3£dini slovenski dnevnik v ZjedinJenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov« ■f GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenk daft.y^ In the United States )£ssued every day* Sundays and Hobday OLEFON PISARNE: 4«87 OORTLANDT. Entered as Seceni-Olass Matter, September SI, IMS, at tki Pert Office »t New York N. Y., mnder tke Act of Congress of Merck », 117». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*, NO. 160. — ŠTEV. 160. NEW YORK, SATURDAY, JULY 10, 1909. — SOBOTA, 10. MAL. SRPANA 1909. VOLUME XV1L — LETNIK XVZL Iz delavskih krogov. Plača za skabe. TIN PLATE CO. PONUJA SKA-BOM, KI HOČEJO ZAVZETI MESTA &TRAJKAR-JEV PO $12 NA DAN. fetrajkarji so dobivali le po sli |6 na dan, ako so bili teučeni ODPRTA DELAVNICA. Pittsburg, Pa., 9. julija. Uradniki American Sheet & Tin Plate Co., bo eedaj pričeli skabom, ki bi opravljali delo štrajkujočih delavcev, ponujati lepo dnevno plačo v znesku po $12. V 14 tovarnah te vrste, ktere vse so last t rust a za jeklo, čtrajkajo vsi delavci, da se tako podjetništvo prisili pripoznati njihovo unijo, o-ziroma Amalgamated Ass. Štrajkaiji so dobivali^ v kolikor so bili izučeni delavci, po $5 do $6 dnevne plače. Ker pa družba sedaj ponuja skabom še enkrat toliko plačo, je iz tega prav lahko izvajati, da je v zelo neljubem položaju. Strajkarji trdijo, da se dražbi dose laj kljub tako sijajnim ponudbam še ni posrečilo dobiti nijedne&a skaja, oziroma izuce-nega delavca, kteri bi se hotel za tako pla&> prodati. V glavnem stanu Itrajkajjev ee zatrjuje, da skuša družba z vsakovrstnimi sredstvi sredstvi rttrajkarjem škodovati. Tako so družbeni uradniki razne grocerje mesarje in peke v toliko pridobili za se, da slednji nečejo štrajkarjem več dajati potrebščin na upanje. Trust za jeklo je nadalje danes tudi naznanil, da se bode v mnogih tovarnah pittsburškega okraja sploh z delom za stalno prenehalo in da bodo v Gary, In d., zgradili nove tovarne. Mogoče je pa tudi da je to le grožnja od strani trusta za jeklo. Prihodnji teden bodo štrajkarji priredili povsodi velike shode, pri kterih bodo določili, kako jim je v nadalje ravnati in nastopati proti delodajalcem. Poslovanja kongresa. Tarif sprejet. PRED SPREJETJEM TARIF AR- ] NEGA PREDLOGA JE PRIŠLO ŠE DO DOLGE DEBATE O TOBAKU. Senator Bailey je izjavil, da bogatini ne bode čutili davka. NA RAOUN SIROMAKOV. Povodnji na zapadu. Skoda v Missouriju. V REKI JORDAN SO UTONILI TRIJE LJUDJE IN TAMOŠ- NJA SKODA ZNAŠA 750.000 DOL. V Pattonaburgu, Mo., je povoden, največja; prebivalci so se rešili v čolnih. V KANSASU. Washington, 9. julija. Tarifni predlog je bil včeraj po noči 15 minut po 11. uri v zvezinem senatu sprejet. Predno se je to zgodilo, so sena-1 torji odpravili vse polno predlaganih amendementov, med kterimi je tudi predlog senatorja Oliverja, ki je predlagal, naj se carina na steklo za Springfield, Mo., 9. julija. Tukaj je par dni neprestano deževalo in padlo je nekaj nad sedem palcev dežja. Včeraj je reka Jordan izstopila iz svoje struge in preplavila vso o kolico Springfielda, tako, da take povodnji tukaj še ni bilo odkar obstoji mesto V kolikor je bilo dosedaj mogoče dognati, so vtonile tri osobe, ogledala poviša. Predlog senatorja doči,m je povodenj napravila za 750 Jonesa iz Washingtona, ki