno zahvalo sva doti na tov. Francu Pavlinu in njegovi ženi Benedetki ter sosedom za nesebično pomoč .Zahvaljujeva se tudi podjetju Varnost in IMV Novo mesto, tov. Kovačiču za ganljive besede pri odprtem grobu in duhovniku za oprav^eni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnico imeli radi, z nama sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči: mož Karol, sin Darko z družino in otroci Frand, Boris, Majdi in mali Matejček. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega brata, strica in svaka STANKA GOLOBIČA upokojenega kapetana mornarice iz Vavpče vasi se zahvaljujemo vsem za sočustvovanje, za- darovano cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Hvala ZB Semič, sosedom Lavrinovim, Henigmanovim in Florjančičevi za njihovo pomoč v težki uri, govornikoma tov. Lukeziču in Špringequ za ganljiva govora ter dekanu za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Micka in brat Tine, nečaki in ostalo sorodstvo Semič, Ljubljana, Nova Gorica, Starše ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega meti a, očeta in brata STANETA NOVINCA iz DolenjricSh TopKc 113 k iskreno zahvaljujemo vsem sorodnkom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnica v tako velikem Itevflu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Zdravilišča Dolenjske Toplice ter upravniku tov. Plutu za vso moralno in materialno pomoč, župniku in kaplanu ter govornikoma za poslovilne besede, kakor tudi lovcem, Gasilskemu društvu, pevcem in zdravstvenem osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za tolažilne besede in nudeno pomoč. Žalujoči: žena Francka, otroci Stane, Meri in Janez, brata Franc in Albin z družinami ter drugo sorodstvo Dolenjdce Toplice, 16. 10.1979 ZAHVALA V 4CL letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož. očka, brat, svak in stric IVAN VOLF iz Gradca 81, v Bdi krajini Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sre ga tako številno spremili k zadnjemu počitku, zdravstvenemu osebju ZD Metlika in Kirurškemu oddelku Novo mesto za ves trud in lajšanje bolečin, darovalcem cveti a in vencev, vsem sodelavcem uprave SO Lrnomdj, CSS Novo mesto, učencem in vzgojiteljem Doma Majde Sile, Novo mesto, govornikoma za poslovilni govor ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Posebna hvala sosedom Govednikovim za pomoč v najtežjih trenutkih. Se enkrat vsem iskrena l^vala. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Marija in Brigita, sestri Marija in Anica z družinama ter drugo sorodstvo ŠE RASTEJO - Jurčki se pred vse hladnejšimi dnevi Se niso povsem umaknili. Še jih je najti v dolenjskih gozdovih. Na prav lepega, težkega okoli tričetrt kilograma, je naletel Milan Žiberna iz Velikih Brusnic. Ker je vešč fotografiranja, je gobo slikal, zraven pa postavil še svojega brata Danijela, da je sUka £ Gasilski godbenik Bruno ž j ! I Na poslovi stotridesetlet-nice novomeškega Gasilskega pihalnega orkestra, ki je bila nedavno v novomeškem domu JLA, je bil med dobitniki zlate Gallusove značke tudi Bruno Bernard iz Novega mesta. Zlato Gallusovo značko je dobil za več kot petdesetletno sodelovanje pri pihalni godbi. Potem sediva doma v njegovi kuhinji, prijazno topli in obsijani od dopoldanskega oktobrskega sonca. Bruno Bernard prinese na mizo svoje priznanje, hkrati z njirr. pa še zvezno gasilsko odlikovanje - gasilsko zvezdo II. stopnje. Ko tipava skozi minule čase, Bernard pove, da je pri gasilcih sodeloval že v dvajsetih letih, od leta 1922 naprej. K sodelovanju je bil nekako primoran, saj je bil po poklicu dimnikar. Hkrati s sodelovanjem pri gasilcih pa je prišlo tudi igranje pri gasilski pihalni godbi. Kakšni dve leti je trajalo, da se je prebil skozi osnove glasbene teorije, ki jim jo je tedaj posredoval kapelnik Puš. Za njim je godbo prevzel Poula pa Košiček, ki je godbo vodil dvajset let, in vrsta drugih. Bruno Bernard je najprej igral rog in več drugih inštrumentov, kot so še bobni, činele. Kje vse so igrali? „Za nas je bilo dela povsod dovolj. Sodelovali smo na vseh paradah i{! prireditvah. Nemalokrat smo zaigrali tudi na veselicah, zaradi katerih smo se morali včasih razdeliti v dve godbi, da smo zadostili potrebam. Np veselicah je bilo kar prijetno. “ Potem pa Bernard še pove, da so sc nekateri godbeniki tudi malo pik. Na vprašanje, če so potem nehali igrati, hudomušno zaokroži, da ne, marveč so potem igrali še bolj. Vendar njegovo življenje ni bilo samo godba in veselice. Vanj je kanila tudi kakšna kaplja pelina. Zaradi očetove smrti se namreč ni mogel do kraja izučiti za ključavničarja. Tako je potem vse življenje po vsej Dolenj: ski skupaj s svojimi pomočniki čistil dimnike. Delo ni bilo lahko, saj mora dimnikar požreti kar precej saj in prestati veliko vremenskih neprilik za svoj vsakdanji kruh. Kljub temu so delo vestno opravljali. Danes pa ni več tako, je še povedal Bernard Gasilski godbenik Bruno Bernard se je pred tremi leti ločil od svojih činel, in starejši Novomeščani, ki so ga prepoznavali v mimohodih godbe, ga ne vidijo več z njimi Povedal je, da jih ni rad odložil, moral jih pa je. ker je prišla nadenj bolezen. Zdaj tudi ni več tako aktiven pri gasilcih, kot je bil nekoč. Zato pa vsako dopoldne odide na sprehod v mesto, ki vsak dan bolj vidno raste, saj je že najmanj trikrat tako veliko, kot je bilo nekoč- Pa zato nekoliko manj prijazno in tiho. Kljub temu da ima Bernard zdaj vse rajši tišino in mir, pa bo prav gotovo spet obiskal svoje tovariše godbenike, ko se bodo predstavili na združenem koncertu v nedeljo, 28. oktobra, v novomeški športni dvorani J. SIMČIČ Rešeni ameriški letalec v Ribnici Po 35 letih je sestreljeni ameriški letalec W. J. Svvigart obiskal Ribnico in nekatere okoliške kraje, kjer je padlo njegovo poškodovano letalo Liberator Med bombardiranjem letališča pri Vidmu (Udine) v Italiji 18. novembra 1944 so Nemci zadeli ameriško letečo trdnjavo Liberator, kije nato strmoglavila pri Ribnici. Posadka je vodila letalo v to smer zato, ker j’ vedela, daje nekje v to smer v Beli krajini partizansko letališče, do katerega pa ni prišla, ker se je letalo prej vnelo. Iz letala je skočilo deset članov posadke, med njimi tudi navigator William Joseph Swigart, kije minuli teden prvič po 35 letih spet obiskal UMRL PO NESREČI 13. oktobra ob 22. uri je 44-letni dr. Miomir Krstič iz Loškega potoka z avtom Zdravstvenega doma Kočevje trčil 53-letnega Franca Pajniča iz Bukovice. Pešec Pajnič je bil tako hudo poškodovan, da je še isto noč umrl v Kliničnem centru v Ljubljani. Nesreča se je zgodila ria Gorenjski cesti v "Ribnici. Pajnič je stopil iz avtobusa in prečkal cesto. Voznik je zadel pešca na svojem desnem robu ceste. Posebna znamka ob jubileju pošte v Zagrebu 1———-------------------------- Pred 450 leti je avstrijski cesar Ferdinand vzpostavil kurirsko zvezo med Dunajem in obleganim Zagrebom Posebna znamka v počastitev 450-letnice pošte v Zagrebu je izšla 14. oktobra. To je priložnostna znamka za 2 din. Je dvobarvna in tiskana vofset tehniki v polah po 25 kosov. Na njej je grb Zagreba iz leta 1499. Izdana je bila v spomin, ko so leta 1529 T\irki na pohodu na Dunaj oblegali Zagreb z ene strani, z druge pa hrvatsko-ogrski kralj Ivan Za-poljski. V obleganem Zagrebu je bila a vstrijska vojska, zato se je cesar Ferdinand I. odločil, da bo vzpostavil zvezo med posadko v Zagrebu in Dunajem z vojaškim poštnim slom. To je bil prvi poštni sel, ki je vzdrževal zvezo z Zagrebom in ostalimi pokrajinami, kar je trajalo vse do znane bitke pri Sisku leta 1593. Kartovac je postal konec 16. stoletja središče za poštne sle v Vojni krajini, nato pa še središče rednih državnih pošt za to območje. V Zagrebu pa je bilo ustanovljeno središče rednih državnih poštnih slov za območje Vojvodine. A. A. Do smrti je ranil brata Tragedija s puško se je zgodila v bližini Čabra Na Pargu pri Čabru se je 16. oktobra okoli 21. ure v družini 'Li-povac zgodila huda tragedija,ko je med igranjem z očetovo puško 11-letni Nenad po nesreči smrtno ranil svojega 8-letnega brata Angela. Ranjenemu ni bilo pomoči, ker mu je krogla, ki mu je šla skozi pljuča, prebila arterijo. