Dešlo
4. Vil. (931
TRGOVSKI 1LI ST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95S.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 4. julija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 75.
Žlgvavna Živ sivi j a.
(Nadaljevanje.)
2.	Živinoreja.
Naš izvoz goveje živine v Avstrijo je že več let v stalnem padanju. Lansko leto je dosegel naš izvoz komaj 4323 volov, 4948 bikov, 2481 krav ter 1614 telet. Tudi naš izvoz drobnice v Avstrijo je čisto neznaten in izkazuje komaj 1426 ovac. Avstrija pa pri vsem tem — četudi je naš uvoz tako neznaten — uvaža še velike količine goveje živine ter predstavlja importirana živina ca. 656 milijonov dinarjev vrednosti. V posameznih letih, se je razvijal uvoz goveje živine v Avstrijo takole:
Leto	V	rednost	Količina
1936	105	milj.	šil.	850.000	q
1927	lili	milj-	šil.	886.000	q
1928	110	milj-	žil.	931.000	q
1929	91	milj.	šil.	707.000	q
1930	82	milj.	šil.	670.000	q
Od celokupnega uvoza odpade v zadnjih letih dobra polovica na Romunijo, ena tretjina na Madžarsko, na Jugoslavijo pa samo sledeče količine:
Leta 1926	158.000	q
Leta ,1927	268.000	q
iLeta 1928	170.000	q
(Leta 1929	72.000	q
Leta 1630	59.000	q
Ta statistika kaže, da smo tekom treh Jet padli skoro na eno petino izvoza iz leta 1927 in da danes ne krijemo niti ene desetine avstrijskega uvoza. Pravi se, da nam cene ne konvertirajo, vendar igrajo v resnici tudi drugi momenti ulo-go, da je naš izvoz v taki meri nazadoval. Pri pogajanjih seveda računajo Avstrijci s stanjem zadnjih let, dočim se od naše strani zahteva kot baza povprečna uvozna količina zadnjih petih let. Opozorili smo že, da Avstrijca tudi znatne količine goveje živine izvažajo in sicer gre pretežna večina izvoza v Nemčijo. Izvoz kaiže sledeče rezultate:
Od itega
Lela Vrednost 'Količina v Nemčijo
1926	20	milj.	šil.	151.000	q	148.000	q
1927	29	milj.	šil.	198.000	q	193.000	q
1928	20	umili-	Sil.	131.000	q	127.000	q
1929	16	milj.	šil.	98.000	q	87.000	q
1930	21	milj.	šil.	107.000	q	94.000	q
Izvoz goveda iz Avstrije je torej še
enkrat talko močan, kakor uvoz iz Jugoslavije. To številko je treba imeti pred očmi in po vseh zunanjih znakih sodeč se bo situacija v bodočih letih v prilog Avstrije samo poboljšala. Uvozni pasi-vum Avstrije pri goveji živini je znašal: Leta 1926	699.000	q
iLeta 1927	688.000	q
Leta 1928	800.000	q
.Leta 1929	609.000	q
Leta 1930	563.000	q
Avstrija je po zadnjih cenitvah stanja živinoreje že davno prekoračila miro-dobno stanje glede goveje živine in ima ‘letno sedaj okrog 200.000 komadov govedi za klanje na prodaj, dočim je povprečen uvoz iznašal v letih 1926 in 1928 ca. 160.000 komadov. Jugoslavija kot taka pa še vedno ni dosegla mirodobne-ga stanja in je celo v eksportu znatno slabejša kot je bila po posameznih pokrajinah pred vojno. Za vse podeželje v Avstriji, izvzemši Dunaj, krije potrebe konzuma domača živinoreja in tudi na Dunaju doseže v zadnjih letih domač dogon živine v St. iMarx kakor tudi v dunajsko veletržnico že 30 do 34%.
Prav posebno zanimajo Jugoslavijo pri pogajanjih carine na prešiče.' Mi imamo dve vrsti presičev za izvoz, mesnate in mastne prešiče. Avstrijski import predstavlja vrednost nad eno milijardo dinarjev in se jo razvijal v posameznih letih tako-le:
.Lelo	Vrednost	Količina
1926	157 unilj.	šil.	927.000	q
1927	155 milj.	šil.	835.000	q
1928	148 milj.	šil.	893.000	q
1929	155 milj.	šil.	842.000	q
1930	1 34 milj.	šil.	881.000	q
Avstrija sama redi le mesnate prešiče, istotako kakor savska in dravska banovina. Zato je pojmljivo, da v svoji carinski politiki, daje ugodnosti in popuste predvsem za takozvane »Špeharje«, dočim se uvoza mesnatih prešičev brani s prohibitivnimi carinami, ker konkurirajo domači reji in bi kvarili cene, če bi 'bila carina prenizka. Naš majjačji konkurent na avstrijskem tržišču je Poljska, dočim stoji Madžarska in Romunija daleč za nami. Na uvozu so udeležene imenovane države v sledečem razmerju: Leto Poljska Jugosl. Romunija 'Madžarska
q q q q
1926	321.000	266.000	152.000	162.000
1927	276.000	295.000	169.000	83.000
1928	499.000	171.000	143.000	66.000
1929	386.000	192.000	61.000	201.000
1930	345.000	254.000	50.000	195.000
Domača produkcija se ceni na 1'3
milijona kvintalov ali ca. 60% konzuma. Avstrijska prešičereja se uveljavlja celo na dunajskem tržišču že s 60% v zadnjih letih in pokriva poleg tega še 35% dunajskega konzuma prašičevega mesa tako, da ostane za inozemstvo samo dovoz mastnih svinj, za katere pa pride v naši državi žal de Srem in Vojvodina v poštev. Meja, ki jo je določala carinska tarifa med eno in drugo kategorijo prešičev je bila prvotno odrejena s 110 kg, pa se je pozneje povečala na 130 kg. Sedaj bi se imela še nadalje povišati na 150 kg. Baš v določitvi te meje leži dosti veliko vprašanje, ki tangira poleg naše države tudi Poljsko in Madžarsko v zelo občutni meri.
Za naš izvoz v Avstrijo igra dosti znatno vlogo tudi sveže telečje meso, katerega smo ekspoTtirali:
Leto	Količina	Vrednost
1927	1.589-7	ton	21-5	milj.	Din
1928	1.501-3	ton	20-2	milj.	Din
1929	1.142-8	ton	17-1	milj.	Din
1930	1.016-6	ton	13-2	milj.	Din
Torej tudi v tem oziru i po količini
kakor tudi po vrednosti konstantno nazadujemo. Nove prohibitivne mere pripravlja Avstrija glede uvoza konj. Nam je konveniralo v prejšnjih letih, da smo izvažali v Avstrijo mlade konje do dveh let kot konje za klanje carine prosto. To je bil skrajno neraoijonelen izvoz, lahko se reče izvoz iz obupa. Vršil se je pač pod silnim pritiskom razmer in po neverjetno nizkih cenah. Po zadnjih povišanjih carin pa bo tudi ta izvoz moral popolnoma prenehati.