je želel, da se uvede carina na arzenik je bil sprejet. Senator Dixon je vložil predlog za obdavčenje dedščin, ki je bil v zbornici sprejet in je zahteval, da se tisoč dolarjev škode. Voda je preplavila mnogo hiš in prebivalci so bili prisiljeni bežati. Velika poslopja, v kterih so nastanjene trgovine so tudi preplavljena in tu je voda napravila na blagu največjo škodo tem predlogu takoj glasuje. Predlog I Manjže hiše so pod vodo skoraj do je bil ta*>j na to odklonjen. Strehe in ljudje so se morali rešiti na Potem ie nastopil senator Over- strehe, od kjer so jih potem čolnarji man s svojim predlogom, vsled kte- regm> ^ ^e razvalin in rega naj vsak naseljenec, ki pride v prometu n€ more biti niti ^^ Zjed. države plača davek v znesku | st joseph; 9 Iz Pat_ tonsburga se javlja, da je vsled povodnji moralo tamosnje prebivalstvo bežati na višave, kjer sedaj prebivajo na prostem. Štiristo ljudi se je nastanilo v ljudski šoli. Tudi strehe višjih poslopij so polne ljudi, kamor jim dovažajo jestvine in drugo potrebno blago v čolnih. Kansas City, Mo., 9. julija. Nevarnost povodnji v Missouriju in Kansasu, se je pričela počasi manjšati. Reki Kansas in Missouri sicer še vedno naraščati, toda jutri pričneta gotovo padati. Najslabši je položaj v Ottawi, Kans., ob Marais in Cynes Riverju, kjer stoje ulice pod 15 čevljev globoko vodo. Koristna mačka. South Norwalk, Conn., 9. julija. C. La Croix iz Seaside Place je lastnik mačke imenom Juno, ktera zna izvrstno loviti ribe, tako, da se vse poletje preživlja z ribami Včeraj zvečer je prišla mačka domov z velikim zavojem, kterega je komaj nesla. Ko so jej doma zavoj odvezali, so našli v njem trnek, par jegulj in raznih drugih rib, ktere so bilo deloma še žive. Ribe je brezdvomno kak ribič zgubil, nakar jih je mačka našla. Smrtna kazen za ropanje otrok Washington, 9. julija. Zastopnik Rodenberg iz države Illinois je vložil v zastopniški zbornici predlog, vsled kterega naj ee v Distrietu Columbia kaznuje ljudi, kteri kradejo otroke in zahtevajo potem od stari-šev odkupnino, s smrtjo. Vse druge slučaje naj se pa kaznuje z zaporom ca dobe 12 let. Predlog so izročili komisarjem imenovanega distrikta, da poteza o njem poročajo. Oropali pošto. V Sakonet Point, R. I., so prišli po noči nepoznani roparji, kteri so vlomili v tamoinji poštni urad, kjer so rasstrelili blagajno s dinamitom in neanano kam odnesli $1200 v gotovini in veliko količino poštnih znamk. $10. Overman je naprosil, naj se njegov predlog izroči senatovemu nasel-niškemu cdseku, ako ni pričakovati, da bi bil sprejet. Aldrich je ta predlog podpiral in tako so ga izročili imenovanemu odseku. Tudi senator Gore je nastopil s predlogom, čegar namen je omejiti naseljevanje, kajti v njegovem predlogu se zahteva od vsakega naseljenca gotova stopinja olike in naselniški davek v velikanskem znesku po — $200 za vsakega naseljenca. Na ta predlog se senat ni oziral. Tekom dopoludneva je senat sprejel vso sekcijo tarifa, ktera določa obdavčenje korporacij. Končno so prišli v senatu do a-mendemeatov, ki določajo spremeni-tev obdavčenja tobaka in tem povodom se je vnela dolga debata. Senator Simmons iz North Caroline je dolgo časa govoril o amendementih, češ da so predlogi taki, kteri zamore-jo koristiti le ljudem, kteri se