P	»iovemki dtaevnik	jjd
< v Ze<finjenih drbnb >	M
i| Vetja s* vm lato ... $330	ITI
^Za^JJeta .	$2.00	|j|
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev v Ameriki.
VXLKF0M: 4087 OOETLAHOT,
KO. 98. — ŠTEV. 98
ZAVEZNIŠKO BRODOVJE
-ooo-
ZAVEZNIKI SO PRIfiLI DO PREPRIČANJA, DA JE NAJBOLJdE, ČE UPORABIJO VSE SVOJE BRODOV JE PROTI'NEMCEM. — BITKA PRI ZEEBRUGGE JE BILA IZVANREDNO VELIKEGA POMENA. —
ooo
Trat titmlltici filed with the port ou^.f at'New York. N. T on April 26. m«, u reqnlnd by tbe Act of October 1 1B1I.
Washington, D. C., 25. aprila. — Mornariški uradniki domnevajo, da so prvi udarci angleške mornarice pri Zeebrugge in Ostende le predliodniki večjih operacij, ki bodo morda obrnile ves vojni položaj.
Admiral Sims, poveljnik ameriških mornariških sil v evropskih vodovjih, ni dosedaj ničesar sporočiL Glasi s*\ da znači njegov molk, da so posameznosti prvega gibanja tesno spojene s strategičnim načrtom, ki so ga dose-daj le deloma izvedli.
Noben dogodek izza pričet ka amer. soudeležbe v vojni, ni tako |K»spešil optimizma kot ga je ta. Znamenja iz Angliji- kažejo, da hočejo uvesti bolj agresivno mornariško jM>litiko. Izjavljajo, da predstavlja ta dogodek sprejem nadaljm ga ameriškega načrta, ki so ga stavili, in ki .)«• vzranel do resnih diferenc mnenja med Washingtonom in I^ondonom.
Ofieijeltia ugotovitev, ki bi zelo zadovoljila angleške vladna kroge, je bila objavljena danes z naslednjimi bo-sedami:
—	Junaštvo in drznost, s katero je angleška mornarica izvedla gibanja proti nemškim podmorskim postojankam na belgijski obali, predstavlja najbolj uj>a polni razvoj vojne. Pri tem ne $ride prav nič vpofctev, če so bile prve materialni- posledice .spremljane od uspelia ali neuspeha. —
<	»lavna stvar je, da so inicijativo, katero so uspešno vzdržali na visokem morju Nemci, izzvali na boj na sijajen način. Hkorajgotovo je, da bodo prvemu gibanju sledile operacij* še velik večjega .oblega- Tf> pa .pomeni, da mora^ nemška mornarica na dan ter se borit L
<> bi Nemčija ne sprejela poziva, bi delovalo to V Nemčiji z večjim učinkom kot hi deloval poraz ene ismed Uindonhurgovih armad.
Poročila, ki jih je objavila angleška admiraliteta, kažejo, da so uspeSno izkrcali ljudi v Zeebrugge. Kjer se lahko izkrca mala četa iu se zatem umakne, se lahko izkrca tudi večja ter ostane tam. Dosti dobrega upa je vse-lM»van«'ga v vsa k vin stavku polofieijelnih poročil, ki so dosedaj na razpolago.
I radnik, ki j«* napravil to ugotovilo, je postal pri tej točki zelo resen. Rekel je:
—	Anglija, Franeija, Italija in Združene države ima fi> premoč glede pomorske sile. Ti zavezniki spoznavajo, «ta je prišel aedaj čas, ko je treha na najbolj uspešen način utiorahiti to kombinirano jximorsko silo.
<	V bi se dovolilo, da ostane ta pomorska sila sorazmerno nedelaviia, bi lahko trajala ta vojna <-elo generacijo.	,
Mornariški tajnik Daniels je bil zelo dobro razpoložen.
—	To j** (»ne vrste akcija, kot jo je priporočal mornariški department, — je izjavil s odločno kretnjo, pri čemu* jzamahnil z desnico kot da hoče udariti po nasprotniku.
Daniels je rekel, da je načrte, katerim so sledile angleške mornariške oblast i, izdelal mednarodni mornariški svet, na katerem je admiral Sims zastopal Združene države, —Ne ve se«-če so se sile admirala Simsa udeležila o|ieraeij. Za skrajno vrjetno pa smatrajo, da so se ameriške vofhe tS^Cfe udeležile formaeije, ki je podpirala celo gibanje.
Vse informacije, kater** so dospele v Washington, k a/« -jo, da so bila pfva poročila angleške admiralitete skrajno ponižna. Sedaj je oči vidno, <la je povzročeno razdejanje večje, kot j<1 bilo objavljeno neposredno po na-
poda.
Mornariški častniki so danes izvedeli, da je napravljena dvajset jardov široka odprtina na pomolu pri Zeebrugge.	»
Skozi to odprtino bo gotovo odtekla voda v kanal ter popolnoma onemogočila prehod na morje.
Obžalovanja, vprizorjena od. earoplauov so kazala predp »te, ki mole prav iz sredine kanala, kjer so bile potopit * a konkretom obložene kriiarke. To smatrajo za zadt) i dokaz, d* je kanal uničen za negotovo dobo.
fie taktik, katere bodo najbrze uporabili, da preprečijo Nemcem izčiščenje novega izhoda za podmorske Čoln«1, ki »o imeli v Zeebrugge svoj glavni stan, je izjavil nek strateg:
—	Skoraj gotovo je, da se bo vršil nadaljni spopad, ko bodo Nemci poskušali priti ven ter popraviti že napravljeno škodo.
Večje število monitorjev je na razpolago ter jih lahko uporabijo z veliko koristjo. Razen v kanalu je vse vodovje pri Zeebrugge plitvo. ♦ Monitorji pa lahko pridejo dovolj blizu, da onemogočijo delo katerikoli delavski partiji, ki bi poslala po-taplače na dno s dinamitom, di izcistijo glavni kanal
jii jo JJ P®
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 26, 1918. — PETEK, 26. APRILA, 1918.
SLIKE K BITKI PRI ZEEBRUOOE.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVI.
Oficijelna poročila
Trne translation filed with the post master at New York, N. T. on April 2d. 11)18 as required by the Act of October 8. 191T.
London, Anglija, 25. aprila. — Nocojšnje poročilo feldmaršala Ilaiga iz glavnega stana se glasi:
Sovražnik je ves dan ostro napadal francoske in angleške pozicije na ozemlju severno od Bail-leula ter vzhodno od "Wytschaete. Na vsej tej fronti so se vršili vroči boji, posebno ostro obstreljevan nje je bilo pa v bližini Dranou-tre, Kommela in Vierstranta.
Tekom ponovnih napadov ter protinapadov so bile zavezniške čete prisil jene ■ umakniti se s pozicij, na katerih so se nahajale to jutro. Borba se še vedno nadaljuje.
•Južno od Somme so avstralske in angleške čete vprizorile več na-
Nemčija priznava 600 tisoč izgub v sedanji ofenzivi — Skupne izgube pe presegajo 5 milj ono v. — Narod se v eni generaciji ne more opomoči.
Trne translation filed with the imat
master at New York. N. Y. on April 26, L918 as required by the Act of Oct N ;
«, 11*17.
London, 25. aprila. — Kakor se je izvedelo iz zanesljivih informacij, ki so prišle iz skandinavskih virov, so značale nemške izgube na mrtvih in ranjenih v prvem fiftfa> veiike ofenzive ob Sommi in Lyaa 6UO.OOO moi. Ti podatka, ki sicer niso oflcdjelni, prihajajo iz verodostojnih virov.
^biogo se razpravlja o tem, kak namen je imel Kari Bleibtreu, ki je v Novi Evropi objavil nemške izgube do konca ja-nuarja, ki znašajo 4 uiiljone, 456 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetih. Med temi pa niso vštet* kolonijalne čete, pomožne «dle in smrtni slučaji valed bolezni.
Ako ]»Hdenemo te izgube izgubam v sedanjih bitkah, potem znašajo ' skupne nemake izgube več kot 5 miljonov mož. Bieifotreu-jevi podatki presegajo vse, kar je Nemčija do rdaj priznala. Domneva da je hotel Bleibtreu; potom primere zmanjšati zadnje izfpube na zapadni fronti. ker so povzročile velik nemir po eeli NemčijL
Ako ae te velikanske izgube do-' dajo ,naraŠčaj(*i-ira smrtnim »slučajem med civilnim prebivalstvom,1 potem je jaano. da se nemške iz-gifbe ne morejo nadomestiti v eni srenera«t|i.
»YTVRW*jfHl
Škoda v Ostend in Zeebrugge
-000-
Ekspiocija ▼ Avstriji.
True trust* l! cm filed wltt- the post master at .Stew York. N. Y. <*i A|>ril 1918, as required by the Act of October % 1I»17.
London, Anglija. 25. aprila. — Kakor pravi neko poročilo na "Exchange Telegraph Co." iz Švi-ee. pišejo nemški listi, ki so prišli v Curih, da sta brii uničeni v Gla-senbachu blizu Salcburga dve veliki smodttiintci. Razstrelba je imela za posledico mnogo žrtev.
The largest Slovenian daily ■c m tha United States^
ttiwd eray except Sundays aad Legal HoikUjt. SO,OOO Readers
nuroi: S87S OOETLAJfDT.
BnUrW a> iacond-Olaas Matter, Uftamb* H. HW. 1 the Fort PCe> at gaw Terk. F. T, ante tha Act of Ceagnn of Xml *191«.
Nemške izgube
dnuaonko brodovje.
Tram traariatioc filed with the post master at New York, N. Y. un April 36, ifilfi, as required by the Act of October C 1917.
lloekva, Rusija. 25. aprila. — OfkijeJna časnikarska agentura piše, da je boljaevižki zunanji minister Č&erin naproaH Nemčijo, da jamči, da funade centralnih, dr žav ,ki zdaj prodirajo na Krim, in armade dfiuvtih zaveznic ali pa katerekoli paaiorske m vojaške sile te rresejipa bodo zaplenile ali P4 poškodovale ruskega črnomor-hkega brodovja, ako ostane ▼ Se-bastopoln.
Zunanji aintiater je etoril to za-
v^> Nmai Sabaefcopol blokirati a
True craaalafion filed with the poet master at New "?ork, N. Y. on April 26, 19UJ, as required by the Act of October 6, 1917.
POMOL JE RAZBIT. — PRISTANIŠČE JE ZABLOKIRANO. — ANGLEŠKI LETALCI POROČAJO O USPEŠNEM NAPADU. — MNOGO BOMB JE BILO VRŽENIH NA OBREŽJE. — NA POMOLU JE OPAZITI 20 JARDOV DOLGA VRZEL.
_ftAA_
ljonaon, 25. aprila. — Zračna opazovanja jasno kažejo 20 jar-dov dolgo vrzel na pomolu v Zeebrugge in da nek potopljen predmet blokira večji del kanala v pristanišču Ostende.
Vsebina poročila se glasi:
44Pomorskim operacijam na sovražnem obrežju včeraj zjutraj so sledila zračna opazovanja in izvedenih je bilo več bombnih napadov. Zaradi oblakov je bilo 6-pazovanje težavno, zaradi tega so •se nasa letala spustila do 50 čevljev od zemlje.
Na notranjem koncu zeebrugge,-škega pomola je bilo opaziti natančno vrzel v dolžini 20 jardov. V Ostendcn pa se vidi, da leži med pomoli nek potopljen predmet. ki zapira večji de! pristanišča.
Vrženih je bilo večje število brmib na različne predmete na o-brež ju."
V priznanje njegovih zaslug pri vodstvu r»pe racij protii Zeel*rufr**e in Ostende je bi! admiralu K eyes podeljen red "of Knight Commander of the P»ath'\ Poveljnik "Vindictive** Carpenter pa je hil povišan v kopit an a.
Wk mlad mornar, k [ se je vd«»-ge. popisuje svoje izkušnje poro-le*il bojev na pomolu v ZM»ruc-eevalcu "Central News'' v nekem kentskem pristanslerieve:
'•»Jotovo. tj« o iin.-li težavno delo. Nikdar ne bom tega pozabil. Bila je tema kot v rogu. dokler nismo prešli v pristanišče. ko se je naenkrat posvetilo in igra se je pričala. Pred narni se je pokazal velik nemški ru^ilec, ki je hotel pobegniti. Z največjo naglico mno se obniili proti njemu, zadeli ga v sredi ter ga prerezali na dvoje. Ko se je potopil, smo nagi o pridali ob pomoln, na katerega smo se izkrcali. Isti čas je hudo deževalo.
Zadeli smo najprej na velikega Nemca, ki je prišel iz polmraka in se je vrgel na našega najbližjega moža. Predno pa je mogel zamahniti, ga je naš stotnik udaril s palico, da se je mrtev zvalil na zemijo.
Nato smo zagledali na drugi strani pomota še enega nemškega ruši lea, katerega smo uničili. 'Vsakega smo pobili, kdor se n^ j je fMrtavii DMprota. Nato je prišlo popelje prodirati proti pojno-la. Prodirali «ao dalje in amo i
II ItILiiilUfMlil" lin i rtu h h iii iiniii
bajoneti ali pa s streljanjem po- • bili vse, kar nam je prišlo na sproti.	'
Ta čas smo bili zmedeni in zelo razpo^ženi. Odmevi streljanja, klici in vpitje vojakov je balo strašno. Bilo je morjenje.t'	j
Ko je prišlo povelje za vrnitev, so se mornarji vračali po pomolu, ki jc bil pokrit z mrtveci, ter so zopet šli na lac^je.	,
Berlin, 2.">. aprila. (Preko Lon-do^na.) — Nemška admiraliteta naznanja, da so obrežne baterije ob pi-iliki angleškega napada v torek zjutraj na nemško bazo podmorskih čolnov v Zeebrugge iti Ostende ob belgijski obali poleg petih h rižark, ki so bile potopljene blizu obrežja, potopile že 3 rušilce in večje število motornih čolnov.
ii
Kakor pi-a^-i to poročilo, je bil napad preprečen m na pomolu se je izkrcalo samo 40 mož, ki so bi-' li ubiti ali pa v jet i.	!
Iuizun škode, katero je napravil torpedo na pomolu, pristaniške naprave in obrežne baterijo v Zee-j brugge niso trpele mkake škoduj l.ahko poškodovana je bila samo ena nemška torpedovka.
Dover, Anglija, 25. a]»rila. —J Posadke ladij, ki so se vd^.ležile napada na Zeebrugge. vedo nino-1 go povedati o tem dogodku. Nek mornar pripoveduje, kako so na-, vzlic temu, da so Nemci zapazili Angleže, ko s<> bili še izven pristaniška. prodirali skozi artilerijski ogenj in da je "Vindictive' i pristal ob pomolu ler tam otrtal l)oldruiro uro.	t
"Posadka je bila izkrcana na suho", pripoveduje nek mornar, '*in polastili smo se nemških topov, katere smo obrnili ter ž nji-( mi streljali na nemške utrjene postojanke. Kakor daleč mno mo-«/li videti, nismo rnistili niti enega kraja, ki bi bil kake vojaške važnosti. Pokončali ceno vse.
Motorni eo'uii »o uničili vse, kar je bilo videti plavati po vodi; med drugim sta bila dva nemška rušika in nekaj podmorskih čolnov."
Angleška spremljevalna križar-ka je vzela na krov posadko podmorskega čolna, katerega so poslali naravnost proti cilju. Fod-' morski coin ja ssdel ci> eUj in ae • naletel. In Ucor prani mk nar, ae je poaMl rasletel aa koae.
J.--''. .•: : '' ..
(Nadaljevanje na 3. strani.1
Richtenhofenova smrt
•-bOO « ir «	-
EICHTOFEN JE BIL UBIT, KO JE POSKUŠAL PREDRETI ZAVEZNIŠKO ZRAČNO OBRAMBO. — iNAŽLO SE JE POVELJE, BA MORA PREBITI SO-jVRAZNO BLOKADO ZA OPAZOVANJE POSTOJANK PRI AMIENS. — BORIL SE JE SAM. — POKOPAN JE BLIZU KRAJA, KJER JE PADEL. — ZAVEZ NIŠKI LETALCI SO PRI POGREBU KROŽILI NAD POKOPALIŠČEM.
Trne translation filed witii the postmaster nt New York, N. Y. on April *JG, 1W1S. MM required by th® Act «f Ortebet1917,
Z angleško armado v Pranciji, 25. aprila. — Stotnik baron pl. Riehthofen je bil ubit, ko j|e poskušal prebiti se skozi angleške zračne obrambe v okolici Anere z namenom, da bi sovražni/opazovalni stroji preleteli čez mejo, da bi si mogli ogledati obrambo. V soboto je bila najdena listina, ki pove, zakaj se je nahajal na onem mestu.
To je sporočilo "poveljnika letalne skupine" prvemu zasledovalnemu škadronu, h kateremu je pripadal tudi Riehthofen in se glasi:
— Zaradi močnih sovražnih postojank ni mogoče leteti nad Anere v zapadni smeri. Zaradi tega naročam, da se mora ta zračna obramba prebiti, da se more izvesti poizvedba do črte Marieux-Puchevillers (deset milj od fronte).