Izvoz perutnine je igral znatno vlogo. Posebno zaklane perutnine so šle iz mariborske oblasti, Prekmurja in Medji-murja v Avstrijo znatne količine. Po naši statistiki se je izvozilo žive perutnine:
Leto	Količina	Vrednost
1926	208-9	toin	2-7	milj.	Din
1927	123-8	ton	1-9	milj.	Din
}928	125	7	ton	2-0	milj.	Din
1929	63	4	iton	1-0	milj.	Din
1930	^	.1.4®'1	't°n	l-9 milj.	Din
Delež Avstrije na eksportu perutnine
je pri živem blagu padel na 1% našega celokupnega izvoza, pri zaklani perutnini pa dosega vendarle še ca. 40%. Bil bi pa lahko mnogo večji, če bi se upoštevalo naša opetovana opozorila in nasvete, da naj se zniža tovornima za brzo-vozne pošiljatve perutnine, katerim je pridan radi pokvarljivosti iblaga tudi led, da bi se pospešila odprema, da se ne bi zadrževalo blaga radi dva ali trikratnega pregleda od strani veterinarjev in ne bremenilo pošiljatev s pretiranimi taksami, ki so v celoti večje, kakor pa je danes zaslužek eksporterja. Neupoštevanje naših predlogov je imelo za posledico, da se naš izvoz ni mogel razviti tako, kakor bi se bilo to dalo doseči v dobi letne sezone, ko so razni tujsko-
prometni kraji na Koroškem in Solno-graškein kazali ve]ik interes za našo štajersko robo, ki je znana in renomirana, pa je radi navedenih neprilik ni bilo mogoče nabaviti.
Take administrativne hibe bo težko popraviti in kar je zamujeno se ne da nadomestiti. Avstrija pričenja tudi v perutnini misliti na emancipacijo. V vedno večjem številu se pojavljajo farme in perutninarstvo se ne smatra več za postransko panogo, marveč se po vzoru zapadnih držav pričenja moderno gojiti in eksploatirati. Kljub temu pa je Avstrija Še vendar zaenkrat znaten im-p o rt ni odjemalec perutnine in jajc. Uvoz jajc v Avstrijo je znašal v zadnjih letih:
Leta	Vrednost	Količina
1626	38	im lij.	šil.	152.000	q
1927	41	aniilj.	šil.	169.000	q
1928	43	muli.	šil.	175.000	q
1929	39	milj.	šil.	142.000	q
1930	^	35	milj. šil. 176.000 q
Naš delež na kritju celokupne avstrijske potrebe, ki presega četrt milijarde dinarjev, je razmeroma dosti majhen, ker odpada od celokupnega uvoza v me-terskih stotih na:
Leto	Poljsko	Madžarsko (Romunijo
1926	47.000	61.000	9.000
1927	90.000	42.000	2.000
1928	77.000	32.000	2.000
1929	52.000	30.000	4.000
1930	79.000	46.000	6.000
Leto Bolgarsko Rusijo Jugoslavijo
1926	7.000	5.000	20.000
1927	6.000	10.000	17.000
1928	4.000	40.000	,17.000
11929	5.000	26.000	22.000
1930	10.000	4.000	29.000
iMi krijemo 'torej le dobrih 10 do 15% celokupnega uvoza Avstrije in nas poljska roba popolnoma prekaša. Pri tem pa je izvoz jajc in perutnine za našo državo mnogo večji problem kakor izvoz žita. Samo naši agrarni politiki in ekonomi tega ne priznajo in koncentrirajo vso svojo pažnjo na problem izvoza žita, puščajo pa popolnoma ob strani druge panoge, ki predstavljajo večjo vrednost in ki interesi rajo široke kraje naše države v enako važni meri kot zadeva Vojvodino problem žita. Predočiti si moramo samo, da je znašala vrednost izvoza našega žita lansko leta 481 milijonov dinarjev, dočim je znašala vrednost izvoza jajc 511 milijonov dinarjev in perutnine pa 113 milijonov dinarjev. Tu je skrajni čas, da nastopi preorijentacija, ker se gospodarska politika ne more enostransko 100% angažirati izključno le za en predmet- (Konec prihodnjič.)
STORNIRANE KUPČIJE PRI ODPREMI SKUPNEGA DAVKA.
Po informacijah na merodajnem mestu morejo davčni zavezanci, ki so izbrali za plačevanje skupnega davka sistem plačevanja po izdanih fakturah v primeru naknadnega storna, odnosno vračanja pošiljk naknadno odbiti odnosni, že prijavljeni iznos fakture s pripomnjo, da se je kupčija stornirala. — Vprašanje, kako je postopati v primeru konkurza alli drugačne neizterljivosti pri odpremi skupnega davka v primeru, da se plačuje po izdanih fakturah, v zakonu ni urejeno in bo Centrala industrijskih korporacij v Beogradu za ureditev tega vprašanja sestavila posebno spomenico, katero bo pred predložitvijo dostavila interesentom, da se o nji izjavijo.
KONGRES VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV.
20. septembra 'bo v Beogradu drugi vinogradniški in sadjarski kongres. Na kongresu bodo sodelovali predstavniki vinogradniških in sadjarskih organizacij iz vseh 'krajev države, 21. septembra bo otvorjena v Beogradu državna razstava sadja in vina.
UKINJENJE PREDPISOV GLEDE ZAVAROVANJA VALUTE PRI IZVOZU IN OMEJITEV GLEDE IZVOZA VALUT TER VREDNOSTNIH PAPIRJEV.
V zvezi z novim zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije, je finančno ministrstvo poslalo okrožnico, v kateri na-glaša, da niso več potrebna potrdila o zavarovanju valute za izvoz, da izgube veljavo ortiejitve glede višine denarja, ki ga smejo vzeti seboj potniki tako v valutah, kakor tudi v zlatu in srebru ter omejitve glede izvoza državnih in drugih vrednostnih papirjev.
OTVORITEV BAKARSKE PROGE.
Novo zgrajena proga Bakar postaja — Bakar luka bo slovesno otvorjena v nedeljo 12. julija. Otvoritev bo združena z velikimi svečanostmi, katere se bodo udeležili predstavniki raznih korporacij iz vse države.
Naša zunanja trgovina v mesecu maju 1. 1931.
Generalna direkcija carin je objavila statistiko uvoza in izvoza za mesec maj t. I., ki kaže sledečo sliko:
Teža celokupnega izvoza v mesecu maju je znašala 304.068 ton v vrednosti 376,940.965 Din. V primeri z istim mesecem preteklega leta je izvoz padel po teži za 110.697 ton (26-69°/u) ter po vrednosti za 165,626.882 Din (30-50%>).
Teža uvoženega blaga je znašala 100 tisoč 700 ton v skupni vrednosti 393 milijonov 491.837 Din ter kaže v primeri z istim mesecem preteklega leta padec v teži za 45.582 toni (31 -16°/o) in v vrednosti 214,952.415 Din (35-33%).
Naša trgovinska bilanca torej kaže v preteklem mesecu deficit 16,555.872 Din v primeri s 65,867.505 Din maja preteklega leta. Letošnji deficit je torej štirikrat manjši od lanskega, čemur pa je iskati vzrok le v izboljšanju številčnega odnosa med izvozom in uvozom, medtem ko sla oba občutno padla.