skrivajo za Ameriean Tobacco Co., ozi- J Sharon, Pa., 9. julija. V vseh plav roma za tobačnim trustom. Simmons žih doline Shenango, izimši v treh, se je dokončal svoj govor šele popolud- j'* zopet pričelo z delom. Tekom zad-ne. Potem je pričel govoriti Bailey, njih štirih mescev se je delo v tukaj-ki je napadal republikance, ker niso šnjem kraju za 50% pomnožilo, hoteli obdavčiti čaja, kar bi prineslo vladi vsako leto po $9.000.000. Caj I Ali se bližajo boljši časi? Kdor se po njegovem zatrdilu pri nas rabi bi o tem povprašal pri malih prodale v malih količinah, kajti med dese- jalcih v New Yorku, bi izvedel, da timi prebivalci je najti jedva jedne- dobri Časi od preje še vedno niso pri-ga, ki rabi čaj, in ta deseti je gotovo šli. Kljub temu pričakujejo pa od v položaju plačevati svoj čaj dražje, prihodnosti mnogo, ker — in to je kakor sedaj. Tobak rabijo pa vsi lju- velik korak naprej — upajo na kma dje. lošnjo in stalno zboljšanje trgovine. Po tem so bili predlogi finančnega In to po vsej pravici. Saj celo naj-odseka sprejeti z 52 proti 25 gla- konservativnejši finančniki priznava- DOBRA ZNAMENJA. vseh plavžih doline Shenango se je pričelo z delom. Najmlajši zobozdravnik. Njegova praksa. DEČEK JE ŠEL Z MATERJO ZOBOZDRAVNIKU IN RUVANJE ZOB SE MU JE NAD VSE DOPADLO. Prišedši domov je poskusil svojemu mlajšemu bratu izruvati njegov jedlui zob. PASJI ZOBJE. Mali Edward Horner, ki je star jedva šest let, je vse dosedaj pil mleko iz steklenice, kakoršnje običajno nadomeščajo materina prša, ako slednja ne funkcijonirajo baš po higi-jeničnem predpisu. Sedaj se je pa deček nakrat pričel zavedati svoje starosti in tako je steklenico ostavil in se pričel baviti s povsem drugimi posli. Včeraj je našel v kuhinji hiše svojih starišev v Jacksonville, N. J., klešče, nakar je vjel psa svojega o-četa in m~i v par minutah izruval tri najlepše zobe, tako, da je pes na ves glas cvilil in tulil. Po dovršenem delu je prišel deček k svoji materi in jej ponosno izjavil, da je zelo "smart", nakar je naprosil mater, naj mu da kak "pie", kakoršnjega ze ni jedel od božičnega večera naprej. Dečkov oče Edward je sedaj docela prepričan, da je deček ustvarjen za zobozdravnika. Njegova mati je šla nedavno k zobozdravniku in tedaj je vzela dečka seboj. Tako je deček videl, kako je zdravnik njegovi materi izruval zob in kako orodje je pri tem rabil. Ko se je deček jx>tem vrnil z materjo domov, je pričel premišljati o zabozdravniškem poklicu in tako je neprestano spraševal svoje stariše o kleščah, kakoršnje rabijo zobozdravniki. Ko je potem oče odšel po o-pravku in ko je mati pričela kuhati večerjo, je deček našel klešče in takoj odšel s tem orodjem v sobo. kjer je skusil svojemu, jedva leto dni staremu bratu izruvati njegov jedini zob. Ker je pa dete preveč kričalo, je prišla mati v sobo in deček jej je še pravočasno ušel. Kasneje se je spravil na očetovega psa, kteremu je dva zoba srečno izruval in baš ko je tudi tretjega prinesel iz pasjega gobca, je prišla mati, ktera je mladega zobozdravnika kaznovala s palico. zrakoplav. Podjeten izumitelj. IZDELAL JE NAČRTE ZA VELIKANSKI ZRAKOPLAV, KI BODE VELJAL NAD . MILIJON DOL. Zrakoplav bode po velikosti ravno tolik, kakor kak oceanski paraik. 