Reka Anere teče proti jugu skozi Albert in se vzhodno od Amiens izliva v Somme. Tukaj st pričakuje bodočega nemškega napada. Sailly-le-Sec, kjer je bil Riehthofen "pokopan, leži okoli 25 milj vzhodno od Amiens.
Veliko število angleških armadnih in zrakopTovnih častnikov, kakor tudi ameriških, ki so bili nastanjeni na bližnjem letališču, je v pondeljek prisostvovalo Richtho-fenovem pogrebu, katerega so položili v grob na pokopališču majhne vasi blizu Sailly-le-Seci, kjer je bil v nedeljo iz zraka izstreljen.
To je bil zelo ganljiv pogreb, vreden največjega letalca, katerega so prod ubiral i centralni zavezniki. Bolj svečanih obredov ni bilo mogoče izvršiti, pa če bi bil tudi najboljši zavezniški tetalee, ako bi bi! izgubil svoje življenje, namesto nevstj-ašnega nemškega letalca, katerega je vse spoštovalo.
Mišljenje onih. ki so stali ob grobu, medtem ko je vojaški kaplan bral lepe obrede angleške cerkve, je izraženo v besedah, ki so bile napisane na traku:
"Hraber in vreden sovražnik".
Cerkvenim obredom pa so dodali še posebno prireditev. Ko se je vojaški kaplan postavil ob grobu, so od vseh strani prihajali angleški aeroplani in vos čas ceremonij so zelo nizko krožili nad pokopališčem in drdranje njihovih strojev se je pomešalo z besedami duhovnika.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
LIBERTY LOAN.
Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter na poziv Glas Naroda podpisal:
I.	Posojilo Svobode za	$.......
II.	Posojilo Svobode za	$......
HI. Posojilo Svobode za	.
Podpis ........ ........... .... ••
r Naslov .........i,..................
Mesto ..........................
Država ...... ..........	.
Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu "Glas Naroda".
' • - - - , ' * ' .	• -	r ' IJj
W. -	» J	■ i „- i	' —
CT AS NAHODA. 26. APR. 1918.
Dopisi
Resni časi
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE,
UNITED STATES GOVERNMENT
Rojaki!
Kupujte vojno-varčevalue znamke! Nikjer na svetu svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lpbko vojno-varčevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $1.15. ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primemo, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UREDNIŠTVO 11 GLAS NARODA".
Kje je FKANK ZAVR&NIK iz Jolieta. 111., bivši potovalni zastopnik neko tukajšnje tvrdkeJ • o kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam »n obenem pove-dnti njemu, <Li je vse poravnano in da <ra željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Završ-nik, soproga in otroci. 1000 N. Chicago St.. Joliet, III.
(26-27— 4 i
Rju) bi izvedel z.i naslov svojega prijatelja ANTONA Jriu''l«\ doma i/ Ta rt »da na Primorskem. Prosim »lenjene rojake, če kdo eita ta oglas in ea pozna. da mu sporoči. Ako pa sam eita. je še najbolje da takoj pride, ker imam nekaj važnega za njega. Vzemi vozni listek do Indian t reek, I*a., potem pa vzemi kavo do Indian Head. — Tony Nele, Box 8."», Indian Head, Pa.
Rad bi izvedel za rfaslov svojeza prijatelja FRANKA PEKO!.. Dama je z Dolenjskega, Pred dvema letoma se je nahajal tukaj v .Vkitehallu, Mieli., M*1a/ v so baje nahaja v WaukcganA:. W 111. Finako bi tudi rad izvedel za svojega strica FRANKA LAK AR, doma iz Loške doline. Mislim da se nahaja uekje v West Virginiji. Prosim r-enje-ne rojake, ako kdo ve za naslovil .gori omenjenih, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama či-tata, prosim, da se mi oglasita. Stanko Mlakar, Box 27 ti, Whitehall. M.k-h. <'2G-29—1'
NAZNANILO.
Rojakom Slovenccm in bratom Hrvatom naznanjam, da sem se ■preselil iz Cheat Heaven v Indi&n Head. Pa. Tukaj je pla«"a ^.75 in hrana stane .fl na dan. postelje, proste. Rabim še mnogo mož. Iz Connellsville, Pa., stane vožnja le 75<4. tJozd je lep, delo stalno za 5 M. Pla«"-ilo vsakih 14 dni.
Anton Nele, Pox H.~>.	Indian Head, Pa.
Dr. B. R. MULLIN
Zdravnlk*Spe9ljallat za Slovene«.
41 l-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti poŠte, 4. poslopje od Smlthfleld St)
Najstarejši ipedjallst ▼ Pittsburgh n, ki deluje že H8 let kot id ravni k. Ozdravil Je dosedaj na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vasi Babi najbolje ■dravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških In ieosfcffc uspešno In hitra. Električni pregled s .X-žarki, s katerimi vidi raSe telo kot na dlanu. Pridite k temu staremu liliuiwwi zdravniku — en vas be gotovo ozdravil. NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne we m: od 0. zjutraj do S. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
Pri meni se adravi veliko Število Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki Jo pre r samem ca zdraviti. Imam veliko Iskustvo r zdravljenj« mo&lh tajnih bolenL
"GLAS NARODA"
rmi aal nimshsn Šf tMd
ISO 71110 PUBLISHING OOMPAIT r^ATO mm Wtfyi_loto BITO«. Twmmrn
O OoctUadt »trat. Hmiiagk at Maakattaa. New York Otty, If. X
fla cala late valla Hal sa Aaarlfci Za eelo Wto aa meato New lor* |L00 trn	9UB Za pel lata aa maeto New York. L00
la istrt lata____"r!!^!!!! 1M Za lnoaemstvo sa celo tote...... UP
•flLAB WABODA" Isksja vsak dan iavaemM nedelj In praznikov_
"SLAB NARODA" (-Votes at the People") MM tvezj day except Sunday* and HeHisyt
_Bnbecrlptiop yearly »3.P0.
Uiallusil mm nnwwt.
irtasr aaj as bla*ovuU poftlUatl po — Money Order «H «nhbM kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prafM 1Mb "V da hitreje najdemo naalovnika._•_
"VI Al NARODA"
— Oftustt R.	Raw I«tM>
Telefon: 287« Portlands
Trm? trncietatioa filed with the po*t master at New York. N. T. on April 26, IWlB, as required by th»> Act of October 6, 1917.
Malokdo so zavoda, v kako rosnih časih živimo in nikdo moti nami no ve, kaj bo prinesla bodočnost.
IVavega vojno ga razpoloženja sioer šo ni mod narodom. t (kLi kljub temu vsakdo vo. da so vrši nekaj velikega, težkega in ogromnega.
Vlmia Združenih držav ni nasilna, pae pa pravična in dobra.
Ona no nastopa napram tujcem, ki prebivajo v Združenih državah, tako, kot jo nastopala Nemčija proti tistim, ki niso bili njeni podaniki.
Tuji element, posebno pa Nemci v Združenih državah, so izrabljali to vladno dobrohotnost in so se začeli začetkom vojno tako objestno obnašati, da so je začelo studiti vsakemu dobremu Amerikanou in vsem drugim pametnim Ijudoin, ki uživajo gostoljubnost to velike republike.
Vlada Združenih držav pa ni niti proti tem objestne-ženi nasilno nastopila, pač je pa postopala žnjimi popolnoma sistematično iti končno dosegla mirnim potom, da so umolknili.
Sedaj molče, toda če bi jim kdo pogledal v srce, bi videl, da so izdajalci.
Kajzer jim jo še vedno Bog, in njegova beseda — božja beseda.
Žal, da so bili tudi med našimi ljudmi nekateri, ki so, vzgojeni in vzrasli v avstrijski temi, niso mogli privaditi jasno luči ameriške svobode.
Toda tudi teh je vsakdan manj ali so pa že mordr po]K>hioma izginili.
Precej jo temu pripomogel strah pred oblastjo, ze lo veliko jo pa pripomoglo slovensko časopisje, ki je razen malih izjem, neprestano učilo narod in mu dajalo v vseh ozirili dobre nasvete.
Kljub vsej lojalnosti in patriotizmu, ki ga gojimo dr svoje nove domovine so bodo |>a najbrže pojavljali slučaji, da bo napravil kak naš človek ]>o neumnosti kake nepravilnost.
Za vse ljudi ne moro nikdo garantirati.
V	takem slučaju trpi ponavadi ugled celega naroda katerega član jo krivec.
Vsak posameznik se no moro prati pred svetom, — lahko se j>a opore vos narod, če je dobro organiziran, če je vsakdo član veliko politične organizacije, obsegajoče
ves narod.
V	organizaciji je moč, napredek in bodočnost.
To ho tri stvari, katero potrebuje vsak narod, in katerih i*»sobno mi krvavo potrebujemo.
Že prvi naseljenci, ki so prišli prod dvajsetimi al^ tridesetimi loti v Ameriko, so sanjali o združenju vseh SI« »vencev. Organizirali so se samo v društvenem smislu kajti takrat jim je bila glavna stvar — bolniška podpora v slučaju baletni.
Vi se pa ob nesel noben poskus kake Mršo in boli splošno organizacijo. Semtertja jo sioer kdo poskušal kaj n. praviti v tem smislu, pa jo naletel na toliko nasprotnikov, da se je moral umakniti, šo prodno jo razložil
svoje idejo.
Sedaj v teh teJkih časih, jo pa taka združitev absolutno potrebna in naravnost življenskoga pomena za vse
Vzemimo si za vzgled Slovenec v starem kraju.
Kje so danes slovenski liberalci in klerikalci, ki so piv 1 vojno uničevali svojo moči v medsebojnem boju?
Danes jih ni vcfct
Danes so vsi samo Slovenci, in so vsi kot en mož potegujejo za svoje pravice.
In čimbolj se bliža vojna svojemu koncu, tem silnej-£i je njiii glas, in temveč šans imajo, da bodo dosegli cilj •rojih želja.
Tudi nam v Ameriki ne preostaja nič drugega.
Posamezni glasovi se izgubo v hrupu, en sam mogočen glas pa mora vsakdo slišati.
In če ta glas zahteva pravico, ničesar drugega kot edinole pravico, ne bo naletel na gluha ušesa.
Ne upamo samo, pač smo pa trdno prepričani, da nas Vyxlo ti resni časi združili.
(> nas ne združijo, bomo sami krivi. Razen samih sebe, ne bomo mogli nikogar drugega dolžiti neuspeha.
Sedaj je čas — dela.
Ko moli človek "mea culpa", je znamenje, da je že propadel in iicer po svoji lastni krivdi«
Adamsburg, P*.
Pred kratkim sem ei'al v cenjenem listu "Glas Naroda" iz tu-kajnšuje naselbine dopis, ki je nekoliko obra-dožil tukajšnje razmere. Ker se na kolo časa vedno vrti ter se pri tem vrtenju vodno kaj novega pripeti, primoran sem, tudi jaz nrijeti /a poro ter opisati bolj površno sedanje razmere naše naselbine.
Z delom se ne moremo nič kfcj pohvalili, ker nam vedno primanjkuje voz za nakladanje premoga. Delamo le po pol dneva, včasih pa nam dajo za nameček tudi celi dan počitka. Rojakom ne svetujem od daleč tu sem za dolom hoditi, kajti delo se sicer lahko dobi. pa kaj pomaga, ko s«* komaj zasluži za vsakdanje iivljonske potrebščine. Ce se kaj razmere izboljšajo. bom že poročal.
Spomlad je tukaj; farmer ji so pričeli prevračati :n obdelovati s vejo zemljo ter sejati rarjie poljske pridelke, kar ji.n da obilo dela. pri tem pa razni trpijo na pomanjkanju delavcev. Tu nas jo dosti takih, ki se razumemo na poljska dela in bi AH radi na farme delat, pa kaj, ko si ne vemo in ne znamo dela poisijati. Ce bi slučajno kdo izmed roj:,kov rabil k;t-ketra delavca, naj stopi z dopisovanjem v stik « spodaj peni pisanim.
Kar se tiče društev in organizacij, smo dobro preskrbljeni. Tu obstoj i jo tri društva, ki pripadajo k različnim jed notam in zve zam. Naraščaj in napredek pr: njili je vsekako povoljen, zanimanje in vdeležba na društvenih sejali pa je malomarna, kakor je. v navadi po manjših slovenskih naselbinah. Kakih javnih prireditev do i-rfHlaj nismo imeli, iransko leto se je pač ena vprizorila. pa je bila precej v povojih o-l oblasti j zaključena. Podrobnosti o tem ne bom navajal.
Kar se tiče vojnegra duha in' .-azpolo/.enja. mho vsi rojaki od prvega do zadnjega za principe £vezdnato-proga.vte zasftave, kajti isti obljubljajo prostost in svobodo malim narodom, med katere rno tudi mi Slovenci prišteti. Spočetka so se res nekateri nagibali :ia stran Avstrije in njene zavez-iice, pa njih duhovi so se ublažili er polagoma z razmerami časa »rilagotlili se«lanjosti, kajti uvi-leli so iz raznih č-a^upisov, da je Vvstrija res zatiralku podložnih i slovanskih narodov. V dokaz emu je, ker so vsi premožnejši ojaki podpisali in plačali v raz-.enih svotah Liberty obveznice.
V	družabnem in medsebojnem ivljenju moram pripomniti, da
mio tukajšnji Slovenci preveč odvrženi neslogi in osebnostim. .Marsikaj ponictneea in koristnega bi se dalo storiti za proevit in lapredek naše naselbine, ako bi •le bila naša srca tako podvržena ein razjedal kam člorveškega živ-jenja. Otrešimo se torej teh na-^k, složno podajmo «i roke, ne /ojimo zavisti in mržnje v svojih Teih do svojih sorojakov, pač pa laj močnejši pomaga sVabojšemu lo boljše njegove eksistence, kaj-.i vsi smo prišli v Ameriko z na-neuom, da -si izboljšamo svojo srečo in blagostanje, t e se .je komi po{»rej srei'*a nasmejala v <*b-•9Z. naj zato ne zavida rojaka, ki ;e leta in leta v potu svojega ob-rara pelia za njo, da bi jo dosegel, [je ako se bomo oprijeli teh nasvetov. nam je zasiguran napre-lek naše naselbine in tujerodei las bodo upoštevali ter nas imoli ^a krepotrten in inteligenten narod.
V	druiinskem življenju smo za meira čla»ia nazadovali. I>ne 15. lprila je nemila smrt pretrgala lit življenja krepkemu dečku i/ p^štovane Martin I^uzarjeve rod-
0	ne v starosti ltV. ineseca. Tnip-! .. »Kikojnika se je dne J7. aprila ioj»oldne ob 10. uri na pokopališču v Invinu. Pa., {K>ložilo k zad-tjernu počitku. Potrtim njegovim <t a rišem naj bo na teiu mestu izrečem« najglobokejae sožalje. —
rodbini Joiin Proštovi se je pojavila nesreča in bolezen. Desetletna hčerka je bila operirana v ;x>lniiniei v 'jreensburgu, I^a., »sle^i kamna v mehurju. Operacija t»e je i/vršila povoljoo ter se dekličino zdravje dan za dnevom Krijša in je že odšla vsem večjim le varnosti in, kar je gotovo v veliko veselje in zadovoljnost nje-lih stan še v. — V rodbini Josip »'alenei-čevi pa smo dne 16. marca vrstili krepkega dečka ter mu da-
1	ime Anton.
S ten naj končam-svoj dopis, i;er ae bojim urednwke cenzure
zaradi pomanjkanja prostora v listu : mogoče, da se pri kaki «priliki fl "e kaj oglasim, i Vas bo veselilo.)
J. Jenko, P»ox 75.
Forest City, Pa.
Dne 17. apiiki zvečer je bila sklicana ceja za vstanovitev slovenskega kluba za Liberty Loan. Kes smo že malo pozni, vendar samo da je! Nam Slovem-oni in Slovenkam so očitali, da ne storimo svojih dol/jiosti napram Ameriki, ker smo vedno dajali in še da jamo, pa ni nič \poštevano, ker vedno .so bili drugi naši gosptidar-ji. Slovenci in Slovenke v Forerit City. V and ling in I5raind.dc, Pa., s:.»no m^lo premislite, pa bo«te vi- i deli. kako velik pomen je to za I naš narod, sat o stopimo skupno ' tudi mi t^r pokažimo. l:ai skupno moremo. Pokažimo, da je ta mala peščiea pripravljena storiti, kar more in še več kot more napram naši novi domovini. .Ni nas dosti; in zakaj bi še mi morali biti zatirani? Tam nas je zatirala avstrijska vlada; ali naj nas tukaj zopet drugi narodi1 Tega nam ni treba in tudi ne bomo. samo da sino skupni. Z roko v roki naprej in nobeden naj se ne sramuje, ker je Slovene;- in Slovenka. Na dan s svojim narodom, na dsn za skupno delo za Ameriko in slovenski narod!