Za prvih pet mesecev letošnjega leta izkazuje bilanca deficit v iznosu 231 milijonov 350.192 Din, med tem ko je
znašal v istem razdobju preteklega leta 119,088.949 Din.
V mesecu maju t. 1. smo v glavnem izvozili sledeče predmete (v milijonih kg oz. Din):
Žito: a) pšenica 0-51 kg — 0-77 Din;
b)	ostalo 0-14 kg — 019 Din;
Koruza: 27-92 kg — 27-17 Din;
Moka: 0'98 kg — 0-21 Din; otrobi 0-93 kg — 0-95 Din;
Povrtnina: fižol 0-61 kg — 176 Din; krompir 0-01 kg — 0-02 Din;
Svože sadje: 0-02 kg — 0-15 Din;
Slive suhe: 0-30 kg — 1-70 Din; marmelada 0-09 kg — 040 Din;
Pijače: vino 1-06 kg — 3-09 Din;
Špirit: 0-05 kg — 0-20 Din;
Zdravilna zelišča: 0-21 kg — 0 97 Din;
Opijum: 0-002 kg — 0'63 Din, hmelj 0-008 kg — 0-05 Din.
Živina: konji 2743 kom. — 4-75 Din, goveda 9337 kom. — 18-66 Din, teleta 2153 kom. — P59 Din, svinje 15.89S kom. — 15-98 Din, drobnica 25.250 kom. — 3-76 Din, perutnica 059 kg — 7-06 dinarjev.
Meso: sveže 0-65 kg — 8'68 Din, izdelki 0-06 kg — 1-40 Din.
Mast svinjska: 0-10 kg — 1-44 Din.
Živalski proizvodi: maslo 0003 kg — 010 Din, sir 0-02 kg — 0-25 Din, ko-škovelj 0T4 kg — 2-57 Din, jajca 4-20 kg — 53-67 Din.
Kože: goveje 0-37 kg — 0-39 Din, telečje 0-008 kg — 0-01 Din, divjačine 0 01 kg — 1-43 Din.
Les: za gorivo 22-63 kg — 4'03 Din, za gradnjo 77-18 kg — 66-12 Din, hrastovi železniški pragovi 196-673 kom. — 9'35 Din, bukovi 208.322 kom. — 7-32 Din, izdelki iz lesa 1-67 kg — 3-08 Din.
Ekstrakti: kostanjevi 0-39 kg — 2T5 Din, hrastovi 0'67 kg — 3-55 Din.
Kemični produkti: soda 1-52 kg — 3-52 Din, kalcijev karbid in cijonamid 0 86 kg — 1-54 Din, ferosilicium 0-23 kg
— 1-18 Din, cement 38-87 kg — 13-39 dinarjev.
Razen tega smo izvozili še nekaj železa, svinca, bakra, raznih rud ter pločevine.
Glavni predmeti našega uvoza bi bili sledeči' (v milijonih Din oz. kg):
Bombaž in bombažni izdelki: 194 kg
— 61-02 Din.
Železo in železni izdelki: 9-76 kg — 44-35 Din.
Volna in volneni izdelki: 0 44 kg — 22 55 Din.
Svila in svileni izdelki: 0-11 kg — 14-96 Din.
Mineralna olja: petrolej 030 kg —
0-30 Din, benzin 0-37 kg — 0-53 Din, nafta 11-93 kg — 5-75 Din.
Kože: 080 kg — 17-54 Din.
Steklo: 0-73 kg — 3-54 Din.
Predmeti potrošnje: kamena in morska sol, kava, sladkor, mast itd. 12-06 kg — 16-18 Din.
Za prvih pet mesecev t. 1. se je naša zunanja trgovina tako-le kretala:
Uvoz:
1931	440.000	ton	—	2196-9	milij.	Din
1930	582.000	ton	—	2973-3	milij.	Din
Izvoz:
1931	1,361.000	ton	—	1965-5	milij.	Din
1930	2,019.000	ton	—	2854-3	milij.	Din
V primeri z istim razdobjem preteklega leta je uvoz padel po količini za 24’3°/o, po vrednosti za 26-l°/o, izvoz pa za 37'6°/o po količini in za 3T15°/o po vrednosti. Radi splošnega padca cen je vrednost sorazmerno bolj padla kot pa količina.
ZAKLJUČNI IZPITI NA ENOLETNEM TRGOVSKEM TEČAJU SLOVENSKEGA TRGOV. DRUŠTVA V MARIBORU
so se vršili od 17. do 27. junija. K tem izpiitom je 'bilo pripuščenih 23 učencev in učenk. Kot uvod k izpitom so bile tekme iz stenografije in strojepisja, o čemer so že poročali v mariborskem »Večerniku« Jutra. Uspeh izpitov je bil:
2 odliki, 6 prav dobrih, 12 dobrih, 1 ponavljalni izpit v septembru in 2 sta bila odklonjena za eno leto. Ustnim izpitom so prisostvovali tudi člani Slovenskega trgovskega društva, ki so bili z uspehom prav zadovoljni ter so se o vsem prav laskavo izrazili.
Slovesen zaključek tečaja je bil potem 28. junija, združen s proslavo Vidovega dneva v prisotnosti gg. članov Slov. trgovskega društva in članov učiteljskega zbora. Po proslavi so se razdelila izpričevala in prav krasna darila, ki so jih darovale nekatere tukajšnje tvrdke kot nagrado za marljivo in vestno učenje. Obdarovanih je bilo 12 učencev.
Najboljša učenka tečaja gdč. Marija Itepolusk je bila obdarovana z zlato uro, darilom tvrdke Pinter & Lenard. Najboljša stenograf in j a gdč. Božič Danica in najhitrejša strojepiska gdč. Josdpina
* Šerec sta prejeli vsako po eno bronasto st atu o kot spominsko darilo tečaja in Slov. trg. društva.
Tako se je s prav zadovoljivim uspehom zaključilo prvo leto enoletnega tečaja, ki obeta radi svojega spretnega strokovnega vodstva in moralne podpore s strani našega trgovstva postati važen činitelj v naši trgovski prosveti.
Poživljamo vse narodno misleče trgovce, ki želijo dati našemu naraščaju solidno trgovsko predizobrazbo, da našo akcijo kaT moči podprejo. Posebno pa opozarjamo podeželske trgovce, ki ne nameravajo dati iz enega ali drugega vzroka svojih sinov in hčera na dvorazredno trgovsko šolo ali pa v trgovsko akademijo, da jih vpišejo v naš enoletni trgovski tečaj, kjer se vsaj nekoliko izobrazijo v trgovskih disciplinah, ki so pri
Občni zbor Sreskega gi
V sredo se je vršil v mali sobi restavracije Narodnega doma v Celju VIII. redni letni občni zbor Sreskega gremija trgovcev v Celju, kateremu je predsedoval g. Pilih Viktor, trgovec v Žalcu.