50 UR IZ AMERIKE V EVROPO, sovom. Dobila moža iz Alaske. vožnja. Paniki od Atutro-Ameriean* proga AttJB odpluje 21. julija, ■ 1 S*fS LAURA odpluje 28. julija ▼ Trat in Raka. 8 dospejo Biovenel in t evej rojstni iz New Yorka do: V Richmondu, Va., dela v neki ta- gkih podjetij „pet dosegli mošnji tovarni 25 let stara vdova Co-rine Raleigh, ktera je priložila zavo-l ju tobaka še listek z napisom: "Jaz _ _____, , ... * , _ I delati z vso rnoejo, ker so dobile ve sem žalostna m samotna vdova. Oni jo, da se "prosperiteta" resnično bliža. In ti dobro čutijo preobrat v deželi. Znano jim je, da kažejo poročila Clearing House povsod večje prometovanje, da so doneski železni- prejšnjo višino in ga celo prekoračili, da bodo večje tovarne v kratkem zopet začele zavoj z listkom je kupil begat lastnik lika naročila, ki še vedno prihajajo, i j m ~ -. T m - ,in da se končno z gotovostjo priča- zlatih rudnikov Cyril J. Worthing- koje Ietino. ki bode presegala Jednjo ham v Alaski, kteri je potem pričel | mero IZ AVSTRO-OGRSKE. Krščanski socijalisti s slovansko unijo. z vdovo dopisovati. Sedaj jej je naznanil, da pride v Virginijo, da se z njo poroči in jo odvede v AS&sko. Islet vseučiliščnih dijakov. Iz Bostona, Mass., je odpotovalo 18 dijakov vseučilišča Wesley s parni-krm Cattlemen v Liverpool. Dijaki ne plačajo za svoje potovanje niti centa, ker morajo na poti krmiti in čistiti 700 glav goveje Živine in 150 ovac. Z istim parnikom potuje v Evropo tudi nekoliko dijakinj. Aligatorji so ga raztrgali Pensaeola, Fla., 10. julija. V Good Time Lake so naili truplo Herman Vhleoza is Chieaga. Pokojni ni vedel, da je v jeseru na stotine aligatorjev, se je šel kopat in kakor litro j: prišel v vodo, so ga napadli aliga- Tako se vse združeva, da bode za-moglo milijone pridnihi rok, ki so sedaj prisiljeni praznovati, zopet začeti delati in si kaj prislužiti. Mar-siktera rana, ktero je zadela kriza, se bode seveda šele morala zaceliti, toda ozdravljenje dežele st vrši hitro in bode ostalo trajno. Brezdvomno je, da> se bližajo Zjed. države zopet perijodi velike prospe-ritete. "Ne deveti, temveč tretji!" Nek duhoven iz Flushinga na Long Islandu, N. 7., je včeraj dobil povabilo k neki ženski, da jej krsti otroka. Temu se je takoj odzval in po krstu ee je vsedel za mizo, da napiie krstni list. Ker je sa čas posabil včerajšnji datum, je nnslsl mater otro- : "Danes je devetif Sir", odvrnila je mati 'No, "to Dunaj, 10. julija. Vladine stranke, kt ere v parlamentu radi obštrukcije slovanske unije ne morejo ničesar doseči, se sedaj nepopisno jeze, kajti danes se je izvedelo, da se nameravajo sedaj še krščanski socijalisti pridružiti slovanski uniji in nastopati odločno proti sedanji avstrijski vladi, ktera ni nič druzega, nego na^s-den lakaj Nemčije. Splošno se ze sedaj sodi, da so dnevi Bienerthove-ga kabineta šteti. Ako se to doseže, bode to koristilo tako krščanskim so-cijalistom, kakor tudi slovanski uniji. Najbolj se jeze takozvane nemške strančice v avstrijskem parlamentu. Slovani so sedaj že par tednov uspešno obštruirali, toda da bi se jim naposled še Nemci, oziroma krščanski socijalisti pridružili, tega ni bilo pričakovati Vlada se bode skušala rešiti s tem, da bode poslala poslance najbrže domov. Dunaj, 10. julija. Avstrijska vlada je privolila v ustamrvitev češko-ameriške