Prosim pa tudi vse tiste Slovence in Slovenke, kateri ste bili odbrani že prej od angleškega oddelka. da ste delovali za njih. odstopite od njih in povejte, da sedaj morate delati za svoj oddelek za Slovenian Liberty Ix>an in vam ne bo nobeden zameril. Nasprotno, dali vam bodo kredit in ne bo dolgo, ko vam bodo rekli: 1'ast vam vsem skupaj: sicer ste majhen narod, ali skupni! Ako pa no gremo skupno na delo, se nam bodo smejali. Kaj bomo dosegli. je ]>a od nas vseh odvisno. T<> ni nobena osebna čast, ampak čast nas vseh Slovencev in Slo-I venk. Zatorej imejmo pred očmi besede: Orna zemlja naj pogrebne tega, ki odpada!
Kar so storili Slovenci in Slovenke tukaj sedaj ter po večjih krajih, dajte, storite tudi po dru-1 giii naselbinah. Ni treba vrjeti, da ne smete ali ne morete. Ravno tako stf storili tukaj, da so jih strašili, da noben drug ne more storiti tega, kot smo oni. Pa kako so bile razočarane zlasti angleške ženske, ko so videle, kaj snio naredili. Po cestah smo bili napadeni. Zakaj smo to naredili ? Zato, ker hočemo biti prosti. Sedaj šele nas spoznavajo, da je nekje na svetu bil en kraj. kjer živi zatiran na roti, samo prepozno se že zbujamo; toda samo, da je. kajti malo se bo še pomagalo.
Dragi Slovenci in Slovenke, vse drugo naj gre na stran, vse versko prepričanje, vsa politika, samo to naj ostane: "Slovenec(ka) sem. tako je mati djala." j Več poročam še, kadar mL bo kaj več znano, ker znana mi niso ;vsa imena odbora, zato .sem rajši izpustila popolnoma.
Druga stvar je pa, da bomo ob-državali takormenovani bazar zadnje tri dni v juliju za slovensko cerkev. Torej. Slovenci, posebno i pa Slovenke, od vas prosimo pomoči. V asa k a pomoč, vsaki dar v korist slovenske cerkve bo blagohotno sprejet. Pomagajmo vsak po svoji mo'-i in tako bo stvar dobro uspela. O tem tudi še kmalu kaj, do takrat pa iskren pozdrav.
M. T. S.
Detroit, Mich.
Dovolite mi nekaj opoanb o jugoslovanskem shodu v Detroitu v hrvatski dvorani na Kirhy Ave. Vdeležba je biia velika. Imeli so srl»ike, hrvatske in črnogorske govornike. Govorila sta tudi mestni sodnik Jeffries in kungresnik Fr. W. James. Posebno znan in priljubljen med vsemi sloji ljudstva in posebno med delavci je sodnik Jeffries. Jaz se ni bil i>osel>no rail o veden. kaj bo povedal stotnik Pribiševič, ki je član srbske misije v Ameriki, ki so bili povabljeni kot gostje kongr»Tsa v Wa.sh-iiigtonu.
Par Slovencev seni slišal, ki so grajali ta shod. kot da je ves mo-narhisticen, ultranacijonalen itd. Rojakom bi svetoval, da bi bili bolj zmerni ter vljudni v izražanju svojih misli.
Govor srbskega stotnika mi je jako ugajal. Samo dvakrat je o-menil Aleksandrov meč; drugače sploh ni omenil o srbskem ali kakem drugem monarhu. On ni za veliko Srbijo ali veliko Hrvatsko,
ampak samo za močuo Jugoslavi-j jo. Večina ljudstva naj odloči obliko vlade. Glavno je, da se zedi-nirno. Slavil je tudi pokojnega dr. Kreka in vrlega poslanca dr. Ko-rošda. o katerem je rekel, da ima velike in praktične ideje ter da jih uporablja kot mu okoliščine dopuščajo. Posebno se je skazal. da je na pravi ]K»ti, ker ni nič čez lJolgare rekel.
Slovenska Republikanska Zveza ima težaven, a pameten, načrt, ki bo potreboval veliko dela in previdnosti, da bo o pravem času na pravem mestu.
V federativni republiki bi bi" najlažje Srbe in P»olgare sprijazniti. Kavno sedaj morajo Srbi in Bolgari dovolj izkušenj imeti, da se bratomorna vojna ne izplača ncibenemu. Posebno na Bolgarskem imajo v sobranju (državnem zboru) precej članov, ki so republikanci, in menda tudi ostale straaike v liolgariji so s-ite Ko-buržanov.
Ka.r se tiče Slovencev v starem kraju, jim mi v Ameriki ne mo-remo dosti svetovati, ker izgleda po poriK-ilih iz Avstrije, da so na pravi poti. Bi še nas ameriške Slovence lahko za pouei<ti imeli. Zato je naloga naše S. R. Z., da Jugoslovane v Ameriki združi. Posebno zdaj je še čnas, dokler Amerika in Bolgarija nista še ofi-eijeluo v vojni. In pa agitacije bi bilo potreba na solunski fronti med Bolgari, ampak previdnost ob pravem času in na pravem mestu.
Pozdrav vsem rojakom.
A. Janesieh.
Lorain, Ohio.
Kar se je izmislil Frank Durjava, ■Gotovo je ljubezen pravn. I Pomagati pripravl jen nagel Bil j«- tudi Ivan Kragel. j Okrog rojakov se podala. Darove za-me nabirala; Ker je bilo po Veliki noči. Daroval ie vsak po svoji moči. Bil iznenaden in vesel, Ko ogromno svoto sem prejel. Za kar presrčna vsem zahvala, iv spominu vedno mi bo ostala. 'Zdaj bom lahko kupil moke, Da ho ra ljube mi otroke. Nekaj bode za zdravnika. Ker je sila res veliica. j Siromaka vsi ljubeči Darovali so sledeči:
; Sledi 149 imon. katerih zaradi pomanjkanja prostora ne more-' mo objaviti. Nabrana svota znaša' $85.65.)
Konečno zahvalim se nabiralcem Prav lepo še enkrat vsem darovalcem ;	. ' Naj zdravje nas spremlja od vrha
do klanca. Sprejmite pozdrave od
Anton Rožanea.
FEJnAY
OKI MlAl
VHEATLESS mjjB
Pisalni stroji v Franciji. j
Uradniki v francoski armadi ne vrjamejo, da i* dobiti najbolj u-. spešno službo |k1 članov uradniške.) ga zbora francoske armade, če ti člani sede pri svojih mizah celi da n brez prestanka. Poro ča se' vsled tega, da je francoska vlad* dala napraviti posebne pisalne mize za pisalne stroje. Te mize ali' stojnice so napravljene tako, da se vsake pol ure mizo izmenoma dvigne ali spusti nižje. Vspričo tega je vsak, čeprav raj še sedi prisiljen opraviti gotovi del svojega dnevnega dela stoje. Poroča se, da se je izkazala ta uredba kot zelo koristna.
V OSKRBO
vzameva jar in moja žena enega ali dva otroka. Ako kdo izmed rojakov hoče, naj piše. da mu sporočim mesečno plačo za hrano in drugo.
M. Ri/.man, Box .<64,	C! a ridge. Pa.
29—I)
Rad bi izvedel za mojega prijatelja .JANJI/'A ZBAČN1K, doma Iz vasi Travnika št. 2;"), občina Loški potok. Preje se je nahajal nekje v Miehignnu, sedaj pa ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Frank Bench ina, Box 177, Aurora, M mu.	(2f]-29—t)
ŽELI DELA NA FARMI.
Slovenski fant srednje starosti želi dobiti delo na kaki slovenski frami. Vajen je vsega dela na kmetih v starem kraju. Ako kateri slovenski farmer potrebuje delavca, naj pošlje pogoje na
"Glas Naroda", J?2 Cortland t St.. New York, N. Y.
(2<» 27—4)
■i"*	V	H v •	1
Shirft ^IflTC odlocaio
TUBI PRI VODSTVU SEDANJE SVETOVNE VOJ NE, KI JE NAJVEČJA V ZGODOVINI, SE JE IZ KAZALO, DA SO STARE GLAVE NAJBOLJŠE. — 77 LETNI CLEMENCEAU VODI TJSOtfO FRANCIJE, KO STOPA KONFLIKT V SVOJ KRITIČNI STADIJ. — JOFFRE, BALFOUR, FOCH IN DRUGI SO ISTO TAKO V JESENI ŽIVLJENJA.
------5
Tram translation tiled with the post master at New York. N. Y. on April 26.
1918 aa required by the Act of October ft. 1»17.
1
—	Sest mesecev je vse, kar hočem, — da dovršim , svoje delo, — je rekel Clemeneeau, star sedaj sedem in 5 sedemdeset let in najmočnejši mož Francije. Zdravniki ( pa mu z radodarno roko obljubljajo življenje še neštevil- 1 nih dob po sest mesecev. To zadostuje. On se smeje ter se vrača na svoje delo.
—	Mlade glave za vojno, stare, glave za svet, — se glasi star pregovor. Prav gotovo pa se je modrost starih glav izkazala prav posebno v sedanji vojni. Stari možje pa vodijo nadalje tudi svetovne armade inmladina najde ledrugo mesto ob posvetovalni mizi strategije. Pri vseh j vojskujočih se narodih imajo šestdeset letni možje ali še pn ko vodstvo armad v rokah ter prednaeijo tudi v po-
k svetovalui«*ah. S tem se je popolnoma uničilo slabo utemeljeno domnevanje, da so priletni možje brez koristi edino-le radi njih starost L
Clemeneeau je dal Franciji najbolj smotivno vlado odkar se je pričela vojna. To pa ne radi kakih izboljšanj v domačem ali mednarodnem položaju, temveč kljub velikim nevarnostim doma in po svetu. Moč sedanje vlade je prišla i/ prsi enega starega moža z hlestečimi se očmi. katerega nazivljejo njegovi nasprotniki "Tiger". Bil je Clemene«-au. ki je imel dosti poguma, da je izzval mogočno skupino zavratnih propagandistov ter storil korake, ki so dovedli Bolo pašo pred oddelek vojakov z nabitimi puškami. Znani CaiUaux čaka procesa radi veleizdaje. kajti Clemeneeau je imel poguma dosti, da ga je dal aretirati. dočim ni bil nihče drugi kos nalogi, da bi dolžil izdajstva prejšnjega ministerskega predsednika Franeije. Bil pa je tudi Clemeneeau, ki je storil več kot katerikoli drugi voditelj, da je prišlo do spojitve zaveznikov. To je veliko za moža take starosti, ki si želi na daljnih šest mesecev življenja, — da dovrši svoje delo.
Foch, kateremu se je izročilo najvišje poveljstvo nad vsemi četami v Franciji in ki je nov Gibraltar upov zavez nikov, je star <i7 let. Nazivlje se ga najbolj odličnega stratega sedanje dobe in skozi celo svetovno borbo je prišlo njegovo ime že večkrat v ospredje. Velika prilika prihaja sedaj k njemu po celem življenju čakanja. Nihče, ki se je ozrl na slike njegovega odkritega in možkega obraza, z orlovim nosom, ne more dvomiti, da je sedaj pripravljen.
Joffre, — nesmrtni, — je bil star 62 let, ko se je boril proti Nemcem pri Mame ter rešil Evropo. Petain, drugi v poveljstvu pod Fochom, je star sedaj eiioiušestdeset let. I>e < 'astelnau, nadaljni znani francoski pooveljnik; stopa že v svoje ose mili šest deset o oleto.
Kjrrkoli se oozira človek ]m> francoskih voditeljih, naleti na imena mož, ki se bližajo že starosti. Nekoliko različna je stvar pri Angležih, dasiravno je najti tudi tukaj značilne izjeme. Herbert Asqutili. prejšni ministrski predsednik, je star šes tins est deset let. Balfour pa sedem-1 deset. Llovd George, ki je star 55 let, je videti naravnost deček v primeri s Clemeneeau-jem, ki je 22 let starji. Sir Herbert PIumer, ki se je pred kratkim odlikoval v bojih pri Messines Ridge, je le 61 let star. Drugi angleški }>o-^ \eljniki so veliko mlajši. Maršal Haig, vrhovni angleški jK>veljnik. je star šele 57 let.
Nemško vrhovno vodstvo pa nasprotno popolnoma vzdržuje sloves starosti. Ilindenburj. je star sedemdeset let. Pred izbruhom vojne je živel že v pokoju ter se ga smatralo za nekako izjalovijenje. Ludendorff, katerega se večkrat naziva možganom nemškega bojnega stroja, je star skoro ravno toliko. Vou Kluek. ki je prišel najbližje Parizu, je bil star takrat f>8 let. Kajzer sam, najbolj nevarni človek v sedanji svetvni vojni, pa je star 59 let.
Naš lastni Persliing je še vedno mladič med vojaškimi voditelji naroda, kajti star je šele oseminpetdeset let. Tasker N. Bliss, načelnik štaba in odličen član konferenc v Versailles, je star 65 let. Po običajnem teku stvari bi se ga že pred par meseci oprostilo aktivne službe, vendar pa Si * pa je ohranilo, da prevzame eno najbolj odgovornih J mest v vojnem department!!. Pevton C. March, poslujoči načelnik štaba tekom odsotnosti Blissa, je tudi še sorazmerno mlad, kajti star je š« le 54 let. General Leonard Wood, ki je splošno znan. je iste starosti kot Pershsingj ter bo najbrž poveljeval eni diviziji v Franciji. Večina! naših ostalih generalov je stara od petdeset do šestdeset j let. —	j
Skoro vsi slavni voditelji v preteklih časih pa so bili: nasprotno mladi možje. Aleksander Veliki je pričel svojo karijero v starosti osemnajstih let ter jo končal, ko je bil star triintrideset let. Hanibal je pričel svojo pot v starosti trinajstih let ter je izgubil ssvojo zadnjo bitko prti
KEMET1BER THE BflgS
nonoflr-^s^ niM-^
TUESMT	StfUW
VEDWSMr-^Jg^? . jjgfr
v štiridessetem letu, a se je moral umakniti pet let pozneje. Nelson je vojeval svojoo zadnjo bifko na morju v starosti 47 let in Wellington je bil eno leto mlajši, ki je končal svojo karijero. Na podlagi tega bi se morda skušalo dokazati, da se je doba koristnosti možkega dejanski povečala in da ne pridejo vpoštev nikaka razmišljanja glede let, kadar je treba vprizoriti podjetja tudi največjega ob-sega.
Veliko se je v zadnjem času govorilo glede ameriških armadnih častnikov, ki gredo v pokoj, ko dosežejo gotovo starost. V resnici je videti napačno, da bi se tti možje umaknili, potem ko so se skozi celo življenje pripravljali na potrebo, ki se je sedaj dejanski pojavila. Par let več ali manj je gotovo majhna stvar za moža, ki je telesno zdrav ter živahnega duha. Stari možje v Evropi pa nam dokazujejo vsaki dan, da niso le modri v zboru, temveč
mogočni tudi v vojni. Današnji dan je dan starih mož. __^^
Richtenhofenova smrt
"	■ UW	- -
(Nadaljevanje z L strani.)
Stotnik pl. Biehthofen je umrl borec se v zraku, kar bi bil brez dvojbe izbral, ako bi vedel, da mu je usojeno, da bo padeL Ni še gotovo, kako ga je zadela smrt, vendar pa je gotovo, da so podrobnosti že dognane.
Stotnik je s svojim "letečim cirkusom" z 20. tovariši priletel proti angleški bojni črti blizu Sailly-le-Sec ob Sommi v nedeljo okoli poldneva. Nemci so iskali angleškega plena, katerega so hoteli obkoliti in pokončati, ko . letalci ne bi mogli ubežati. Ko so se bližali bojni črti, so zadeli na dva angleška aeroplana. Stotnik Riehthofen se je iz neznanega vzroka ločil od svojih tovarišev in se lju- 1 to pričel zasledovati ta dva stroja.
Med tem pa je plulo ducat angleških aeroplanov, kij so se spustili v boj z nemškimi. Stotnik je zasledoval svojega nasprotnika in ga je hotel ugonobiti. Angleški ae-roplan. ki je spremljal napadenega, se je povspel nad Richthofcna. Vsi trije stroji so drvili proti angleški črti; njihove strojne puške so ropotale kot besne..
Vedno so se spuščali nižje in ko so se nahajali še kakih 50 jardov do angleških zakopov, so se nahajali le še nekaj sto čevljev visoko. Ostali nemški aeroplani pa so bili zapleteni v boj z angleškimi letalci kake 3 milje za-dej. —
Na zmlji pa so priče? > streljati na Richthofcna strojne puške: pa tudi v zraku je streljal najmanj en njegov nasprotnik. Namah se je prednji konec njegovega stroja obrnil navzdol in je treščil na zemljo.
Preiskava je pozneje dognala, da je bil Riehthofen zadet skozi sree. Težko je pa reči, ali je priletela krogla od spodaj, ali pa iz angleškega aeroplaua. V vsakem o-ziru pa je bil na mestu mrtev.