Po čl. 16. gremijalnih pravil so otvo-rili zbor odposlanci, ker ni bilo na dnevnem redu volitev gremijalnega načelstva in drugih vprašanj, o katerih bi morali sklepati vsi člani. Ker občni zbor ni bil ob določeni uri sklepčen, se je vršil eno uro kasneje drug občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki je sklepal veljavno neglede na število navzočih. Udeležba je bila današnji krizi primerna. Predsednik je zborovanje otvoril ob 9-20 predpoldne ter se uvodoma spominjal preminulih članov in sicer. gg. Vabič sen., Prislan Josipa, Fa-zarinc Antona, Jug Martina, Kincl Josipa in drugih ter pozval navzoče, da jim v zadnji pozdrav zakličejo trikratni »Slava«.
S prehodom na dnevni red je predsednik v kratkih potezah očrtal današnji gospodarski položaj in podal pregled o delovanju gremija v toku zadnjega poslovnega leta. Podčrtal je med drugim tudi brezbrižnost članstva do svoje organizacije, všled česar se tudi ni čuditi, ako naše stanovske organizacije v stremljenju, da bi nudile članom' potrebno zaščito, ne uspevajo. Dotaknil se je tudi konštatacije, tla naše gremijalno organizacije ne najdejo pri pristojnih oblastvih dovoljnega razumevanja v boju za odstranitev onih elementov iz vrst trgovstva, kateri naši trgovini občutno škodujejo in manjšajo ugled trgovskega stanu.
Iz tajnikovega poročila, katerega je podal tajnik g. V e b 1 e v izčrpnem referatu, posnemamo, da se je gremij z vso vnemio in vztrajnostjo zanimal za vsa pereča vprašanja, ki bremenijo napredek naše osobito podeželske trgovine. Poročilo pojasnjuje ogromna delo, ki ga je gremij abvfladal v pretečeni poslovni dobi, ter s točnimi statističnimi podatki podaja sliko vseh važnejših akcij’ , kakor n. pr. intervencija pri političnih
današnjih razmerah neobhodno potrebne za razvoj in napredek vsake trgovine. Vse informacije glede vpisa v enoletpi trgovski tečaj daje ravnateljstvo tečaja ustno ali pa pismeno v Mariboru, Zrinjskega trg 1/1.
* * *
KONČNI IZPITI NA ANT. RUD. LEGAT-OVEM ENOLETNEM TRGOVSKEM TEČAJU V MARIBORU
so se vršili od 15. do 29. junija. Od 26 kandidatinj in kandidatov, kateri so bili pripuščeni k izpitu, so prestali izpit: z odliko 1, s prav dobrim uspehom 6, z dobrim uspehom 14, z zadostnim uspehom 2. Tri kandidatinje imajo v jeseni ponavljalni izpit. Popolnoma padel ni nobeden. Uspeh se torej lahko označi kot zelo ipovoljen. Do ugodnih uspehov so pripomogle odlične učiteljske moči, katere delujejo na zavodu, vzorna disciplina in nadzorstvo, kakor tudi dobro ravnateljstvo. Slavnostna zaključitev tečaja in razdelitev izpričeval se je vršila v ponedeljek 29. junija popoldne. Novi tečaji se začno dne 9. septembra t. 1. — Vpisovanja in pojasnila v pisarni zavoda Maribor, Vrazova ulica štev. 4, dnevno od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 25-90. Šolski programi brezplačno. Vsled gospodarske krize znaten popust na šolnini.
J. HLEBŠ
družba * o. z.
LJUBLJANO, Sv. Petra cesta33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
emija trgovcev v Celju.
oblastvih za omiljenje krize v hmeljski in lesni stroki, v odpravi davka na poslovni promet, omiljenje ostrine zakona o neposrednih davkih, taksnega zakona, v pravicah točenja alkoholnih pijač v trgovinah, v tarifnem vprašanju, v postavitvi relacij telefonskih postaj med Celjem in važnejšimi inozemskimi hmelj-skimi tržišči, v vprašanjih voznega reda, v številnih spornih vprašanjih obrtnih pravic, v vprašanju šušmarstva v lesni strdki, v vprašanju nedovoljenega pose-čanja privatnih strank po trgovcih in trg. potnikih, v pogledu konzumarstva in krošnjarstva, v odpravi nekaterih obremenjujočih avtonomnih doklad, v vprašanju ureditve delovnega časa, v vprašanju socijalnih zakonov, v odpravi delitev novoletnih daril itd. itd.
Poročilo beleži, da so bile gremijalne intervencije v raznih vprašanjih trgovinskih interesov le delno uspešne.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imet' gremij dohodkov 144.557‘99 dinarjev, izdatkov 120.483-43 Din, torej prirastek Din 24.074-56; proračun izkazuje potrebščin za 127.715-— Din in dohodkov za 103.378"— Din — torej s primanjkljajem od Din 14.338-—. Gremijalne doklade se bodo pobirale po istem' merilu kot v minulem letu. Podlago tvori pridobnina za 1. 1930.
iV proračunski debati se je Sklenilo Plavičarski zadrugi v Radmirju nakazati posojilo v iznosu 5000"— Din v kritje stroškov, ki jih je imela zadruga pri gradnji kanala v Zidanem mostu.
Nadalje je tajnik podali’ izčrpno poročilo o delovanju sekcije lesnih trgovcev, ki je v zadnjem času zelo agilna. Sekcija bmeljskih trgovcev se je z ozirom na nastali spor in križajoče se interese med hmeljskimi trgovci začasno ukinila.
Razvila se je prav ostra debata v pogledu tolerance, ki jo kažejo nadzorstvena oblastva v kazenskem postopku na-pram krošnjarjem, šušmarjem in trgovskim potnikom, ki so krivi prestopkov predpisov obrtnega zakona. Sklenjeno je biilo vložiti energično protestno noto na Zbornico TOI v Ljubljani, na Zvezo trgovskih gremijev in na bansko upravo, da se praksa tolerance opusti, ker za današnje gospodarske razmere ni na mestu. Zavzelo se je stališče, da obrtni upravičenci, ki plačujejo ogromne javne dajatve, zahtevajo pri obrtnih oblastvih potrebne zaščite.
K vprašanju društva »Trgovski kolegij« je tajnik g. Veble podal podrobno poročilo o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora tega društva in se je sklenilo, da sktliče gremij v najkrajšem času izredni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o definitivnem pristopu k društvu in obravnavalo detajle društvenega programa. Dotlej pa pristopi gremij kot član s pridržkom naknadne odobritve izrednega občnega zbora.
Zborovanje se je zaključilo ob 11-30 predpoldne.
Telefon 2708	Telefon 3107
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da som OTVORIL
AvtobrzoprevozniStvo
Prlnoročam se 7.n selitve, dovoz In prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane.
Cene konkurenčne!
Naročila so sprejemajo v pisarni, Dunajska eesta. zraven Strojnih tovarn, In na Sv. Jerneja cesti 2,., Z velespoštovanjem
VElEPlI RUDOLF, trgovina s kut ivom
jfaykue;a5dmi
II.	Mednarodna razstava patentov v Chicagu. V Chicagu se vrši 14. do 27. septembra 1931 II. Mednarodna razstava patentov. Razstava je posebne važnosti za vse, ki posedujejo patentne pravice v Zedinjenih državah, ali pa da nameravajo plasirati svoj patent v Zedinjenih državah. Na razstavi morejo sodelovati tudi taki, ki nimajo modela svojega patenta. Dovolj je, če pošljejo načrte. Tovarnarji, ki bi se eventuelno interesirali za patent, bodo mogli razpravljati z zastopnikom, ki bo določen, da zastopa ta patent. Na gornjo važno prireditev se opozarjajo vsi naši interesenti.