banke za izseljevanje (o kteri smo nedavno pisali v Glasu Naroda). Banka, ki bode poslovala češko, bode imela svoj sedež v Pragi. Banka bode pred vsem skrbela za denarni promet med ameriškimi Slovani in slovanskimi deželami v B trupi in Aziji. Dunaj, 10. julija. Končno so tudi na Dunaju postali ljudje praktični in tako so oropali tukajšnjo glavno poŠto. Uradnika, ki je bil v afalM, je nekdo pozval na telefon in v tem tre-notku so roparji. vseli vse ga je bilo na 50,000 Izumitelj Arno Beerner, ki biva že par dni v hotelu Ansonia v New Yorku naznanja, da bode skušal izrabiti razne svoje patente v to, da bode izdelal največji zrakoplav, kar jih je bilo dosedaj na svetu. Minolo sredo je poslal vojnemu oddelku Washington pismo, s kterim se vladi ponuja, da bode zgradil velikanski zrakoplav za vlado. Zrakoplav bode tak, da ga bode mogoče krmariti in z njim potovati v poljubni smeri veljal bede $1.200.000. Ako mu bode vlada pri tem denarno pomagala, jej bode dovolil zgraditi še tri nadaljne zrakopiave te vrste, ne da bi zahteval kako odškodnino za svoje paten te. Ako bi pa vlada rabila več takih zrakoplavov, potem mu mora za vsak nadaljni zrakoplav plačati po 20.000 dol. odškodnine. Izumi te'j jamči vladi, da bode njegov zrakoplav nosil po 200 ljudi v daljavo 3000 milj, ne da bi mu bilo treba priti na zemljo; nadalje bo de zrakoplav nosil 400 ljudi v dalja vo 1000 milj, dočim bode 600 ljudi za moglo potovati 300 milj daleč Nadalje se obveže izumitelj tudi za to, da bode povprečna hitrost zra-koplava znašala po 80 milj na uro dočim se zamore znjim potovati tudi z hitrostjo po 120 milj na uro. Zrakoplav bode opremljen z motorji, ki bodo ime: 3000 konjskih sil in bode tako zgrajen, da bode mogoče priti povsodi na zemljo, kjer je za zrakoplav do v Jj prostora, ne da bi bilo treba zirraditi kako posebno poslopje. Izumitelj nadalje jamči, da se bode zrakoplav dvignil lahko miljo visoko in da <=€ bode poljubno okre-tal, tudi ne bode potreboval tako-zvanega bilasta. Plin se bode izdeloval v >rakoplavu s pomočjo petro-Ija. Na zrakoplavu bodo kajite, kakor na pamikih in tudi krov za še-tanje. Potovanje iz New Yorka v središče Evrope bi trajalo le 50 ur. VESTI IZ RUSIJE. 2001etnica bitke pri Poltavi. Lija. >ri^e Olfi V^it Včeraj dopolu-e velike slavno-ice velike ruske tki pri Poltavi, Poltava. 10. julija, dne so se tukaj pri£ sti v proslavo 2001« zmage na 7 Švedi Slavnostim prisostvuje car z veliMud spremstvom in vsemi poslaniki inozemstva. Vojaštvo je zavzelo vse one postojanke, ktere je imelo pred 200 leti, predno se je bitka pričela. Ko ;;e car ostavil vlak, se je odpeljal naravnost v eerkev, ktero so zgradili tam, kjer je vojaško pokopališče. Kasneje si je ogledal velikanski spo rnenik, pod kterim počivajo ostanki 1345 vojakov, ki so si ožili pod carjem Petrom Velikim. Kasneje je car pregledal vojaštvo. Tekom popoludneva je car obiskal cbe zgodovinski cerkvi in spomenik carju Petru Velikemu, razstavo roč nih del kmetic iz Poltavake guberni-;,e in končno tudi spomenik, kterega so postavili padlim švedskim vojakom. — Bojno polje je ostalo skoraj nespremenjeno. Gozd, kteri je prikrival prihajanje Rusov, kakor tudi hrast, pod kterega so prinesli po bit k', ranjenega švedskega kralja, še vedno stoji in hrast vsako leto