Laudska knjižnica 64-290 TRŽIČ
LETO XIV
Številka $ _
MAREC-1973
Čestitka
Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah
sovražnikov!
Razmišljanje
ob
Dnevu žena
Ponovno vam bomo, dekleta, žene in matere, segli v roke za vaš vsakoletni praznik. Cvetličarne bodo ta dan za spremembo od ostalih dni v letu polne fantov, mož in očetov. In doma bo za kanček bolj svečano kot sicer. Ta dan bomo polni pozornosti do vas. Toda kaj, boste dejale, ko je to samo en dan v letu.
Tako kot vsakdan, boste tudi na dan osmega marca mnoge od vas vstale že ob štirih ali petih zjutraj. Hitele boste, če bo čas, skuhale zajtrk, pospravile, kar se bo pač dalo, zbudile malčke in jih še vse zaspane odpeljale v jasli ali vrtec. Toda tam ni prostora za vse otroke, ki bi ga potrebovali. In kaj se materi, ki pusti doma samega, še nedoraslega otroka, mota po glavi, medtem ko roke pridno opravljajo delo — to ve samo mati sama.
In koliko časa se boste še zaposlene dekleta, žene, matere, utrujene zjutraj vračale z nočnega dela?
Danes, v času vsesplošne borbe za dosledno in pravično uveljavljanje novih, kvalitetnejših oblik samoupravljanja nikakor ne bomo smeli pozabiti na vas in na rešitev vaših težav. Pri tem pa je seveda potrebno tudi vaše aktivno sodelovanje, kajti le s skupnimi močmi, bomo lahko rešili vaše težave.
kum
Ob dnevu žena iskreno čestitajo vsem zaposlenim ženam samoupravni organif družbeno-poiitične org. podjetja in uredniški odbor
Problematika proizvodnje v januarju 1973
I.	Osnovni material
a)	predilnica:
Zaloge razpoložljivih surovin so se med mesecem januarjem povečale, vseeno pa so bile še vedno potrebne menjave mešanic, ker je zmanjkalo zdaj wc, drugič druge vrste bombaža. Tako je bila zamenjana »rumena« mešanica enkrat, »bela« dvakrat, mešanica bombaž-Koplon pa kar trikrat.
Precejšnje težave v proizvodnji je povzročala predelava mešanice bombaž-poli-ester zaradi prevelike razlike med dolžino vlaken bombaža in sintetičnih vlaken.
b)	sukalnica:
Med mesecem januarjem smo predelovali samo eno številko preje. Le-te pa je bi-
lo vseskozi dovolj na zalogi, zato oskrba z reprodukcijskim materialom ni vplivala na obseg proizvodnje.
c)	tkalnica:
Količinska oskrba s potrebno prejo je bila v januarju zadovoljiva in ni povzročala težav v proizvodnji. Zmanjšale so se tudi težave pri uporabi BD-preje za osnovo, ker se je s spremembo »rumene« mešanice izboljšala kakovost te preje in ker se je zaradi povečanja zalog preje zmanjšalo krotovičenje preje (bolj uležana preja).
Še vedno pa so povzročale težave nekatere stare pomanjkljivosti v kakovosti preje, kot so umazanost BD-preje zaradi aluminijevega oksida, kar občutno vpliva na kakovost tkanin, zlasti v
primerih, ko se ta prej uporablja za osnovo. Problematična je bila tudi kakovost navitja Nm 34 wc Kop Ion, kar je povzročalo težave pri previjanju na avtoconerjih in nadpoprečen odstotek odpadkov.
d)	oplemenitilnica:
Zaloga surovih tkanin za oplemenitenje na začetku leta je 'bila tolikšna, da je omogočala normalno delo obrata v mesecu januarju. Zaradi povpraševanja po storitvah beljenja širokih tkanin drugim podjetjem so v teku dogovori o beljenju naših ozkih tkanin v Tekstilin-dusu. V januarju je bilo odposlanih v Kranj cca 54.000 metrov. Skupna zaloga surovih tkanin se je med mesecem zmanjšala za cca 169.000
metrov, ob tem pa je bilo poleg domačih tkanin dodelano cca 61.000 m2 storitev beljenja drugim podjetjem.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ VSEBINE
•	Pismo iz Loškega potoka
•	Vse o stanovanjih
•	Zelena luč za TOZD
# Nagradni kviz, križanka
Problematika proizvodnje v januarju 1973
(Nadaljevanje s 1 strani)
e)	konfekcija:
Oskrba s potrebnimi količinami tkanin je bila zadovoljiva in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Širok asortiment tkanin in povečana velikost partij v opleme-nitilnici sta povzročala celo probleme uskladiščenja le-teh. Slabša je bila oskrba s
II.	Proizvodnja
a)	predilnica:
kupljenim reprodukcijskim materialom. Težave so bile zaradi napačno natisnjenih vrečk za rjuhe in zaradi odstopanja mer embalaže ter zlasti zaradi slabe kakovosti dobavljenih gumbov, ki se pri strojnem likanju lomijo, kar še vedno kljub reklamaciji ni rešeno in trenutno predstavlja najtežji problem.
izvršitev plana: v ef. kg v baz. kg
izkoriščanje strojev produktivnost:
december 72
100,33 %
106,29	%
75,67 %
januar 73 95,87 % 100,73 % 75,42 %
baz. g/vrh (prst.)	16,69	15,70
baz. g/pr. m/h (BD)	63,79	43,—
HOK -ure	16,63	17,6
b) sukalnica:		
izvršitev plana pri 0 Nm 10	126,91 %	89,65 %
izkoriščanje strojev	61,81 %	59,46 %
produktivnost:		
g/vrh	109,36	90,72
HOK ure	9,76	13,56
c) tkalnica:		
izvršitev plana:		
v m2	109,25 %	102,53 %
v votkih	107,65 %	104,04 %
izkoriščanje strojev:		
na pog. st. ure	92,70 %	94,— %
na efekt. st. ure	96,80 %	97,20 %
produktivnost enot/del. uro	42,79	40,88
d) oplemenitilnica:		
izvršitev plana v m2	122,34 %	114,59%
e) konfekcija:		
izvršitev plana:		
v m2	126,20 %	97,75 %
v enotah	128,00 %	101,24 %
izkoriščanje strojev	84,05 %	93,20 %
produktivnost: ur/100 enot	98,19	86,88
V izvrševanju proizvodnega plana so v odstotkih precejšnje razlike, ker je izvrševanje v januarju računano na bazi proizvodnega plana za leto 1973, za katerega pa vemo, da se v predilnici in tkalnici ni bistveno spremenil, v oplemenitilnici, sukalnici in zlasti v konfekciji pa je bil občutno povečan. Zlasti v sukalnici, ki ne oddaja dnevno proizvodnjo sproti v skladišče gotovih izdelkov, so ta odstopanja med meseci še izrazitejša. Plan predilnice v ef. kg ni bil dosežen, ker je v januarju izpadel dobršen del proizvodnje nizkih številk
III.	Delovna sila — izostanki
preje, katere proizvajamo za prodajo ekskluzivnim kupcem in si ne moremo dovoliti prevelikih zalog le-teh, mesečna naročila pa močno nihajo.
Na obseg proizvodnje so delno vplivale tudi težave zaradi omejitev dobav kupljene električne energije, kar pa ni toliko vplivalo na potek dela v obratih matičnega podjetja kot na zastoje v šivalnici Hrib, kjer smo imeli v januarju skupno 11 ur zastojev v celotnem obratu samo zaradi pomankanja električne energije.
•	predilnica
■	sukalnica
•	tkalnica
■	oplemenitilnica konfekcija
december 72
13.10	%
10,— %
11,50%
13.10	%
14,90	%
januar 73
7.60	% 10,— %
9.60	% 8,24 % 5,71 %
Izostanki so se v večini obratov zmanjšali in sicer na račun odsotnosti zaradi letnih dopustov, ki so že običajno v zimskih mesecih najmanjši.
Skupno število zaposlenih v osnovnih obratih se je v januarju v predilnici zmanjšalo za 2 osebi, v sukalnici povečalo za 1 osebo, v tkalnici zmanjšalo za 7 oseb, v oplemenitilnici povečalo za 1, v konfekciji pa za 2 osebi. Na zmanjšanje števila zaposlenih v tkalnici je največ vplivala povečana proizvodnja BD preje, katere ni treba previjati. Pomanjkanje delavk je bilo v januarju le na delovnih mestih čistilk in na-tikalcev votka v tkalnici, zaradi česar vodstvo obrata razmišlja o ponovni uvedbi kolektivnega čiščenja polnih (vloženih) strojev, kar pa bi v vsakem primeru vplivalo na obseg proizvodnje in izkoriščanje statev.
IV.	Vzdrževanje strojev in naprav
a)	predilnica:
V januarju je bilo montiranih in usposobljenih za obratovanje nadaljnih 6 novih brezvretenskih predilni-kov. Iz uporabe je bila izločena 1 Zinser raztezalka, ki je shranjena. Poleg tega so bila opravljena razna vzdrževalna dela in tekoča popravila na opremi v čistilnici, imikalnikih, raztezalkah in prstančnih predilnih strojih.
b)	sukalnica:
Izvršena je bila menjava napenjalnih jermenic na obeh novih sukalnih strojih.
c)	tkalnica:
Pred koncem meseca je bil ponovno uveden normirani remont Eliteks statev. Poleg tega se nadaljuje normirani remont avtocopserjev z občasnimi krajšimi prekinitvami zaradi popravil na drugih strojih pripravljalnice. V prostor, iz katerega je bilo v decembru izločenih 32 ATR statev, je bilo prestavljeno 20 Picanol-statev, ki bodo začele redno obratovati v marcu, ko
NAŠ LIST JE VAŠ LIST!