&>4vetu
Povprečna mezda v Ncwyorku in okolici je padla v maju na 26-83 dol. na teden, kar je najnižja mezda v zadnjih osmih mesecih.
Na panameriško konferenco namerava povabiti Hoover južnoameriške države, da se posvetujejo o odredbah za olajšanje ameriške gospodarske krize.
Ruska naročila v Nemčiji so v letu 1932 določena s 600 milijoni mark, torej še enkrat toliko kot letos.
Švicarski boksitni trust v ZUrichu, ki je za leto 1928 razdelil še 20 odstotno dividendo in tudi za leto 1929 vsaj še 6 odstotno, za leto 1930 ne bo izplačal nobene dividende več. Čisti dobiček je padel od 661.000 na 343.000 frankov.
Letošnji pridelek pšenice bo po poročilu Royal Bank-e of Canada zaostal za lanskim za 150 milijonov bušljev.
Izvoz valjanega blaga iz Poljske je bil v preteklem letu za 133 odstotkov večji kot leta 1929, a rentabilnost eks-porta je padla za 10 odstotkov. Eksport-nih premij v železu je dala država za 13 milijonov zlotov.
Zacherlln
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes
Dobiva se povsod. — „Zacherlin“. Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 10,
Nemška tekstilna industrija poroča, da je globinska točka krize prekoračena.
Zaposlenost in uvoz surovin sta sicer še zmeraj zelo nizka, a ne več tako slaba kot v mesecih januarju In februarju.
British Aviation Insurance Co. Ltd se imenuje družba, ustanovljena od več angleških zavarovalnic, ki se bo tikala vseh v zračni plovbi in v aviatični industriji pripetivših se nezgod.
Francoska vlada bo omejila uvoz tujega premoga; holandski uvoz bo znižan za 50 odstotkov, angleški za 5%, belgijski za 20 do 25%, poljski za 25 do 30 odst. itd.
Misel o ustanovitvi Medbalkanske trgovske zbornice je zadobila konkretno obliko. Sedež zbornice bodo Atene.
Hmelj v okolici Žatca (Češka) kaže letos prav dobro in so tudi izgledi za nadaljnji letošnji razvoj za enkrat zelo ugodni.
O odkritju bogato zlate žile v Koreji
poročajo iz Pekinga. Žila, ki je do 60 cin močna, leži samo 5 metrov pod zemljo.
Tudi tobak hoče Rusija izvažati v velikih množinah in se vlada pripravlja sedaj na ekspert na svetovni trg. S tobakom obdelana zemlja je bila letos bistveno povečana.
Število avtobusnih prometnih črt v Avstriji se je dvignilo nad 1000. Zasebnih je 500, poštnih okoli 300, zvezno-železniških 30 itd.
Ceno bakra je Mednarodni bakreni kartel zopet zvišal na 9'275 cents. Spekli lat ivnost v Evropi je še nadalje zelo živahna.
Mednarodni kartel cinka s 45 odstotno omejitvijo produkcije je na vidiku. Vsled tega so cene poskočile in so sedaj za ca. 50 odstotkov višje kot so bile v začetku junija; tedaj so bile dosegle najndžjo točko.
Srbska Gospodarska banka v Rumi
(Srem) je zaprosila za otvoritev prisilne poravnave izven konkurza. Aktiva 1 milijon 801.000 Din, pasiva 2,596.000 Din. Poravnavo bo izvedla podružnica Prve Hrvatske Štedione v Rumi.
Za vzhodni sejem v Bari (Italija) je dovoljen polovični popust na italijanskih železnicah od vsake postaje. Do Bari se plača cel vozni listek, vožnja nazaj je zastonj. Sejem se vrši od 8. do 21. sept-
Jadranska zveza hotelirjev zboruje 10. t. m. v Korčuli. Posvetovali se bodo tudi o propagandi za zimsko sezijo.
V Negotinu bodo zgradili velike vinske kleti in bodo najeli v ta namen pri Drž. Hipot. banki posojilo 2,500.000 Din. Ker je tam vinogradništvo še zelo zaostalo, bodo kleti velikega pomena.
Poročila o pridelku pšenice v Rusiji se glasijo ugodno in se bo morda kmalu slišalo o večjih prodajnih namenih Rusije.
Že v 24 urah &„p'.š
lekc, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga iu lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Tajniško poročilo.
(Referent g. J. Kaiser.)
(Kanec.)
VIII. Stanovski tisk.
Končno še nekaj o stanovskem tisku. Narodno gospodarsko življenje je odvisno od vseii ostalih narodno življen-skili prilik. V narodno-gospodarskein življenju se zrcali tako politični, soci-jalni, kakor kulturni nivo naroda.
Tako vplivajo tudi na trgovino splošne gospodarske prilike v svetu; zato je narodno gospodarstvo tesno povezano s svetovnim gospodarstvom.
Mnogo pogojev za prospeh trgovine pa sloni zlasti na dobrem stanovskem tisku.
Naš stanovski tisk mora zasledovati potek celokupnega javnega življenja, zlasti pa vsakokratni gospodarski, politični in socialni položaj, ne samo naše ožje domovine, marveč tudi ostalih kulturnih narodov; posvečati mora vso pažnjo vsem pojavom, ki se nanašajo na trgovino med nami in inozemstvom, zlasti onimi deli sveta, s katerimi smo v trgovskih zvezah.
Stanovski tisk mora končno ščititi in pospeševati koristi trgovskega stanu in stremeti za tem, da mu pridobi v javnem in gospodarskem življenju ono veljavo, ki mu po moči in vrednosti pripada.
Naš stanovski tisk, ki ga predstavljata »Trgovski list« in »Trgovski tovariš«, skuša vršiti te važne in velike naloge. A, težka je vršitev teh nalog, ker trgovstvo, žal, ne kaže pravega pojmovanja za veliko nalogo in potrebe stanovskega tiska.
Stanovski tisk se ne vzdržuje in ne napreduje s še tako sposobnostjo, delom in navdušenjem uredništva, — marveč s podporo — moralno in mate-rijalno, onih, ki jim je namenjen. Na trgovstvu je ležeče, da bosta »Trgovski tovariš« in »Trgovski list« izraz naše moči, našega dela in prizadevanj.
V vršitvi stanovskega dela je torej izredne važnosti tudi pravo pojmovanje pomena stanovskega tiska in dolžnost vsakega trgovca je, da ga moralno in materijalno podpre. Zavedati se mora, da je baš v močnem stanovskem tisku ona moč, ki mora privesti trgovstvo do odločnega sodelovanja v našem javnem in gospodarskem življenju.
Končam svoje poročilo, ki ga preveva stremljenje, da bi se čimprej uresničila v trgovskem stanu zgodba o kralju in sinovih, o šibki, neodporni palčici in trdnem povezu šib, ki so nezlomljive, krepke in odporne.