lepo zt leni Petrograd, 10. jul. Čaaniški poročevalec Čistonov je bil od vojaškega sodišča obsojen v smrt, ker je pred dvema leti okradel neko čajnieo. Že pred to tatvino je bil Čistonov obsojen na 81etno ječo, ker je skušal okra-8t* neko gledališko blagajno. Potem si je pridejal drugo ime. Vlada sa-trjuje, da je kradel sa revolucijo. Petrograd, 10. jul Tekom — 24 ur ee je tukaj pripetila 10§ aevih siučajev kolen; umrlo je pa BI tfadi- Oče na vsak način. Dixonova umetnost. KAKO JE PRIŠEL DR. DIXON V PITTSBURGU DO ZAŽE-LJENEGA POTOMCA. Njegova žena ni s tem zadovoljna in ga toči na ločitev zakona. SUMLJIV OVRATNIK Južne republike. Ustaja v Colombiji. USTAŠI SO V RAZNIH KRAJIH DOSEGLI LEPE VSPEHE IN POVSODI NA-UREDUJEJO. q m Vlada bode v kratkem poslala preti astašem svoje čete. MIR V BARAQUILLZ. Pittsburg, 9. julija. "Višji krogi" v Pittsburgu imajo zopet lep škan-dalček. Dr. Jos. Z. Dixona toži njegova žena na ločitev zakona. Vzrok zakonskega nesporazumijenj a je, kar oba priznavata, ker žena ni dobila o-trok. Dr. Dixon pa je hotel na vsak način imeti potomca in ker mu tega njegova žena ni mogla dati, je sklenil ljubimsko znanje z neko lepo po-strežnico. Vspeh je bil porod lepega dečka. Gospa Mary H. Dixon igra v ' višjih krogih' veliko vlogo. Dr. Dixon je j eden najuglednejših zdravnikov mesta. "Dr. Dixon ima otroke strašno rad, in je hotel imeti jednega," je rekel dan^s Wade Chism, neki prijatelj zdravnika, v kterega imenu je govoril. " Ločitvi zakona se prav gotovo ne bode pro ti vil." Gospa Dixon navaja za 'affinity* v tožbi Mass Jessie Ray, a se ji še ni posrečilo, da bi zamogla dostaviti tožne spise gospodični Ray. Dr. Dixon ne bode oporekal očetovstva, kakor je trdil njegov prijatelj Chism- Gospa Dixon je obiskala aprila meseca očeta svojega moža, ki stanuje v Clintonu. Tam se je sešla z mlado damo, ktero je imenovala družina Jessie. Jessie je imela otroka. Nekega dne je prišla gospa Dixon slučajno v Jessieno sobo in tam našla na mizi že.nošen ovratnik in o-vratnico. Na prvi pogled je spoznala, da so te stvari last njenega moža. "Cegavo pa je tot" je vprašala gospa Dixon začudeno. "Ah, to je od Joeta," je odgovorila Jessie ravnodušno. In nevihta je bila tu. Gospa Dixon se j vrnila k svojemu očetu in Jessie in otrok sta izginila. Odvetniki ■so takoj vse potrebno preskrbeli tožbo na ločitev. In Pittsburg zopet kaj za govoriti. Washington, 9. julija. Iz Bogo te V Colombiji se javlja, da se ustaja proti colombijskemu predsedniku Reyesu, ki se mudi sedaj v Londonr, vedno bolj razširja. Ameriški poslanik brzojavlja, da so vesti, vsled kterih so revolucijonarji zasedli mesto Baranquilla, resnične. Ustaši so zaplenili tudi vladino topniearko. ktera je bila usidrana na tamošnji reki, nakar so odstavili vse vladine uradnike zajedno z governerjem. Iz Bo-gote se tudi javlja, da je vlada poslala proti revolucijonarjem vojaško ekspedicijo. Vlada Zjed. držav za sedaj ne bode poslala v Colombijo svoje vojne ladije, kajti državljani iZjed. držav itak niso v nevarnosti V Baranquilli so zavladale zopet normalne razmere, kajti vse prebivalstvo se je pridružilo ustašem in je naskočilo vladina poslopja v kterih je vničilo vse slike predsednika Reyesa. Dosedaj pri revoluciji ni bil nihče ubit. Novi governer je zelo