DOPISUJTE V VAŠE GLASILO —
POROČAJTE O SVOJEM DELU!
bodo na nje montirani predvideni Unitili in novi tipalci votka.
d)	oplemenitilnica:
Med mesecem so bila opravljena razna mehanska in električna popravila na strojih za šivanje (spajanje) kosov, strižniku, belilnem agregatu, obeh razpenjalnih sušilnikih, novem kalandru in merilnem stroju.
Zaradi povečanja proizvodnje so se še zaostrili nekateri problemi, ki ovirajo normalno delo in poslabšujejo delovne pogoje zaposlenih, kot so:
—	apretiranje tkanin, ki niso predhodno sušene,
—	odvajanje hlapov iz prostora belilnega agregata,
— odvod plinov in prahu od smodiinega stroja.
V zvezi s temi problemi : bil opravljen razgovor rr tehničnim direktorjem, vz ževalno službo in vodstv obrata oplemenitilnice : sprejeti sklepi, na osnovi terih bodo po njihovi rea* zaciji vsi ti problemi vsaj omiljeni, če že ne odpravljeni.
e)	konfekcija:
Poleg tekočih popravil je bil med mesecem ponovno usposobljen vezilni avtomat »Marco«, ki več mesecev zaradi pomanjkanja rezervnih delov ni obratoval. Hkrati je bil vzet v večje popravilo drugi tovrstni stroj. Stroji za sestavo, ki so bili zaradi pomanjkljivosti poslani v Zagreb, so bili vrnjeni in popravljeni.
— avtomatsko doziranje apreturnih flot v fulard razpenjalnih sušilnikov, , — problem kontrole temperature v kondenzirki in V. Doseganje norm	Pogosti zastoji so bili tudi na ostalih vezilnih avtomatih, ker se pojavljajo okvare zaradi forsiranja hitrosti obratovanja.	
	december 72	januar 73
— predilnica skupaj	115,30%	115,66 %
— tkalnica skupaj	117,63 %	118,68 %
— oplemenitilnica skupaj	115,99%	114,37 %
— konfekcija	118,66%	120,51 %
— konfekcija Hrib	114,24%	121,34 %
— skladišče gotovega blaga	124,80 %	123,80 %
— zaboj arna	130,10 %	130,33 %
Skupaj	117,19 %	118,56 %
Transport PICANOL tkalskih strojev v drugo etažo nove tkal-
nice
Sklepi
samoupravnih
organov
DS je na svoji 8. redni seji dne 19. 1. 1973 potrdil proizvodni, finančni in izobraževalni plan za leto 1973.
K proizvodnemu planu za leto 1973 je dal obrazložitev tov. Pirih Miro, vodja priprave dela. člani DS so potrdili plan brez sprememb. K finančnemu planu za leto 1973 je dal obrazložitev tov. Berlot Rudi, direktor finančnega sektorja. DS je bil obveščen, da je plan predhodno že obravnaval odbor za gospodarske zadeve in ga je v celoti potrdil.
K potrditvi finančnega plana je bil dodan še sklep, da je potrebno vložiti vse napore, da bo plan dosežen.
Predlog plana izobraževanja za leto 1973 je članom DS obrazložil tov. Furlan Janez, organizator izobraževanja. Predlog je predhodno obravnaval tudi odbor za izobraževanje. DS je predlog plana v celoti potrdil, pojasnjeno pa je bilo tudi, da se lahko vsak zaposleni izobražuje dodatno na lastno željo in pobudo izven plana izobraževanja. Zavedati se moramo, da je dodatno izobraževanje potreba podjetja in da ima podjetje vedno razumevanje za tiste osebe, ki želijo svoje znanje izpopolnjevati. Omeniti velja, da je planirano za redne štipendije oz. za prosilce štipendije 25.000,00 din v letu 1973, za prosilce študijskih posojil 10.000,00 din ter za izredne štipendiste 20.000,00 din.
DS je potrdil predlog 5. redne seje odbora za zvišanje honorarja za članke in prispevke v Tržiškem tekstilcu in sicer:
1.	za izvirne poljubne
članke	— 1 kolonska vrstica 0,45 din
2.	za strokovne članke	—	1	kolonska	vrstica	0,60	din
3.	za ostale članke	—	1	kolonska	vrstica	0,30	din
4.	razgovori, ankete	—	1	kolonska	vrstica	0,60	din
5.	fotografije, glede na velikost od 7,00 do 10,00 din
6.	rizbe — glede na velikost od 14,00 do 40,00 din
7.	sestavljanje križank, glede na vel. od 45,00 do 85,00 din
8.	tipkanje člankov — 1 kolonska vrstica 0,30 din
9.	lektoriranje — 1 stran 6,00 din
Na predlog odbora za splošni ljudski odpor, je DS sprejel sklep, da se za vse zaposlene v našem podjetju nabavi komplete za osebno zaščito. Stroške, ki znašajo predvidoma 78,00 din za osebo, bo krilo podjetje iz sklada skupne porabe. V primeru, da delavec, ki je komplet prejel, zapustil podjetje, je dolžan komplet plačati po nabavni ceni.
V	primeru odhoda na odsluženje vojaškega roka, so delavci dolžni vrniti komplet podjetju ter ga bodo ponovno prejeli po odsluženju vojaškega roka.
DS je na 8. redni seji potrdil še predlog odbora za gospodarske zadeve, da se za predsednika tega odbora imenuje tov. Kapel Ivan, dosedanji namestnik predsednika, tov. Švab Viktorja, ki je sprejel funkcijo sekretarja OO ZK v BPT, vendar še naprej ostane član tega odbora.
V	mesecu januarju se je DS še enkrat sestal na svoji 9. redni seji. Osrednji del te seje je bila razprava o podpisu samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. DS je sprejel sklep, da se omenjeni sporazum podpiše, za kar se pooblasti tov. Lončar Janka, glavnega direktorja.
Odbor za kadre je na svoji 17. redni seji sprejel sklep, da se dopolni 7. člen pravilnika o delovnih razmerjih ter ga dal v potrditev DS.
Dopolnitev 7. člena pravilnika:
»Razpisi za delovna mesta, ki so izpraznjena ali na novo ustanovljena, to so tista, ki spadajo pod naslednje poklicne skupine PDM, TDM, IDM, DIDM, se mora, v kolikor je potreba po zasedbi, objaviti v podjetju in izven podjetja obenem.
V	izjemnih primerih lahko odbor za kadre odstopi od objave.«
Dukič Božidar
Pismo sodelavcev iz Loškega potoka
Obletnica uradne otvoritve obrata v Loškem potoku
8.	marca je preteklo eno leto, odkar je bila v Loškem potoku uradna otvoritev novega obrata Šivalnice, ki je takrat zaposlil 34 ljudi. To število se je v letu dni povečalo še za 20 žena in deklet. Za marsikatero je bila to prva zaposlitev in tudi delo na normo je bilo za nas nekaj novega. Z dobro voljo in vztrajnostjo smo premagale začetne težave, tako da
nam delo, kljub veliki oddaljenosti od matičnega podjetja, teče brez večjih težav. Problem je le prekladanje in prenašanje materiala v zgornji oddelek, ki ga opravljamo ročno. Nekatere izdelke smo začeli z letošnjim letom tudi pakirati. Želimo, da bi se naše delo nadaljevalo v še večjem obsegu.
Tudi vprašanje naše prehrane, ki je bila naš velik problem, je sedaj rešeno. Po novem letu smo začeli hoditi
na topli obrok v našo novo osnovno šolo, ki stoji v neposredni bližini obrata.
Želja nas vseh pa je, da bi se naš obrat povečal, saj bi se tako lahko zaposlilo še več žena in deklet, ki sedaj odhajajo v tujino. Vsi zaposleni v obratu šivalnice Hrib iskreno čestitamo vsem ženam za njihov praznik, ostale pa lepo pozdravljamo.
Pozdravljamo tudi našega šefa Markovič Toneta, ki služi vojaški rok v Plevljah!
Občni zbor našega gasilskega društva
V soboto, 10. februarja, je bil v našem gasilskem domu redni letni občni zbor naših gasilcev. Pred pričetkom občnega zbora je bil predvajan film, ki je bil posnet ob 70. obletnici našega društva. Izvolitvi delovnega predsedstva in organov občnega zbora je sledilo poročilo o delu društva, ki ga je podal predsednik tovariš Ivan Valjavec. V njem je podrobno orisal vso dejavnost društva v zadnjem obdobju. Iz poročila je razvidno, da so imeli naši gasilci 33 suhih vaj s 348 udeleženci ter 13 mokrih vaj s 136 udeleženci. Poleg teh so bile organizirane tudi tri nočne vaje. Na občinskem gasilskem tekmovanju je bila naša desetina najboljša in osvojila je prvo mesto ter prejela pokal. V Kranju, na področnem tekmovanju, je bila naša desetina peta, na republiškem tekmovanju v Slovenski Bistrici pa 33, za kar je prejela diplomo.
poleg tistih, ki so že gasilci, skrbeti tudi vodstveni delavci po obratih.