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je nesrečni deček zbežal v gozd. Iskali so ga vso noč in naslednji dan. Fantič se je naslednji dan okoli 19. ure lačen, premražen in utrujen zatekel v osamljeno hišo Petra Žagarja, oddaljeno okoli 4 km od domače hiše. Peter Žagar je nato obvestil o tem postajo milice v Čabru. Izginulega fanta so iskali lovci in šolarji. Oče Bogdan Lipovec je lovec in ima več pušk. Dečka sta se usodne- NOVO MESTO -ELEKTRA 105 : 99 (53:44) V prijateljski košarkarski tekmi so se Novomeščani pomerili z Elektrom iz Šoštanja in dosegli novo zmago. Koše so dali: P. Seničar 16, Cerkovnik 12, Besednjak 4, Munih 29, Ivančič 11, Šupič 2, S. Seničar 18, Zupevec 6 in Plantan 7. F. BEG te kraje, se pogovarjal z ljudmi, ki so bili priča takratnemu dogodku, in si ogledal kraje, kjer se je spustil z letalom in kjer so ga zaprli Nemci. Izmed 10 članov posadke so štiri dobili partizani, šest pa domobranci, ki so jih nato predali Nemcem. Partizani so rešene poslali z letalom v Italijo, Nemci pa so ostalih šest imeli zaprte nekaj dni v Ribnici, nekaj v Ljubljani, nato pa sojih poslali v neko taborišče ob Baltiku. Rešenega ameriškega letalca, ki je prišel na obisk z družino, je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Ribnica Stane Kromar, ki mu je ob slovesu podaril za spomin , ribniški pušeljc". Srečanju je prisostvoval med drugim tudi znani fotoreporter Edi Šelhaus, ki zbira in objavlja podatke o zavezniških letalcih, kateri so med vojno zaradi poškodbe letala pristali na naših tleh. JOŽE PRIMC Trikratni NNNP Kraja med zatemnitvijo — Uspešni miličniki V Ribnici je akcija NNNP poskrbela za več presenečenj, tri pa so med seboj tesno povezana. Prvo presenečenje je bila zatemnitev zaradi nevarnosti bombnega napada v noči od 28. na 29. september. To presenečenje sta izkoristila dva člana kolektiva Inles Ribnica in med zatemnitvijo .presenetila" Inles. Iz skladišča sta iz-imaknilai 16,50 kv. m lesenih rolet, dva avtomata zanje in okovje za okna. Vse to sta spravila skozi žično ograjo in nato odpeljala z osebnim avtom k tretjemu članu kolektiva Inles v Rakitnico, ki naj bi menda vse to kupil Vse tri pa so še isto noč presenetili ribniški miličniki, ki so odkrili storilce in blago. V Inlesu so bili tudi presenečeni, ker so dobili ukradeno tako hitro nazaj. Tako je bilo med vajo NNNP uspešno potrjeno geslo ,Nič nas ne sme presenetiti". Kraja v Inlesu sicer v okviru akcije NNNP ni bila načrtovana, kljub temu pa so jo miličniki hitro in učinkovito zaključili. J. P. ELEKTRIKA SKOZI EKRAN — Z računalniško napravo Inštituta Josip Stefan elektroenergetik Milan Jakše meri dnevno porabo električne energije v Novoteksu. (Foto: J. Pavlin) Zmanjšati račun za tok V Novoteksu že vedo, kako je to mogoče MOŠKO TRUPLO V KRKI Krpani Dobrave so v ponedeljek okoli dvanajste ure opazili v bližini ksenega mostu v Dobravi pri Šentjerneju neznano moško truplo. Kasneje so ugotovili, da gre za 47-letne-ga domačina Ladislava Božiča, ki so ga pogrešali že od 17. oktobra da^je. Ker na pokojniku ni bilo opaziti nikakršnih znakov nasilja ali po-, škodb, je skorajda zagotovo, da je šlo za nesrečen slučaj. Predvideva se, daje Božič šel po stezi ob strugi reke, pri tem pa da mu je spodrsnilo in je omahnil v Krko. PARKIRANJE PO RIBNIŠKO - 17. oktober je bil vozni dan za parne in neparne, zato je v Ribnici zmanjkovalo prostora za parkiranje. Neznani storilci so neko kdo »parkirali” kar na dimnik centralne kurjave pri hotelu, kjer je bil ves dan na ogjed zijalom. Isti neznanci so prej podobno »parkirali” na ribni&em gradu neko kolo in klop letnega gledališča. Verjetno je bilo to dejanje premalo opaženo, zato so zdaj dejanje ponovili na prometnejšem kraju. (Foto: D. Mohar) ga dne igrala v sobi, kjer so puške. Ni še znano, kako je prišel naboj v cev puške, s katero se je igral Nenad. Nesrečni slučaj pa je opozorilo vsem lovcem in drugim imetnikom orožja oziroma nevarnih predmetov; naj vsaj orodje shranjujejo tako, da otroci ne bodo mogli do njega. J. P. V novomeški tovarni Novo-teks so pričeli razmišljati o mnogo cenejši elektriki in tako so se tudi na svoj način lotili .energetske krize”. Na pobudo elektroenergetika Milana Jakše so opazovali mesečno porabo in ugotovili, da je neenakomerna, z nekaj isokimi dnevnimi »koni-cami“. Ke r pa je mnogo cenejša enakomerna odvzeta energija, je bilo potrebno ugotoviti, kdaj so nihanja v električnem omrežju. To se ne da videti s prostim očesom, zato so k sodelovanju povabili strokovnjake z Inštituta Josip Stefan. Ti so sredi ŽIVEGA NE BODO DOBILI Med zadnjimi vojaškimi vajami nekje na zahedu Dolenjske je župan posvaril komandanta teritoralne obrambe: „Glej, da me boš dobro varoval, da me soiražnik ne bo ujel “ Ta pa je odgovonl: „Brez skrbi ste, tovariš predsednik. Zagotavljam vam, da vas živega m bode dobili.“ FURLAN ZMAGAL Sevniški šahovski klub „Milan Majcen” je pripravil hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo deset igralcev. Zmagal je Marjan Furlan (7 točk), za njim pa so se uvrstili Kolman in Povše (6), Blas (5,5), Derstvenšek in Cvirn (5) itd. Naslednji turnir bo tretjo nedeljo v novembru. septembra priključili na električno omrežje računalni&e terminale s proceseijem, v tem tednu pa so meritve že končali. Na osnovi opravljenih meritev bodo strokovnjaki napravili ekonomski izračun, ki bo pokazal upravičenost nabave aparature, ki bo stalno skrbela za enakomeren odvzem električne energije. Ce se bodo delavci Novoteksa odločili za to investicijo, ki bo veljala 1.200.000 din, bodo vsak mesec pri plačevanju računov za porabljeno elektriko prihranili od 70.000 do 80.000 din. J. P. ŠE RASTEJO - v dolenjskih lepega, težkega iograma, je naletel bema iz Velikih Brusn vešč fotografiranja, je kal, zraven pa postavil ga brata Danijela, da pestrejša. GOZDNA POŠAST — Jože Levstik iz Podgore je pred dnevi prinesel v uredništvo pokazat lesno gobo, ki na odrezanem kosu debla že štiri leta raste v nenavadno glavo, močno podobno skrivnostnim spomenikom na Velikonočnih otokih. Občasno jo ovlaži, da dobi malo vlage; s čopiči pa se je ni dotaknil, čeprav obiskovalci njegovega doma menijo tako, saj je goba prav umetno začmjena in obarvana. Levstik je gozdar, je torej prehodil gozd po dolgem in počez, pa pravi, da na tako še ni nikoli naletel. • % Sejna soba Hitrotkala je bi-^ la polna dima, poleg tega pa je vladala v njej grobna tišina. Slišati je bilo le glas direktoija ® vseh direktoijev, delovni ljud- # je pa so si upali komaj dihati, ^ kajti direktor vseh direktorjev £ je govoril o sila pomembni in- vesticiji, ki bo zahtevala veli-® ko truda in odrekanj. Razlaga • je bila zelo zapletena, polna # tujk, dolgih stavkov, ki so jih 0 stežka razbirali celo komer- cialni direktor, finančni direk-tor in tehnični direktor, če-® tudi so dmžno z direktorjem • vseh direktorjev pripravljali m • • • • • •• •• SAMOUPRAVLJALO! SO BILI ZA TO se mu je lahko razbralo, daje zadovoljen s potekom dogodkov. Roke so šinile proti stropu in prej kot v petih minutah je bila sejna soba prazna. Novi proizvodni prostori so oili zgrajeni, proizvodnja je stekla, ni pa dajala obljubljenih sadežev, saj je bilo tržišče zasičeno s to vrsto proizvodov. In ker je vključeval gospodarski načrt tudi dohodek od novo prodanih artiklov, ki pa jih ni hotel nihče niti povohati, so bile številke #•••• M M §•#•••• • gradivo za zbor delovnih ljudi. Direktor vseh direktoijev je bil vsem razumljiv le v tem, da ima investicija smisel, da bo vračala bogate plodove, ko bo proizvodnja stekla, da bodo lipe vzcvetele jeseni. Ko so izzvenele besede direktorja vseh direktoijev, je predsedujoči vprašal: „Ima kdo od prisotnih kakšen pomislek? “ Slišati je bilo muho, ki je obletavala glavo tehničnega direktoija. ,tČe nima nihče nobene pripombe, bomo glasovali," je rekel predsedujoči in z obraza na obračunskih listih osebnih dohodkov vedno nižje. , .Ljudje so vedno bolj nezadovoljni. Odpovedi kar dežujejo,' je rekel nekega dne sekretar direktorju vseh direktorjev. „Kar tiho naj bodo in naj nikar ne valijo krivde na vodilni kader. Vsi smo enako odgovorni, saj smo šli zavestno v investicijo. Mar so pozabili na glasovanje na zboru delovnih ljudi? “ seje rrizhudil direktor vseh direktoijev. TONI GAŠPERIČ ••••••••••• # # # s l»s • 'r UH Novi Zdravstveni dom Otroški vrtec Drska V občini Novo mesto bomo 29. oktobra slavili svoj praznik. Na ta dan je bila pred 38. leti ustanovljena na Brezovi rebri prva partizanska četa. Oblemi-co dneva ustanovitve te čete, ki je takoj zatem odšla v napad na nemško zasedbeno ozemlje, da bi skupaj z ostalimi partizanskimi četami preprečevali nasilno izganjanje Slovencev iz svojih domov, smo izbrali za praznik občine. Ob spominu na te slavne dogodke in dejanja ter številne žrtve, ob spoštovanju narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije ter njenih sadov in pridobitev vsako leto ocenjujemo tudi rezultate svojega dela ter doseženih uspehov. Delovni ljudje in občani naše občine so letos tako kot prejšnja leta dosegli pomembne delovne uspehe in uresničili števil' ne cilje, ki so jih opredelili v svojih razvojnih načrtih. Ugodni rezultati so doseženi pri razvijanju in krepitvi samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah in skupnostih ter nadaljnjem uveljavljanju in poglabljanju delegatskega sistema Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje postaja čedalje bolj nujen in nepogrešljiv instrument urejanja medsebojnih odnosov na vseh področjih in ravneh. Čeprav smo v minulem obdobju imeli tudi primere izmikanja pri uresničevanju sprejetih obveznosti, pa je v zavesti ljudi vse bolj utrjeno prepričanje^ da je medsebojno sporazumevanje in dosledno uresničevanje dogovorjenega nepogrešljiva sestavina socialistične samoupravne demokracije ter sredstvo za uresničevanje pravic in dolžnosti delovnega človeka. V tem letu smo skoraj v vseh organizacijah združenega dela dosegli dinamično rast celo nekoliko višjo od predvidevanj v začetku leta, ter hkrati dosegli tudi kakovostne premike pri ustvarjanju dohodka in njegovi delitvi. Ti rezultati bi bili še ugodnejši, če jih ne bi zmanjševale inflacijske težnje ter nekateri že dalj časa prisotni odprti piteblemi, ki izhajajo iz določenih protislovij našega hitrega ratvoja v minulem obdobju. Letos so se začeli uresničevati nqobsežnejši investicijski načrti, predvideni v tem srednjeročnem obdobju, predvsem v organizacijah IMV in „Krka" v Novem mestu ter drugih krajih. Nove zmogljivosti bodo bistveno vplivale na povečanje proizvodnje in dohodka v naslednjih letih ter omogočale še uspešnejše vključevanje v mednarodno menjavo dela. Čeprav si v naši občini najhitreje utira pot industrija, doživljamo v zadnjem času hitrejši razvoj tudi v dejavnostih, ki so v minulih letih zaostajale za rastočimi potrebami in možnostmi. Lanski popolni prenovi Dolenjskih Toplic že sledijo preureditve in novogradnje v Šmarjeških Toplicah in še nekaterih drugih turističnti zmogljivosti. Na Cesti herojev se gradijo blagovnica in drugi poslovni prostori, v zaključni fazi pa so tudi priprave za gradnjo velike blagovnice in drugih ’ objektov na ožjem območju Novega trga, s katerimi se bodo bistveno zboljšale razmere pri oskrbi naših občanov. Viden napredek čutimo tudi na področju delovanja družbenih dejavnosti. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti delovni ljudje in občani vse bolj neposredno uresničujejo svoja hotenja in pravice, posebno pomembno zmago p a so dosegli letošnjo pomlad ob uspešno izvedenem referendumu za podaljšanje samopri^Devka za gradnjo šolskih objektov ter uvedbo samoprispevka za komunalno urejanje po programih krajevnih skupnosti. Na praznični dan bo za po-tffbe prebivalstva občine in regije izročen svojemu namenu novi zdravstveni dom, takq zatem pa se bodo pričela zemeljska dela za gradnjo šolskega centra usmerjenega izobra- ževanja, kjer bo po dokončanju omogočeno izobraževanje mladine v številnih strokah na srednji, višji in visoki stopnji. Ob letošnjem dnevu žensk je • bil predan uporabi nov otroški vrtec v Bršlinu, novembra pa bo šel v gradnjo vrtec ob Cesti herojev, do dneva republike pa bo dokončan tudi dom za ostarele občane. Tako se s sredstvi, ki so jih delovni ljudje dali iz svojih osebnih dohodkov in dohodkov TOZD, uresničujejo načrti socialnega razvoja občine. Naši delovni ljudje in občani pa so s finančnimi prispevki in osebnim delom sodelovali še pri šte-viln ti drugih akcijah. Lepe uspehe so dosegli tudi pri ko- munalnem urejanju. Asfaltni trak je letos segel daleč v Podgorje, do Gabrja in Suhadola, na Trško goro in do Ždinje vasi, v Šmarjeto in Suho krqino.‘ Uresničuje se, čeprav z zamudo, gradnja obvoznice iz Novega mesta proti Straži, ki bo dobila tudi ustrezno povezavo po levem bregu reke Krke. Marsikaj bi še lahko našteli, omenim naj le nadaljevanje zvezne mladinske delovne akcije v Suhi krajini, ki je prinesla tamkajšnjim ljudem nove kilometre vodovodnega omrežja in najkrajšo cestno povezavo med Prevolami in Žužemberkom. Življenje naših ljudi je danes drugačno kot nekoč, pa vseeno z marsičim nismo zadovoljni. Prizadevamo se, da bi bil jutrišnji dan boljši. Temu so posvečena prizadevanja na vseh področjih našega delovanja. Srečamo se s številnimi odprtimi vprašanji sedanjega in bodočega razvoja, kar vse zahteva od nas neprestano kritično obravnavo razmer, ustvarjalnega sodelovanja ter velike volje in delqv-nih naporov. Začeli smo priprave za obli-kovanje,načrtov razvoja za obdobje po letu 1980. Pri teh načrtih bomo morali izhajati iz resne ocene razmer, v katerih se nahajamo, iz ocene uresničevanja planskih opredelitev, do-govorjenih za leta 1976 — 1980, ter temeljite presoje bodočih razvojnih možnosti in smeri razvoja. Ob razmišljanjih o preteklosti in času, ki je pred nami, vse bolj spoznavamo vrednote svobode in miru. Danes sicer nismo ogroženi od nikogar, pa vendar se pripravljamo za vsak primer, če bi se kaj takega zgodilo. V sodobnem svetu je še vedno veliko nevarnih žarišč, pogosto pa se srečujemo tudi z raznimi naravnimi in drugimi nesrečami. Prav zato krepimo vse oblike možnega splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ob delovnih uspehih, ki jih bomo slavili ob letošnjem prazniku občine, se zavedamo številnih nalog, ki so pred nami. Prepričan sem, da jih bodo naši delovni ljudje izvrševali z enako zavestjo in uspešnostjo, kot v preteklosti. Zato jim vsem iskreno čestitam ob letošnjem občinskem prazniku Predsednik skupščine občine Novo mesto MARJAN SIMIČ Novo stanovanjsko naselje v Ločni DOLENJSKI LIST - mesto slavi TOZD KONFEKCIJA III, izdelovanje konfekcije, o. sub. o. Trebinje TOZD TKANINA, izdelovanje tkanin, o. sub. o. Novo mesto NOVOTEKS tekstilna tovarna n sol o Novo mesto TOZD PREDILNICA, izdelovanje preje, o. sub. o. Metlika TOZD KONFEKCIJA I, izdelovanje konfekcije, o. sub. o Novo mesto TOZD TRGOVINA, prodaja tekstila, o. sub. o. Novo mesto TOZD KONFEKCIJA II, izdelovanje konfekcije, o. sub. o. Vinica DOLENJSKI UST Ljubljana Krško gradbene instalacije n. sol. o. Novo mesto Metlika Črnomelj^ 30 razvojnih in uspešnih let Novomontaže 30 LET RAZVOJA NOVOMONTAŽE Če primerjamo trideset let življenja človeka s tridesetimi leti obstoja delovne organizacije, lahko ugotovimo, daje ta doba zanje mnogo bolj razgibana. Je polna dogajanj in sprememb. Človek pa jc nepogrešljiv člen v verigi snovanj in dejanj. Brez človeka ko pozitivnega dejavnika razvoj ni mogoč. Tem dejstvom se je morali podrediti tudi Novomontaža vse od svojega nastanka dalje. ROJSTVO NOVOMONTA2E Današnja Novomontaža je nastala šele leta 1973 kot enovita delovna organizacija s sedežem v Adamičevi ulici ob združitvi Obrtno montažnega podjetja Inštalater in Elektrotehničnega podjetja iz Novega mesta. 30-letnica Novomontaže pa je pravzaprav dediščina Elektrotehničnega podjetja, ki je bilo ustanovljeno 1949. Ob ustanovitvi je Obrtno montažno podjetje Inštalater nudilo občanom in delovnim organizacijam inštalaterske usluge s področja vodovoda, kleparstva in različnih vzdrževalnih uslug vse do leta 1967, ko so k svoji dejavnosti priključili še napeljavo centralnih Peči. v Elektrotehnično podjetje pa se je pred združitvijo ukvarjalo z napeljavami električnih napeljav, vzdrževalnimi uslugami in popravili električnih gospodinjskih strojev. K združitvi pa jih je popeljala želja, da bi tržišču nudili bolj organizirano in popolnejšo ponudbo v izvajanju uslug z njihovega področja dejavnosti. Brez pomena pa ni bil skupen nastop ria tržišču gradbeništva. Novonastali delovni organi zaciji se je v začetku leta 1974 priključil del bivšega podjetja Rog z inštalaterji centralnega ogrevanja in RTV servisom. Res, da so bili vsi skupeg v tavbi v Adamičevi ulici, pa jih je pestila nevzdržna prostorska stiska in jih ovirala pri normalnem delu in razvoju.. Zavoljo tega so se odločili za novogradnjo delovnih in upravnih prostorov naCikavi. Z gradnjo so pričeli v začetku leta 1976 in ga še isto leto za praznik občine Novo mesto izročili svojemu namenu. Po pridobitvi novih prostorov se je preselila vsa instalacijska dejavnost razen elektroinstalacij in RTV servisa, ki sta ostala v Adamičevi ulici. In ne samo da so se rešili prostorske stiske, pridobili so ustrezne delovne pogoje, možnost širjenja dejavnosti in racionalizacije delovnih faz. Konec leta 1977 sta iz enovite delovne organizacije nastali cfc/a tozda: — tozd Strojne instalacije z napeljavami vodovoda, centralnega ogrevanja, stavbnim kleparstvom in že prvo novo dejavnostjo - prezračevanjem proizvodnih in drugih prostorov, - tozd Elektroinstalacije z dejavnostjo električni napeljav, RTV servisom in drugih uslug s tega področja — in Delovna skupnost skupnih služb s splošno, računovodsko in komercialno službo. Ob združitvi je 138 zaposlenih ustvarilo 22.161.996 din celotnega prihodka, v letu 1978 159 zaposlenih že 70,085.265 din celotnega prihodka in v prvi polovici leta 1979 184 zaposlenih 39.965.602 din celotnega prihodka. Če upoštevamo, da je plan za leto 1979 82,150.000 din lahko z gotovostjo trdimo, da vsi pokazatelji kažejo, da bo plan presežen ODPRTA NOVA OBZORJA Vzporedno z montažno dejavnostjo, ki jo Novomontaža opravlja že trideset let, in pa individualno proizvodnjo po naročilu pomeni prehod na serijsko proizvodnjo elektroraz-delilne omare z vsestransko uporabno vrednostjo nov korak k napredku in razvoju delovne organizacije. To pa je le prva stopnica nadaljnjega razvoja, ki temelji na praktični uporabi in izdelavi opreme s področja montažne dejavnosti. Varnostna naprava, ki je nastali kot plod ideje, danes pa, ko jo primerjamo z ostalimi napravami te vrste v svetu, ugotavljamo, da jim lahko stoji ob strani tako s kvaliteto kot možnostjo uporabe in na koncu seveda tudi z obliko. Udeležba njihovih strokovnih delavcev na izobraževalnem in tehnično informativnem področju, kot so sejmi v Jugoslaviji in tujini ter jna raznih seminarjih, je dala že nekatere rezultate. Z osnovnim programom pridobiti določene izkušnje je cilj, ki bo omogočal nadaljnji razvoj in uveljavitev montažnega delavca na Dolenjskem. Pred nami je obdobje štednje z energijo. V . Novomontaži so namreč prepričani, da jim bo tudi na tem \ področju uspelo že v bližnji prihodnosti ponazoriti njihovo voljo k napredku tudi na tem področju. Ta program pa mora iti še skozi vrsto strokovnti faz razvoja, da bo čez določen čas dokončno služil svojemu namenu. Jasno je, da je za tako dejavnost potrebna podpora in razumevanje celotne družbe, na kar resno računajo. Gornji odstavek naj bežno okrepimo z dejstvom, da gre za regeneracijo odpadnega toka toplote. Ne bi pa