:
Priporoča se
Gregorc & Ko,
Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita.
Telelon 22.46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte Specijalne ponudbe!
•••••••••••••••••••J
Priporoča se Josip Bajfde
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poliliranje, ugla-ševanje priznano najboljše.
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
Za povzdigo sadjereje in izvoza sadja.
Zavedajoč se eminentne važnosti, katero ima sadjereja in izvozna trgovina za posameznega, kakor tza narodno gospodarstvo, so sadjerejci in sadni trgovci iz sreza Šmarje pri Jelšah zbrani na povabilo »Društva Sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru« k poučnemu sestanku in zborovanju na Mestinju blizu Šmarja pri Jelšah dne 28. junija 1931 sklenili sledečo resolucijo:
1. Potrebna je nujna pomoč po toči prizadetim posestnikom.
2. Naj se zakonito določi čas trganja za poedine sorte posameznih sadnih plemen, slično kakor je to v vinarstvu.
3. Zatiranje sadnih škodljivcev naj bo obvezno. Siromašnim sadjerejcem se naj za to dovoli subvencija.
4. iDa se zajec proglasi za škodljivca kmetijstva, predvsem sadjarstva in vsaka njegova zaščita se naj ukine.
5. 'Prirejajo se naj poučni tečaji za gojitev, obiranje, sortiranje in pakiranje sadja.
G. Uvede se naj kontrola sadja, namenjenega za prodajo in sicer po vzorcu kontrole za prodajo bosanskih sliv in to ne samo za izvoz, temveč tudi za prodajo na domačih trgih.
7.	Onemogoči naj se vsaka nelegalna trgovina s sadjem, slučajnostne, nelegitimne mešetarje se naj oblastveno ener-
gično zasleduje in strogo kaznuje.
8. Izvozničarjem sadja naj se dovolijo posebne pravice, dostavljajo vagoni točno ob zaprošenem času in to le dobri tarirani vagoni, da se izognemo poznejšim razlikam in reklamacijam od strani naših odjemalcev.
9. Če ostanejo posamezne korporacije, ki se pečajo z izvozom sadja, davka proste, se naj v svrho izenačenja pravic posameznim izvozničarjem, ki izvažajo na lasten liziko, dovoli izvozna premija, kakor je ista dovoljena pri izvozu vina in kakor dajejo isto sadnim izvozničarjem druge države. Sicer pa se naj obdavčijo vsi enako.
10. V kontrolne komisije v smisilu Pravilnika o kontroli svežega sadja naj se imenujejo iz vrst sadnih trgovcev za člane samo oni trgovci, katere predlaga: »Društvo sadnih trgovcev za Dravsko ba_ novino v Mariboru«.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telefon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
Prodajalcem kožuhovine!
Kakor je znano, se je letos udeležila milanskega velesejma naša država ofi-cijelno v lastnem paviljonu. Razstavljeni so bili vsi predmeti, namenjeni izvozu iz naše države, in med temi je tudi neki trgovec razstavil lisičje kože. Za te je vladal neobičajen interes tako, da je bila kmalu vsa zaloga razprodana; trgovec se je pa odločil ter dal zastopstvo nekemu milanskemu trgovcu. Toda kmalu so za ta uspeh našega trgovca zvedeli tudi drugi izvozniki kožuhovine ter takoj navalili s svojimi predmeti na milansko tržišče. Posledica tega je bila, da je takoj cena kožuhovini padla na polovico prejšnje cene ter so se obenem tudi poslabšali plačilni pogoji. Prej se je namreč plačalo 50% kupnine takoj ob zaključku posla in ostanek ob prejemu blaga, danes pa so prodajalci že zadovoljni, če dobe plačilo v 30 dneh po dobavi.
Ta primer nas je napotil, da ponovno poudarimo, kako zelo more škodovati neorganizirana trgovina interesom trgovcev.
Trgovec namreč, ko zve za uspeh trgovca na gotovem trgu, navali tudi on nanj in za njim še ostali; posledica tega je, da cena tako radi velike množine blaga, kakor tudi radi poostrene konkurence pade. Je pa še druga slaba posledica neorganizirane trgovine: trgovec navali na trg šele tedaj, ko je že najugodnejši trenutek za prodajo blaga minil, ker je že prodaja, katero je na sre-
čo organiziral prvi trgovec, zadoščala za kritje najnujnejših potreb.
Naj še pripomnimo, da v predmetnem primeru Milan ne kupuje kožuhovino toliko za lastno potrebo, kakor za potrebe ameriških tržišč. Baš to nam pa zopet kaže, kako bi se s smotreno organizacijo lahko poiskalo vse v poštev prihajajoče trge za kožuhovino ter tako izrinilo posredovalce, ki žive na račun prodajalcev.
IZVOZNA CENTRALA ZA ROMUNSKO ŽITO.
V Bukarešti so ustanovili te dni ob sodelovanju 130 organizacij centralno eksportno in importno družbo, opremljeno z glavnico 7 milijard lejev. Družba naj ustanavlja zastopstva za pospeševanje agrarnega izvoza v Francijo, Nemčijo, Italijo, Anglijo in Belgijo. Tudi domači konsum naj bo zalagan od tega centralnega zavoda. Vlada je odpravila izvozne pristojbine za žito in oljna semena z veljavnostjo od 1. maja nazaj.
VIKTOR MEDEN
veležgunjama, tvomlca likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 10
Otvoritev novih telefonskih zvez z inozemstvom.
Od 10. junija t. '1. naprej je otvorjen telefonski promet med Bledom in vsemi centralami na Francoskem.
V prometu Bled—Francija so določene štiri govorilne pristojbine in sicer za
III.	pas, kamor spada Bled: 111-65 Din, 122-&5 Din, 133-65 Din in 144-65 Din.
Po odloku miinistrstva je od 10. junija t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med Tržičem in vsemi centralami na Madžarskem.
Iržič spada naprain Madžarski v I. pas in zato znaša jugoslovanska terminalna pristojbina za navadno govorilno enoto
1-80 zl. fr., to je 19-80 Din.
Od 25. junija t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Ptuj—Leibnitz.
Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1-50 zl. fr., to je 16-50 Din (šestnajst 50/100).
Od 20. junija t. 1. naprej so otvorjene sledeče telefonske relacije:
1. Beltinci—Radkersburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1-50 zl. fr., to je 16-50 Din (šestnajst 50/100).
2. Beltinci Leibnitz in Oraz. Pristoj-
bina za navadno govorilno enoto v obeh relacijah je 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din (dvajsetdevet 70/100).
3.	Beltinci—Wien. Pristojbina za navadno govorilno enoto 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din (tridesetsedem 95/100).
Od 25. junija t. 1. naprej so otvorjene sledeče telefonske relacije:
1. Muta—Graz. Pristojbina za navadno govorilno enoto 2-70 zl. fr., to je 29-70 Din (dvajsetdevet 70/100).
2. Muta—Wien. Pristojbina 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din (tridesetsedem 95/100).
3. Muta—Linz in Salzburg. Pristojbina v obeh relacijah 3-90 zl. fr. ali 42-90 Din (štirldesetdve 90/100).
4. Muta-Innsbruck. Pristojbina 4,35 zl. fr. ali 47-85 Din (štiridesetsedem 85/100).
LASTNIK FRIDERIK HERTLE. Poduzelja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice In zdravstvene opreme.