Amsterdam, 25. aprila. — Oficjelno nemško poročilo o Kichtliofenovi smrti pravi, da je v majhni višini zasledoval sovražni aeroplan, ko je moral zaradi pokvarjenega stroja pristati za sovražno črto. Ker je varno pristal, se je upalo, da so ga samo Angleži vjeli, pa prišlo je angleško poročilo, ki je naznanjalo njegovo smrt.
Ker je Riehthofen ravno zasledoval sovražni aeroplan. ga njegov nasprotnik ni mogel zadeti, zaradi tega se domneva, da je postal žrtev strela z zemlje.
Ofidjelna poročila
(Nadaljevanje s 1. strani.)
pa,lov na pozicije, katere je bil večraj sovražnik osvojil.
Neko prejšnje poročilo px*avi: Vroči hoji so se vršili vso noč, v okolici Yillers-Bretonenux in se še vedno nadaljujejo. Naše čete fio vprizorile protinapade, zavzele nekaj ozemlja ter vjele nekaj nemških vojakov.
Vreraj so divjali na celi fronti /.»-lo vroči boji. Naša infanterija artiierija in tanki so prizadeli so vrazniku velike izgube.
Severno od Villers-Bretonneux-St. Qiientin železnice je sovražnik trikrat napadel naše pozicije, pa smo ca vedno pognali v beg in >icer z velikimi izgubami. Med ( t»-m bojem se je sovražnik po^lu-l
ižcval nekaterih tankov.	'
__
Francosko uradno poročilo: Pariz, Francija, 25. aprila. —» ; Vojni urad je izdal danes sledeče poročilo:
i V okolici Gangarda ter na obeh bregovih reke Anere je vladala na obeh straneh velika artilerijska aktivnost., dočim infanterija ni stopala v akcijo.
Nemško uradno poročilo. Berlin, Nemčija, 25. aprila. — T'radno poročilo, ki ga je izdal danes vojni urad, se glasi:
Na bojišču pri Lvs se je Francozom izjalovil močan protinapad, ki je bil naperjen proti višini Vlue-gelhoek. Sovražnik jc imel težke izgube. Manjši spopadi so se vršili severozapadno od Bcthune, blizu Festuberta ter na obeh bregovih 'reko Scarp**-
IZ URADA JUGOSLOVANSKE MATICE.
Jugoslovanom mesta New Yorka!
True translation filed with the post 1918, aa required by the A
I)a se izvede med Jugoslovani, mesta in države New Yorka čim ži-1 j vahnejša agitacija za Dodpisovanje j Posojila Svobode, je glavni od-i bor za Posojila Svobode naprosili Jugoslovansko Matico, da prevza-J me dolžnost Mestnega. Jugoslovanskega Odbora za Posojilo Svobo-! de ter da si na vse načine priza-| deva. da bodo .Jugoslovani tega mesta m države kupili čimveč tega posojila ter na ta način pripomogli Zdr. državam k zmagi.
Jugoslovanska Matica je z navdušenjem sprejela ta poziv^er bo! z vsemi močmi delala na to. da bo čimveč naših ljudi podpisalo Tretjo Posojilo Svobode.
Amerika se bori, ne toliko sama ■ zase, kot pa za srvobodo ostalega j sveta, posebno pa za svobodo malih in tlačenih narodov kot smo
I master at New York, N. Y. on April 26, ct of October 6, 1917. I naprimer mi Jugoslovani. Naša j 1 sveta dolžnost je. da je v tem bo j ju iskreno in v polni mori poma-jgamo.
j Vsled tesra prosimo vse one Ju Jgoslovane, ki žele podpisati to po-soji'o, da nam v najkrajšem času • naznanijo, potom katere banke ga žele podpisati. Ravnotako prosimo ostale Jugoslovane, ki so že podoisali kako prejšnje posojilo da nam naznanijo, koliko so ga podpisali. To je edini način, da izvemo, v kakšni meri se je odzval 'naš naTod temu pozivu.
a Z vse informacije pišite na Jugoslovansko Matico, 443 W., 22-nd i St., New York City.
Mihajlo Pupin,
predsednik Jugoslovanske Matice.
Oprafite sni svoje pomladansko Šivanje
Novi, prenosljivi šivalni strog zelo olajša d°lo.
ga lahko rabite, kjer se vam Ni večji kot pisalni stroj in poljubi.
Ni ga treba z nogo pritiskati, kajti to delo opravlja električni motor.
Kupite ga še danes, predno se prične sezija. Vprašajte kakega Edisonovega uslužbenca.
The New York Edison Company
At Ytur Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Publie
434 Broadway	124 West 42d Str«** j 362 East 149th Street
126 Delaneey Street 151 East 86th Street i All Show Rooom 10 Irving Place	15 East 125th Street , open until midnight
IZ URADA
ZS- J-	IP-
JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P, D.
Predsednik : PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Podpredsednik: J. A- HATLJASlC, c.lof Woodlawn Trust Co., Wood lawn, Pa.
GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa.
Tajnik za slov. oddelek: PETEB SRNOVRŠNIK, P. O. Box 27f Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, e.|of First National Bank Alliquip pa, Pa.	__.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., Ne* York, N. Y.
NADZORNIODBOB:
za slovenski oddelek:
Ga. AGNES ZALOKAR Cleveland, O.
JOSIP REMS, New York, N. Y.
za hrvaški oddelek:
JURAJ NORŠIČ, Cleveland, O.
TU RAJ PRAŠIČ, Johnstown, Pa.
Pevskim društvom
V sedanjem času je pač težko izbirat i -pevski materij al, kajti imamo le majhno izbiro. Da se pa društvom v tem oziru pomore, sem pred kratkim izdal pesmarico, ki vx>bujc 12 zelo primernih pesmi, ki se v naši novi domovini se
niso mnogo pele. Vsebina te zbirke je sledeča:
1. V sladkih sanjali, A. Hajd-rih: 2. Večerna pesecix, dr. Anton Seliwab; 3. Pastirček, Fr. Gerbie; 1. Lahko noč, II. O. Vogrič; 5. Naša zvezda, Liulv. Hudo vernik ; 6. Napitniea, Ivan Oevirk; 7. Jaz
bi rad rudečih rož, Zv. Prelovec in Ignacij Hud«; 8. Tihi veter od morja. Oskar Dev; 9. Savska, dr. G. Ipavec; 10. Vabilo, F. Gerbič; 11. Planinska roža, dr. G. Ipa vee ; 12. Potrkali na okno, Anton Foerster.
Razpeeal sem jih ie mnogo in izšla je že druga izdaja, od kater" jih imam le Se malo. Kouiur pri manjkuje pesmi, naj kmalu iiaro či, da mu morem še postreei.
Zvezek stane $1.00.
S pevskim pozdravom
Ignacij Hude.
Nemiri v Galiciji.	i
'True translation filed with the post
master at New York, N. Y. on April 116. 1918, as required by the Act oi October 6, 1917.
Washington, D. C., 23. aprila. — Zelo resne krušne nemire popisuje neko današnje diplomatično poročilo iz Pariza. Glasi ?e:
''Neka brzojavka z Dunaja na list "Muenchener Neueste Nach-richten" poroča, da so pretečeni teden raradi pomanjkanja hrane v mnogih večjih mestih v Galiciji izbruhnili nemiri, ki so imeli za posledico prelivanje krvi. Posebno v Krakovu so bali nemiri zelo resni: ubitih je bilo mnogo oseb. Vojaštvo je streljalo na množico.
Nemiri so se sedaj razširili po vzhodni Galiciji in posebno v Lvo-vu in Tarnopolu. Tudi število žrtev meti civilnim prebivalstvom je zelo veliko."
Burian gre na Rumunsko.
-
True translation filed witli the post
master at New York. N. Y. 4x1 April 1WI. : 1D18, as required by the Act of October 1 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 23 aprila. — Berlinski listi poročajo da bodeta nemški in avstrijski zn-
inanji minister dr. pl. Kuehlmann in baron Burian odpotovala koncem te<ra tedna v Bukarešto, kjer bodeta nadaljevala mirovna pogajanja z Rumunsko. Baron Burian bo odložil svoje nameravano potovanje v Berlin.
Novi ruski poslanik.
i True translation filed with the post
master at New York. N. Y. on April Jt5. 1918, as required bj the Act of October {	6. 1917.
j Moskva, Rusija, 22. aprila. — Odolf Joffe je bil imenovan za I ruskega poslanika v Nemčiji in j«' nocoj s svojim štabom odpotoval iz Moskve. Na svojem potu v Berlin se bo sestal z nemškim poslanikom za Rusijo prrofom Mirbacliom Joffe je bil načelnik prve ruske mirovne delegacije v Brest-Litov-sjru. Star je se-le 34 lot in je bolj j še viški soeijalist. Dolgro časjj je bil t v pregnanstvu v Sibiriji in je tu. ! di nekaj časa živel v Nemčiji.
Dvojni umor pred sodnikom.
San Francisco, Ca!., 23. aprila. Pri današnji sodnijski obravnav: proti 32 osebam, ki so obdolžene da so poskušale vprizoriti v Indiji
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS t barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK.
KAKOR TONIKA, ALI KREPČDiO.
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi { morala vaebovati vsaka torika take stvari, ki bi ves nai telesni 1 sestav utrjevale in bi bolniku v < obče pomagalo. Vsled tega priporočamo vsem bolnim in tlabot- 1 nun osebam, da naj rabijo	j
Severa's
Balsam of Lile |
(Severov Življenski balsam). Ta { 1 balzam je oeobito priporočljiv pri |
zdravljenju navadne in pogoste ' zapeki (zabasanosti) neprebave in 1 » bolestih na jetrih. Poskusite to |
toniko kadar imate spremenljivo 1 mrzlico; posebno naj bi jemale to ' ► toniko stare m slabotne osebe. <
Natančna navodila so označena 1 na vsakem zavitku. Cena 8Sc-)	Dobi se v vseh lekarnah. 1
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
proti anfrleški vladi vstajo, je obtoženi Ram Sinfrh vstrclil urednika nekejra indlj^kejra lista Ram jl andro. Ko je Sinjrh še veihio pritiskal na petelina svojega revolverja, pa jc tudi vstrelil maršal Združenih držav James H. Floto-ban, ki je streljal preko «?lav občinstva in odvetnikov.
Nali domači zdravnik
po naukih in izkušnjah župnika Kneippa- Prcpotrebna knjiga za vsakega kdor si želi ohraniti ali pridobiti ! zdravje; obsega 64 strani in stane 25 centov. Naroča se pn :
Math. Pezdir,
1_P. O. Box 1611. New York. N. V.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu ž aim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je nemila smrt odvzela našo edino ljubljeno hčerko
JOSEPHINO
v starosti 7 mesecev m 1 dan. t>ne 14. aprila jt- obolela in Lsti dan je tudi umrla. Pokopali smo jo Iti. aprila na katoliškem pokopališču v Elnihurstu, 111.
Tem potom se naj iskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v t<*li težkah Urah žalosti in ki so ji darovali krasne cvetlice,- posebna hvala botram Karolu Dezuii in Frances I^ifoi, nadalje Mrs. Maloit. Mi's, Vyto-vec, Mrs. Hrovatin, ^Irs. Rebek, Mrs. Oolga Li«?oi ter družini Lisjak. Se enkrat vsem najlepša hvala za ves trud in ki ste jo spremili k večnemu počitku.
Tc*i>i nikdar pozabljena hčerka pa kličejuo: Počivaj v miru, lahka naj ti bo žemljica!
Žalujoči ostali: Joseph in Jennie Remec,
sta riši.
Bernard, brnt.
Eimhurst, II!.. 21. aprila 1018.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam so-rodipkom. pi^jate^jem in znan" cem žalostno vest. da je tukaj v Lf-adville. Colo., umri moj brat
JOHN VIDIC »liie 11. aprila v najlepši starosti 28 let. Vzrok smrti je pljučnica. Pokopali smo ga 15. aprila na katoliškem pokopališču v Longmon-tu. Colo.
Pokojni jc bil doma iz Police pri Višnji 'iori, kjer zapušča mater in eno sestro, tukaj nekje pa svojega očeta. On je bil zvesti elan društva Hrabri Slovani št. 17 ZSZ. v F^cdericku, Colo.
Tem potom se iskreno (zahvaljujem vsem Icadviilskem rojakom in rojakinjam, kateri so darovali krasne vence in ga stregli ob njegovi smrtni postelji. Pre-srčna hvala tudi družini Mišmas za ves njih trud. Lepa hvala tudi vsem, ki so ga obiskali ter spremili na zadnji poti.
Dragi, nepozabni brat, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Mary Škerbir.a, sestra. Frank Škerbina, svak.
Frank, Mary, Anna m John, nečaki.
Erie, Colo.. 18. aprila 1918.
ZA KRUHOM
POVEST.
Poljski spisal H. Sienkiewies.
L
N« iir. kih valovih Atlantskega »•rja v jf iru^tl tnmv4ki p«mik "flUrWr". |4aviijn* b llamhur-gfti v Neif i orle
fttiri <loi j* bii n« psli t#»r dvema je Hit premaknil miino /Hemli bre^.A Ii*kc in do *()♦ fti inAno, Kaf krov. k<*li.k«»r j«- oko ti*iito-iH«» doeledati, > bila «*-daj samo zelena m sivk a sta rane, t upat a m no r.t/klana, po-R*kje penama a T daljavi .-e^alje temHirajoč« se z »hcorjem, poktJi m / Mimi oMaki
t«h oblakov je padata po-nekj^ tndj na vodo, na «*ije bi>wr-rii tri »d i ni mt je ja*:i<> <x.tbijak> er-no Mo parnik« Ta brtwi. »hmjen * svojim ri!'*em k /apadu, je dvigal hipom« na valovih, brzo xopet pa.Ut v gtobtno, !.akor M toivl; \V-;ix»h j*- izginil izpred oči, «e/ trenirk -te porzaaA&l /opet na hrlrtu balvana, gugnjc ko tako. da mu je bilo veleti dno, ter -el naprti Val je pl .al k njemu in nit pr«»ti vahi. reza je ga h svojimi prw i ut dvoje. In /a brodoru >»<• je |M*dil. kakor velikanski ga<L prod {leuaate vode; nekolieo ptic je letalo /a krmilo j prevrača je Kille v ozrai'-jy in »-vile.'*, kakor jwljik* eajke."
Veder je bil u*odeu. Hrud je rlaval s polovico pare. očitalo go mino iu«k- mo itaduinttktovaltt jadra. Vrern«* j«* poctlajulo čedalje IrpiU*. !»« nelvj.- med prvtriraninii oblaki je bilo vid»ti konove modre f a neba. ki so svojo podobo jie-prcstauo lenjali. «Ki časa. ko je Hlnther" zapustil hanibursko printanUč*1 jr vel voter neprestano, da*ihi«,: brez burje; vet«>r je pilial k zapadtt in le včasih jvone-tiaval: takrat pa sn upadala jadra t lopotoui. da bi se čez trenutek napela k.ikor laNtdove pr*i.[ Morutrji, tdileVni v te*ne platna-' ne jopiče, so vlekli vrv dolnjega droga. na!:itjajoč«*ga s«' na vrli-' kom j;.iol'oni, tožno kričaje pri tem delu: '"Ko-ho-o!" likbali -so'
in delali po taktu svoje jH-smi;' spev j** k in jeva lo žvižganje kr-| »narjerih piščalk in težko sojn-nje dimtdka, i/bnihajočega iz sebe cHe «»blaKc ali Je -zjiolj kolega čr-ntg* dima.
Porabili utrodno vreme. so šli \-i pofiiiki na kr»»v. Na zadnjem j oddelku parnika je bilo videti črne ptasiče in klobuke j»otnikov pr-[ \ o vrste; spredaj pa so se gnetli1 raznobarvni zastopniki ?<sclj«n-eev, v«»/e.'-i|| se p«mI krovom. Ne-j kateri so sedali na kk»in»h in pu ] mIi iz kratkih pip, drugi so jvo-legli rn zojN-t drugi ae podpirali ob naslonjala na brodit ter gle-1 dali doli v vodo.
Itilo je tudi nekoliko z de-1 trti v naročju in s ko>itreno, k pasn privezano posodo; nekoliko mladih ljudi je Ae:alo p«» brodu, od rilea tja do pomostja. Jedva so se vzdržavali na nogah ter se tiepreNtano opotekali. Ti mladiči a«, peli: "Wo ist das deutsche Vaterland?'1 (kje jc nemška do-ttiovina) in m^ili yiorda. da ta svoj Vaferlatui" že nikdar vt-č n«» vidijo; kljub ten i pa jim ve-s«»ljc ni prošlo raz čelo.