želeli, da bi prejšnje navedbe razumeli, kakor da so na razvoj pričeli misliti šele včeraj. Ob jutečeni usposobljenosti izvedbe vodovodnih instalacij, centralnli toplovodnih kurjav in stavbno kleparskih del že dalj časa izvajajo instalacije tehničnih in tehnoloških plinov in vse vrste prezračevanja. ČTe so hoteli ohraniti korak z ostalimi strokovno dobro pod--kovanimi izvajalci, so morali na tem področju vložiti veliko Varnostna naprava Zagreb gradbene instalacije n. sol. o. novomontaža Stanovanjsko naselje Drska naporov in sredstev. Da lahko prezračevanje — klimatizacija v industrijskih, poslovnih in ostalih družbeno pomembnih objektih služi svojemu namenu, je potrebno poznati in uporabljati vso možno opremo, ki je trenutno na razpolago. Prav tako pa je potrebno proizvesti tehnološko sodoben zračni kanal, da služi sistemu in svojemu namenu, ki je: — toplozračna izmenjava zraka (prezračevanje), — dovajanje zraka take kvalitete, ki ga pogojuje potreba v delovnem prostoru (temperatura, vlaga, stopnja čistosti zra-kaK - odsevanje - zračni transport mehanskih in ostalih delcev, ki so v zraku. Vse skupaj spremlja ustrezna avtomatska regulacija. V utečeni proizvodnji prezračevalnih kanalov dosegajo zelo dobre rezultate tako glede zmotljivosti kakor glede kvalitet. Usluge s tega področja nudijo tudi ostalim monterjem oziroma inštalaterjem v družbenem in zasebnem sektorju. S prizadevanji celotne družbe v 'azvoju malega gospodarstva še štiri pare smuči sprejmejo v svoje varstvo. Za vse vrste v Jugoslaviji običajnih vozil boste lahko kupili tudi prevleke za sedeže in naslonjala za glava Prepričal' sem, da ni trgovska potegavšči’ na, ko slišimo, da je vožnja, P* čeprav z varnostnim pasorti( smrtno nevarna brez naslonjali za glavo. V Maximarketu lahko kupimo dvoje vrst Ena so z« tiste vrste avtomobilov, ki ima; jo že pripravljene priključka* druga za tiste, ki takih pri’ ključkov nimajo. Obema vrstama pa je priložen ustrezni pribor. Važno je še to, da naslonjala lahko namestimo poljubno glede na višino glave in regulir* mo tudi nagib. Že sem hotel končati svoj« potepanje po avtooddelku, kO me je prijazen trgovec poklicj nazaj in povedal, da pri njiv prodajajo tudi rezervne dele zi stoenke in fiče. Nekdo drug pj se je znašel in pomembno pii pomnil: „Ti, Janez, pa napif, tem svojim Dolenčkom, dapro; dajamo tudi rezervne dele z avtomobile NSU PRINZ( Morda pa bi le odpadla kakšn pot v Trst na račun domače z; loge rezervnih delov. No, moji dragi Dolenjčk bodite lepo pozdravljeni i srečno vožnjo po cesti smr vam želi Vaš JANEZ DOLENJSKI Po novi Prešernovi cesti v Ljubljani boste prav gotovo lahko prišli do Emoninih podzemnih parkirišč ali pa do parkirne ploščadi SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 2ELIJO OBČANOM OBČINE GROSUPLJE OBILO DELOVNIH USPEHOV. podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij priključkov in pribora 61290grosuplje tel:/061/771-021 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE GROSUPLJE KVALITETA Naša streha je estetsko do- turist 1 bitk NOB IMIturist Marcalor Mercator Po poteh velikih bitk NOB Potovanje bo kombinirano z letalskim in avtobusnim prevozom. Na tej poti si boste ogledali Sarajevo, Tjentište, Sutjesko^ Mostar, Jablanico, Neretvo in Dubrovnik. Na poti boste 3 dni za konec tedna Odiodi so 19. in 26. oktobra. Vse poti vodijo v RIM Prevoz z letalom, potovanje traja 3 dni, odhodi pa so 21., 23., 25., 27. in 29. novembra. Romantična in zelena IRSKA To potovanje pripravljamo v sodelovanju z revijo STOP. Na Irsko boste poleteli z letalom za dan Republike. Potovanje bo trajalo 3 dni, odhod pa je 29. novembra. INFORMACIJE IN PRIJAVE: M — Turist MERCATOR, Aškerčeva 3.Ljubljana, telefon: (061) 22-720 in GENERALTURIST poslovalnica Ljubljana Gosposvetska 7, Ljubljana, telefon: (061) 21-206. ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLJIN 63 POLEG IZDELKOV PROFESIONALNEGA PROGRAMA V\M PRIPOROČAMO ŠE NASLEDNJE IZDELKE S ŠIROKEGA POTROŠNEGA PODROČJA: Polnilnik POBI uporabljamo za polnjenje in dopolnjevanje 6 V in 12 V akumulatorskih baterij do kapacitete 60 Ah s tokom 6 A v avtomobilih, motornih čolnih, manjših traktorjih itd. Lahko pa služi tudi kot izvor enosmerne napetosti 4,5 V ali 9,5 V za napajanje električnih igrač, prenosnih svetilk v delavnicah in kampih s trajnim tokom 5 A. Priključna napetost je 220 V, 50 Hz. Vgrajen pa je v praktičnem prenosnem okrovu. • •••• Električni pašni aparat KEKEC napaja žično ograjo z impulzno visoko napetostjo in je uporaben za ograditev pašnikov, lovskih rezervatov, za zavarovanje plantaž, sadovnjakov in vrtov pred divjadjo, za električna vrata vodorih in odprtih hlevih in za zavarovanje avtomobilskih cest pred domačimi živalmi in divjadjo. Ima vgrajeno 9 V baterijo, ki zagotavlja samostojno obratovanje približno 2000 ur. Dolžina ograde je lahko do 3 km. KOREKTOR TV COLOR popravlja omrežno napetost 220 V, ki zaradi velikega padca napetosti v omrežju odstopa od nazivne vrednosti celo do 28 %, na napetost 220 V - 15 %, ki je še dopustna za nemoteno delovanje televizijskega ali radijskega sprejemnika. Izhodna moč je 400 VA in je vgrajen v prenosni okrov. Z uporabo korektorja TV color boste pripomogli k boljšemu delovanju TV sprejemnika. Z napajalnimi napravami prihranimo čas in denar Moški bluzon SOLARIS in pulover LOVRAN iz valkane pletenine vršena, trajna, s 35—letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priljučki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom. Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom in je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100-procentno odpornost tudi pri burji, kar je posebno pomembno na območju Primorja in Dalmacije. v/aiuune se 2d riciKup sodobne in kvalitetne strešne kritine Proizvajamo: ( granulirane in gladke strešnike v rdeči, rjavi, zeleni, grafitno in cementno sivi barvi Za kvadratni meter strehe nje. Pri prekrivanju starih streh potrebujete približno 10 stre- lahko uporabite tudi staro let-šnikov. Velika površina enega venje. strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekriva- EPS ..Dolenjski list" Novo mesto BLAGOVNI TRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO Ljubljanska 27 telefon: (068) 21-956 OPRAVLJAJO: — vse posle javnih carinskih skladišč, — skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih in odprtih skladiščnih prostorih, — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga z najsodobnejšo mehanizacijo, — prevoz blaga s tovornimi avtomobili. cv cilmirci novo ALPSKA MODNA INDUSTRIJA 64240 RADOVLJICA, Jalnova 2________________________________________________ ^ _ __ telefon: (064) 75-460, telex: ll 34-569 yu almira I ! VRHNJA TE2JA KONFEKCIJA ZA ZENSKE IN MOŠKE IZ VALKANE PLETENINE ZA JESEN , ZIMO IN POMLAD 7 — praktično — udobno — prijetno — enostavno za čiščenje Zaupajte pleteninam z znakom VALK ''■‘'‘.V ' -i m Brežice; fer oh krajevnem f. Semiča še pridržujejo hi ' sani n ase ria j več j e d e I d. v i ganizaej{e ga :mesia »MO ffiESTO • - - .-v. ' ’ M S&3 TRIMO TOZD JK DOBOVA Nova proizvodna hala — boljši delovni pogoji in večje Število novih delovnih mest. V novih proizvodnih prostorih bomo nadaljevali že ustaljeni program proizvodnje individualnih jeklenih konstrukcij in vpeljali nov program proizvodnje jeklenih rezervoarjev oz. cistern od 5 do 50 kubičnih metrov ter proizvodnjo tipskih jeklenih konstrukcij. Kolektiv temeljne organizacije združenega dela „TRIMO" JK Dobova čestita za občinski praznik vsem občanom in jim želi veliko delovnih uspehov. FfallHM* Flnish •Just Bliisl]Jii£ COMPACT I A« M 4f»<. Next to Natural 'v ; V.‘ ^ nm \ kbi m » c/> ^ rl *-* trima trimu IT TJ trimo PROIZVODNJA IN TRGOVINA /UuKuHJi Eiport — Impert BREŽICE Lastna in kooperacijska kmetijska proizvodnja — odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov — oskrba kmetijstva z reprodukcijskim materialom — lastna in kooperacijska proizvodnja cvetja. VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! POSAVJE Brežice — znano staro trgovsko racijo. Kupcem bo na voljo vse središče z močnim kupnim za- od samopostrežne trgovine, ledjem iz Slovenije in sosednje Prodaje industrijskega blaga. Hrvaške bodo spomladi leta pohištva, elektromateriala, 1980 dobile še en izredno po- akustike, stekla, bele tehnike, memben in prepotreben objekt športni oddelek, konfekcija, - VELEBLAGOVNICO s sko- čev,Ji in marsikaj. V novi raj 5000 kvadratnimi metri veleblagovnici bodo na novo za- uporabnih površin, kjer bo P°s,ili 78 delavcev, skupaj pa prostor tudi za sodobno restav- i'*1130 t0m zaposlenih 113. Kolektiv delovne organizacije EMONA - POSAVJE, ki šteje 412 delavcev in 105 učencev v trgovini in gostinstvu, čestita vsem občanom za praznik občine in se priporoča s svojimi uslugami! / Brežice preteklem letu. Trije modernizirani cestni odseki pomenijo veliko pridobitev, saj je tako še zadnja krajevna skupnost Pečice - Križe povezana z občinskim središčem z dobro asfaltirano cesta Toda to še ni celoten program, ki bo realiziran do konca leta. Tudi novi prostori večnamenske zgradbe v Krški vasi pomenijo veliko pridobitev za to krajevno skupnost. Samoprispevek, ki so ga v letošnjem letu z referendumom potrdili naši občani,, pomeni zmago tistih