Tov. Serec Viktor, predstavnik Občinske gasilske zveze, je v razpravi pohvalil vsestransko dejavnost društva in čestital za tekmovalne uspehe. Tudi on je soglašal z ostalimi diskutanti, da je treba vključiti v društvo še več mladih delavcev in ustanoviti ter usposobiti žensko desetino. Tov. Serec je podelil tudi dvoje odlikovanj za 20-letno delovanje v gasilskem društvu. Odlikovanja sta prejela tov. Kotar Stanko tov. Ropret Ciril.
Po razpravi so bile volitve v upravni odbor IGD. Izvoljeni so bili: Rožič Peter, Japelj Zoran, Stritih Srečko in Perko Vili.
Na občnem zboru je poveljnik tov. Oman Stane podal program dela društva za leto 1973 iz katerega se vidi, da bo dejavnost zelo pestra in lahko pričakujemo zopet uspešno delovanje društva.
Naj za konec povzamem nekaj ugotovitev. Društvo je doseglo v pretekli dobi izredne uspehe na vseh področjih, vključenih je bilo nekaj mladih članov kolektiva, delo društva je potekalo po predvidenih programih. Pri krvodajalski akciji je bil odziv gasilcev zelo dober, skratka, o delovanju našega društva lahko rečemo samo pohvalno z željo, da bi bilo tako tudi vnaprej.
Upravni odbor društva se je sestal na 14 rednih, 3 izrednih in 2 žalnih sejah. Udeležba na sejah je bila dobra, Sprejeti sklepi pa so se izvrševali v rokih. Ob koncu poročila se je tov. Valjavec zahvalil samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, upravi podjetja ter glavnemu direktorju za vsestransko pomoč pri delu društva. Sledilo je blagajni-
Stanko Kotar prejema priznanje za 20-letno delo gasilske službe
Delovno predsedstvo na občnem zboru
Tov. Valjavec je v nadaljevanju navedel tudi vse začetne požare v letu 1972 (teh je ,bilo 17) ter materialno škodo, ki je pri tem nastala. Poudaril je pomembnost usposobljenosti članov kolektiva za gašenje začetnih požarov ter preventivne dejavnosti požarnega varstva. V svojem poročilu je predsednik društva obdelal tudi vprašanje sprejemanja novih članov v gasilske vrste in pri tem posebej poudaril žensko desetino, katere zaradi objektivnih težav ni bilo mogoče izvežbati.
ško poročilo, za njim pa razprava. V njej so sodelovali poleg članov društva tudi vabljeni gostje.
Iz razprave je bilo razvidno, da je želja vseh po vključevanju novih predvsem mlajših članov kolektiva v gasilske vrste. Za to morajo
Naš razgovor
Stanovanjska problematika v našem podjetju
V prejšnji številki našega glasila smo obljubili bralce seznaniti malo bolj podrobno o stanovanjski problematiki v našem podjetju. Zato smo zaprosili za razgovor predsednika odbora za stanovanjsko in socialno politiko tov. Franca Nemca ter mu zastavil nekaj vprašanj.
S kakšno problematiko se ukvarja vaš odbor?
Odbor se ukvarja s potrjevanjem prednostne liste za dodeljevanje ali zamenjavo stanovanj, potrjevanjem prednostne liste za dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo, adaptacije ali odkup stanovanj. Poleg tega dodeljuje odbor brezobrestno posojilo iz socialnega Sklada ter v redkih primerili tudi finančno pomoč socialno ogroženim družinam. V tem primeru so kriteriji za dodelitev socialne pomoči res strogi in so res rediki primeri, ki so upravičeni na dodelitev te vrste pomoči. Precej dela ima odbor z reševanjem oz. razporejanjem stanovanj na Blejski 13, ker je zaradi fluktuacije veliko menjav.
Kako posluje odbor?
Naš odbor se sestaja običajno 1-ikrat mesečno v drugi polovici, če je potrebno pa tudi večkrat. Osnova za delo (je poslovnik odbora, kjer je določeno, s čim se ukvarja odbor, kalko se rešujejo stanovanjski problemi, to je dodelitve, zamenjave stanovanj, o načinu ikreditiramja itd. Pri našem delu se ravnamo po našem poslovniku in ostalih samoupravnih aiktih.
So bili v preteklem letu upoštevani pri sestavi prednostne liste vsi prosiici?
Pri sestavi prednostna 'liste za leto 1972 so bili upoštevani vsi prosilci, ki so do tega časa izpolnili pogoje za pridobitev stanovanja. Teh prosilcev je bilo 144, od tega 32 za dodelitev in 82 za zamenjavo stanovanja.
Koliko prošenj je bilo reše. nih v preteklem letu?
Skupno smo rešili 50 prošenj, od tega 14 za dodelitev (6 enosobnih, 2 dvosobna in 6 samskih sob) in 36, ki so prosili za zamenjavo (13 dvosobnih, 17 enosobnih stanovanj, 2 garsonjeri ter 4 samske isobe).
Koliko je še nerešenih stanovanj?
Skupno je še 115 nerešenih prošenj, od tega 51 takih, katerih .prosilci še niso bili toč-kovani in bodo upoštevani pri sestavi prednostne liste za leto 1973.
Koliko sredstev ste imeli na razpolago v preteklem letu za posojila, za gradnjo ali za odkup stanovanj?
V letu 1972 je DS podjetja namenil za ta posojila 800.000 din, katerega smo razdelili med 51 prosilcev, od tega 31 prosilcem za gradnjo v zne-
sku 458.000 din im 20 prosilcem za nakup stanovanj v znesku 343.000 din.
Kakšni so izgledi na tem področju za leto 1973?
Za gradnjo in za nalkup stanovanj je vloženih 96 prošenj, ki se bodo reševala v tem letu. Sredstev je na razpolago 150 starih milijonov dn bomo več ali manj ugodili vsem prosilcem, seveda ne v taikih zneskih, ikoit so navedeni v prošnjah, temveč v okviru naših možnosti. Poleg tega je namenjeno 173 milijonov za plačilo odkupa stanovanjskega 'Molka v Bistrioi, kjer bo jeseni 1973 vseljivo 18 enosobnih in 6 dvosobnih stanovanj in 5 garsonjer. Iz sklada skupne porabe je še nekaj nerazporejenih sredstev, za katere je odbor mnenja, da bi predlagal DS, da Se ta sredstva odobrijo za plačilo cdlkupa stanovanj v letu 1974.
Kakšni so problemi, na katere naletite pri delu odbora?
Osnovni problem je pomanjkanje dvo in trosobnih stanovanj boljše kvalitete oz. novejše izdelave. Večkrat se zgodi, da komu ponudimo stanovanje, a ga odkloni, ker mu ne ustreza (to velja predvsem za starejša stanovanja) in potem to stanovanje ponudimo še .ostalim prosilcem iz prednostne liste, če pa ga nihče ne sprejme, ga dodelimo članu kolektiva, ki ima vloženo prošnjo a ni na prednostnem seznamu.
So v podjetju kaki težji stanovanjski problemi?
Lahko rečem, da težjih problemov ni, ker take primere skušamo čimprej rešiti, enako kot rešujemo tekoče tudi vse ostale primere.
Kako je z možnostmi mladih, da pridejo do lastnega stanovanja?
Po naših predpisih vsakemu movosprejetemu damo na
znanje, da 3 leta ne more prositi' za stanovanje. Med no-vosprajetimi je večje število mladih, katere razporedimo v Delavski dom na Blejski 13 ali v Presko 17. Če pa pride do primera, da se še pred triletno zaposlitvijo član 'kolektiva poroči in ima družina, potem gledamo na to z razumevanjem in Skušamo primer čimprej rešiti. Pri tem se naljlprej poslužimo Delavskega doma, iko se pojavi prva prilika, pa stvar uredimo.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je 6. februarja letos na pobudo več organizacij in organov sindikata razpravljalo o razmerah, ki so nastale zaradi že poduzetih ali najavljenih ukrepov na področju cen, ker posredno ali neposredno zadevajo življen-ski standard delavcev.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je ugotovilo:
Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje so z veliko vnemo in zaupanjem sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo bolj stabilna družbenoekonomska gibanja. Zlasti ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih kolektivih povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali dosedanje napake.
Po sprejetju samoupravnih sporazumov je gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so v zadnjem času vse pogostejši ukrepi nekaterih delovnih kolektivov in družbenopolitičnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v do-
Zaertkrait za mlade ljudi ni kaikih ivečjlih problemov.
Ste zadovoljni z delom odbora?
Odbor, v sestavi. Ikajkršen je sedaj, dein res zelo dobro. Odbor je na področju stanovanjske politike samostojen in o vseh zadevah razpravljamo odkrito, primere pa rešujemo za vse enako, brez kakih (privilegijev, ne (glede na to, ali je prosilec delavec iz neposredne proizvodnje ali iz
datnem obdavčenju posameznih proizvodov in podobno. Smatramo, da morajo biti ukrepi za doseganje stabilizacije usklajeni in javno dogovorjeni. Pri vseh ukrepih je nujno treba računati z vsemi možnimi posledicami.
Predsedstvo republiškega odbora se pridružuje opozorilom, ki so bila izrečena na seji biroja ZKJ in predsedstva SFRJ in ki ugotavljajo nevarnost takega enostranskega ukrepanja. Zato poziva organizacije in organe sindikata, da se na področjih svojega delovanja zavzemajo
uprave. Do isedaj sem iz delom odbora zadovoljen, upam, da bo fudi vnaprej talko.