Meti vnemi ljudmi na brodu jc bilo dvoje najžalosmejših in kakor od ovalih odločenih: jx>sta-renmožak in mlada deklina. Oba
n^1 znajoča he«edice nemiki stn' bila v resnici osamljetia med temi tujimi lj'j«lmi. Kdo sta bila? — V na k« to na«, bi to na prvi j>o-| gb*d tttfanilr — )r kme-tov polj-
Kmet sp jc inn-novai Lovro To-porek in dekliiiu Marv.-a je bila} iijegava VozUa <aa «te v Aiue-i riko in *»Toprv dam-+ prvikrat
drznila s*opi*i na krov. Xa nju-j nih. IjnH^ren razo*Ievafočih obra-l ziii se je rzraral vtrah m č«de»j«*<
«»l»ei:eni, Poln* začudenja .%La gledala svoje sopotnike, na mornarje. brod, niočuo sop<N"-i dimnik in .m go'ne mor>ke valove, čijih j>e-j ne so p.-Šale na br«Klo\ roh N"i-a govorila roed	ker ni-
sta drznila, l.ovro je držal z eno' roko «»_Tajo. r. rlmgo pa kapo.j !>-.*ijti l»t«l se je. <ia mu je veter nei b: o^lne-,'! z ?!nve. Marica pa se, j»- držala očeta in kolikorkrat oe je brorl silneje nagnit, tolikokrat se je sti>nila tesneje k njemu ter \zkiiknila natihonia* od strahu. ( «■/. nekaj časa je pretrgal stari iro»k:	j
"Marica ' Kaj jeT* "Vi^ii —
•Vidim." ' "In čudiš "tudiui."
Pa več se je Iwtla ii^-go čudila in -tari Tojx*rek istotako. N'a srečo »«» >«• valovi manjšal j, veter je t>o-ii'*haval in sko?i otožne oblake je 'pv:>ijalo ».»lue.-. Ko sta ugledala * ljubi jt-no sohnice". lajše jima jr |H*sialo pri	ker sta ]>omi-
šljaln, da je ' ono prav tako, kakor v l.ipnu-i l ilo jima je tu \ ^e no% o in neznano, semo i«-ta solričji? /,.tr. ta goreča in i>krer-n Ur oglja zt|e|a m jina jc kot stera prijatelji a in "uvarira
V tem ."jinii jo morjf čim da-1 Ije tem l*olje upokojevalo, čez ne-Uai risa so upala jadra in raz vi-soVept pomola se je začula ka-i pitanerva pisčal, na katero zrjame--nje co hiteli mornarji jadra zvijal
Pocled na t.* ljudi, viseče kakor v ozračju nad propast jo. je najudnil Toporka rt Marico z novim začudenjem.
Naši fantje hi tega ne premo-crli". je rekel stari.
"Kairor ti Nemci splezajo, bi snb-zal tudi Jakob", je »hIsjovo-tila Marica.
"Kateri Jakob? Sobkov.'*' "Kaj še Sobkov. Smolrak pravim. konjar."
"Krhek mladrnič. toda ti si ga i/ glave i/"-'ij! Kaj je mari »jemu zate in te? i au*j. Ti nloš v Ame-liko. postaneš tam gospa, a on ostane konjar, kakor je sedaj."'
"On ima tudi *ze»ljiw-e___*' .
" lica. toda v lihuiici.*' MarH*a ni rekla besedice več, poaiUlja a jc w mo, da kar je komu nametijeno. to ga tie mine in pri tem jc qb.boko vzdihnila
Medtem pa so bila jadra zvita in namesto njiii je 3»čel * paro-stroj z dvojno silo grcl>sti vodo. da se je ves brod pri tem <lrdra-nju «tresa!. fJuganje pa je skofro povsom prenehalo. V daljavi je i bilo \ i<ler j morje tiho in prozorno. Izpod krova so prihajali neprestano novi po+niki na krov (palubo) : dninarji, nemški kmetje in postopači iz raznih pomorskih
AH ste bolni?
Ako Imate kako bolesen, ne flede na to, kako dol po te ne oziraj« ■e na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meoL Vrnil ram to nI« zdravje.
Oddaljenost all pa pomanjkanje denarja naj ras ne sadriuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jas aem v Plttsburglm najbolj« Bperljalist ca moHke In sem nastanjen le mnogo let. lama najbolje opremljen urad. tndl stroj za X-žarke, ■ katerimi morem videti skozi vas, kakor acosl steklo, imam svojo lsstn^ lekarno, r kateri ae natojajo vse vrste doroaHb ln lmortlranlb zdravil. N« bodite tok« ta pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jeziku. En oblak ve« bo prepričal. kaj morem za vas t > orlti.
Imam Rrliciiov sloviti 606 sa krvne bolezni ln endravlm bolezni r nekaj dneh. Ozdravil aem tt-•ote slučajev oelaVlosti, koiae bolezni, rennatizma, želodčne in jetrne bolezni, srbenje, mosole in vse kronične bolesnL
Prof. Dr. H.Ig. BAER,
Sil SM1TUF1KU) ST,	PITTSBURGH, PA.
nasproti poŠte. VAŽNO,—Od reži to tn prtnesl s seboj.
rrest, ki -«o potovali v Ameriko, ne da iskali ni m dela, nesro sreče. Na krovu je nastala gtijei*a; Lovro z ilarico, da ne bi delala n:ij>otja. sta sedla raje na i jrromado vrvg. zloženih v kotu! pokf parnikovega ril-ca.
* C>«**e, ali se bova se d«.Igo vozila ' odiV* je vprašala Ma-riea.
"Kaj jaz vem T Kogarkoli tu i povpraša*, noben ti po kristjanski1
»e odgovori."'
"A kake« se bova pa v Ameriki razgovarjala
Ali nama ni^o rekli, da je tam že Cela r:nožice naših ljudi?" |s "•*če!"
.. L- • . •	I
Waj	t
"«'udite se ali ne čudite, toda s
t<» n»i verjendte, da je brio v Lip-j^
nL-i vsekako boljše."
"I>a bi v«*n<Iar ne mamala za-lj,
«tonj."	L
Ali čez trenutek je Lovro, ka-'s
kor bi govoril sam s seboj, dodal
"Naj se zgodi božja volja!" j
Devi so se ziaLile s solzami oči in
oba sta počela misliti na Lipnico. ,
Lovro j»* premišljeval, zbog česa ,
je šel v Ameriko in kako sc je to j
zgodilo, da je šel. Kako st^ je zgo-',
dilo ! Preteklo je nemara že pol
leta, ko so mu ujeli kravo v dete-'j
lji. CioKpodar. ki jo je zajel, je 1
zahteval tri ruMje za šk<xlo. T »rti a
Lovro jih ni hotel dati. .Stvar jc J
I^rwla, pred sodišče. Tožba se je
vlekla. 1
'oškodovani gospodar ni i zahteval ze samo dotien«- s vote -za , kravo, nego tudi straške za njeno j p reži vi jen je, ki so z vsakim dne- j \ - »m rasti:. Lovro se je upiral, ker j mu j«' bii o žal denarja. Na tožbo , *amo že ni malo ]»otros9, v vsa 1 stvar se je Ir vlekla in vlekla ter i otroški so neprestano rasili. Xapo-l sled je Ivovro izgubil pravdo. 8a-'] ma kra»va ga je tohko fv«ala. llog , znaj .koliko, in ker ni imet s čini , plačati, vzeli mu še konja, nje-ea pa zaradi npornrrsti obsodili v . zapor. Lovro Toport k se je vil ka-i, kor gad. kajti ravnokar je dosia'j žetev, torej so bile roke in rožna živin« za delo jKvtrebne. Za- ; poznil se je ?. vožnjo, pa je začelo deževati, pridelki so mu začeli v snopju eirniti in rasti ter domišlje- . val si je. da vsled edine škode na detelji ga zadene revšeina, ker je' \ i del, koliko ga je to stalo denarja. pridelkov in živine ter da ho nernura treba kmalu jx> žetvi zeni-j ! jo grif'ti s svojo hčerjo, ali pa bo-' ^ta prisiljena iti beračit.
Ker je ra bil popreje na trdnih nogah in se mu je dobro godilo, pre zrla sja je sedaj grozna obup-n<;-it in začel je pijaueevati. V krčmi so jc seš<-l z Nemcem, ki je po vaseh kupoval hn in pri tem izvabljal ljudi za morje. Nemec mu je pripovedoval čmda in novo->ti o Ameriki. Zemlje je obetal zastonj toliko, kolikor jc v vsej Ličnici ni bilo, in sicer z lesom in travniki, da so ubogemu kmetu kar od radosti oči žarele. Verjel [je in zopet ne verjel — a Nemeti je pomagal tudi žid krčntar, rekoč. da tam vlada daje vsakemu toliko zemlje, "kolikor je kdo lahko obdeluje''. Žid j« to vedel ;t*l svojega sin ovc a (nečaka). Nemec je kazal tudi denarje, kakor-šnih niti kmetiško, ntti gospodsko oko nikdar ni videlo. Pregovarjali so kmeta tako dolgo, da so ga končno pregovorili. Zakaj naj bi tudi tukaj ostajal? Za eno nkodo je izgubil toliko, da bi si lahko za to že hlapca vzdržev«!. Ima mari še dalje gledati svoje ugonoblje-nje. Ali ima vzeti v roko palico in pet i poleg cerkve: "Sveta nebeška fJocpa atfgeljska"!? Ne, iz tega ne L>o nič. je pomišljal; udaril je Nemcu v roko, svoje stvari do
sveteira Mihaela pop rod al. vzel hčer in se podal sedaj na pot v Ameriko.
Oženite se
PHUjima— niau a DCLAR ia poalall ram bomo »opola Ti^n.^j teabf s nmtmmt-■■	SUKAMt iaai )■ Mini tnno>
sih dzklet in nekoliko odor, ki iAtejo d obrtem in »oAtenecm boža. Ijhkn—mi pUetm in »kle-**»mr9trn* aakoa. Mi mma zmoti* atari ti polteno ia dovolj«M potrfdovaaj«. x»to ne £tc dite rtntorj«. ki ia nmdi tamd na! ia ZAKONSKO SREČO.
Pttita £m daacw m:
RKUAKOE F. CLUB
37«_Les Angeles, CaL
Povesti o špijonih
NATHAN HALE, — ŠPIJON, —JUNAK AMEK. REVOLUCIJE.
Zelo mlad učitelj, šene >tar dvaj- ] set let, je vrgel na stran svojo le- 1 po obetajočo karijero v pričetku • ameriške revolucije, da se bori za ] svojo deželo. Bil je Nathan Hale. 1 sin nekega pridigarja v Connecti- 1 čutu. Ko so se drugi v njegovi vasi obotavljali ter niso hoteli sto- ] piti v armado, jih je on zbral krog ; sebe ter pridobil dvanajst rekru- 1 tov z navdušenim govorom, ki se ' je pričenjal:	<
—	Odkorakajmo nemudoma ter «e odložimo prej orožja, dokler si j nismo priborili svoje neodvisnosti ;
Stopil je v armado kot navaden, j vojak. Vsled svojega poguma ter ( vojne izurjenosti pa se je kmalu povspel na stopnjo kapitana, še . predno je bil star enoindvajset let. Nato pa je pričel junaški čin. ki ga je napravil nesmrtnim.
General Washington je čul o sijajnem rekordu mladega častnika v armadi ter ga pustil poklicati , predse. Rekel je mlademu kapitanu, Ja je treba poslati premete, nega in zaupanja vrednega mladega moža skozi angleške črte v New York. da dobi informacije, ki bi bile dobre za stvar patriotov.
Hale so je takoj navdušeno ponudil za službo, dasiravno je vede; v kako veliko nevarnost da se podaja. Ko mu je neki prijatelj pojasnil nevarnost ter pra tudi opo-izoril na zaničevanje, ki se oprije-|ina dela špijona, je odgovoril na naslednji način:
—	-laz ne poznam nobene pott. kako dobiti porrobnc informacije kot preobleči se ter priti v notranjost sovražnikovih črt. Zavedam se vseli posledic za slučaj, da bi se me ujelo, .laz hočem biti kori-,sten. Vsaka vrsta službe, ki je po-jtrebna v javno dobro, pa postanft .častna s tem, da ie potrebna.
Hale se je preoblekel v lioland-j skega učitelja ter šel skozi angleške Črt-?, povprašujoč po kakem delu.
Njegove prijetne nianire in njegov nedolžni obraz so gc napravila zelo priljubljenim pri angleških častnikih, s katerimi so jc bil sestal. Pustili so ga iti kamorkoli jc hotel in z veseljem so odgovarjali na njegova navidez bedasta vprašanja, s katerimi jih jc mladi človek bombardiral.
Na ta način je dobil precej važ-
nih informacij ter nadalje tudi ? tem, da je uporabil svoje oči ter svoje znanje glede vojakih zadev. Ponoči, ko je bil sam v svoji sobi v gostilni, si je zapisal vse, kar je bil videl preko dneva.
Iz teh zapiskov je sestavljal poročila ter delal zemljevide ter sezname za generala AVashingtona Vse tozadevne listine pa je spravil med gorenji in doljni podplat svojih debelih holandskih čevljev.
Ko je bilo njegovo delo izvršeno, je šel preko na Long Island kjer je hotel prekoračiti zaliv na kakem varnem mestu v Conneeti-cutu. Nevaronst je bila videti pri kraju .Mesto tega pa se je šele pričenjala.
Xa Long Island se je slučajno sestal z nekim svojim ničvrednim sorodnikom, ki je bil navdušen Tory, to je pristaš kralja in ki je sovražil Ilale-a. Ta sorodnik je vedel, da je Hale kapitan v ameriški armadi ter tudi uganil, kaj pomeni navzočnost mladeniča v notranjosti angleških ert ter njegovo našemljenje kot holandski učitelj.
O vsem tem je obvesti! najbližje anerleške oblasti in Hale je bil seveda takoj aretiran.
Prevedlo se pa je pred generala Howe, kojega glavni stan se je nahajal v Beekman House, ob obali East Rt verja. Tam se je Hale-a na-1 tančno preiskalo. Pri tem .se je seveda tudi našlo listine med podplatoma na njegovih čevljih.
Vse to je predstavljalo zadosten dokaz, da je Hale spi j on. Bil jc spoznan krivim ter obsojen na smrt na vešalih. Eksekucija naj bi se izvršila takoj naslednjega jutra.
Ilale-a so je izročilo angleškemu profosu maršalu Cunninghamu. ki| je bil bolj živina kot pa človek in j ki je napravil zadnje ure jetnika tako sramotne in strašne kot je pač mogel.
K njemu se ni pustilo nobenega duhovnika ter mu zanikalo celo či-tanje Biblije. Hale jc vsled tega prosil za dovoljenje, če sme pisati poslovilno pismo na svojo rnaUr ter drugo pismo na svojo ljubico. Cunningham mu je dal pero. papir in črnilo. Ko pa so bila posvečena pisma spisana, jih je Cuninp ham prezirljivo preČital ter jih nato v navzočnosti Hale-a raztrgal
SH00TSL
——jS
LIKE A PISTOl^
Zaprt
nož
Toda
gotov
NEKAJ RES NOVEGA LS^^irr!
N«; n<tf-reTolvc-r ie tak'> "aretn narejen, da'aihče dm ,ri. Ji Vedno pripravljen sluiiti I.OVCU. RIBIČU AU ZA OB^kn* £ T*^ fca^b«- Patron*. Je popolnoma »aren. ae na .proži	g
ira človek ieli. Lahko »poznate	" M-ibolj«! nož. Id
na klini, da je najbolj*.
Mi jih prodamo na tiaoče. Vsakdo, ki Tidi ta rerolver-iasai aoS mm i_____ » ,
«ioataTen in varen. Spowali za barte ža rredneita. Pr^ikrbitT — * ~ m eneaa zdaj. ki ra dobite za paaabaa c«ao za	. .	$ 8.4S
Navaden
o o I It	^^fA rerolrer-noi ,n o«tali h f6J0 bo ate
♦22 kaliber ^ .^SS^T ^"^t1?-^4*
VcdM varit j
plGG|i|
DEFENDER PACKET KNIFE CO
17S7 W.SaperiorSt.. P^ 2S4 Chica^,. a^U 5 A — - " --—-
Jug oslovanska
Katol. Jednofa
UstaaorljeBa leta 1S98 - tnkorporiraaa leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN..
GLAVNI URADNIH: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Coiiemaogh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL4NT, Box 106 Pearl Ave, Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS C0STELLO Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. JOB. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. PitUburga, ri.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, IU. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wul LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mi.-fc JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Mian MATT. POGORELC, 7 'W. Madison St, Room 605 Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PER DAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vd dopisi, tikajoči se nradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se poSljejo na glavnega tajnika Jed not«, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
'Na osebna ali neuradna piama od atrani članov ae na bode odbralo.
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
aa drobne kosce.
—	Xisem hotel, da hi ustaši ve-ilcli, da imajo v svoji sredi človeka, ki zna umreti tako junaški, — •
Cunningham pozneje pojasni« to svoje sramotno dejanje
V jutranji zori neke nedelje, — bilo je 22. septembra 1776. — se je povedlo ITale-a na m or išče. K<»; se .ie položilo vrv krvnika kroj njegovega vratu, je mirno rekel •
—	Žal mi je, da imam le eno živ-Ijefije, da dam za >vojo deželo!
i
NAPAKA ZNANSTVENIKOV JE! DALA AMERIKI IME.