sil, ki se zavedajo, da brez odrekanja tudi na pod- ročju družbenega standarda ne bomo mogli hitreje napredovati. Ob občinskem prazniku moramo temeljito oceniti prehoje-. no pot ter začrtati nove naloge. Vse napore moramo vložiti v realizacijo vseh nalog v zadnjem letu tekočega srednjeročnega obdobja ter tako doseči takšn o materialno osnovo, ki nam bo v novem srednjeročnem obdobju omogočila še hitrejši razvoj. Ne smemo se namreč zanašati le na ugodne ocene gospodarjenja v letošnjem letu, ampak moramo še z večjo zavzetostjo vztrajati pri gospodarski stabilizaciji. Posebno skrb moramo posvetiti delegatskemu sistemu in samoupravni organiziranosti ter ustvariti takšne pogoje in meto- de dela, da bo občinska skupščina dejansko postala najvišji organ samoupravljanja v občini. Samoupravni odnosi se kažejo tudi v prevzemanju nalog ljudske obrembe in družbene samozaščite. Uspešno izvedena akcija .Nič nas ne sme presenetiti" je pokazala, da prihajajo naloge obrambe in zaščite v zavest naših občanov. Uspehi, ki smo jih dosegli, pa nas opozarjajo, da moramo še bolj dosledno odpravljati pomanjkljivosti in slabosti, ki so se pojavile v tem obdobju. Bolj dosledno moramo razviti sistem odgovornosti na vseh ravneh. Zavzeto in bolj dosledno se je PREDSEDSTVO potrebno lotiti reševanja ka- SKUPŠČINE OBČINE^BREŽICE drovske problematike. Strokovni kadri so pogoj za hitrejši napredek na vseh področjih. Pospeševati moramo uveljavljanje načel svobodne menjave dela. V letu, ki je pred nami, moramo izpeljati zahtevno in odgovorno nalogo — načrtovanje razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri izpolnitvi tega moramo biti dovolj poumni in realni. Prizadevati si moramo, da bo naš razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju prispeval k splošnemu napredku naše občine. Vsem delovnim ljudem in občanom, mladini in pionirjem čestitamo ob prazniku občine. 28. oktober 1941- ustanovitev Brežiške čete 28. oktober praznik občine 28. oktober, praznik občine Brežice, nas vsako leto opomni na zgodovinske dogodke v letu 1941, ko nam je okupator zapisal nacionalno uničenje. Na ta dan, ko je začelo množično preseljevanje — nasilni izgon Slovencev iz Posavja, je bila ustanovljena Brežiška Četa, ki naj bi ob pomoči drugih partizanskih enot preprečevala in ovirala preselitev. V razmeroma kratkem času je ta prva partizanska enota v Posavju ponosno dvignila plamenico vstaje tudi v naših krajih. Borcem Brežiške čete velja naš spomin. Skromno, vendar s številnimi u spehi, bomo počastili tudi letošnji praznik. Novi proizvodni prostori TRIMA Jeklene konstrukcije v Dobovi in Tovar-na brezalkoholnih napitkov SLOVIN DO Bizeljsko — Brežice nista edina, kmalu bomo lahko odprli hotelski kompleks EMONA TERME v Čateških Toplicah, novo pekarno ŽITA IMPERIAL itd. Uresničujemo tudi ostale investicijske naložbe, za katere smo ob preteklem prazniku položili temeljne kamne. Referendumski cestni program je bolje realiziran kot v Program modernizacije cest je že dosegel stopnjo razvoja in že vse krajevne skupnosti so z občinskim središčem povezane z novimi asfaltnimi cestami. Med pomembne letošnje pridobitve sodi tudi obnova ceste v Pečice, s tem pa je tudi kraj, ki sodi med najbolj zaostale v občini, dobil sodobno povezavo z Brežicami in ostalim svetom. e. novo astaitno bazo v Borštu so se povečale možnosti za hitro modernizacijo cest, saj je omogočana nemotena in hitra dobava asfaltne mase za vrsto novih gradbišč v občini. V Ki*i vasi gradimo novo trgovino. V tej stavbi bo prostor tudi za pošto, krajevni urad in prostor ža družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti. 34 nniFMTPi/i itpv H kitali lift?! REZULTAT ZDUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV EMONA HOTELI - TOZD TERME ČATEŽ Prihodnji mesec bodo v Čateških Toplicah odprli in predali namenu največji center zdraviliškega turizma pri nas. Investicija, vredna preko 250 milijonov, omogočena z združitvijo z Emono, je največja investicija v brežiški občini doslej, za Bernardinom pa druga največja turistična izgradnja v Sloveniji. Naravno bogastvo — termalna voda, posebno okrepljena zdravstvena služba in vedno večje potrebe po tovrstnih zdravstvenih uslugah, vse to je narekovalo razširitev zmogljivosti zdravilišča, saj so bile sedanje zadnja leta 100-od-stotno zasedene. Odklanjati so morali veliko pacientov, še več pa so izgubili, ker niso mogli sprejemati tujih gostov, kar je bil še poseben udarec za zdravilišče. Načrtovanje nove investicije je bilo predvideno že od leta 1972, vendar j«* še le združitev v veliko združenje — SOZD EMONA omogočila korak, ki je danes za nami — to je dograditev II. faze hotelskega kompleksa, ki je obenem največja investicija v brežiški občini doslej in druga največja turistična izgradnja v Sloveniji (za Be mar-dinom). Z združitvijo z Emono se je odprla možnost smotrne naložbe, ki je bila razporejena v srednjeročni plan in imela prednost v grupaciji Emona hotelov. Osemdeset odstotkov potrebnih sredstev za izgradnjo je prispevata Ljubljanska banka, 20 odstotkov pa predstavljajo združena sredstva SOZD Emona — Preko interne banke Emone. Celotna investicijska vrednost je bila načrtovana na 245 milijo- nov dinarjev, med gradnjo pa je prišlo do večjih sprememb, na katere so vplivale tudi podražitve, tako da bo končna cena precej višja. Za gradbena dela z obrtniškimi in instalacijskimi deli je bilo predvidenih 194,5 milijona, za domačo opremo z montažo 28,8 milijona, za uvoženo opremo z montažo 6 milijonov, za carino in ostale stroške uvoza 1,852 milijona in za ostalo 13,666 milijona dinarjev. Projekt je izdelal projektivni biro Region iz Brežic, z odgovornim projektantom Karlom Filipčičem. Najugodnejšo ponudbo za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je dal SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Krško, leseni del opreme je prevzela Lesnina iz Ljubljane, kovinsko opremo in stroje pa Jugotehnika iz Ljubljane. Nadzorno službo opravlja Emona inženiring, tehnično službo pa investitor sam. Investicijski program je bil sestavljen julija 1977 in bil predložen Ljubljanski banki, ki ga je tudi v celoti potrdila. Investicijska dela obsegajo: HOTEL B kategorije, spalni del v štirih etažah, skupaj 146 dvoposteljnih sob in trije luksuzni apartmaji, RESTAVRACIJA - 300 sedežev, GRILL — 70 sedežev, TERASA — 300 sedežev in mlečni bar 70 sedežev. Objekt TERAPIJA, kjer bodo ambulante, hidro in elek-troterapija, sauna in pokriti bazen 10,5 x 25 metrov z odprto teraso. GOSPODARSKI OBJEKT obsega centralno pripravo hrane, centralna skladišča s hladilnicami, pralnico z likalnico, menzo za delavce, zaklonišče za 200 oseb in prostore za tehnično službo. TOPLOTNA POSTAJA, ki je edina te vrste v Jugoslaviji, bo s pomočjo še stih toplotnih črpalk in termalne vode ogrevala celotno območje Čateških Toplic. Ta sistem ogrevanja je v splošni energetski krizi najcenejši, obenem pa je na ta način najbolje poskrbljeno za varstvo okolja. AVTO-CAMP z zmogljivostmi za 300 enot z recepcijo, sanitarijami, tenis igriščem in večnamenskim igriščem za odbojko, košarko... ZUNANJA UREDITEV obsega ceste, parkirišča, vodovod, kanalizacijo s čistilno napravo, trafo I in trafo II, plinsko postajo ter hortikulturno ureditev. Ko smo ravno pri zunanji ureditvi in vzdrževanju, morda ne bi bilo napak omeniti velikih stroškov, ki pa so povsem v breme zdravilišča. V mislih imamo turistično takso, ki se je ob polni zasedenosti skozi vse leto nabere kar precejšnja vsota in prav bi bilo, da se del teh sredstev vrne tja, kjer so se ustvarila oz. vplačala, saj bi bila s tem dana mnogo večja možnost ureditve zunanje podobe naših turističnih objektov, ki sedaj marsikje nemo pričajo, da za te namene ni dovolj denarja. Prav Čateš-kim Toplicam, ki imajo izjemno vlogo v razvoju turizma brežiške občine in celotne dolenjske pokrajine, bi ta sredstva mnogo pomenila. V teh dneh, ko izvajalci hitijo z zaključnimi deli, lahko z gotovostjo trdimo, da bo celoten kompleks kmalu nared. Otvoritev predvidevajo za 9. november, saj je del objektov že tehnično prevzet, so pa še določene težave pri uvozu opreme, ki ne more do uporabnika zaradi znanih administrativnih ovir in lahko se zgodi, da bodo prav te ovire povzročile največ zastojev. Ve ndar pa kolektiv z optimizmom pričakuje, da bo kljub vsamu kmalu prišel dan, ko bodo s svojo tradicionalno gostoljubnostjo v novih objektih sprejeli prve goste. V okviru zdravilišča Čateške Toplice posluje tudi Grad Mokrice, ki je bil pred nedavnim po združitvi z zdraviliščem 50-odstotno obnovljen, rezultati tega pa so že dolgo znani, saj se je promet povečal za preko 100 odstotkov, v konkretnem razvojnem programu pa že na-' črtujejo kompletno adaptacijo\ tega objekta. Tu bodo v bodoče še bolj kot doslej razvijali možnosti aktivnega oddiha ter v ta namen pospešili razvoj konjskega športa. Organizirali so novo jahalno šolo, kar je pri njihovih gostih naletelo na ugoden odziv, saj je dobro obiskana. Kolektiv Zdravilišča Čateške Toplice oziroma po novem TERME Čatež je pred pomembno delovno zmago, ki pa ni le njihova, saj je to delovna zmaga celotne brežiške občine in tudi širše družbene skupnosti, za kolektiv pa tudi velika obveznost, ki je ob sedanjem visokokvalificiranem