Odbor se bo zavzel, da bo ustanovljen hišni svet na Blejski 13 in da bo le-ta odigral tisto vlogo, ki jo kot talk mora, seveda- mu bo moral pri tem pomagati naš odbor in kadrovski sektor. Nujno pa je, da se ta stvar uredi, saj se stanovalci tam stalno menjavajo dn brez hišnega sveta tudi pravega reda ne -bo.
za preprečevanje stihije v ukrepih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, storilo pa bo to samo na nivoju SR Slovenije in zveze.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije, poziva skupščinske organe, gospodarsko zbornico SRS in izvršni svet skupščine SRS, naj v okvirih svojih pristojnosti poduzamejo odločne sistemske in druge ukrepe, da se prepreči stihijo, ki lahko resno ogrozi smoter stabilizacijskih ukrepov.
Franc Nemec, predsednik odbora za stanovanjske in socialne zadeve
PODPISAN JE SPORAZUM O IZLOČANJU IN
USMERJANJU SREDSTEV ZA STANOVANJSKO
IZGRADNJO
Delavski svet je na svoji 9. redni seji dne 31. 1. 1973 sprejel sklep, da naše podjetje pristopi k sklenitvi družbenega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini Tržič. Sporazum je istega dne podpisal glavni direktor. Omenjeni osnutek je bil predhodno obravnavan tudi na odboru za stanovanjske in socialne zadeve. Bistveno pri tem sporazumu je, da bodo morala podjetja, ki so podpisala sporazum, izločati 6 % od bruto osebnih dohodkov za reševanje stanovanjske problematike. Od tega bo šlo 30% izločenih sredstev v solidarnostni sklad, ki bo organiziran kot samoupravna skupnost pri Sob Tržič in pri katerega upravljanju bodo sodelovali predstavniki vlagateljev in družbeno-političnih organizacij. Ta sredstva bodo služila za graditev družbenih najemnih stanovanj za občane, odnosno družine z nižjimi dohodki, za upokojence in invalide in za mlade družine, t. j. za ljudi, ki v dosedanjem sistemu večinoma niso imeli dobrih izgledov za rešitev stanovanjske problematike. Poleg tega bodo sredstva solidarnostnega sklada namenjena za delno nadomestitev (subvencioniranje) stanarin ter še za nekatere druge namene. 10 % izločenih sredstev pa bodo delovne organizacije — podpisnice sporazuma — vročile v poslovno banko kot skupna sredstva, ki bodo služile za financiranje odnosno kreditiranje stanovanjske gradnje tistim delavcem, ki bodo tega najbolj potrebni. S preostalimi sredstvi (60 %) bo razpravljalo samo podjetje. Omenimo naj še to, da je bilo dne 26. 1. 1973 že konstituiranje skupščine solidarnostnega sklada in da je bil za predsednika skupščine izvoljen član našega kolektiva tovariš Nemec Franci, ki v podjetju vrši funkcijo predsednika odbora za stanovanjske in socialne zadeve.
Interne informacije republiškega sveta Zveze sindikatov
Slovenije
Takoj preprečiti stihijo na področju cen
Med delavci tovarne
Zelena luč za TOZD
To, kar boste prebrali, je poskus žive ankete med našimi delavci. Povprašali smo jih o uresničevanju ustavnih dopolnil, o ustanavljanju Temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) ter o neposrednem samoupravljanju. O pomenu in namenu Temeljnih organizacij združenega dela smo pisali že v prejšnjih številkah Tekstilca. Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil dobiva samoupravljanje novo kvaliteto z razvijanjem družbenih in delovnih odnosov v organizacijah združenega dela. Nova oblika samoupravljanja naj zagotovi odločujoč vpliv delovnih ljudi pri Ustvarjanju nove vrednosti pri razpolaganju s sredstvi in rezultati dela. Javna razprava daje možnost odprtega temeljnega pogovora o smotrnosti TOZD ter o novih odnosih, ki nastajajo v podjetju kot celoti. 'In kaj menijo o TOZD delavci v naši tovarni?
Miro Pirih, vodja priprave dela:
»O uresničevanju ustävnih dopolnil v praksi in o Ustanavljanju TOZD sem dobro obveščen. O tem smo se pogovarjali tudi na podiplomskem seminarju Višje šole za organizacijo dela.
Mislim, da bi morali imeti v našem podjetju dve Temeljni Organizaciji združenega dela. Prva naj bi bilo matično podjetje v Tržiču, druga pa dislocirani obrat Šivalnice Hrib v Loškem potoku.
Ustanavljanje TOZD po delovnih enotah znotraj podjetja bi bilo povezano z velikimi stroški in težavami. Zato se mi zdi najprimernejša gornja varianta. Sodelovanje in odločanje delavcev pri upravljanju podjetja pa bomo morali poglobiti in zagotoviti večjo obveščenost delavcev. Le-to bomo skušali doseči z uvedbo proizvodnih sestankov manjših skupin, kjer bi obveščali delavce z živo besedo.«
Slavko Teran, analitik študija dela in časa:
»Že pred leti smo imeli obratne delavske svete po enotah. Njihovo samoupravljanje pa se v praksi ni najbolje obneslo. Vse premalo je bilo skupnega sodelovanja, kar se je najbolj poznalo pri delitvi osebnih dohodkov. Zato se mi zdi najboljša možnost, da postane TOZD tovarna kot celota.
Neposredno samoupravljanje je največ odvisno od pravilnega in razumljivega obveščanja, ki je glavni pogoj za dosego zainteresiranosti za samoupravno delovanje na vseh področjih. Posebno vlogo pri vsem tem pa ima tudi splošna družbenopolitična razgledanost delavcev. Pogosto si delavci sami kratijo možnosti konkretnejšega sodelovanja, bodisi ker so premalo obveščeni o določenem problemu ali pa zato, ker ga ne razumejo pravilno. Če pa nam bo uspelo delavce resnično zainteresirati za samoupravljanje, bodo kmalu vidni tako tehnološki kot ekonomski rezultati.«
Jelka Zagorc, višja medicinska sestra:
»Vsako drobljenje na manjše enote — TOZD — bi bilo v naši tovarni skoraj neizvedljivo, stroški bi se močno povečali. Enotno vodenje je po mojem mišljenju še vedno najprimernejše, prežeto pa
mora biti z resničnim neposrednim samoupravljanjem. Pogoj za uresničevanje tega pa je boljše, razumljivejše in preprostejše obveščanje delavcev. Rezultate, ki nam jih bodo prinesle TOZD, pa nam bo pokazala šele daljša praksa.«
Janez Meglič, obratni elektrikar:
»Še veliko bomo morali narediti, da bo neposredno samoupravljanje tako, kot si ga zamišljamo. Poznati moramo namen TOZD, tj. ustvarjeni dohodek naj se resnično deli tam, kjer je ustvarjen. Zato se mi zdi 'bolje, da so manjše enote združene, medsebojno povezane in soodvisne.
Od nove organizacije pričakujem boljše osebno počutje v delovni sredini in večje sodelovanje vseh pri odločanju v tovarni. Pri tem imam v mislih tudi dobro in razumljivo obveščanje.«
Srečko Stritih, mojster na BD 200:
»Nekaj sicer že vem o TOZD, vendar še vse premalo, da bi lahko kaj več povedal. Mislim, da je eden izmed namenov ustanavljanja TOZD tudi stabilizacija gospodarstva. Vendar iz vsega povedanega ne bo nič, če ne bo skupne akcije vseh.
Pot do neposrednega samoupravljanja pelje ob dobrem obveščanju delavcev. To pa naj bo naloga delegatov posameznih delovnih enot, ki sestavljajo delavski svet in ti naj novosti posredujejo naprej .«
Milena Košnrl, previjalka osnove, navijalnica:
»Nekaj sem že slišala o TOZD, vendar priznam, da bolj malo. Pričakujem, da se bodo z ustanovitvijo TOZD v naši tovarni posamezne stvari izboljšale, da se bo dohodek pravilno razdeljeval in da se bo nočno delo res ukinilo.
Bojim pa se, da je med teorijo in prakso še precejšnja pot.«
Esma Cmrečnjak, previjalka:
»O novi organizaciji sem zvedele še največ iz Tekstilca. Sem za to, da je tovarna kot celota TOZD. Po mojem mišljenju bo tako bolje, kot če bi bile posamezne enote. Pričakujem pravilno delitev dohodka in postopno ukinjanje nočnega dela.«
Anica Janc, tkalka:
»O ustanavljanju TOZD smo premalo obveščeni. Sama sem se morala pozanimati o tem. V naši tovarni bo verjetno najbolje, če se ustanovi TOZD kot celota. Pričakujem še boljše obve ščanje o dogajanju v tovarni.«
Slavko Stritih, mojster škrobilnice:
»Mislim, da bo realizacija ustavnih dopolnil najučinkovitejša, če bomo formirali v TOZD tovarno kot celoto, seveda pod pogojem, da bomo zagotovili zaposlenim vse tiste pravice, ki jim pripadajo. Vsaka večja razvejanost se pri nas ne bi obnesla. Interesi bi se preveč razhajali in tako bi se zatikalo predvsem pri delitvi osebnih dohodkov. Neposredno samoupravljanje pa bo moralo biti temeljitejše, za kar je pogoj predvsem boljša obveščenost delavcev.«
Ivanka Fornazarič, snovanje, navijalnica:
»Od uresničevanja ustavnih dopolnil pričakujem več dela in s tem seveda večji dohodek. Seveda se rezultati ne bodo poznali kar čez noč. Delavci bodo morali najprej bolje spoznati svoje pravice in dolžnosti.