Povest o tem, kako je dobil Novi « t svoje ime Amerika, je presenetljiv vzgled kaj vso jo publicistika v stanu storili. Amerigo Vespucci, zelo naobrazen Floren-tinee, je bil načelnik neke trgov-i [ske hiše v Sevilli, Španska, mogo-l Ice kot agent velike trgovske tvrd-j ke Medici in on je pomagal opre-1
iti eno izmed ekspedicij, s kate-i rimi jc potoval Krištof Kolamb.l Ko je konečno razveljavilo Ko-j lumbu potleljeni monopol, je vpr:. zoril Vespucci več raziskovalnih j potovanj na svoj lastni na err. re-1 Ufrn katerih je v številnih pismih j a* Evropo trdil, da je bil on prvi. | ki je dospel na kontinent in sicer dne Ifi. junija 1497.
Dne 23. aprila 1507 so učene glave vseučilišča v St. Die na Lota-j rinškem, sklenile na popolnoma i-apačen način, da je Vespuci o- j pravičen do časti razkritja rove ga [ kontinenta, kajti Kolumb je baje dospel le do toka v Zapadni Indiji. Vsled tega naj tudi zapadna hemlsfera nosi ime pravega razkri-telja. Ime Amerika se je vsled tega najprvo rabilo v knjigi 4'Co smographiae Introdnetio", katero knjigo je izdal Martin AValdsee-mueller, profesor zemljepisja na tem vseučilišču.
Od'onega časa naprej se je dokazalo, da sta bila na kontinentu že pred Vespueeijem Kolumb in Cabot, a bilo je že prepozno. Novi svet se je krstilo z imenom Amerika ter to dejstvo objavilo v tisku.
Hiša, v kateri se je vršilo zborovanje, na katerem se je napravilo to zgodovinsko pomoto, je fte veti no stala v St. Die pred izbruhom sedanje vojne ter je predstavljala eilj številnih turistov iz severne in južne Amerike.
Resnica je, da prinaša starost modrost, vendar pa obenem tudi zelo dragoceno kratek da se to modrost uporabi.
» Ce niste v stanu pokopati sv o- ] j ill napak, vas bodo preje ali pozneje pokopale vaae napake.
Kajaki aantaJk m -Gla* y^rrfJMwffBkl dnevnik w Zdr»-
Eksekncija Belgijcev.
True translation filed with tT" * master at Xaw York. .. OO Am 1018, as required l>y the Act of detot>cr C. 3 £>17.
( Amsterdam, Ni-o/.vmsko, 23. aprila. -- Ne.kr» poročil«^ iz nekega kraja na belgijski meji pravi, da je bilo v Antverpeii i ?>o.i obto/ho Upijonaže v strel jenih 14 Belgijcev, med njimi en dinhovnik in enu redovnica.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pcnn Ave.. Pittsburgh, Pa
Dr. Ko)«r S« n«J-itortlU iloriBikl Ndr&Tntk, ftp*cit&-l<at t ilttsbwrsa«.
ki Inft tl-tota«
PT«.k»o r »dr»TU« »lu mk IOIMU.
•utnMitJ« trrl idr»Tl ■ gla-■OTltlBi	ki (» M itumtl dr. »r«f.
arUaS. č» lmmt» mosolj« all Btkai -(k* po 1«1mu, t ari«, itpmdaaj« lu. b	r kosteh, prldlt« Ia laftatU
Tam bom krt. N« eakajt«, k«r ta t*-lnu •• nalcaa.
Vsa atoAk« bol«xnl vdr^rlm po okraj-lani mttodl. Kakor hitro opastta. Sa n« pr«D«huj* ■.lrm.v j«, b« eaka|t*. UHTti pridi t« trn )•» na ra koa ■opek povralL
K7dro«»i« ali rodao kilo »rtrma ▼ K arah Ia «!««r krM op«ra«lfa.
Boleazt! asburja, ki povaroClSo ia«a* ▼ kruta tn hrbtu in rCaath ta«l prt paMaaia vod«, of tlrarlm s >oto-TNtla
Ravmatlzam, irfltflj« hatailM, »-tokllfM, ar battel, »krofi« m kofn« hal«snl, ki Baatan«|o ralad aa-«lat« ton oadravla kratkem Hm In al potrebno IcftaCf
Uradu« ar«: raakdan od i. ar« traj do i. areCar; t patklh od «. »ja-traj do i. popoids«; ob a«d«Uah «d k afatraj do S pcpotda«.
s potto m d«lam. — Frtdlt« kMtai — K« pcaablta Ima ta tterltk«! : SdraTlm aaaaa aaodk« w»k»._
NAZNANILU.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh. Pa. in okolici naznanajmo, da jih bo v kratkem obiska! naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaičen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati j tozadevna potrdil*. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno že, ker Ima po> kvsrjeno too KQ&9.	__,
fll.AS NAHODA. 2f>. APR. 1!>1?.
Moskva • osvetnica sovražnikov
Rusije
Ti* translation filed with the doc« master at New York, X. T. o
mavt«- at New York. X. Y. on April Id. «. 1017.	" '
C> bodo Nemei namerili svoj o«vojevaLai pohod na iztoku narav-><>st proti Moskvi, kot kažejo to zadnja poročila, potem bo starodav-10 glavno mrMo Rusije zopet enkrat mogoče pozrišee velikega porast. « mi bolj se približujejo N*mci, tem bolj oči vidno postaja, da se 'hira Rudija ^ k upaj za neke vrste odpora proti sili sovražnika in ij ho usoda tega odmira taka ali taka. Sedaj kot veckno ostaja res-:i nrt, da bodo Rusi opustili dueat Petrogradov in ie ve£ Kijevov in Odes, ia pa m bodo pri Moskvi prvič ustavili s hrbtom proti zidu, Mlo^eni braniti to sveto mesto aH ga pa izročiti. ee hi nastala potre t.a, edino le plamenom.
En dog< tit-k Iz zgodovine v/buja predvsem rusko domišljijo in o^sebno raJitega, ker je ta dogi^lek dramatičen. Ta dogodek je vpe-;>eljenje Moskve leta 1 2 in ta dogodek bi vsak tradieijonalno vzgo eni Ru* ponovil, kakorhitro bi se nudila za to primerna pirlika. Ta •a pr .ika se je pričela v-daj iWa^oma nuditi, ko so pričenjale nem-e trmiie <»braeati svoje oči proti Moskvi. Po mnenju Rusov, ki se ide sctiaj v Ameriki, bi ne vzelo za Ru.se dolgo časa. da bi videli P juljaj u>.ode v sličnosti dogodkov, ko nadaljni pretendent svetovne vlad** vte/a -.vojo r<>ko po <\ctem me-»tu. &koda na posestvu, izguba! posestva, praktični razmi-Jeki vsake vrste bi ne imeli nobenega po-m« 'ia pri Rus.h kakorhitro bi videli roko usode, stegnjeno preko trum » »vraiaika in zahtevajočo ponovitev dogodka iz leta 1812. ki je pokopal Napoleonove sanje o svetovni nadvladi v pepelu svetega m« •ta. —
Zua<,lno bi bilo in za elastično rusko logiko precej primerno mi-»liii, da se bo zgodilo Viljemu prav tako kot se je zgodilo Napoleonu, ko je stegnil svojo roko po Moskvi. To bi bila žrtev, ki bi ranila sreč vsakega Rusa, a žrtev. katero bi vsak rad doprinesel in če ne ie radi velikosti alike, ki bi jo dajala stranem zgodovine. Poroča se. da se bolj kot katerikoli dr.igi narod na svetu, ruski narod zaveda učinkovanja
zgodovine.
S. v* la bi nofc! le kak čudovit in nepreračunljiv trik usode izvršiti to. kar ie je zgodilo pod Napoleonom. Nemci prodirajo v Rusiji' vspričo velikih lw>lj ugodnih pogojev kot so bili oni "Velike armade". Napoleon je bil preveč daleč od doma, ko ** je našel v sreti najsi ro/je ru-ke zime. Kotuzov, ruski poveljnik, se je pomikal pred njim,! a z armado, ki je bila vse prej kot poražena in z armado, ki je bila vedno pripravljena udariti ter je tudi udarila, kakorhitro so obrnili! bolni in izmu'eni zavojevalci svoje hrbte. Nobena teh nevarnosti pa ne preti Nemcem. Nobene armade ni, ki bi se jim postavila nasprotij temveč le skupine demoraliziranih in preplašenih elementov, ki kaie-j jo razpoloženje z družiti se ter nuditi v enajsti uri odpor in sicer z Moskvo kot srediieeru tega odpora.
Zakaj pa po vsem tem Nem« i vstrajajo pri sklepu prodreti ds Moskve kot kažejo to v*a znamenja? Predvsem sta dva vzroka, ki se predstavita sania posehi. Prvič vidi sovražnik, hrepeneč j>o obilnem plenvi, v Moskvi bogato zakladnico plena. neizmerno bogastvo dragulj v katedralah ter v zakladnicah Kremlja, katerih vseh zakladov se lahko polasti par hitrimi udarci, »ie predno bi mogli razorganizirani Rusi priti do doiiti pameti, da bi te zaklade opravili na varno ter po-ukrili. Drugič in kar je se bolj važno in brez ozira na mirovno pogodbo, pa pričenjaj® zavojevalci očividno spoznavati, da Rusija ni še j>o-ražena, dokler ni poražena v svojem »n-u in svoji duši, to je v Moskvi Nemci >e a« reda jo magičnega vpliva, ki ga izvain ta mati. ta "babuika" ruskih uicm na *voj»* otroke. Nemci vedo, da bo tudi Rudija ostala prosta, če bo -tala Moskva prosta in nezavzeta. I\laree na Rum jo je udare, po zraku, ee ne zadene Moskve.
Kaj |>s pomeni Moskva za Rase, da je spoštujejo z vso strastjo Ulola trije f
Moskva pomeni we, — nagroniadenj* vseh tra-Hcij, naziranj in nagibov, katere se je Ruse naa*-ilo smatrati za svete skozi neštevilnc generaeije. To je sveto me^to ne le raditegn. ker vsebuje najbolj svete »like in najdragocenejše relikvije ruske cerkve, temveč ker tudi predstavlja svojimi potlačenimi, rmenirni in belimi kupolami, s svojimi rdečimi zidovi, velikimi zvonovi ono fantastično, neumorjeno dušo plemena, ki v je porodil i/ stoletij trpljenja in bojev. Moskva diha dih Rudije, reglektira njene impulze, aspiracije in sanje. Sla j* skozi v*a veselja in vso žalost Rusije ter nosi večna znamenia obeh. S NVenako številnim drugim m>kira mestom se ni Moskva nikdar l/nHbila svoje maskovitske	Ona zre proti iztoku kot zre Pe-
trogra.l proti zapadu. Ona je točka, kjer se iztok in zap&d stikata, a se zopet ne stikata, kajti Moskva stalno zadržuje svojo roko ostalemu >vetu. zadovoljna s.ima s-seboj, zadovoljna s tem. da je mesto svetih relikvij Rudije in nje posvečenih spominov.
Moskva ni nikdar ]>ostala kaj drugega kot izključno ruska. Cestne Železnice, /gradtiei velike železniške centrale, zgraditev bolj elegantnih stanovanj v novejših delih mest«, ustanovitev industrijskih podjetij v okoli,-i, — \<e to ni niti v najmanjši meri zatrlo orijeental-*tva, ki uela Moskvo za prejstaviteljieo davnih čas^v, za vedno odstranjenih iz modernega sveta.
Obvladujoč« prostrane ruske stepe, s svojimi divjimi kontrasti arhitekture in barve, s svojimi zlatimi kupolami, številnimi samostani, katedralami in palačami različnih slogov, preseneča Moskva, preobložena in obremenjena oko zapadnika na prvi pogled.
Nekaj je krog mesta, kar je obenem bedasto in vzvišeno, nekaj, kar j«* obenem otr«»čje m veliko. To je izraz ne le enega plemena, tem-več vseh plemen, ki so pomešala svojo kri pri stvorjeiju ruskega plemena. Videti je vse vr*ie arhitektur, grško, bizantinsko, mongolsko, obenem s klasično, srednjeveško in renesaneo. Vse to pa tvori utis o-čarujočega nesoglasja.
Moskva j« izvor in iztoeišče vse ruske civilizacije, a obenem tudi vir v^fga ruskega barbarstva, bi mogel Moskvo v sedanjem trenutku zasesti kak *tari tartar>ki kan, bi se čutil popolnoma domačega med barbarskim sijajem stebrov, kupol, oblikovanih nalik čebu lam, jabolkom ter eerkva. zgrajenih bolj na način mohamedanskih katedral.
Moskva, mesto katedral in posvečenih vrat, je skladišče svetih relikvij Rusije. Kot tako sc je mc.sto prepredlo tako globoko v verska čustva in instinkte narod,a da zadostuje že samo omenjanje Moskve pri navadnem ruskem mužiku, da se pa spravi v slovesno razpoloženj«*. Dosti mu je reei, da ae je nekaj takega slišalo, reklo ali zgodilo v Moskvi m takoj bo sne! z glave klobuk, se pokriial ter veroval v vse. Ostala Rusija pride pri tam malo vpoštev in ostali svet še veliko manj.
Moskva je za navadnega Rusa mesto, kjer so zbrani dragoceni ikoni in »dike, pred katerimi morata poklekniti tako car kot mužik-Ijc v Moskvi. — tako vam bo rekel, — je mogoče najti tako mogočne svetnike in ns .nobenem drugem mestu na svetu. — Ije v Moskvi, tako vam bo rekel, — more človek poklekniti pred podobo sv. Device, k oje obraz in roke. dasiravno črne od starosti, so popolnoma pokrite a dragulji v vrednosti več kot $500,000. Le v Moskvi je najti cerkve, ki imajo aHarje in akrmje iz solidnega zlata". Le v Moskvi nosijo ikoni re&ojoDe deuante, rubine in smaragde.
Vse to je mužiku znano, dasiravno on ali kateri njegovih prednikov ni bil nikdar v razdalji ene milje od Moskve. Ime svetega mesta pride k njemu v zibelki kot ime svetega kralja iu skozi eel o svoje življenje čuje od vaškega popa: molitve do tega ali onega patrona-svHnika, kojega slika se nahaja v etit izmed velikih katedral v Mo-.sluri. 8kozi celo življenje se mu pripoveduje o velikih-vratih, ki se Mvifiijejo krog "bdega mesta*' in o katedrali v notranjosti, z zidom aaokoli in o Kremlju s svojimi neštevilnimi zvonovi, ki zvone od jutra da večera.
In tal a, ko se Nmei bližajo Moskvi, pomeni to za milijone Ru-
"Ov onečaščenje, ki je ti-očkrat hujše v njegovih očeh kot pa je ob-, treljevaije katedrale v Rheims r.a Francoza. Roke, ki si drznejo napasti nisko cerkev v mislih ali dejanjih postanejo po mislih rnužikai sokrive največjega greha, katerega se ne more nikdar izprati. Vspri-! čo takega spoštvanja do svetosti "svetega mesta" kot je zasejano v kri vsakega vmiega Kusa. ki;ko b«.lo čutili milijoni slednjih, ko bodo slišali o nemških izstrelkih, ki padajo na zidove njih svetišč? i'e se bo pa Moskva ustavljala, kaj ho postalo z vero Rusov v njegovo sveto mesto, ko bodo razpadli zidovi Kremlja. ki so stali zanj skozi stoletja kot večni iu nerazrušni. v prah pred nemškimi granatami ter se bodo razsuli oni stolpi s svojimi že dolgo kopokauimi skrivnostmi j v sled * streljanja nemških topničarjev?
le bodo stopili Nemci v Moskvo, bodo našli vsled nekega čudovitega naključja nekaj največjih topov, kar se jih je kedaj izdelalo. To so pa molčeči topovi, p-stavljeni ob terasi, nalik okraskom. Iz enega topa "-e ni še nikdar ustrelilo. Vlilo se ga je v šestnajstem >to-irtjn ter je bil prevelikega kalibra ter preslabe kovine, <la bi se ga moglo uporabiti kot orožje — kot je Rusija sama. bi rekel marsikdo. Drugi .simbol te velikosti ol»cpa shojene /. mrtvilom, je "Kolokoi". velikanski zvon v Kremlju. ki je bil vlit v prvi polovici osemnajstega stoletja. Tehta ton ter niso mogli Rusi nikdar najti primernega stolpa, ki bi bil dosti močan, da bi držal ta zvon. Za številne Rusf je Moskva slavna rail i teh dv. h predmetov. — radi topa, iz katerega se ni nikdar ustrelilo in radi zvona. - katerim se ni še nikdar zvonilo.