in izredno sposobnem vodstvu ne bo težko izpolniti. T I .J*4 Hotel Grad Mokrice vas s svojo pravljično privlačnostjo vedno znova vabi, da ga obiščete in se tako za nekaj časa izognete vsakdanjemu hrupnemu tempu življenja. Camp za 300 enot z recepcijo \ Novotehna spet korak bliže potrošniku »OVOTEBM novo mesto Z otvoritvijo nove trgovske hiše Novotehna v Kostanjevici se je to novomeško trgovsko podjetje še bolj približalo potrošnikom, obenem pa prispevalo znaten delež pri utrjevanju vezi v pokrajini. V docela prenovljenem bivše m gospodarskem poslopju je z velikimi prizadevanji kolektiva Novotehne zrasla sodobna, bogato založena trgovina, ki se je ne bi sramovalo nobeno veliko mesto. Toda razvoj ne zastane niti za hip kajti pred vrati so nove naloge, s katerimi se bo treba spoprijeti že danes. Brez odrejenega namena je Trgovsko podjetje »Novotehna” iz Novega mesta leta 1972 odkupilo v Kostanjevici precej dotrajano gospodarsko poslopje, tedaj last Splošnega mizarstva iz Krškega. Kasneje je dozorela misel, da bi na tem prostoru napravili sodoben trgovski objekt z asortimentom Novotehne in na ta način pokrili še nepreskrbljeno podgor-jansko področje. Delavci Novotehne so kmalu zatem sprejeli sklep, da dajo izdelati gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, s trdo voljo, da se takoj lotijo raznovrstno tehnično blago, železnino, gradbeni material, vodovodni in elektroinstalacij-ski material, zaščitne premaze za gradbeništvo, drobne gospodinjske aparate in gospodinjsko opremo, vse vrste kovinskih izdelkov, orodja in drobne delovne priprave, belo tehniko, akustiko, razna čistila, v posebnem oddelku pa tudi nadomestne dele za avtomobile, ki so predmet dejavnosti Novotehne, to so avtomobili zastava — Fiat; prodajali bodo tudi avtomobilske gume. Skupna površina prodajnih prostorov in skladišč znaša 1560 kvadratnih metrov, zunanjih utrjenih in že naročili študijo, ki bo pokazala, ali je njihova zamisel, da bi takše n objekt stal v Bučni vasi, pravilna Niti v ožjem ne v širšem centru mesta ni te možnosti, zato pa so možnosti pri že obstoječem objektu maloprodaje gradbenega materiala, ki bi ga skupaj z novimi prodajnimi površinami združili v obsežen prodajni kompleks. V programu imajo še gradnjo centralnih skladišč za grosistično dejavnost in manjših skladišč za potrebe maloprodajnih trgovin v Novem mestu in širši okolici. V izdelavi so tudi programi za razširitev prodajnih zmogljivosti v Novem mestu in povečanje upravnih prostorov, ki že dalj časa ne zadoščajo za nemoten potek dela, ki ga že dosežena stopnja realizacije zahteva Kolektiv Trgovskega podjetja. „Novotehna" čestita vsem-občanom za njihov praznik in se priporoča! uresničevanja zastavljenega programa. Potrebna dokumentacija je bila kmalu nared, vendar objektivne težave v letu 1974 in kasneje niso dopuščale, da bi z lastnimi sredstvi pričeli izvajati zastavljeni program v Kostanjevici. Žal so naleteli tudi na veliko nerazumevanje pri tistih, ki bi lahko pomagali iz težav. Nekje je bila težava v tem, da želijo graditi v drugi občini, kot je sedež podjetja, drugje je bila spet »nepremostljiva" ovira to, da so komitent druge banke, vse to pa je vplivalo na začasno z amrznitev programa vse do takrat, ko so naleteli na razumevanje in dobili potrebna finančna sredstva pri Beograjski banki, ki so, združena z lastnimi, zadoščala za pričetek izvajanja zastavljenega programa v Kostanjevici. Ta rešitev je prišla v drugem polletju lanskega leta in konec leta so se že pričela gradbena dela. Ni še minilo dobro leto od takrat, in že je za krajevni praznik Kostanjevice ta trgovska hiša odprta z željo, da zadovolji svoje potrošnike. V njej pa sta našla prostor tudi oddelek za prodajo proizvodov SOZD Gorenje iz Velenja in pa ekspozitura Beograjske banke, ki je obenem tudi prva bančna institucija na kostanjeviškem območju, z a kar gre nedvomno spet največje priznanje kolektivu Novotehne. Kostanjevica in njena širša okolica je s tem veliko pridobila, zato je ta objekt brez dvoma v ponos vsem občanom. Pri tej investiciji je kolektiv Novotehne naletel na zelo sprejemljiv in spodbuden odnos pri odgovornih predstavnikih skupščine občine Krško in krajevne skupnosti Kostanjevica. V nobenem primeru niso investitorji od družbenopolitičnih dejavnikov zahtevali bonifikacij, kajti zadostovalo je razumevanje in moralna podpora za realizacijo programa, kar daje mnogo nove volje, da se porajajoče težave laže in hitreje prebrodijo. Še posebno priznanje pa izrekajo izvajalcu vseh del — SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Krško, ki je svoje obveznosti izpolnilo pravočasno in kvalitetno, tako da med gradnjo ni bilo problemov, ki jih ne bi mogli sproti reševati v obojestransko zadovoljstvo. Predmet poslovanja trgovine v Kostanjevici je usklajen s predmetom poslovanja delovne organizacije, kar pomeni, da bodo nudili svojim kupcem V času, ko odpirajo pomemben trgovski objekt v Kostanjevici, pri Novotehni že načrtujejo nove naložbe. Naslednja velika investicija bo v Novem mesta V ta namen so Kolektiv Novotehne je zadovoljen in ponosen na veliko pridobitev, ki bo s svojo široko dejavnostjo na tem področju Nova trgovska hiša Novotehne v Kostanjevici - objekt, ki se skladno vključuje v arhitekturo starega mestnega jedra, v svoji notranjosti pa nudi ob solidni postrežbi raznovrstno blago za potrebe sodobnega kupca. prav gotovo upravičila veliko naložbo. Nekateri pesimisti sicer prerokujejo drugače, češ da je Novotehna s tem prehitela čas v Kostanjevici in da je naložba preuranjena, vendar kolektiv smatra, da ni pomembno nekaj kilometrov več ali manj, pomembno je to, da potrošnik lahko nabavi čim več blaga na enem mestu, v eni hiši, zato se ni bati, da ne bi uspešno poslovali. asfaltiranih površin za zunanje skladiščenje trgovskega blaga pa je 2400 kvadratnih metrov. Pri Novotehni pričakujejo, da bo široka izbira blaga krila potrebe občanov gorjanskega in pod-gorjanskega pa tudi krško-poljskega območja. Če se bo pokazala potreba, bodo obstoječe prodajne zmogljivosti lahko takoj povečali. t’T '■ ' SGP PIONIR - TOZD Gradbeni sektor Krško gradi v brežiški občini vrsto objektov, od katerih je največji in najpomembnejši hotelski kompleks TERME v Cateških Toplicah. V Brežicah gradijo dijaški dom, pred kratkim pa so investitorju predali v uporabo nov objekt — dom počitka. Če v teh dneh obiščete Cateške Toplice, se vam bo že od daleč iznad nasadov sadnega drevja ponudila nova slika, ki je doslej nismo poznali. Ko pridemo v bližino, se pred nami razprostre široka zelena poljana, prepredena z asfaltnimi stezami, ki vodijo do posameznih objektov velikega zdraviliškega kompleksa. Kjer so pred nekaj meseci še hrumeli gradbeni stroji in kjer je prek tristo gradbincev dan za dnem oblikovalo beton, les, železo, kamen in steklo, stoji danes mogočen objekt, ki že čaka, da po manjših zaključnih delih in montiranju še manjkajoče opreme sprejme svoje prve goste. 0 Poteku gradnje, o težavah in Uspehih ter še o marsičem smo se pogovarjali z vodjo gradbišča, Stanetom Turšičem, priznanim Gradbenim operativ oem. „S podpisom pogodbe o izgradnji rekreacijskega centra smo prevzeli izredno zahtevno nalogo, česar smo se zavedali že od vsega začetka, in v določenem roku smo pričeli graditi. Blede na izredno kratek rok in na obsežnost dela, smo že v (asu zemeljskih del, izkopom na tem mestu organizirali pravo '»eliko gradbišče z vso mehansko opremljenostjo, saj je bilo n a gradbišč i postavljenih sedem velikih gradbenih žerjavov in vsa ostala težka mehanizacija Obenem pa smo na gradbišču usposobili tudi naselje za 200 delavcev. To je bil tudi eden izmed pogojev za nemoten Potek gradnje. S strani izvajalca je bilo torej vse zastavljeno tako, da bi bili izpolnjeni vsi Pogoji za dovršitev investicije že v lanskem letu, kot je bilo to Pogodbeno dogovorjeno. Kmalu po začetku gradnje pa smo naleteli na probleme, ki so začeli ovirati normalen potek izvajanja gradbenih del. Vzrok je bila projektna dokumentacija, ki ni bila pripravljena kot izvedbeni projekt, vendar smo upali, da se bodo manjkajoči deli projekta med začetkom gradnje dopolnili v detajle/ Dopolnitve projektne dokumentacije smo sicer sčasoma Prejemali, vendar z zakasnelim rokom, kar je močno oviralo nemoten potek gradnje, ki mora seveda biti v vsakem primeru vnaprej v podrobnosti načrtovana. Druga vrsta težav pa se je pojavila, ker je pro- jektant odstopal od prvotno načrtovanih izvedb in so bile le-te izpeljane dejansko v bogatejši — dražji obliki, kot je to predvideval osnovni popis pogodbe .ključ v roke". Ta ko je bil izvajalec dvakrat oškodovan — dvojni globalni problem pa se je odražal predvsem na rokovni dovršitvi posameznih faz gradnje. Vse te težave so povzročile krajšo prekinitev del, v tem času pa je bila ta širša problematika razčiščena na ta način, da smo skupno izbrali a rbitražno komisijo, ki bo preverila upravičenost zahtevkov obeh pogodbenih strank. Po prekinitvi je bilo sporazumno dogovorjeno, da bomo z deli nadaljevali in jih zaključili v čimkrajšem možnem roku. I z gradnjo celotnega kompleksa je prevzel izključno Gradbeni sektor Krško s kooperanti. Pri gradnji oziroma že pri projektiranju je bila predvidena silikatna opeka kot nosilni element in kot obložna zaključna fasada. Dobavitelj te opeke je bila domača tovarna silikatne opeke iz Brežic. Med glavnimi kooperanti pa bi omenil predvsem naše stalne sodelavce, ki so že večkrat dokazali, da jim lahko zaupamo: SOP Krško za kleparska, steklarska in pleskarska dela, Splošno mizarstvo Krško in SLOG Maribor za mizarska dela, Metalac Zagreb in Pionir TOZD MKO Novo mesto za ključavničarska dela, Zivteks Zabok za tekstilne pode, plastiko in parket ter Agrostroj Ljubljana za ostale pode. Keramika Krapina in Umetni kamen Ljubljana za keramičarska dela, Kamen Pazin za dela iz naravnega marmorja. Termika Ljubljana za krovska del^ in spuščene strope, Igmag Pohorje za granitne obloge na zunanji terasi. Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD Hortikultura za ureditev zelenih površin, vsa strojno-instalacijska dela, centralno kurjavo, prezračevanje, vodovod je izvedlo IMP Maribor, vsa elektroinstalacijska dela pa IMP Ljubljana, delno pa tudi Elektro Krško. Vsa asfaltna dela je opravilo Cestno podjetje Novo mesto. Del^ opreme so dobavile LTH iz Škofje Loke, toplotne črpalke pa je prav tako prek naše pogodbe vgra dilo IMP Maribor, dobavila pa jih je firma Linde iz Koelna. Kolektiv SGP PIONIR Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor KRŠKO čestita vsem investitorjem in občanom b režiške občine za njihov praznik ter jim želi tudi v bodoče veliko delovnih zmag in uspehov! V konici izgradnje je bilo na gradbišču prek tristo delavcev, dvesto naših - Pionirjevih, sto pa delavcev kooperantov. Pionirjevi delavci so imeli urejeno bivanje v štiriposteijnih sobah v barakah s kompletnimi sanitarijami, centralnim gretjem in elektroinstalacijami. Imeli smo tudi dobro organizirano prehrano v lastni jedilnici na gradbišču, tople obroke pa smo vozili iz centralne kuhinje iz Krškega. Delavci so redno dobivali malice, kosila in večerje. Za naše delavce, ki niso stanovali na gradbišču, ampak v samskem domu v Krškem, je bil organiziran prevoz z dvema avtobusoma. Želja izvajalcev je, da bi objekt čimprej predali investitorju in da bi celoten kompleks čimprej zaživel v svojem namenu, v zadovoljstvo investitorja, občanov brežiške občine in v splošno korist širše družbene skupnosti." DOM UPOKOJENCEV -BREŽICAM V OKRAS IN PONOS Region iz Brežic oziroma glavni projektant dipl. ing. Tatjana Guštin. Guštinov a pa je avtor tudi naslednjega projekta, po katerem Pionirjevi gradbinci prav sedaj s polno vnemo gradijo Brežicam tako zelo potreben dijaški dom, v katerem bo dovolj prostora za o koli 250 učencev. Dom bo zelo moderno opremljen, razen vsega pa bo v njem našla svoj prostor tudi bogato založena knjižnica. Predvidevajo, da bodo objekt predali investitorjem pozimi. Pri gradnji tega objekta se poslužujejo sistema železnih opažev s kombinacijo Togrelovih fasadnih plošč. Pionir gradi v tem času v Brežicah še. sodoben obrat za peko kruha za investitorja TOZD Pekarna iz Krškega, pred kratkim pa so zgradili veliko halo tipa .ravne hale Togrel", v kateri bo imel Slovin — DO Bizeljsko Brežice sodobno polnilnico brezalkoholnih pijač. Ta objekt bo odprt prav za praznik Brežiške občine. Izredno lep in funkcionalen objekt v starem mestnem jedru in obenem proč od hrupnega mestnega dogajanja, ob cesti, ki pelje na stara slavna brežiška mostova preko Save in Krke, je zrasel v kratkem času izpod rok Pionirjevih gradbincev v ponos in okras mesta in danes že povsem služi svojemu namenu. V njem je prostor za skoraj devetdeset ostarelih občanov, katerim je na voljo vsa najmodernejša opremljenost doma, ki ima med drugim tudi eno od prvih, v Brežicah zgrajenih, sodobnih zaklonišč. Iz yajalec gradbenih del -Pionir TOZD Krško je za izgradnjo tega doma dobil priznanja in pohvale od vseh ocenjevalcev tako občinskih, regijskih kot tudi republiških. Vse priznanje pa zasluži tudi projektantska organizacija Prepotrebni dijaški dom bo kmalu zgrajen Gradnja obrata za TOZD PEKARNA iz Krškega Dom upokojencev sodi med najlepše objekte v občini NAJVEČJI HOTEL PRI NAS JE ZGRAJEN 'i :rnc". vo 'nw splosno graobEno podjetje nm fZTIirrj KETE JEV DREVORED .. Iti TOZD0RAD6ENI SEKTOR KRŠKO.-OBJEKT II FAZA Z0RAVNI5K0REKREATIVNEGA C INVESTITOR EMONA HOTEU U TOZD ZDRAVIllSCE ■ . ČATESKE TOPI ICC IZVAJALEC SGP PIONIR HOVOMT02OG S KRŠKO PRO J ORGANIZACIJA PROJ BIRO RE0I0N BREŽICE OOOOVORNI PROJEKTANT DIPL INO ARH FILIPCIC K NADZORNI ORGAN EMONA IN2ENIRINC LJUBLJANA laoNIPB TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO PIONIRSKA ©emona globtour P0 ljubljana turistična agencija-travel agency KRKA agencija-travel agency ,61000 ljubljana, vvolfova 1 /III. Slovenija, jugoslavija f JA 4 t-i-ton «061» 24-841 do 846 p. n telegram Globtour tele« vu Gtobiu 31-146 VABIMO VAS NA STROKOVNE EKSKURZIJE FRANKFURT, letalo, salon gradbenih sistemov in elementov, gradbeni material in montažna gradnja, od 10. do 12. novembra in od 14. do 16. novembra. PARIZ, letalo, mednarodna razstava gradbenih delov, gradbenega materiala in notranje opreme - BATTMAT, 3 dni, odhod 18. novembra, BIRMINGHAM — LONDON, letalo, 38. mednarodni gradbeni sejem — INTERBILD, 4 dni, odhod 4. decembra, PARIZ, letalo, mednarodni sejem za gretje, hlajenje in klimatizacijo EXPOKLIMA in INTERKLIMA, 3 dni, odhod 16. novembra. ZA 29. NOVEMBER V TUJINO: — AŽURNA OBALA, avtobus, 4 1/2 dni, od 28. novembra do 2. decembra, — DUNAJ, avtobus, od 30. novembra do 2. decembra, — KAPRUN (Avstrija), avtobus, 5 dni, od 28. novembra do 2. decembra, MOŽNOST SMUČANJA! — DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, avtobus, 4 dni, od 29. novembra do 2. decembra, — PARIŠ, letalo, 3 dni, od 30. novembra do 2. decembra, NA PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V DOMOVINI: — Portorož, Poreč, Vrsar, Primošten, Hvar, Jelša, Kranjska gora, Luče, lasten prevoz, od 28. novembra do 2. decembra, — V NAVEDENIH KRAJIH možnost letovanja VES DECEMBER. — Če boste želeli vaše bivanje podaljšati še preko NOVEGA LETA, boste za SILVESTROVANJE doplačali samo še Silvesteiski menu. NA SMUČANJE: — v DOMOVINI IN TUJINI INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19, telefoni: (068) 25-125 in 25-789 PRI GLOBTOURU ZA VSAKOGAR NEKAJ Čeprav je Globtour naj- mernega svojemu okusu in mlajša turistična poslovalnica v Novem mestu, se dobro uveljavlja. Prepričani smo, da vsakdo najde kaj pri- žepu. Med naše glavne usmeritve sodijo strokovne ekskur-zije, poletni in zimski do- ^ pusti v domovini in tujini. Ena izmed vrlin naših programov pa je tudi kulturna in duhovna bogatitev človeka. V to kategorijo pa brez dvoma sodijo tudi izleti v večno mesto Rim, kjer človek doživi veličino min-Jjivega ir. večnega. Mesto vodometov, slavolokov, slavnih kiparjev in slikarjev, arhitektov. Mesto, kjer se je rojevala umetnost, mesto zgodovine in večnosti. Hkra-ti pa je Rim sodobno mesto, ki sprejme vase obiskovalca, ko se prepusti njegovemu utripu. Vznemirljivi Rim kot žarki zahajajočega sonca, ko njegovi žarki božajo bele in rdeče rože na Španskem Ko pa obiskovalec vrže, preko desnega ramena ko-, vanec v Fontano di Trevj,-pomeni, da se bo vrnil, saj vsa pota vodijo v Rim. Dolenjcem narava ni preveč radodarna s snegom. Pci-krajšani pa so predvsem smučarji. Da bi tudi te zadovoljili, smo pripravli pester zimski program smučarskih paketov v domovini in tujini. Izbirate lahko med zahtevnimi in nezahtevnimi tereni — torej za vešče in manj vešče smučarje. Če pa se želite pred zimo umakniti v toplejše kraje ob morju, naj povemo in posebno poudarimo, da vam omogočamo na otoku Hvaru v Je Isi v času med 1. decembrom in 1. marcem 3-tedenski paket za komaj 1.820 do 2.030 din. Občanom občin Novo mesto, Brežice in Grosuplje čestitamo za praznike njihovih občin in jih vabimo, da nas obiščejo v naši poslovalnici v Novem mestu, kjer jim bomo dali obširnejše informacije in prospekte. Pionirska hranilnica na Posebni šoli »Dragotin Kette v Novem mestu VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IN SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA 31. OKTOBRU /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka b Novo mesto Kdaj naj začnemo varčevati? 00 K0D VSE T0? Rastejo hiše kakor gobe v deževnem vremenu. „Od kod vse to?" vpraša Pedagoški delavci in drugi pa imajo možnost, da ob polž, podpori Temeljne dolenjske banke organizirajo v vzgoj- jaz sem svojo hišo sam na- novarstvenem zavodu, osnovni šoli in srednji šoli šolske pravili" hranilnice kot višjo obliko organiziranega varčevanja mladine. Mravlja mu odgovori: ... . . »Skrbne roke in pesti. Mladina, ki obiskuje osnovno šolo, običajno že varčuje da Qd njih se kar kadi! in redno obiskuje banko, kadar želi izprazniti hranilnik, pa v Ljubljanski banki in sicer sama ali v spremstvu staršev. skrbno shratqen narl Te hranilnice, ki so povezane neposredno z družbenim Ljubljanska banka okoljem, dajejo mladim varčevalcem možnost, da se z maga, aktivnim delom v hranilnici pripravljajo na odgovorne h glavnici obresti jim dola- naloge, ki jih čakajo v naši samoupravni sredini. gai Temeljna dolenjska banka ima na svojem območju po- Veš, bodočnost od njih slovanja organizirano varčevanje mlad ti v dveh vzgojno- zahteva, varstvenih zavodih in 15 osnovnih šolah. V oktobru pa da so varčni in pa skrbni bo pričela poslovati prva srednješolska hranilnica. kot čebele in mi mravlje« da bi domek svoj imeli V tak način varčevanja je danes vključenih blizu 100 in v njem složno bi živeli-" varovancev vzgojnovarstvenih zavodov in 4.200 osnovnošolcev. Prepričani pa smo, da bodo te številke spodbudile PETER ŠMALCELJ k varčevanju tudi čim večje število srednješolcev. 