Neposredno samoupravljanje pa bo lahko boljše takrat, ko bomo vsi z večjim delom in z večjim sodelovanjem odločali o vseh pomembnejših stvareh in o delitvi ustvarjenega dohodka.«
Maks Hafner, podmojster tkalnice:
»Z novo organizacijo samoupravljanja in ustanavljanja TOZD pridobivamo vsekakor na kvaliteti samoupravnih odnosov. Posledica le-tega je večja vloga in. odgovornost delavcev. Sicer pa menim, da z ustanovitvijo TOZD ne bo bistvenih sprememb. Še vedno bomo morali reševati enake probleme kot sedaj, predvsem problem pomanjkanja delavcev.
Nežka Mikič, predica:
»O ustanavljanju TOZD sem obveščena samo s tovarniškim časopisom. Delovnih sestankov po enotah je žal premalo. Upam, da se bo to z novo organizacijo uredilo.«
Vinko Valjavec, strojni ključavničar v mehanični delavnici:
»O ustanovitvi TOZD v tovarni mislim vse najboljše. Porok za uspešnost so delav-
ski amandmaji, ki zagotavljajo delavcem zelo široke samoupravne pravice. Pričakujem več dela in ne nazadnje tudi večji zaslužek za ustvarjeno delo.«
Cirila Novak, konfekcija:
»Pogosto kritiziramo, pa ne vemo pravzaprav kaj. To pa zato, ker smo delavci o vsem še vedno premalo obveščeni. Manjka nam domače, razumljive besede.
Kar vem o TOZD je to, da bo najbrž delavčeva beseda dobila večji pomen. Denar pa se bo delil tam, kjer bo ustvarjen. Zato bo potrebno delo pravilno ovrednotiti.«
Božo Pretnar, belilnica, vodja stroja, belilec tkanin:
»Na vsak način se mi zdi bolje, da postane TOZD tovarna kot celota, ne pa da se interesi razbijajo na manjše skupine. Treba bo le razširiti obseg neposrednega odločanja in delavce zainteresirati za samoupravljanje. Nove ob-
like samoupravljanja morajo predvsem zagotoviti večji vpliv zaposlenih.«
Ivanka Švab, apretura:
»Poprej smo se morali samo pozanimati o tem, kaj se dogaja v tovarni. Sklepe samoupravnih organov smo prebrali v internem časopisu ali na oglasnih deskah. Z novimi samoupravnimi odnosi, z ustanovitvijo TOZD, pa pričakujem, da bomo izvedeli več, zato bomo tudi lažje odločali pri dogajanjih v tovarni,«
Jožica Dolinar, belilnica:
»Menim, da smo ljudje dostikrat sami krivi, ko se pritožujemo, da smo premalo obveščeni. Žal nas vse prevečkrat zanima samo to, koliko bomo dobili »v kuverti«. Ne rečem, da smo naredili že dovolj, kar se tiče obveščenosti. Čaka nas še veliko dela, tudi potem, ko bo tovarna Temeljna organizacija združenega dela. Priporočljivo bi bilo zlasti še boljše obveščanje Članov delavskega sveta, 4 tako bi le-ti dobili vsaj nekaj dni pred sejo celoten material, ki bi ga lahko res temeljito pregledali. Tako bi resnično lahko vplivali na posamezne odločitve. KUM
Nesebična pomoč
8. februarja je ob 17. uri nastal začetni požar v predilnici, v oddelku čistilnice na otepalnikih številka 3 in 4. Ogenj se je zelo hitro razširil od nakladalnika pa do dovajalnega traku pred vhodom v kalandre.
Več kot eno uro in pol je trajalo gašenje v gostem dimu in prahu, pri tem pa si je najbolj prizadeval podmojster čistilnice tovariš Peter BUKOVNIK, ki je ves čas odstranjeval goreče dele bombaža iz strojev. To delo je zahtevalo veliko poguma, požrtvovalnosti in vztrajnosti, kajti gašenje je potekalo v gostem in dušečem dimu ter vročini. S svojim prizadevanjem je tovariš Bukovnik preprečil širjenje požara, ki bi imelo za obrat predilnice lahko hude posledice. Skupaj z ostalimi sodelavci čistilnice jim je uspelo požar pogasiti brez večje materialne škode.
Tovarišu Petru Bukovniku in vsem ostalim sodelavcem, ki so pomagali pri gašenju požara, je treba izreči vse priznanje.
Eno vprašanje — sedem odgovorov
ceno uro. Taki se ne zavedajo, da vratarji opravljamo le svojo delovno dolžnost in da se moramo držati reda in discipline, ki velja tako v obratih, kakor tudi pred vratarnico.
Na dopoldanski izmeni je včasih prav nerodno, ko tuje obiskovalce vprašamo po priimku. V večini nam povedo priimke brez pripomb, nekateri posamezniki pa pokažejo, da se jim zdi »pod čast«, če ga vratar vpraša po priimku. Med našimi delavci so tudi taki, ki rečejo, da gredo v ambulanto, potem pa hodijo vsepovsod po podjetju in ne redkokdaj se zgodi, da nas kdo od vodstvenih ali vodilnih telefo-nično vpraša, kaj dela določena oseba v podjetju. Zato res ne moremo odgovarjati, saj bi potem morali iti za vsakim, ki gre mimo nas. Sami delavci, .pa tudi ostali, bi morali biti toliko disciplinirani in se zadrževati le tam, kjer se smejo.
Problem je tudi z razporedom izmen in z dopusti. Če kdo od nas prosi za dopust, ga zelo redkokdaj dobi takrat, kot želi. V lanskem letu smo sicer naredili plan dopustov, vendar smo jih potem koristili v drugem času. Na splošno se premalo upoštevajo naše želje in predlogi in to predvsem kar zadeva dopuste in ostale stvari v zveži z našim delom. Zato želim, da bi se v zvezi s tem sklical sestanek, na katerem bi se pomenili o vseh teh težavah in našli ustrezno rešitev.
Meglič Alojz
Za vratarja sem od 1. junija 1971 ko sem bil iz zdravstvenih razlogov premeščen iz belilnice. Tu pri spodnjem vhodu delam v treh izmenah. Dela je dovolj. Težave pa so take kot povsod, kajti vsak poklic nima samo dobrih plati in tako tudi poklic vratarja ne. Sedaj me moti edinole to, da je z marcem uvedena vratarska služba tu spodaj tudi ob nedeljah popoldne. Te nedelje popoldne bodo zame precej naporne, saj ne bom imel možnosti prevoza z avtobu-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Vsak dan, ko prihajamo ali se vračamo z dela, gremo mimo vratarnice. Redki so tisti, ki takrat pomislijo kakšno delo opravljajo naši vratarji in s kakšnimi težavami in problemi se pri svojem delu srečujejo, zato smo se odločili da tokrat zastavimo nekaj vprašanj našim vratarjem, da se bodo tudi ostali člani kolektiva seznanili z nekaterimi obveznostmi, dolžnostmi, ki jih imajo vratarji v opravljanju svoje službe.
Stanko Švegelj
Vratar sem že 15 let, pred tem sem bil vodja čistilne kolone v predilnici od koder sem bil iz zdravstvenega
opravljamo le svojo delovno dolžnost in da mora biti tudi pri vratarnici red in disciplina prav tako kot je v osnovnih obratih.
da se jim vrata odpro pred določeno uro. Z delom sem zadovoljen, le več razumevanja in discipline s strani naših delavcev bi moralo biti, saj nekateri gledajo na nas kot, da morajo biti zaradi vratarjev ob določeni uri v podjetju in da smo mi tisti, ki ne pustijo delavcev iz podjetja pet minut prej kot je predpisano. Ob sedanjih pogojih je delo včasih prav neprijetno, predvsem iz razlogov, ki sem jih navedel.
stanja premeščen. Delam v treh izmenah in to: 5,30— 13,30, 13,30—21,30 in 21,30— 5,30 ure. Vsak mesec dobimo razpored vratarske službe in po tem razporedu se menjavamo štirje vratarji. Največ dela je na dopoldanski izmeni. Vpisovanja imamo precej, saj moramo zabeležiti vse, od vpisa zamudnikov, izhodov naših šoferjev, dela izven rednega delovnega časa, raznih oseb in vozil, ki pridejo v podjetje, prihod in izhod čistilk, ter vpisovanje izhodnih listov. Skratka, vse kar gre mimo vratarnice, evidentiramo.
Pri delu naletimo včasih na različne težave. Gre predvsem za odnose med nekaterimi člani kolektiva in nami. Velikokrat se zgodi, da moramo kakega vinjenega člana kolektiva ustaviti. V takih primerih so težave, ker vinjen hoče na vsak način v podjetje in nas potem gnjavi, kot da smo mi tisti, zaradi katerih ne sme na delo v vinjenem stanju. Neprijetnosti so včasih tudi z zamudniki, med katerimi so tudi taki, ki skušajo z lažnimi izgovori opravičiti svojo zamudo. Tudi ob koncu izmene so negodovanja in kritike na naš račun s strani tistih, ki nočejo razumeti, da je delovni čas do 14., 22. ali
6.	ure zjutraj in ne pet minut prej. Nekateri pridejo pred vratarnico že pred potekom delovnega časa in nas potem z raznimi pripombami silijo, da bi jim odprli vrata prej kot je to določeno. Razumljivo je, da se moramo držati predpisov in reda, zato odpremo takrat kot je določeno, pa čeprav smo zaradi tega »sitni«, »nerazumevajoči« ali z eno besedo povedano »zafrkantski«. Mislim, da bi morali imeti člani kolektiva toliko razumevanja, da bi se zavedali, da mi
Meglič Anton.