Ce pa ie vera napraviia Moskvo za sveto, ni postala nič manj sveta ruskim srcem vsled velikih preiskušenj. >koz.i katere je šla tekom svoje vijugaste zgodovine. Ustanovljena nekako v prvi polovici dvanajstega stoletja, je bila od prvega pričetka rojena za karijero prelivanja krvi in trpljenja. Veliki tartarski valovi so udarjali ob njene stene nalik mogočni plimi tekom štirinajstega stoletja. Carji, krvoločni in brezobzirni, pričenši z Ivanom Groznim, so napravili Moskvo za bič barbartsva in divjosti. Poroča se, da se ni ob nobenem ča »u in v nobeni deželi vprizorilo tako številnih grozodejstev na povelje enega samega moža kot se je zgiwlilo to v Moskvi pod Ivanom Orožnim.
^kozl trpljenja, požare in vojne pa je vstala Moskva vedno bolj sijajna, vedno večji vrelec ruskega življenja in ruske misli. Dasirav-r.o je Peter \' -liki sklenil premestiti vladni stroj na močvirja v severnem delu države, ni vendar stara prestolnica nikdar prenehala biti v luhu resnično glavno mesto Rusije. Peter Veliki ni ustanovil novega glavnega mesta. Cstanovil je le nadaljno prestolno mesto, dočim j<. ostala Moskva vodilno, najbolj instinktivno rusko mesto ruskega ce-J -arstva. Nikdar se ni prenehalo carje kronati v Moskvi.
Peti ograd na drugi strani pa je vedno ostal, kot je nameraval to iijega nesen t i mentalni in trcov»ki misleči ustanovitelj, i-okno v Evropo". okno, skozi katero je najtemnejša Rusija mogla dobivati luč zapadnih navad in običajev. 7. drugimi besedami ni bil Petrograd nikdar kaj drugega zn Rusijo kot ugodnost, katere pa so se dejanski veliko bolj posluževali tujci kot pa Rusi sami. Nemčija je porabila to "okno", da je bolj zrla v Rusijo ter porabila zase kar je videla, kot pa je Rusija kedaj zrla v Nemčijo in v ostalo Evropo.
Stalno razredčevanje prebivalstva s tujimi elementi, neruskimi ♦ lementi, cirkulacija zapadnih idej in zapadnih idealov skozi Petro grad je napravila iz Petrograd a .bolj evropsko kot pa rusko mesto. Nobeno posebno čustvo ali nagnenje ni nikdar Petrograd približalo srcu ruskega naroda in če bi nie*to stokrat padlo v roke Nemcev, bi to dejstvo ne moglo vzbuditi nikdar takega vala čustvovanja kot bi tra brez dvoma pri celem ruskem narodu vzbudilo dejstvo, da je sovražnik zavzel Moskvo.
Možnost organiziranega odpora spravlja na površje tudi vpraša nje, kake posledice bi imel tak dogodek za Moskvo. Ko so Rusi leta 1^1'J zanetili požar, mi platneni vpepelili stanovanja in večino mesta z izjemo pretežne večine zidov Kremlja, ki so se ustavljali požaru. Katedrale so seveda preeej slabo vozile, kajti vpadniki so takoj pričeli s plenjenjem. Soglasno z zgodovinskimi zapiski so vojaki Napoleona takoj vdrli v katedralo Vnebohoda ter postavili v ladijo velike tehtnice. Izven katedrale pa so postavili dve peči, v katerih je stalno gorelo, da se staja zlato in srebrno cerkveno posodo ter eelo dekoracije s plaščev svečenikov.
Napoleon sam. ves razjarjen radi sprejema, katerega je bil deležen od strani prebivalcev Moskve je sprva odredil porušen je katedrale sv. Device Varstva. Vojaki pa so sklenili, da pokažejo bolj ra-fmirano zaničevanje do Rusov s tem. da so nastnili svoje konje v katedrali. Poroi*h se v zgodovini, da se je eden izmed maršalov dejanski vlegel k spanju v Najsvetejše, s stražami na obeh straneh kraljevih vrat" ikonostasa.
Dočim so bili notranji zidovi katedral, palač in samostanov oropani vsega nakita, vseh ikonov in preprog, .„e je številne teh predmetov <k)bilo nazaj pri umikanju francoskih trum. Zidovi najbolj svetih poslopij pa so ostali dejanski nepoškodovani in to je slučaj, katerega se sprejema od strani praznovernih Rusov za dokaz, da je nalik velikemu duhu Rnsije, Moskva, vrelec tega duha, nesmrtna in neraz-rnšna.	'
Skoz: celi tek zgodovine Moskve, skozi požare, kuge, vojne, in vazije je bi!o nekaj čudovitega in posebnega glede ujene sile dvigniti se še enkrat ter izzvati solnee s svojimi fantastičnimi kupolami. Mužik vam bo povedal, da Moskva nikdar ne more poginiti, — in naj vidi tudi vse topove nemškega cesarstva, postavljene v vrsto pred njena vrata, da pričnejo z delom razdejanja.
PED50& 8 SVEČANOSTI, KI JE BULA PRIREJENA AMERIŠKIM VOJAKOM.
KNJIŽEVNOST.
V roke smo dobili knjižico, ki je važna za vsakega človeka. To je ponatis najglavnejših poglavij iz Kneippove knjige "Domači zdravnik". katera je izšla pred leti v založbi družbe Svetega Mohorja. Ker je pa ta stara izdaja postala zdaj že silno redka, moremo založniku samo Čestitati, da je prišel na tako dobro misel ter ponatisnil iz nje poglavitne podatke.
Knjigo bi moral imeti vsak, kdor hoče skrbeti za svoje zdravje in kdor se hoče iznebiti bolezni.
Ker je cena nizka, — samo 25 centov — jo bo tudi gotovo vsakdo naročil. Založil jo je Math. Pezdir P. O., Box IGU. New York. N. V.
S smolo namazani Hrvatje.
Wilkesbarre, Pa., 25. aprila. — Ker nista hotela kupiti Liberty bondov, so ljudje vzeli iz premo-gokopa Hrvata Mihaela liruiča in Stefa na Krosuta, ju namazali s j smolo in povaljali po perju.
BoJski naročajte ae na "Glas Naro
največji slovenski dnevnik v Zdrs ženita driivak
SllBOTNI. NERVOZNI, SLOWUtVNl MOŽJE IN ŽENE
Postanejo Močni, ~ Živahni in Zdravi.
Ako trpite v^led želodčnih in	—
črevesnih neprffik. glavobolov.
slabe prebave, slabega spanca, nimate okusa, imate slabotno telo, slabo kri. «lab dah in slabe živce: če se počutite popolnoma * izdelane, če važe duševne in' telesne moči padajo, potem bi morali vzeti Nuga-Tone — Čudoviti kričistilcc in graditelj zdravja.
Nuga-Tone
dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo.
Ta slacnoznano zdravilo, Xuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močne in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviia vašo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek, da se boste rado val i vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni bolje za kisel /elodee, vrtoglavost, s'abo prebavo, slab duh, napenjanje in bolečine v želodcu in črevih. po obedu, 2a glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone orači delovanie srca, stimulira jetra in stori, da črt va lahko in redno deluieio. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite l>olehn? po edem životu, in ne morete dela.ti in so railovati življenja, potem vas bo Nuga-Tone prerod 11. Kot novorojen človek bosre potni energije, moči in živahnosti.
Nuga-Tone fe pozitivno garantiran
da vam povrne adravjr ia da va-; Zadovolji, ali pa flohi'-o tknar povrnjen. Poroštvo v v«tcm zavjtira. Zdravljenj« z« cel mesec *amo 41.0®, ali 7j.	meatev SVOO.
Pošljite nam vaše naročilo daiK > in pridobita vaše nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nu^a-Ton je ravno talco dob^r za mode Vilior i:
RABITE TA KUPON. NATIONAL LABORATORY, S-100 12;t W. Madison St.. Chicago, I1L
Qospotta:—Prilagam t........zu kar rui poSljite..........tnesefno ilravljenje
z Nuga-Tone.
IME ... . * .................... ORAD .....................
ulica & Število............................................................
ISKRICE.
1 Kar se imenuje zapeljevanje, je
le prilika nag-nenja.
• *
*
Dobroia se pričenja doma, vendar pa ni dobrota, če ostane doma.
Exr
CORN
SAVE WHEAT
Zelo korist* strni, — med njimi boste našli Teč tokih, ki
jih nujno potrebujete.
V zalogi Imam, poskrbujem ter rai-po.šiljain sirom Združenih držav zelo . koristna naravna sredstva in pripomočke, kakor: sladno ječmenovo kavo, amika, brinjevo olje, encijan, grSko seno, hvošč, lipov cvet, lapuh, tavženrože, vinska ruta, ter druge enake stvari ki so obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspešno po celem svetu.
Potem Imam tudi raznovrstne di.šave, ki se prl{)oročajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, Satraj, mnSkatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva peresca, žajbelj, žefran 1. t. d.
Postreči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: geme za salato, peterfiilj, fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. PUite po cenik.
MATH PEZDIR
P. O. Box 1611	New York, N.
Bolečine na ledicah zahtevajo takojšnje
in skrbno zdravljenj«', kajti le na ta način vam je zagotovljena nagla o»liM»moč. Priporočamo vam, da poskusite
Severa'« Kidney and Liver Remedy
(Scverovo zdravilo za obisti in jetra), kajti to je poznano zdravilo za zdravljenje obisti in nered-nosti v mehurju, urinarnih nerednosti, oteklih nog in bolečin v hrbtu, katere bolezni običajno ik»-vzročajo l»olezni na ol.istih. Cena je 71 «*ntov in $1.25 in se dobi v vseh lekarnah.
Bolni Živci potrebujejo razvedrila in nove moči- Ako se jim to ne da. tedaj postane liolezen kronična in se i«»teni le Jioeaxi ozdravi. Poskusite
Severa's Nervoton
(Severov Xervoton) in priznali hodote, da je to izborna tonlka in zdravilo pri zdravljenju nervozne potdlosti, histerije, brezspanosti, nervoznega izčr]>anja in nervozuosti. Itabiti se mora", kadarkoli se i>otr<>buje kako živčno toniko za trudne živce. Nikdar ne bodete tega otižalovalL Cena je $1.1£> in se dobi v lekarnah.
Iznuščaii RO P°znaEL^ zaradi običaj Dih peklin in srbenja ter je to znamenje " nečiste kr\i. Ravno zdaj, spomladi, so ljudje običajno podvrženi izpuščajem, ki skaze obraz in povzročajo splošno bolest. Treba jim je čistilnih zdravil, ki odstranijo vzroke bolezni. Vsem takim, ki trpe na tem, priporočamo, da rabijo	_
Severa's Blood Purifier
(Severov Krunstilec), Id je izbomo pomladansko zdravilo za kri. Ko se l>o »čistila kri, se ne bodo več tvorili izpuščaji, bule, ulesi, črne pike in bolečine, ki navadno sledijo, ako se je zanemarila kri. Vzemite v*ako pomlad. Ona $1.25 in m dobi v vseh lekarnah.
B^b^E: 1
Berite, kar je pisal Mr. Frank Noraček iz Whltemouth Jake. Man.. Canada:
"Zelo sem trpel zaradi srbenja po telesa cele tri mesece, Z>lo me je peklo in kri je kazala na nekaterih krajih, kot da bi bila prizadeta. Zaradi bolečin nisem mogel spati. Poskusil sem mnogo zdravil, pa vse je bilo zarnaaj. K sreči a sem hral Severov Almanah in v njem o Severovem kričistilcu, Severovem mazila za kožo in Severo-vem milu za kožo. Varočil sem ta zdnivila in sem se pričel zdraviti kot je predpisano. Ko sem ranil ta zdravila, so izpuščaji izginili in moje telo je zdravo kot nikdar poprej in ponogl lahko spim. Va5a zdravila priporočam vsakemu".
ScreronidnfiUMtmUuvopo TNh lekarnah. Ako jih ne W C CrVCDi ffl C+Amt RaniJ« Ia
morete dobiti y Taiem krmi«. »oilj U Miočilo trfe« na M«Jov:	r* JtTtRA	^eoar AapiOS, ia
Žene in deklice bl moral° imeti dobra in
učinkovita zdravila, ki jim vzdržujejo njihov sistem v dobrem položaju in redu. V ta namen priporočamo
Severa's / Regulator
f Severov Regulator) ki je pravi prijatelj žen in deklet v njihovih različnih boleznih. To vemo iz pisem, katere dobivamo iz vseh krajev dežele. Učinkuje naglo in pomaga regulirati delovanje celega sistema. Ona $1.25 in se dobi ▼ vse lekarnah.
1 - 1 -	-3
Kronično zaprtje osUlbi **>inika in povzroči morebiti Se druge komplikacije. Zaradi tega je važno, da si- takoj prepreči. Ako traja več kot en dan, je čas, da se poskusi pregnati. Rabite
Severa'« • Balsam of Life
(Severov življenski balzam) ki Je dokazal svojo vrednost pri zdravljenju zaprtja, slabosti, želodčnih ali ledičnih l»olezni. Je izborna prebavUna tonlka in se mora rabiti v zvezi z drusdmi zdravili pri sdravljeoju raznih bolezni, cena 85 centov in ae dobi v vseh lekarnah.
m^va* NA K- »da. m. .vi R itn^.
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
UMan^l>M« 4M 1*. avfueu _ IMS.
lokorporiraaa 22. aprila 1909 v drfari P«w.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: ITart—rtatl: (TAJI PROSTOR. 1006 Norwood R'd_ Cleveland. Okla Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Bos 113. Wot Newton. Pa Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main Su. Jotuvtown. Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClč. CT.l Main SC, Johnstown. Pa. 1 Pm tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street. Coocmaagh. Pa Hls«sjafk: JOSIP ŽELE. 6502 St Clalr At*l, Cleveland, Ohio. Poaa blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Okla
NADZORNI ODBOR: Piail—<lafl nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bos 06, Winock, Pa L aad~eraik: NIKOLAJ POVSE. 1 Grab St, Noznrej Hill, N. 8. Pttts Mrgk. Pa
1 nikaill: IT AN GROfiELJ, 8» E 1S70> SL. Cleveland. Obla
POROTNI ODBOR: PfHiifcft pant odbora: MARTIN OBERŽAN, Bok T*. Bast MSasraL
L porotnik: FRANC TEROPClC. R. F. D. S. Box 140, Fort Smith. Ark L porotnik: JOSIP GOLOB. 1016 So. Uth St, Springfield. HI
FRBOTNI ZDRAVNIK: Dr. AOUP V. GRAHEK. Stf E Oblo SL. Plttstmrgk, Pa
Glavni and: CM Main 8L. Iihntiwn. Pa
URADNO GLASILO: -GLAS NARODA". «2 Cortlnndt Street. New Točk OO
Oeajena draAtva. odwna njih nrndnlkL eo uljodno pmiml. poRlJatl vae doplae narnmoot na glavnego tajnika in nikogar drugega. Denar naj ne pofije edino potoa Postnih. Expreonlh all BaiWnlh denarnih nakaznic.	pa ne potom privatnih tekov. Naka^los nnj se
naaloTtJaJo. bul Novak. Omemangh Deposit Bank. Omrmaogti, Pa_ In trnku uuiofUmt poflUJnJo a mfoe^li porodlom na našle* gL tajnika ▼ al utajo, da opnaOe drultvenl tajniki prt poroCUlh glavnega taj-
cnjnlkn. da ne v prihodnje popcnvL
v
Plesalka iz Semahe
FRANTOSKI SPISAL G GOBINEATJ Za "Glas Naroda" J. T.
4	(Vi*3aijev.
—	K»iu asi f«a lahko zagotovi. «ia m; ne bo ta iireg«»r Ivani-"- na-f stavil kake <iriig<e zanke*	1
—	Torv i li«V-en. mitlira m«ge^a >rca, postati kajmakamova i
—	I>a, p -tala hi. tola takoj. — Jaz noč«-m priti v kako pa<T.
TV beseiic je ix|HVfr»tvorila z r>-»niiu. odloT-nim gladom.
N«	n i?un«! — K.lo bi se igra! s takimi stvarmi!
1'mni I>jehan ni odgovorila. — 1'ogled je povesila k tlem in s* j
taauslila.
Na -flnica ji je položila svoj© tl^belo roko na ramo, hote*- jo poljubiti, pa je ravnokar vstopila Mura umazana dekla.
- (inspa — je r»*kla — gu>tx>-l polieijski šef vaj> prusi, C-e bi prišli svri-er k governerju z Djemilo in Talh«'mo plesal.
—	Ali je kaka svečanost?
—	Tuji gostje so prišli.
—	('astniki?
Da, častniki. — Njegov služabnik mi je to povedal. — Pa -rudi dva mottluuajia *ta tam. Aga Kan in Semsedin bej.
Ali vt*a, it- bo tam tudi Gregor Ivanič?
Tega pa ne vem. — Samo policijski načelnik je sporočil, da nmrate obleči najl^p*' obleke. — Tujci so baje zelo "bogati. — Darov bo sitno mnogo, toliko. <Ih jih ne boste mogli odnesti.
Dekla je odšla.