7. razred OŠ Draga tuš SLOVIN - D. 0. BIZELJSKO BREŽICE SLOVIN, delovna organizacija BIZELJSKO BREŽICE, se pridružuje'praznovanju občinskega praznika z otvoritvijo najsodobnejše polnilnice osvežujočih gaziranih brezalkoholnih pijač, od katerih priporočamo zlasti proizvode Schvveppes TONIC VVATER, BITTER LEMON, DRY GRAPEFRUIT in BITTER ORANGE ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM! J SVEČANI TRENUTEK SPOMINA OBVEZUJE 28. oktober - krajevni Praznik Semiča — je posvečen datumu ustanovitve prve Belokranjske partizanske čete na Smuku nad Semičem. Tako kot je obvezovala dolžnost partizana v vojnem času, da so se bori- -li ne samo za osvoboditev ampak tudi za boljši jutri, obvezuje ta svečani trenutek spomina tudi vse tiste, ki se borijo *a napredek, da položijo račune Preteklega in prihodnjega. V današnjem zapisu bomo Sovorili o utripu Semiča in nje-jovih dejavnikov, kot so krajevna skupnost v povezavi z Iskro Semič in obratom IMV. Takšno Sodelovanje pa je lahko zgled vsem ostalim delovnim organizacijam. Semiška krajevna skupnost je ena največjih krajevnih skupnosti v občini Črnomelj, saj,šteje Približno 3600 krajanov v 52 v aseh. Razmišljali so, da bi ustanovili več krajevnih skupnosti. Pa so le ostali pri starem. Tako *o odločili krajani, kar je vsekakor priznanje za dosedanje dela I V preteklem letu so v krajevni skupnosti Se mič dogradili več pomembnih objektov s prispevkom iz programa javnih del skupščine občine Črnomelj, krajanov Semiča, Iskre Semič in širše družbene skupnosti. V letu 1979 pa je Krajevna skupnost Semič uresničila svoja Prizadevanja pri: — modernizaciji vasi Črmo-Šnjice, kjer je bil v celoti obnovljen dotrajan vodovod, obnovljeno je bilo električno omrežje in asfaltirana cesta skozi vas, — organizaciji finančne konstrukcije za modernizacijo ceste v Gabru v dolžini 1 km, — pripravljanju terena za asfaltiranje cest skozi vasi v vaseh Sela pri Vrčicah, Vrtači in Sadinji vasi. Pripravljajo pa teren Se v Vavpči vasi in Mladici, kar naj bi končali do konca leta. Našteta dela organizira krajevna skupnost in sama prispeva brezplačno gramoz in strokov ne delavce za vrtanje in miniranje. Vaščani pa pokrivajo stroške delno v denarju in delno z delom. Nekatera gospodinjstva So prispevala celo po 20.000 din. Pomembno je sodelovanje med krajevno skupnostjo in Te meljno organizacijo koope rantov (TOK) pri urejevanju in vzdrževanju gozdnih poti, ki služijo tako potrebam TOK in krajevne skupnosti. V poletnih mesecih je bila organizirana republiška mladinska delovna akcija za obnovitvena dela na dotrajanem vodovodu na trasi od rezervoarja pri semiški železniški postaji do Ručetne vasi. Svoj sedež pa je imela brigada v Kotu pri Semiču. Na območju KS Semič so obnovili 1200 metrov vodovoda, ostalih 1.700 metrov pa izven te skupnosti. Vaščani so bili zelo navezani na brigadirje in sojih sprejeli kot svoje. KS Semič ima v pripravi srednjeročni program razvoja in odpravljanja perečih komunalnih vprašanj, vpraša nj družbenega standarda in šolstva. Glavni poudarek je na: — razširitvi otroškega vrtca v Se miču, ker bi že danes potrebovali še enkrat večje zmogljivosti, — razširitvi osnovne šole v Semiču, da bi kot prva šola s celodnevnim poukom lahko še naprej zadovoljevala potrebe učencev in učiteljev, — planiranju gradnje nove pošte z novo telefonsko centralo. Sedanje zmogljivosti že dolgo več ne ustrezajo. Posebno težo in pomen ima reševanje razširitve pokopališča, ki je že zdavnaj premajhno. Za -radi občutljivosti teme odgovorni v KS g ledajo na ta problem z zaskrbljenostjo, saj nimajo potrebnih sredstev. Za reše vanje bodo morali angažirati širšo družbeno skupnost. Med pomembnimi nalogami naj še omenimo, da polagajo velike upe v posodobitev odsekov Štrpkljevec - Jugorje in Semič — Krvavčji vrh. Uvodoma smo že omenili sodelovanje med Iskro, obratom IMV in KS Se mič. Naj dodamo še to, da oba kolektiva sodelujeta pri reševanju potreb krajanov v okviru svojih denarnih možnosti, ki pa seveda niso nastale čez noč. Iskra Semič je bila ustanovljena 1. aprila 1951. leta in je takrat zaposlovala le 10 delavcev. Danes, po 28 letih pa je v Iskri že zaposlenih približno 1.500 delavcev. Iskra Semič kot delovna organizacija v Združenem podjetju Iskra Ljubljana, ima v svoji sestavi 3 tozde, 1 tozd v ustanavljanju in sektor skupnih služb. Letošnji celotni dohodek bo presegel 620 milijonov dinarjev. Od tega bodo ustvarili z izvozom kar 7 milijonov dolarjev. V. dežele konvertibilnega področja in dežele v razvoju izvozijo za 5 milijonov dolarjev izdelkom Črmošnjice ostalo pa na vzhod. Njihovi pomembni kupci so Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija, Pakistan, Av stralija, Španija, Francija, Čehoslovaška, Nemška demokratična republika in drugi. Iskrina proizvodnja končnih izdelkov se deli na 3 dele: — proizvodnja energetskih kondenzatorjev, — proizvodnja elektronskih kondenzatorjev, — proizvodnja filtrskih elementov za odpravljanje radio-frekvenčnih motenj. Za to vrsto finalnih izdelkov proizvaja eden izmed njihovih tozd sestavne dele. Svoje viške pa plasira tudi na trg. Dohodkovno je povezan s finalisti, s katerimi deli uspeh ali neuspeh. Iskra že desetletja dolgo posveča posebno pozornost vzgoji kadrov. Vsi so bili njihovi štipendisti in Belokranjci. Podjetje ima lastno razvojno dejavnost in tehnologijo brez nakupa kakršnih koli licenc in lastno konstrukcijsko dejavnost za proizvodnjo opreme. Opremo za tovarno so večn noma sami konstruirali in izdelali. Če bi imeli dovolj velike zmogljivosti, bi tako opremo zlahka plasirali tudi na tujem tržišču. Kondenzatorji in oprema semiške Iskre so dobili različna priznanja za inovacije. Naj še omenimo, da so uspešno razstavljali svoje izdelke v glavnem mestu Kitajske Pekingu. Iskra Semič pa je že 1 leto pred rokom izpolnila srednjeročni načrt 1976 — 1980. To pomeni, da so se hitreje razvijali kot so planirali, kar pa povečuje materialno osnovo. Računski center V naslednjem srednjeročnem obdobju 1980 — 1985 predvidevajo na osnovi današnjih cen, d a bodo presegli vednost proizvodov z 1 1/2 milijardami dinarjev. Predvidena rast je predvsem pogojena z avtomatizacijo proizvodnje in minimalno delovno silo. Struktura z aposlenih se bo v osnovi menjala v korist višje in visoke strokovne usposobljenosti. Tako usmeritev pripravljajo že vrsto let, za kar priča trenutno 200 štipendistov njihove delovne organizacije na različnih stopnjah. V tej številki je seveda upoštevan tudi študij ob delu. 60 odstotkov celotne pr» izvodnje predstavja jakotočni del. Že sedaj izdela Iskra Semič samo kondenzatorjev za kompenzacijo jalove električne energije 500 Megavarjev.To pa pomeni po domače povedano letni prihranek električne energije, ki jo proizvede že velika e lektrična centrala. Hkrati pa izdelujejo tudi vso opremo za avtomatično regulacijo kompenzacijskih naprav. Do sedaj je bila v Sloveniji zakonska odredba, da je moral uporabnik električne energije imeti izkoristek 90 odstotkov. Novi predpis pa določa že 95 odstotkov. To pa narekuje Iskri veliko povečanje tovrstne proizvodnje. Spričo energetske krize je to še posebno pomembno. Poleg teh kondenzatorjev pa Iskra Semič izdeluje še najrazličnejše kondenzatorje za potrebe bele tehnike, proizvodnje TV in radio sprejemnikom telefonije, elektronskih inštrumentov in za potrebe avtomobilske industrije. Torej je Iskrin dom v Crmošnjicah semiška Iskra edina tovrstna industrija, ki pokriva tako širok spekter teh proizvodov. L Letno povečujejo proizvodnjo med 25 in 30 odstotki. Zato morajo stalno investirati v povečevanje obsega in modernizacije proizvodnje. V teku je investicija v vrednosti 90 milijonov. V pripravi pa je 200-milijo-jonska investicija predvsem za povečanje energetskega dela proizvodnje in profesionalizacije elektronskega dela. Da pa bi vse to dosegli, morajo veliko investirati tudi v kadre, kajti le visokousposobljeni delavci so lahko garancija za visoko kvaliteto proizvodov. Iskra prireja vsako leto več seminarjev za svoje delavce za pridobitev interne kvalifikacije. S tečaji tujih jezikov pa prispe-v ajo k dvigu splošne in strokovne izobrazbe zaposlenih. Del zaposlenih kadrujejo tudi iz radio kluba Semič, nad ka- terim ima Iskra patronat. Potrebno skrb posvečajo družbenemu standardu zaposlenih z reševanjem stanovanjskih problemov, družbeno prehrano in prevozom na delo za vse zaposlene, ki so oddaljeni od zaposlitve več kot 1 kilometer. Hkrati pa nudi njihov obrat družbene prehrane hrano tudi semiški celodnevni šoli. Zaračunavajo jim pa le stroške materiala. Za rekreacijo delavcev so poskrbeli s tremi športno rekreacijskimi objekti. Ob koncu lahko še zapišemo, da se z razvojem Iskre razvija sočasno tudi sam Semič in hkrati tudi območje celotne občine Črnomelj. V slogi in sodelovanju je moči To pa so v preteklosti in sedanjosti dokazali vsi, ki stremijo za boljšim jutri. EPS DL novoles