Alič Peter
Sicer sem z delom zadovoljen, le še enkrat bi rad poudaril, da bi bilo naše delo bolj prijetno in lažje, če bi bili člani kolektiva bolj disciplinirani in bi imeli do nas več razumevanja, ter da bi se upoštevala naša mnenja pri razporejanju in korišča-nju letnih dopustov.
Vratar sem šest let, pred tem sem delal v skladišču bombaža. Delam v treh izmenah in sicer po razporedu, katerega prejmemo ob začetku vsakega meseca. Delo, ki ga opravljam je določeno v opisu delovnega mesta in zajema vse, kar zadeva prihode oz. izhode delavcev, avtomobilov in tujih oseb iz podjetja. Pri delu je precej pisanja oz. evidentiranja, pa tudi dajanja informacij ne manjka. Tako posebno veliko ljudi v zadnjem času dosti sprašuje za našo trgovino, šoferji raznih tovornjakov pa katera »fabrika« je to. Mislim, da bi bilo končno le treba urediti zadevo okrog tega, saj tabla z nazivom podjetja in tabla za trgovino ne staneta toliko, da se
proste sobote, nedelje in praznike, ko so drugi prosti. Popolnoma drugače je namreč biti doma na tak dan kot pa na običajni delovni dan. Težave imamo tudi z dopusti, saj jih le s težavo dobilo takrat, ko si želimo in ko nam bi to najbolj ustrezalo. Moram povedati, da tudi z razporedi, ki jih dobimo na začetku meseca, nismo vedno najbolj zadovoljni, posebno zato ne, ker se nam večkrat vsili koriščenje letnega dopusta takrat, ko nam ta sploh ne odgovarja, pa tudi število delovnih dni ni vedno pri vseh enako. Mislim, da bi se to ne bi smelo dogajati in da bi bilo treba bolj upoštevati naše želje.
Do leta 1967 sem delal kot mazalec mikalnikov. Iz zdravstvenih razlogov sem bil premeščen na delovno mesto vratarja. Delam v treh izmenah po razporeditvi, v glavnem v spodnji vratarnici, le redko, če koga zamenjujem, pa v zgornji vratarnici. Delo tu spodaj se deloma razlikuje od dela vratarja pri gornjem vhodu. Poleg evidence o prihodu ali izhodu ljudi in vozil imamo precej opraviti z odpiranjem vhodnih vrat v skladišče bombaža. Na nočni izmeni opravljamo tudi obhode po podjetju. Pri delu naletimo večkrat na težave z raznimi člani kolektiva. Težave so z zamudniki, ki stojijo pred vratarnico kakor tudi s tistimi, ki stojijo pred vratarnico že 5 ali 10 minut prej in hoče
ne bi mogla postaviti na cesti pred podjetjem. To bi razbremenilo nas, pa tudi za ostale bi bilo bolj prikladno.
Kar zadeva ostalo delo, moram reči, da imamo vratarji slabše pogoje dela kot ostali člani kolektiva. Pred->,vsem ni prijetno delati na
Bečan Vida
V obratu tkalnice sem delala kot tkalka 20 let, pred dobrim letom dni pa sem bila zaradi bolezni premeščena na delovno mesto vratarja. Delam v treh izmenah in kot vsi ostali vratarji tudi ob sobotah in nedeljah. Dela je tu zgoraj precej, predvsem na dopoldanski izmeni. Kot povsod, so tudi pri nas določene težave in problemi. To so predvsem nekateri posamezniki, ki često zamujajo, pri tem pa bi skočili tudi čez ograjo, samo, da ne bi bili zapisani. Drug problem so predčasni prihodi pred vratarnico ob koncu izmene, ko potem nekateri pritiskajo na vrata in dajejo neumestne pripombe češ, da tovarniška ura zaostaja oz. da ni točna, naj ne bomo »pikolovski«, nekateri pa celo to, da smo sitni in da nalašč ne odpremo vrat pred dolo-
Mini portret
Rasema Čauševič
Z Rasemo Čauševič, dvajsetletno Bosanko, sva se dobro razumela. Čeprav ni Slovenka, se je v slabih osmih mesecih že dobro naučila našega jezika, kar je prava redkost, in zato vredna vse pohvale.
Predstavite se nam prosim:
»Doma sem iz Prijedora, kjer sem končala osnovno šolo in se nato izučila za frizerko. Ker doma nisem dobila dela, sem odšla za sestro v Tržič. Tu sem delala sprva kot frizerka, zaradi neurejenega delovnega časa in zaslužka pa sem 6. decembra 1972 prišla v tovarno.«
Kaj delate v tovarni in kako se počutite?
»Delovno mesto pod vi j alke mi je všeč. Kar hitro sem se privadila 'tako delu kot tudi ljudem. Upam, da so tudi sodelavci zadovoljni z mano.«
In vaše želje za vnaprej?
»Ker se v Tržiču dobro počutim, bom zaenkrat ostala kar tukaj. Posebnih želja pa nimam. Da bi šlo le tako naprej!«
Naši mladi sodelavki želimo še vnaprej prijetnega počutja na delovnem mestu.
KUM
nji. Naloga vratarja v tej vratarnici je, da vpisuje vhode in izhode delavcev in vozil, poleg tega pa ima še delo z odpiranjem vrat v skladišče bombaža. Ponoči opravljamo obhode po tovarniškem območju.
Pri svojem delu naletimo večkrat tudi na težave. Nekateri delavci bi radi odšli iz
bolj zadovoljna nisem, da sem šla iz konfekcije. Namreč pri našem delu je tako, da človek tudi ob sobotah in nedeljah ni prost, poleg tega se včasih pojavijo težave s posamezniki, saj nas nekateri člani kolektiva ne razumejo in imajo nepravilen odnos do nas vratarjev.
J. F.
podjetja že predčasno. Pri tem prednačijo delavci iz Jesenic, ki so včasih že 7 minut pred zaključkom dela pri vratarnici.
Čudim se, da jim njihovi nadrejeni to dovolijo. Tudi z zamudniki so včasih težave in pa takrat, kadar opravljamo osebno kontrolo. Le-ti se ne zavedajo, da opravljamo le svojo službeno dolžnost.
S svojim delom sem v glavnem zadovoljen. Malo me moti to, da sem velikokrat izpostavljen vremenskim neprilikam in da bom moral delati tudi ob nedeljah in praznikih.
Na koncu bi še želel, da bi bili naši delavci bolj disciplinirani in imeli več razumevanja in boljši odnos do vratarske službe.
Hrovatič Anica.
Za vratarja sem šele od junija 72, prej sem nekaj časa delala v konfekciji. Delam na tri izmene, kakih posebnih težav nimam, le naj-
(Nadaljevanje s 6. strani)
som in bom moral hoditi peš 1 uro iz Brezij pri Tržiču, pa tudi ostali razpored se s temi nedeljami spremeni
tako, da res ne vem, kako bo šlo, saj pešačiti 1 uro ni enostavno, če povem, da sem bil na rehabilitaciji ravno zaradi nog. Tudi z dopustom so
vedno težave. Sicer sem z délom zadovoljen, le več razumevanja s strani članov kolektiva ter boljše odnose bi še želel. Urediti bi bilo potrebno tudi oglasno desko pri spodnji vratarnici, saj sedaj nabijamo obvestila kar na vrata. Tudi o ureditvi kolesarnice bi bilo treba misliti, saj gre v zadnjem času tudi tu spodaj precej več ljudi v službo in iz nje.
Bahun Karel
Vratar sem že od leta 1966. Prej sem bil zaposlen v kotlarni. Zaradi zdravstvenih razlogov sem bil premeščen, čeprav proti svoji volji.
V spodnji vratarnici delamo v treh izmenah, po novem razporedu pa tudi ob nedeljah in praznikih popoldan. Delam samo v spodnji vratarnici, če moram koga nadomestili, pa tudi v zgor-
Eno vprašanje...
Nagradni kviz
V današnji številki začenjamo z nagradnim kvizom s področja varstva pri delu. Na sliki vidite voznika akumulatorskega vozila, ki opravlja svoje vsakodnevno delo. Seveda pri delu (na sliki) ne upošteva navodil o varnem delu oz. vami vožnji.
Vaša naloga je, da opišete vse nepravilnosti, ki jih vidite na sliki.
Trije najbolj popolni odgovori bodo nagrajeni: 1. nagrada 50,00 din 2. nagrada 30,00 din 3. nagrada 10,00 din
Rešitev odajte do 20. marca v nabiralnik TT.
NAŠE MAMICE
Tišlei Marija je 2, januarja 1973 rodila deklico Triller Marija je 7. februarja rodila deklico Golmajer Milena je 17. januarja rodila dečka Knific Ana je 29. januarja rodila deklico Laibacher Mara je 30. januarja rodila dečka Staršem iskrene čestitke, malčkom pa veliko zdravja!
Varujmo se nezgod
V mesecu januarju so se pripetile naslednje obratne nezgode:
Snedic Ivan, zaposlen v V. delovni enoti kot kurjač, si je pri železni lestvi poškodoval prsni koš.
Vzrok: Ni znan.
Snedic Dori, zaposlena v obratu tkalnice, si je pri nameščanju lamel na Picanol stroju poškodovala levo nogo.