1 — api cilic •
LJUBLJANO, KOLODVORSKA UL. ST. 18. - Telefon 3482
Carinske postavke za izvoz sadja.
VAŽNO ZA VSAKEGA IZVOZNIKA SADJA.
»Glasnik zavoda za posp. zunanje trgovine« priobčuje postavke za izvoz sa-dj po stanju z dne 11. maja 1931. — Prinašamo te postavke, ker vemo, da bodo našim izvoznikom sadja izredno koristile.
Avstrijska carinska tarifa:
Sadje:
Zlatih kron za ICO kg Spl. pog.
št. 33. Grozdje sveže namizno	40
v zabojih v teži do 5 kg	—	10
v zabojih v teži 5—10 kg	—	15
v zabojih v teži do 15 kg	—	10
grozdje pakirano v sodih	—	10
št. 34. Orehi in lešniki	20	—
Orehi zreli z lupino	—	2
Orehi zreli brez lupine	—	8
Lešniki zreli z lupino	—	2’”0
'Lešniki zreli brez iluipine	—	10
št.35 Sveže sadje:
lino namizno	50	—
1. dinje	'pogodbene	svob.
2. ribezen, robide, maline	—	2
3. marelice, črešnje, višnje	—	4
4. jabolka, hruške, kutne	—	5
5. breskve in rdeče breskve	—	8
jagode: ostale	10
ostalo	20	—
1. 'lubenice, sljive pogodbeno svob.
2. jabolka nezavita od 1. IX.
— 15. XI.	-	1
3. jabolka nezavita od 16. X'I.
31. Vili., nezavita od 1. IX. do 30. XI., hruške nezavite, Preiselbeeren	—	2
4. Jabolka v zabojih oili sodih v btto iteži od 50 kg dalje od
1. IX. — 15. XI.	-	3.50
5. jabolka v zabojih ali sodih v btto teži 50 kg dalje od 16.
XI. — 31. VIII., jabolka v vrečah najmanj do 50 kg btto	—	5
'Pripomba: Jabolka, hruške
in kutne se carinijo 'po postavki 1 oz. 2 K, če so natovorjene v razsutem stanju v vagonu ali če niso razdelje-Ijene v več kot 8 oddelkov v vagonu. Posamezni oddelki' so lahko obloženi s slamo ali 'papirjem ali s slamo razdeljeni oddelki dn zidovi obloženi s slamo, št. 36. Sadje predelano
a) suhe sljive, osušene na solncu ali sušilnici:
1. nezavite ali zavite btto teže 80 kg ali več	3*2	svob.
2. na drugačen način pakirane	51	—
pakirane 'btto teže 50 kg in
več	svobodno
na drugačen način pakirane	—	2-50
ib. ostalo sadje suho ali posušeno kakor tudi predelano sadje vseh vrst samo ne z dodatkom sladkor ja:
1. kaša in tropine z izjemo	27	—
tropin in mesa od sliv	—	6
2. vse ostalo	36
a) hruške suhe nežveplane	—	2-50
b) jabolka posušena ali suhe	—	6
c) ostalo suho sadje, ne posušeno umetno	—	12
Št. 106 Konservirano sadje in plodovi :
a) osladkorjeni plodovi in
seme od sadja in plodovi	180	—
1. kandirano sadje	—	120
2. ilubad od južnega sadja kandirano	—	60
b) isoki plodov, malin, jagod itd., ukuhani ali osladkorjeni, ukuhana marmelada	105	—
1. ukuhana mezga iz jabolk
brez sladkorja	—	2
2. marmelada	—	50
3. ostalo	—	60
c) češpljeva marmelada	30	2
d) ostale sadne konzerve
(od št. 33—36) tamarinda	150	80
Nemška carinska tarifa
RM za 100 kg spl. pagod.
št. 45. Grozdje:
sveže namizno v zabojih do 5 k g	50	—
časovno neomejeno	—	15
od 1. VII. do 31. XII.	—	5
■na drugi način poslano do 15 kg 'od 1. VII. do 31. XII.	—	7
poštne pošiljke od 5—15 kg časovno neomejeno	—	20
v sodih od 15 kg dalje v času od 1. IX. do 31. XII.	—	5
Mošt in mezga	90	—
št. 46. Plodovi v lupini, nezreli aili zreli brez lupine, niTeti ali zdrobljeni ali nnosto pripravljeni orehi ;in lešniki	‘4	2
ostali	4	—
št. 47. Ostalo sadje: sveža jabolka, hruške, kutne, nepakirane od 25. IX.	do 25. XI.	6	—
od 26. IX.	do 24. XI.	8	—
Jabolka
od 25. IX. do	31. XII.	—	2
od 1. I. do	24. IX.	—	4-50
Hruške in kutne
od 'I. VII. do 31. VIII. —	4-50
od 1. IX. d0 30. XI.	—	2
od. 1. XII. do 30. VI.	—	6
pakirano:	15
jabolka samo v vrečah z najmanj 50 kg brutto
od 25. IX. do 31. XM.
od 1. I. do 24. XIII. na drugi način pakirana Hruške, kutine samo v vrečah z najmanj 50 kg btto iod I. IX. do 30. XI. od 1. XII. do 31. VIII. Pripomba:	Sveža	jabolka,
hruške in kuitne se smatrajo kot nepakirane, če se nato-varjajo v vagone z oddelki, katerih ne sme biti več kot 5. Za oblaganje vanogov in posameznih oddelkov se sme uporabljati papir in slama. Marelice, breskve sljive vseh vrst, črešnje, višnje, nešplje
sljive od 1. VIII. do 15. X.
črešnje in višnje
šipek in črešnje kakor tudi
ostalo zgoraj neomenjeno
sadje s koščico in semenom
jagode
maline, ribeze.n in ostali jagodasti iplodovi, črne jagode, borovnice maline, iribezoi Pripomba: iBorovnice za pridobivanje eterastega olja pod gotovimi pogoji
št. 43. Suho in posušeno sadje
jabolka in hruške lin njih uporabni odpadki marelice, breskve slive vseh vrst: nepaikjirane ali v sodih, vrečah z najmanj 80 kg btto teže suho ali posušeno sadje, ostalo
št. 49. 'Zmleto, izgneteno, v prah ali na kak drug način zdrobljeno fcalkor tudi osoljeno, brez sladkorja n k uhan o alj na drug način enostavno pripravljeno:
marelice in breskve ostalo sadje
Sljive ukuhone brez sladkorja
sadna kaša iz marelic, breskev, sljiv in jabolk kaša iz jagod v sodih od 5 kg dailje
2-50
7
7
2-50
7
50
10 —
5
30
15
5	—
svobodno
4
10
10
10 — 10	—
—	5
15	—
10 —
- 1
Madžarska carinska tarifa.
zl. K za 100 kg sipi. pogod. št. 77. Sveža jabolka, hruške, kut-ne:
a) nepakirane, razsute ali v vre-Čah z najmanj 50 kg net-tio teže
.1 od 1. IX. do 60. XI.