Veliko darov, veliko darov, to je laliko reči — j** zamrmrala n.u-flniea dnube plesalk. — Vedno dobivum posebne obljube, toda .. bi mot ala -amo o<i onega živeti, kar mi obljubljajo, bi že davno lakote umrla. Toda na vsak naein moramo hi tja. To je ja>no. Go-spixli se ne smemo zameriti.
1'tnm Djehan je molčala.
Načelniea jo je poljubila na čelo rekoč :
T moja duša, pa lahko ostaneš doma. Zakaj bi hodila zabavai take p*e. — V kratkem času boš gospa, ugledna gospa. — Kar domu ostani, jaz te nikamor ne silim.
—	Zakaj bi bila doma? — je odvrnila mladenka. — Jaz grem prav rada s vami k governerju. — Medtem ko ste govorili z deklo, -iem trikrat vprašala svojo svetinjo (pokazala ji je nekak trak, na katerem so bili nabrani sami biseri^ in trikrat sem dobila odgovor, da moram iti.
Ta njena svetinja je bil neke vrste rožni venec, kateremn pravijo Tartari "Itetihara". Vsak Tartar ima tako svetinjo pri sebi in jo čuva kot največje bogartvo.
Pokazala ji je torej istiharo. in načelniea družbe ji ni mogla več ugovarjati.
Zarem se je vrnila v svojo garderobo ter se začela preoblačiti.
I me v no je bilo, da se go verne/ mesta Šemahe ni »rnel plašiti stroškov. Obokala sta ga namreč dva častnika, namreč poročnik Atari o v in poročnik Moreno, ki sta potovala v Raku. — Povabil je torej obs-rlva k srbi, nekaj čaatuikov mestne ganiizije in svojega najboljšega prijatelja, policijskega načelnika
Mala posneje kot Gregor Iva nič sta bila dospela v me.>to tudi Atanov ia Uoriao. Od dolgotrajne in naporne vožnje sta bila feieer nekoliko utrujena, kljub temu sta bila pa za^lovoijna. k-r je Baku od &«mak« le malo oddaljen.
V TiflisB sta ostala komaj par ur. Vojaška oblast, kateri sta se predata vil a, jima je z ozirom na razburljive novice, prihajajtH-e iz Dageatasia, takoj ra|MiVfslala potovati naprej.
Morenu se je to še dobro s«ielo, kajti čimbolj se je odkljeval od doma, tembolj ar j< celila rana v njegovem srcu. ki je bila nastala v enem trenutku, ko je zapustil svojo nevesto na ^paiukem. Svoje ne-veot« ni piinahil, postal je pa nekako apatičen in je živel kar tjaven-
Pri governerju je bila velika svečanost. — Pili so veliko, in Aza-nov bi bil gotovo uajzadnji ki bi se odrekH tej ugodni priliki.
Gotovo bi es bil napil do nezavesti, če bi mu Moreno neprestano ne svetoval, naj neba.	s
Ko so po večerjali, so se podali v salon ter pričeli kadit L
Pol ure kasneje sta prialale dva ugledna gosta, namreč Aga Kan in * mlatili b«j. Vse navzoče sta si«*er nakratko toda precej prijaz-
'ooapodar jima je ponudil eibuk. pa *ta rekla, da ne kadita.
Po par minutnh je uaznanH služabnik, da so plesalke dospele.
Najprej jo vstopila načelniea, zadnjo Un^J^jebsn^, Djemdo
obleka j« kila rm prwrfttetit t alatimi ia mtai^ i»f6—i
ZdfAVjO
i moč in
kn^ost. j
^ZASTONJ
U Zdravniška knjižica 1
BV Kažipot k zdravja.
S^^fm * Ta knjižica pove enostavnim besedama • našem znanstvenom zdravljenju na domu za ^r	može in žene, kateri trpe od akutnih in kro-
^ničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane boji iezni; nečista in slaba kri; stare rane^ bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondieija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerodnosti želodca in jeter, žolčnica, tapeilra, zlata žila, revmati-zem, katar, ■"'»ht in slične teakoče.
ALI TRPITE
aa katerem Izmed sledečih simptomov: bolečine v križa, boleSse v sgibOi, ris-▼obol, izgubn a peti ta, kialoba v želodcu, poročanje hrane, bljuvanje, žolč no tigunje, nefiat jezik, smrdela sapa, iagubn spanja, dabe sanje, slaboet ia nagla tazbnrjenost, aervozaost ia razdraženoet, onemoglost ob jntrih, črni kolobarji pod ofmL sramežljivost in izogibanje družbe, aemarnoat, bojazen ia srCan tu ga t — Ti simptomi so znamenje, da vaS telesni sistem ni * redu ia da potre* btijeie adrnvniikik nasvetov ia pomoS.	•
Nah brezplačna knJIHca vam pove dejstva glede teb simptomov in teikoC; pove \am tudi o naiem zdravljenju, ki pomaga moikim do adravja, moči ia svetosti, da no sopet možje. Zaloga znanosti je ia vaebnje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak nofld in vsaka ženska, poeebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Is nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in knko bi se va£e teikoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravja, ia okoristite se z njo.
PoSIfite Ia kupon Se danes.
Dr. J. RUSSELL PMCE CO, S. 1«N Madison k Clinton Sta. Chicago, IB. |
Cenjeni dnlctorji:—Pošljite mi takoj vaSo sdrsvalflco kajitlco popolnoma zastonj ln poštnine prosto.
Ime.............................................................
ns
Stev. in ulica at* Bos Ka..........................................
^ Mesto..............................Država..............
0«*i vseh so se nehote vprle v I'mm Djehan. Morda zaraditega. ker ni bila tie našminkana. toda najbrže je vzbujala splošuo pozorno^ očarljivost njene postave.
Kdor jo je le enkrat p^»gledal, ni m^gel o»lmakniti oil nje svojih očL
Tudi ona je pogledala vsakega, toda ostro, skoraj izzivajoče. Za plesalkami so prišli godci s čudnimi inštrumenti, večjidel s t am buri n i in piščalkami.
Iz i<>ta je oclnsila /a*ostn;i melrtdija. ^prva tiho. pc»t^m pa
! vedno niornejie.
1'mm I*je ha n je Mopila -»r*-di salona ter se začela zvijat: ter kro-.žiti z rokami
Stala .1- n * ••n-n; in*"«Tu. to»la kretnje telesa in rok so kmal > p»Kta-e tako hitre, da jih m bilo m«»p/-e zasledovati. Zat*nn se je za*Vla . [pomikati naprei. Ni -e pr»->topala. pa.* pa drsela kot da bi jo premi-i
:kaia neka nevidna moč. i e vidi človek tak	se mu zdi. da stoji I
job morski obali .n gleda valove, ki ^ mu bližajo, pa se mu vendar j noben ne približa.
Melodija je bila vedno hitrejša, plesalka >e je začela vrteti na » nem mestu in sicer taKo hitro, da ni bilo več mogoče razločevati njenih oblik. Bila je podobna vrtečemu blesketajočemu se >*tebi*u.
Ko je odplesala, je šla k vsakemu posebej ter se mu priklonila. Ko je prišla do Azanova je razločno slišal ujene šepetajoče besede: — To noč! — Dve uri pred jutranjo zoro! Pri mojih vratih. — Ne trkaj.
Kazen njega ni tega nikdo slišal in nikdo opazil. Zatem je odšla v kot in sedla k ostalim plesalkam.
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste bolni?
Čitajte ta oglas is	Jaz zdravim vse kronične
spoznajte resnico.	bolezni možkih in žensk.
Dr. Cowdrick, Specialist z X žarki nudi svojo službo možkim in ženskam, ki trpijo na kroničnih boleznih. MoJ urad J« popolnoma opremljen * najbolj znanstveni mi in modernimi električnimi atroji, katere se lahko dobi. Moj veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter mi pogosto pokaže bolezni, ki niso razvidne vsled navadne preiskave.
MOJA PREISKAVA.
Moja skrbna in na tanka preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni. je eden Izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. Moje metode so različne od onih, ki se jih navadno uporablja. Zdravim vsakega bolnika na podlagi natančnega stanja ln bolezni, na kateri trpi. č> po skrbni preiskavi vaSe bolezni najdem, da vam morem pomagati, bom z veseljem storil to. Če vas pa na drugi strani ne morem sprejeti v zdravljenje, vas bom obvestil ter vam svetoval na najbolj prijazen način. Moja preiskava, vključno uporaba stroja za X-žarke ter floure-skopa. mi kaže vaše resnično stanje ln bolezen. MoJa konzultacija ln preiskava Je zastonj, če se pod vrže te mojemu zdravljenju.
POSEBNO OBVESTILO.
Tocrebujem vaSepa zaupanja, hočem da se oglasite ter govorite * menoj glede svojih trublov v va.šftn Ui.Ktr.em jeziku. Zapomnite al. da ni^em navaden zdravnik, j tem ve i Spec-ljalst, z leti izkušnje v zdravljenju bolezni kot Je vaAa. čim bolj komplicirana je vu&a bolez« a. tem bolj se zanimam zanjo. V.vi moja zdravljenja so prijetna in aobena stvar ne boli ali povzroča veliko bolečin. Ko se "oglasite, boste deležni m'»je pozornosti z eno samo mislijo. — da se vas spravi zopet k zdravju v I najhitrejšem mogočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč se oglasite takoj. — Pozneje bo«te kljub temu oglasili. Zakaj ne sedaj? Nlkake pristojbine za konzultacijo in preiskavo, če se zdravite prt meni.
Vaš Jezik t-Wen DOKTOR GOWDRICK CLEVELAND, O.
&PEGUALI8T 2047 E. 9. cesta. — 1 nadstropje. — Vzemite vspenjačo.
Uradne uee: — Vsaki dan: 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljah in praznikih le i od 1<j zjutraj 4o 1. popotdna.
Na znanje.
Položaj je tak, da na moremo sedaj ni£ več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi zamore z rnniinp zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade Board is Wanhinirt^na Tvrdka FRANK HAlinii.
ijirmfcHM	msa-
Kupite j
zemljišča ca kmetijstvo od drž«-	j
v»- Minnesota po $7,50 a ker. Svet	J
j«- v ravnini, prst je črna — sam	i
gnoj — .kanali in pota ie na-	j
rvjeni. Kot na plačilo se prejmejo	j
I-il»erty B<iodi v polni vrednoeti.	J
<"'as za naknp je do 15. julija	fl
11*18. Za pojasnila f^ite na:	H
w. & s. i
Romu 111* - 11* West llami St j Ckkae«. DL	]
Kad bi izvedel za moj« dva prrja-1 telja FRANKA ZGON€ in JO SEPHA ARHARJE. Oba sta doma iz Cerknice. Prosim ceje-l ne ro.iai:e. če kdo ve za nju na I slt>v. naj mi jra naznani, ali naj j s** pa sama oirlasita. i I o; na slov je: .Joo Tornie, U. S. Rifle Range, R. F. 1). 5, Cliillieothe. Ohio.	(25-27—4)
Želim izvedeti za naslov mojega 1 brata ANTONA DEVJAK, do ma iz Dolenje vasi pri. Cerknici na Notranjskem. V Ameriki bi l va že 5 let in se je nahajal nekje v Pennsylvaniji v gozdu. Kdor rojakov ve za njegov na I slov, prosim, da mi ga naznani,! za kar mu bom zelo hvaležna,! ali se naj sam javi svoji sestri:! Mrs. Frances Rudinan (rojenaI Devjak). 737 N. II o Lines Ave., j Indianapolis, Ind. (25-27—4) I
DO GARJE SE POTREBUJE.
Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (8-4—7-5)
ZA $900.00
se knpi 50 akrov farmo, h:*o. skedenj, les, pridelke, orodje in nekaj oprave. Pišite po cenik. Wm. A. Wilcox,
Wateriy, R. L
Rad bi izvedel za naslov svojega brata ANTONA MOHOVICH. Nahaja se nekje v Pueblo, Colo. Če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglaaL — John Mohovich, Box 15, Trommald, Minn.	(20-26—4)
Dr.LORENZ.
Jaz Km edini ikmudd sovo-1 rer-i ši<ecialist moftlh bolezni v I Pittsburgh, Pa.	I
Uradne are: dnevno od 9. do* I poldne do & are mta>. V pet- j Uh od • .dopoldne do 2. popoL I V nedeljo od 10 dop. do X popoL I ML LMHDi^^v
Mnogo ljudi je bolnih.	!
Dr. S.	P. MANSHIP i
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
Mi dnHaa aapci-	Hu anui |i mm-
m V** *!rw*Ž**:	'j« a UriTljag«
r^'utJr'*-	z** - ^
sc rrzL-s
a Hih» Meriti.	*»**rimm M
■n m -mi»	* tUtajla ia mU-
MI NE ZDRA-	ariar t T ami
VIM0 A*0
SPOZNAMO,	^ ftiUkik t&mrm-
DA BOLEZEN	ia u j« mm ■».
m 0ZDRAV-	Oa« pri
UIVA.	,,» rMk Meni.
Govorimo vaš jezik
PROF. DR. MANSHIP
naslednik prof. dr. SLOAN-A
Nasproti Kaufman Baers trgovine
408 SIXTH AVENUE, Specialist	PITTSBURGH, PA.
I "RE: dnevno od 9. do 8. zvečer; v nadeli od 9.S0 do 1. popoL
SPODAJ OMENJENI EOJAKI IN EOJAEZNJE,
kateri imajo v rokah nato potrdila na denarne poiOjatve, i fttevUka-I ml, kakor eo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoio svoj natančen naslov radi važne sadove. Pinu katera eme jim poalali, eo ee nam povrnila.
Trrikt Fruk SaJcMV«
Baaknik Frank 1 NO. 829639 Bartol J.
No. 890788 {Bear Dan. No. 260639
I Bonds Mary Mi«
No. 330061 tobift Vajo No. 260589 I ^oHžkoviS Djuro
No. 260681 Iftrann Mary No. 960649 I Oolar Valentin Ho. 990099
I	Slender Vin cene
No. 206241 I hynitt Blafl
II	No. 260679
Qubert Giuseppe No. 929089
Kameli« John No. 44709
Kovač Frank No. 260641
Kueie Matija No. 45015
Merknn Anton No. 881890
MikoUehJohS No. 928209
Modic Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Joe No. 260611
Pintar
No. 880949 Samkls Frank
No. 990711 Sin«« John
No. 880761 Spanl&ak Bosi No. 828894 Starčevi« Johana
No. 881079 Tehler Anna No. 828896 Tnrk Chariee No. 880851 Tnrk Ivan
No 1606«) Turk Jernej No 929741
Žajrar Frank No. 44272
Veliki vojn atlae
vojskujočih st evropskih Irza* u» p« k« lonijskih posestev vseh felesil.
Obsega 11 raznih zemljo vidov,-CENA SAMO 25 CENTOV.
8TEN8K0 MAPO CELE EVROPE |3.00
VELIKO 8TENSK0 MAPO, NA ENI STKANI ZE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CELI 8 VET, CENA 83.00.
ZEbLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO — CENA JE 26 CENTOV.
Naročila in denar pcAJita na:
Slovenk Publishing Company
U CortlaurCt Street,	New Torte, N. T
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St,	New York, N. Y
e
POUČNE KNJIGI:
Umov nemSko-enfL tolmaC veaan eJO Hitri rmčnnar (nemško-anCL)
veaan	f-^-JBO
Poljedelstvo
Sadjereja r pogovora	f^S
Brhlmpffov neniko-elov. slovar fUi
ZABAVNE IN BAZNE DKDGl KNJIfiZ:
DoU ■ oroajem	i—JO
Dve Saloigrl: "Carltjeva ženltev"
tat rrrlje ienlnl McflUa 2 iTMka _	r-M
Pod Bobom SL YeBemlefl
Purtiefte Miiftni	t—M Hortjalno dettokndjft
Trtna ni ln trtoraja	c3 JO
Umna BvlnoreJa	—JO,
Veliki riovcnekt^engMkft tnl—I	$2J»
Trojka	t—JO, Vejna na Balkana IS even. ¥#i(lni1ee a n. pojpolka 9L IT
e I	aB
Poles ta eeverania knjig tame al Idva iwii
' Življenje na avstrljAcm dvor«
ali smrt oeearJevUa ^flirlfa	h.T1
BAZGLKDNIOBi
Newjorike, boiiene, veUkoaoInC
ln novoletna ^nifl po	»~Jt
ducat	m in Album mesta New York • fcraa-
■HMI rtft^^t	<yj
BMUITIDII
▲vetro-ItalljaMka vojna mapa	pJI
Avatro-ograkl, veliki mu	f=-M Oil svet mali
OeM svet veliki	m*J2§
Evrope veaan	f=j9
Vojna atenska BMpa	pjn
Vojni atlas	s^jm
Zemljevidi: Aku Alta, Oohu,
I OaL itd. po	mM
Združenih drftav ntaB	p-Jlf
I"—------ -1 m i ■m.
na drugI stram pa mi sv«	HM
MMlsifnflirrr•	m-s i.»v	. «r • at'- " ■--