Vzrok: Razmajani deli stroja, kar je vzrok transporta.
Cerovski Maks, zaposlen v obratu predilnice kot mojster. Pri navijanju mikalnega bobna, ga je poškodoval vitek.
čatak Sadefa, zaposlena v obratu predilnice kot predica, si je ob robu ohišja poškodovala palec desne noge.
Vzrok: Naglica pri delu.
ZAHVALA
Vsem, (ki ste spremili našo drago mamo
JUSTINO JERAJ
na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetja alili drugače počastili njen spomin, moja prisrčna zahvala.
Posebej se zaihvaDjuijem (ka-drovsiko-družbenem sektorju za cvetje in denarno pomoč.
Marjan Jeraj ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame
FRANCKE CUNDRIC
se vsem, posebno pa sodelavcem komercialnega sektorja, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji prinesli cvetja, iskreno zahvaljujem.
Žalujoča hčerka Jožica Cundrič
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
JOŽEFE KLOBUČAR
se za iskreno sožalje in denarno pomoč obratu konfekcije iskreno zahvaljujem.
Žalujoča hčerka Milka Pogačar z družino
XV.Tekstiliada na Zatrniku
prvenstvo tekstilcev Slovenije v veleslalomu
trajno last. Naši najhujši konkurenti na dosedanjih tekstiliadah: ekipa MTT Maribor, je bila s časom 302,26 druga, tretja pa ekipa Jugo-tekstila iz Ljubljane. Tem sledijo še: Tekstilni šolski center Kranj, Tekstilindus Kranj, Modna hiša Ljubljana in Almira iz Radovljice.
Rezultati in številna udeležba na tekmovanju kažejo, da je tekstiliada iz leta v leto bolj zanimiva in privlačna prireditev. Organizatorju, Tekstilindusu pa je treba izreči vse priznanje, sa je bilo tekmovanje organizirano res tako kot je treba, kajti če bi se pri izvedbi kar koli zataknilo, bi pri tako velikem številu tekmovalcev, kot jih je bilo, povzročilo velike težave pri negodovanju nastopajočih. Nekaj pripomb
Teran Bruno — 3. mesto med mlajšimi člani
je bilo edino le na račun žrebanja, ker so bili nekateri tekmovalci iz drugih
(Nadaljevanje na 9. strani)
start in cilj proge za mladince in mlajše člane
V soboto, 24. februarja so se zbrali na Zatrniku nad Bledom tekstilci iz vse Slovenije, da bi se pomerili v
skupini je od naših nastopil še Primožič Slavko, ki je zasedel 8. mesto in Ahačič Tomaž, ki pa je bil zaradi
Bukovnik Jože — tretje mesto med mladinci
smučarskih sposobnostih na XV. Tekstiliadi. Organizator letošnjega tekmovanja je bilo podjetje Tekstilindus iz Kranja. Udeležba je bila večja kot na vseh dosedanjih tekmovalni ih, saj je bilo prijavljenih skupno 466 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pet skupin: ženske, starejši člani in seniorji so tekmovali na progi, ki je imela 23 vratič, mlajši člani in mladinci pa na daljši in težji progi s 34 vratci. Po uradni otvoritvi pred restavracijo so se začela tekmovanja. Proge so bile trde in so zahtevale od nastopajočih precej znanja in pripravljenosti. Pri ženskah (114 prijavljenih) je bila najboljša Rojs Inge iz MTT Maribor pred Dobrun Regino iz Dekorativne Ljubljana in Lapuh Marinko iz Tekstilindusa Kranj. Naša najboljše uvrščena je bila Ahačič Nina na 5. mestu z zaostankom 4.71 sekunde za zmagovalko. Na 6. mestu je bila Pirih Marjeta, 10. Čufar Milena, 21. Carman Vika, 26. Sajovic Sonja, 44. Dolinar Jožica.
Pri seniorjih (43 tekmovalcev) je zmagal Uršič Dominko Toper Celje s časom 40,77, drugi je bil Vodopivec Drago Tekstilni center Kranj 43,59, na tretjem mestu pa je bil naš tekmovalec Carman Jože s časom 54,42. V tej
zgrešenih vratič diskvalificiran.
V skupini starejših članov (89 prijavljenih) smo imeli močno zastopstvo tako po številu kot tudi po uvrstitvah. Zmagal je Gorjanc Janez Tekstilni center Kranj s
so se uvrstili še štirje naši tekmovalci, 4. je bil Ahačič Janez, 5. Lang Vili, 6. Logar Jože in 10. Jančič Janko. Na 16. mestu je bil Bogataj Milan, 23. Jezernik Franc, 24. Zaletel Cveto, 36. Špendal Janko, 37. Frantar Ciril, 39. Švab Jakob, 40. Rustja Jelko, 4L Švab Viktor, 48. Lavsegar Jože, 57. Oman Janez.
Mlajših članov je bilo prijavljenih preko 200, med njimi tudi precejšnje število naših tekmovalcev. Proga je bila speljana z vrha.
Najhitrejši je bil Baumgartner Vito iz Utensilie Ljubljana s časom 1:15,74, samo 46 stotink sekunde za njim je bil na drugem mestu Laibacher Janez, tretji pa Bruno Teran s časom 1:21,99. Na petem mestu je bil Bogataj Smiljan, na osmem Aljančič Franci, na 12. mestu Lavsegar Lojze, na 14. mestu Štamcar Marči, na 15. mestu Čadež Slavko in na 18. mestu Carman Jože. Ostali so se uvrstili takole: 35. Lovrcnčak Alojz, 39. Teran Slavko, 68. Nadižar Miro, 71, Jagodic
Ahačič Nina — 5. mesto med ženskami
časom 39,52, drugi je bil Šarabon Marjan 40,16, tretji pa Sločnikar Ivan ŠC za blagovni promet Maribor 41,18. Med prvo deseterico
Laibacher Janez — 2. mesto med mlajšimi člani
Janko, 98. Ferlič Franc, 139. Oman Ciril, 140. Meglič Marjan, 144 Meglič Stane, Janez Furlan je bil diskvalificiran.
Mladincev je bilo 19, zmagovalec je bil Žvokelj Jože TC Kranj 1:28,76, drugi Rakovec Ivan IBI Kranj 1:32,87. Naš mladinec Bukovnik Jože je s časom 1:41,84 zasedel tretje mesto, Žnidaršič Igor pa je bil s časom 2:04,30 osmi.
Poleg tekmovanja posameznikov je bilo tekmovanje tudi ekipno. Ekipo so sestavljali: dva najbolje uvrščena mlaiša člana, en senior, en starejši član in ena ženska. Tudi ekipno so imeli naši tekmovalci največ uspeha in s časom 291,81 osvojili prvo mesto in prehodni pokal v
Del naše ekipe z osvojenim pokalom v hotelu Toplice
Tekstiliada...
(Nadaljevanje z 8. strani)
podjetij žrebani v prvih skupinah kljub temu, da po svojih tekmovalnih sposobnostih še zdaleč ne sodijo v te razrede. Verjetno bi bilo dobro, da bi organizator naslednje tekstiliade Predilnica Škofja Loka, skušal to stvar urediti. Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Toplice
reden uspeh, saj so bile uvrstitve posameznikov zelo dobre, da ne rečem kar odlične, kar kaže na napredek našega smučanja. Seveda ima zasluge za to Sindikalna organizacija in uprava podjetja, ki sta nudili smučarjem ugodne pogoje za trening in tekmovanje. Največje zadovoljstvo naših je bilo osvojeno ekipno prvo mesto
Otvoritveni prostor Tekstiliade 1973 na Zatmiku
na Bledu, kjer so tekmovalci prejeli častna darila in praktične nagrade. Organizator se je tudi tu izkazal, saj so bile številne nagrade res dobre, katere je prejela velika večina tekmovalcev.
Naši smučarji in smučarke so dosegli na tekmovanju iz-
in s tem osvojitev prehodnega pokala v trajno last.
Ob koncu naj še enkrat čestitam našim smučarjem za dosežen uspeh z željo, da bi tudi prihodnje leto na Starem vrhu nad Škofjo Loko dosegli podobne rezultate.
Miro Nadižar — kljub odlični vožnji, brez športne sreče ni dobre uvrstitve
Sind, prvenstvo BPT v veleslalomu
Na Brčovem rovtu je bilo v nedeljo, 11. februarja prvenstvo sindikalne podružnice v veleslalomu. Udeležilo se ga je preko 40 smučarjev iz našega podjetja. Proga je bila dolga 500 m z višinsko razliko 70 m in 21 vratci. Vsi tekmovalci, ki so startali, so progo tudi uspešno prevozili, da sodniki ob vratcih niso imeli dosti dela. Med ženskami je bila najhitrejša Nina Ahačič s časom 0,41,2, druga je bila Marjeta Pirih s časom 0,42,0, sledijo pa še Vika Čarman 0,48,0, Sonja Sajovic 0,48,8 in Klofutar Marija 1,10,0.
Pri seniorjih je bil najboljši Čarman Jože 0,42,8 pred Primožič Slavkom 0,45,0, Ahačič Tomažem 0,49,0 in Pajntar Slavkom 1,14,0.
Zmagovalec v skupini starejših članov je bil Janez Ahačič iz mehanične delavnice s časom 0,34,3, drugi je bil Ciril Frantar 0,34,8, tretji pa Jože Logar, 0,35,0. Ostali so se zvrstili takole: 4. Lang Vili, 5. Švab Viktor, 6. Zaletel Cveto, 7. Bogataj Milan,
8.	Jezernik Franc, 9. Švab Jakob, 10. Lavsegar Jože, 11.
Oman Janez, 12. Rustja Jelko.