2. 16. XI. do 31. VIIiI. sveža jabolitoai, nepakirana, razsuta od 1. IX. do 15. XI.
«1 16. XI. do 31. VIII. pa tudi v vrečah z najmanj 50 kg, netto iteže	—	7
Pripomba:	nezrela	jabolka
od 1. avgusta do 30. sept. na iračun tvornice za konzerve na podlagi posebnega dovoljenja in pod kontrolo svobodno ib) v zabojih, koših, sodih, škatiljah in podobno enostavno pakirane, v vrečah z najmanj 50 kg netto c) v zabojih, koših, sodih, škatiljah din podobno pakirano tako, da je vsak sadež zavit v papir ali s predelki št. 78. Sveže marelice in breskve od 16. VI. do 30. IX. od 1. XI. do 15. VI. št. 79. Sveže čreišnje in višnje od 1. V1. do 31. VII. št. 80. Sveže sljive, riaigolo, mira-
'bela, nmena sljiv a,	ma d žarka 2	—
št. 81. Vrtne jagode
od 1. VI. do 31. XII.	25	15
od 1. I. do 31. V.	100	50
št.	82. Ribezen	6	—
št. 83. Maline, borovnice, gozdne jagode od 15. VI. do 31.
VII.	svobodno
št.	84. Neimenovano sadje	5	—
sveži mandeljni	—	3
1. Pripomba za št. 77—84.:
Osoljeno sadje ali hladno ikon-servirano, brez sladkorja v sodih ali na drug način navadno pakirano spada pod odnosno vrsto sadja po najnižji postavki.
2. pripomba: Neosladkorjen žele iz sadja ali na drug na-
15	-
30	—
10
30
15
12 -- 7-50
čin odprto pakirano poleg najnižje postavke za to sadje
še 20.
Neosladkorjen žele pasiran ali ne, razen pekuieza v sodih ali na drugačen način	•
odprto pakirano	—	10
št. 85. Sušeno, suho, stisnjeno, se-isekano ali zmleto sadje
a) nenakiraao ali v vrečah ali najmanj netto 50 kg v sodih ali zabojih
1. sljive, jabolka	in hruške	8
2. ostalo	15
b) Izpod 50 kg btto teže v sodih ali zabojih in sodobno fino pakirano
št. 86. Dinje in lubenice od 6. VIII. do 31. IX. od 1. X. do 31. Vlil. št. 87. Sveže grozdje
a) iod 15. XI. do 31. XII.
b) od 1. I. do 1. VII. št. 98. Lešniki v lupini
oluščeni št. 99. Orehi neoluščeni oluščeni št. 163. Sadne konzerve
a) neosiladkoirjen, nezgoščen sadni sok v sodih ali drugih posodah, nehermetdčno zaprt 15 neosladkorjen sok iz malin —
b) neosladkorjen pekmez iz sljiv v sodih ali drugače ne-henmetično zaprt	20	—
c) gotove sadne konzerve in osladikorjena sadna mezga kakor tudi drugače konzervirano sadje, neosladkorjen ipekmez	—	25
EVROPSKA OMNIBUSNA DRUŽBA.
Govori se o ustanovitvi nemške študijske družbe za mednarodni omnibusni promet na evropskem kontinentu. Naj-prvo nameravajo uvesti omnibusni promet na progah Berlin—Budimpešta— Atene in Varšava—Berlin—Pariz. V posameznih državah je nameravana ustanovitev podružnic, v Švici pa ustanovitev vrhovne družbe. S pričetkom pro-
10
30	—
6 — 24	—
100 —
—	30
— 8 —	14
10 — 30	—
15
meta računijo v prihodnjem letu, če se bodo pogajanja z zasebniki in z oblastmi uspešno zaključila. Glavnica nemške študijske družbe bo znašala 200.000 do
300.000 mark.
* * *
AGRARNI IMP0RTI NEMČIJE ZELO ZMANJŠANI.
V prvih osmih mesecih tekočega agrarnega leta — do konca februarja t. 1. — je padel previšek importa vseh vrst žita v Nemčijo za 2,318.000 ton. Pšenica je padla za 844.000 ton ali 60%, rž za 93.000 ton ali 78%, krmilno žito za 1,123.000 ton ali 68%, koruza za
258.000 ton ali 45%, otrobi za 137.000 ton ali 42%. Previšek v uvozu goveje živine je padel za 420.000 met. stotov mesa ali za 73%, pri prašičih za 273 tisoč kosov ali 90%. Razmerno so se razvijale tudi cene; dočim so v inozemstvu močno padle, so v Nemčiji poskočile.
XjuUjJnaha bona
Tečaj 3. julija 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2276-27	2283-11
Berlin 100 M		1342-11	1346 13
Bruselj 10O belg ....	787-96	79032
Budimpešta 100 penvo .	987-28	990-24
Ourib 100 fr . .	1095-15	1098-45
Dunaj 100 šilingov . . .	796-17	798-57
London 1 funt	275-16	275-98
Newyo;rk 100 dolarjev .	5646-56	5663-56
Pariz 100 fr		221-47	222-13
Praga 100 kron	167-53	167-03
Stockholm 100 Šved. kr.	1516-46	1521-—
Trst 100 lir	29617	297-07
Motvoz Grosuplje
JomaS slovenski izdelek • Svoji k svojim I
Tovarna motvoza in vrvarna c9. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Najnovejše dvokolo z motorčkom,
1V4 K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franko
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Ljubljana, KarlovSka c.4
SLOVENI
Železniško-carinsko, špedicij sko in transportno podjetje
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
■?y 'v--r • r	if-~
RANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
<Jv«m Jelačin
Ejubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
Sjrzojavi: SKrispercoloniale Hjubljana — ‘Gelefon št. 2263
Ant. Krisper CoSoniale
£>a.slmh: Josfp V&wlič
‘Veletrgovina koloni-	Zaloga	špirita,
jalne robe.	MLMmBLj	VLMMUM.	raznega	zganja	in
‘Velepražarna kave. /t\	•	t	_	.	jj	konjaka.
Mlini za dišave. šUuriajSka Cesta JJ Mineralne vode.
‘Gočna postrežba	Ustanovljeno	leta	1840	Ceniki	na	razpolago
tSfljlHAl'
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih dajo svojim članom
„JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor 1359 prosimo znamko. Uradno ure od 8. do 12. in 14. do 18.
USTANOVLJENO LETA 1846 TELEFON 2563
GRADBENO PODJETJE
G. TONNIES
DltUŽRA Z 0. Z.
LJUBLJANA
PISARNA:
DUNAJSKA CESTA 25
VHOD DVOftAKOVA ULICA 3
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. — Iz lastnega grainozoloma vse vrste peska. Zaloga vsega gradbenega materijala na skladišču Kctte-Murnova cesta
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGE
Telefon št 2060	L J U B L J A N A
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinska skladišča. Mastna trošarina prosto skladišča. Carinsko posredovanja. P r a v o z pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobili
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0N“, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas
V Ljubljani I poštni predal 45.
priporoča svoje izborne izdelke, in sicer:
svetlo in irno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
PODRUŽNA PIVOVARNA
v Mariboru
Telefon: Liubljana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.