V najmočnejše zastopani skupini, to je pri mlajših članih (18 tekmovalcev), je bil zmagovalec Janez Laiba-cher s časom 0,30,8, kar je tudi absolutno najboljši čas tekmovanja. Drugi je bil Bruno Teran 0,32,6, tretji Smiljan Bogataj 0,33,0, četrti Franci Aljančič 0,33,4, peti pa Marči Štamcar 0,33,9. Sledijo pa še 6. Čadež Slavko,
7.	Jože Čarman, 8. Lovrenč-
njak Alojz, 9. Lavsegar Alojz,
10.	Furlan Janez, 11. Oman Ciril, 12. Teran Slavko, 13. Dobrlet Vinko, 14. Jagodic Janko, 15. Meglič Marjan, 16. Nemec Franci, 17. Lavsegar Vili, 18. Meglič Stane. Mladinci so nastopili le trije, med katerimi je bil prvi Bukovnik Jože s časom 0,38,4, drugi Stritih Zdenko 0,48,3 in tretji Žnidaršič Igor 0,53,8.
Ob razglasitvi rezultatov so najboljši prejeli tudi praktične nagrade.
Na Brčovem rovtu se je zbralo precej naših smučarjev, tako j c izgledalo pol ure pred tekmovanjem
moda • moda • moda * moda
HLAČE
Zaradi svojih dobrih lastnosti, od katerih je najbrž na prvem mestu udobnost in praktičnost, hlače ostajajo priljubljeno oblačilo. Niso več čisto take, kakor ste jih bile vajene, postale so širo-
ko nosite tudi globoko izrezan pulover in pod njim bluzo ali pa bluzo in čeznjo telovnik.
Čevlji, ki jih boste obule k hlačam, so športni, klasičnih ali pa živih barv, včasih kombinacija dveh ali celo
treh barv. Pete so velike od 3—8 cm. Čim višje so pete, tem daljše morajo biti hlačnice — najmanj do tam naj segajo, kjer se na čevljih začenja peta. Tudi visoki čevlji z vezalkami in pletene nogavice so letošnja domislica.
L. Š.
Pregovori
Kar tebi ni drago, ne stori drugemu.
—• Brez glave storjeno, gotovo skaženo.
—	čistemu obrazu je malo vode treba.
—	Prave ljubezni sklep je močnejši kakor železni oklep.
ke ali vsaj zmerno široke, tako da hlačnice zadaj padajo naravnost. Zelo široke hlače pa so samo za zelo visoke in zelo vitke! Tudi zavihke je videti tu pa tam. Včasih so hlače krojene z bolj ali manj širokim pasom. Tistim s širokimi boki takšnega pasu ne priporočam, privoščijo pa si ga lahko vse, ki so bolj deške postave. K hlačam boste nosile bluze ali pulije, ki segajo samo do pasu, če pa bi rade skrile boke, ne boste nič manj modeme v tuniki. Lah-
Nagradna križanka — nagradna križanka
M.IME (Jenko)
Druščini i
l/rsta
orodja
Kazal.
zaimek
Odmor,
pavza
okrogle
oblike
Znamke
razpenj.
sušilnike
Jap.den
enota
vulkan Mindan« j
predponji pred irskimi imeni..
Hišni . bog pri Rimlja= nin
Odtenek Josip Stritar
EAST
Hotel. \ Krams
—-.v, ranjsk gori
Medmet
JOD
Piano
=litvj d« l morja
Dan v tednu
Pevka
Kohont
Tone
Pretnar
Avt.ozn.
Spaniie
||U
s varnost
M.IME
Jesih, oc et
Obrat v “El
Redkost
“Vrsta stroa voplem
Avt.ozn.
Nemčije
.črka
lecede
Kem. kzc or
znak
fosfo
m. .
artikel
Ind.kov.
strojev
Igralec
taroka
Kalij
Prevoz. Meter sredstvo Krčmar
Mesec v letu
Avt.ozn
Pule
Ž.in
Luis
(krajš.)
Ca? brez vojne
H
car
predlog
zdravilo protivro :i
Nord
:0
Glavni
števnik
Rimska
dm:
Präpöi
Naziv
Polmer
Pijača
Starih
m

5,črka, abecede
Vrsta
glasbla čilo
3redsed.
sindikate
Kem. znak za kisik
Avt.ozn.
Belgije
oksygen
Predpla:
Avt.ozn.
Italije
Povzroč
hrupa
Ištvan
Tovarna v Kramt
ra
Prastaro mesto, blizu dc Dardanel
viptin
igon,
Igralka
Farrow
Vrstg pio lekciie
Phos = horus
delavec
zabojar
Glavni
števnik
Odžackc, tvorpica prediva
Čar
šamogl
zaC.Črk«
sos.drž.
Qržava\
Azili
Avt.ozn Novi sad
ohoru:
cešRT
Miha
skakale
321
Rimske 1
Tadel
Anton
Englanc
pripade na koac
spolna preobčui =
tjivost
Ribja
jajčeca
žlahten plin
mesto n Gorenj.
Geomet
pojem
Godejša
Anton
Skand.
drobiž
s
Naš
artikel
Vrsta,
pogače
Z.IME
Mesto _ na. Gorenj = skem
Robert
Moore
na.cist. 'oj na .. •ormacii
Sloven.
Pisciteli
jQ
Hudič,
satan
Ravan
Nosaža
Obrat za bdel.pušk
Zid. m.ime
Ioni z neg. nabojem
lljušin
,cajt"
Automakd
tuksemb.
lodes
Albin „ Idomace I
POND
(kratica!
Podmoj: t.
"m'
Izdelel
tkalnice
Koralni
otok
Reka v
MU
te na o:
RgdSzij«
Osvež.
nnaen
Lesena
vrtna
hišica
Lat,
ED
sdlOfl
swald
Natrij
Oswal
Lee
Zač.sos.
države
Manjše
naselje
Sred
vrtenja
vali
dčetek
abecede
Kegljaš.
klub
Štefan
Kovač
&o
na
Cigan
Meda ozn. za SfijffiL
1000 Kg
Afriški
Sl
Trud
Libanor
TAJSKA
IS.črka
ibecede
Tone
“aretina
Liter
.op
Ivan
Moško
ime
Angstrom
Znamk«
znanih,
računal
Italij. državnik
SSÖI
Nizozem
Služba
družber
knjigov.
Priimek
vratarja
Avstrija
Riževo
žganje
Dušik
Strupena
spojina
Češka
pritrdil
Gostišč« pri Medvod« ,h
DikoiL
Vrsta maščo: be
SIN
____en« ta
rez zail. črke
nikalnice
Glavno
mesto
Italije
Elza
Budau
Radij
rsta
ragega
,mna.
SOI
wn ... Minatti
Slovnicr pojem

tia
ZAMMČ.
Nezna=
nec
Avt.ozn. Romu = nije
Cerar
Nič”
18.črka
abecede
Hrvaški
veznik
jap.smu £ skakale«
Anno
(krat)
Darilo
Adria avio = promet
100 m
Moritev
Tekstil.
tovarna
Mengšu
Redko
ž.ime
Izžrebani reševalci
Izmed 102 rešitev je bilo 73 pravilnih, od teh pa je Anica Aljančič iz konfekcije izžrebala naslednje dobitnike:
1.	nagrado 40 din prejme Janez Drobnič iz belilnice,
2.	nagrado 30 din prejme Slavka Radon iz konfekcije,
3.	nagrado 20 din prejme Karel Bahun iz uprave
4.	nagrado 10 din prejme Marija černilec iz obratne pisarne tkalnice. Rešitve današnje križanke oddajte do 18. marca v nabiralnik TT. Nagrade običajne.
Prišli - odšli
V mesecu januarju 1973 so prišli v {podjetje naslednji sodelavci:
v predilnico: Vasilič Dušanka, ćufurović Raimiza, Lato-
vič Fatih;
v tkalnico: Hasančevič Mu-Ijesira, Bobar Anica, Mešlko Danica, Grof Angela; v oplemenititnico: Ponjarvič
Marko, Ivanovič Ivan, Maulko Ivanka, Filipovič Dragica;
v konfekcijo: Jerše Mihaela, Karajič Fatima, Mišič Anđa, Makitanovič Dragica;
v vzdrževalne obrate: Aljančič Pavell;
v upravo:	Pirih Marjeta,
KMutar Marija.
Iz podjetja pa so odšli: samovoljno: Begič Sadika, Čauševič Rusoma, Gotovac Zdravka, Penko Franc, Efremova Savdeldnka, Borštnar Marija, čehajič Demilla, Mihailovič Mirka, Stefančič Anton;
v poizkusni dobi: Kocman Jože, Jerme Mihaela;
pravilna odpoved: Urbanc Anica;
v pokoj: Kogej Ciril, Me-
glič Alojz, Makarov Stanislava;
invalidsko upokojena: Šlibar Marija;
v JLA: Klemenčič Ivan.
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnost! Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor Franci Šarabon, Marjan Herak, dipl. iur. Breda Milič, Anka Bizjak, Marija Rožič, dipl. oec. Ignac Ahačič, Francka Dovžan, Ljuba Šušteršič, Janez Furlan — Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 bit. 90 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
\
\
N
I
S
I
S
I
s
I
r *