pm-ljubljen in ljudstvo mu popolnoma zaupa. Kongres se snide dne 20. julija. Cenzura je zelo stroga. o- ■ RUSKE ČETE NA POTI V TEHERAN. Ruska vojaška ekspediciia se glavnemu mestu Perzije. za ima POTRES V AZIJL Potres je napravil obilo škode v Indiji, azijski Rusiji in Turkestanu. Simla, Indija, 9. julija. Včeraj zjutraj ob 3. uri se je pripetil v Ra-alpindi jak potres, kterega je bilo čutiti vse do Chdtrala, ki je glavno mesto istoimenske indijske države. Potres je bil tako jak, da se je več hiš podrlo. Tudi v Iskardu, ki je glavno mesto Beludžistana, so kneli potres. Taškend, ruska Azija, 9. julija. Tukajšnji seizmograf je včeraj rano zjutraj zaznamoval jak potres, kteri se je pripetil kakih 275 milj daleč, najbrže v Bokari ali pa v Hinduku šu, srednja Azija. Petrograd, 9. julija. Iz Kerki in Ivati-Kurgana v Turkestanu in iz Hokana v ruski Aziji se javlja, da se je pripetil tam včeraj potres, ki je podrl več hiš. Tudi v Jekaterinbur-gu, Skobelevu in Novi Bukari se je pripetilo več potresnih sunkov. Nezadovoljni Moroti na Filipinih. Manila, 9. julija. Na otoku Jolo je prišlo zopet do boja med ameriškimi vojaki in Moroti, ktere je vodil glavar Jikiri Pri tem je bil nared-rik Robert Johnson ubit in nek desetnik je smrtno ranjen. Tudi trije častniki 6. polka konjiče so bili ranjeni, vendar se pa boljše počutijo. Domačini so imeli v boju velike zgube. Rockefeller star 70 let Cleveland, O., 9. julija. John D. Rockefeller, ki je bil rojen leta 18» maK farmi faiiao Ifefcfortfa, ga eounty, N. Y., je vtenf obhajal Teheran, Perzija, 9. julija. Vojaški governer v Teheranu, ruski general Ljahov, je dobil poročilo, da so se bojevniki velikega rodu Baktja-rov približali Keraju in da so se združili s perzijskimi nacijonalisti. Petrograd, 9. julija. V perzijski luki Enzeli ob Kaspiškem morju so se izkrcali nadaljni oddelki ruskega vojaštva, ktero je prišlo iz Baku. Danes se izkrcujejo v Perziji zopet nove ruske čete. Rusi se takoj napotijo proti Kazninu, ktero mesto je oddaljeno 90 milj od Teherana. Busko ekspedicijo vodi general D. Mužniekij, kteri se je kot divizijski poveljnik odlikoval v rusko-japonski %ojni. Mužniekij je dobil od ruske vlade naročilo, naj se ne vmešava v boje med Baktjari in perzijskimi ko-zaki, kterim poveljuje general Ljahov. bode pa Ljahova brigada poražena, potem mora Ljahov zajedno z ruskimi četami skrbeti za varnost inozemcev v Pereiji Petrograd, 9. julija. Iz Carigradu se javlja listu Novoje Vremja, da je turška vlada odredila pomnoži tev turškega vojaštva na perzijski meji, zlasti pa v bližini perzijskega mesta Urumija. Tabris, Perzija, 9. julija. Vodja nacijonalistov, Satar kan, se pripravlja na potovanje v Carigrad. Ko so prišle ruske čete v Tabris, je Satar kan pribežal v turški konzulat; ker se pa še vedno boji za svojo varnost, bode raje odpotoval v Turčijo. Denarje v staro domovino poftfljame: aa | MJ0 ............ M aa mM ............ 1H « ............ m m 1H.7S ............ m as «W.0i ............ IM9 "» O® ............ MM Poitarina je všteta pri tek svotak Doma se nakazane svote popofeom izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poiiljatve iqriataje e. kr. poštni kranilni urad t XL Še 11- dneh. aeje do tO&M v goto.ini v aH registriranem pfcau, vešje po Dom iitie Pestri Meaey Orisr afi p« New York BmI Draft. Ur K "GLAS NARODA" (Slov*nic Dally.) Owned and published by the Slovvnlo Publishing Co. (-a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bi^iness of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Em celo leto velja list za Ameriko in Canado,........$3.00 m pol leta.........1.50 leto za mesto New York . . .4.00 m pol leta za mesto New York . . 2.00 m Evropo za vse leto . . . . 4.50 " " M pol leta.....2.50 po čet trt leta 1.75 ■^GFLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") tamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.09. AdvwtiMments on agreement. Dopisi bre?. polpisa in osobnosti se ne oatifinejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov simo, da se nam tudi projdnje Ivalldče naznani, da hitreje najde-i naslovnika. Dopisom in poniljatvam naredite ta na-4bv : •H3L.A.S NARODA" iS Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. 4fi Koncem tedna. Iz Rusije se javlja, da so tam poklali baje zopet sto čifutov in poleg njih tudi nekoliko posestnikov. Iz tega je pa izvajati, da se tam ni šlo za verske ali plemenske prepire, temveč za socijalne in gospodarske... * • * V senatu se v tem tednu prenehali s takozvanim tarifnim delom: sedaj se pa prav za prav šele pričenja delo na podlagi tarifa, ktero bode vse na- £? ljudstvo čutilo___ * * • V New Yorku stariši neke mlade Aue slednji niso pustili poročiti se z njenim Johnom: ona je namreč Židinja. dočim je John katoliški mladenič. Potem je pa Ana jednostavno s svojim Johnom ušla. — Ljubezen namreč ne pozna niti Mojzesa, niti apostolov, kajti ona je še vedno zvesta staroklasienim bogovom: Amorja in Veneri... * • * Nekoliko promene: nekega ubegle-ga newyoriskega bankarja so prijeli -— na Dunaju... * * * Newyorska policija ima vedno srečo Tekom tega tedna se je pripetilo ■— hvala Bogu — zopet toliko umorov, da se sedaj lahko na umore prejšnjega tedna pozabi— * * * Španska kraljica nima druge želje, nego, da dobi toliko babyjev, kolikor sploh mogoče, oziroma saj toliko, kakor njena pokojna stara mati, angleška kraljica Victoria. — To je najlepša in najpraktičnejša pomoč svojemu Alfonzu pri njegovem trudu, povečati svojo domovino... * * * Japonska je ravnokar poslala dvajset grafterjev tamoŠnjega sladkornega trusta v ječo: v tem pogleda so Japonci še daleč za našo "civilizacijo"... * * * Najnovejše: Na razstavi v Seattle, Wash., se je vršila prva poroka v zrakoplavu s pomočjo brezžičnega brzojava, ki je nadomestoval duhovna tako, da je duhoven brzojavil v višino in tako srečen parček poročil. — Pristaviti. pa moramo, da bi tudi mi najeli takega duhovna, kteri žrtvuje svoje dostojanstvo takej blas-femiji in onečaščenju svetosti zakona, da ga potem kaznujemo s par članki, kakoršnji so nekterim tako neljubi___ Deset rojakov je prišlo v javnost s stvarjo, ktero je naša javnost že končala in spravila ad acta. Oni najbrše niso uvaževali pregovora, lri pravi, da se ne izplača po toči zvoniti. Kljub temu pa vpliva na javnost nekako blagodejno, ako čita imena desetih Don Quixotov skupaj — jednega pod drugim... * * * V znani aferi znane "cajtenšce" naj za sedaj privolimo v njeno prošnjo glede premirja, seveda le vsled tega, ker je ona, zavedajoč se svoje ritirade, prišla v javnost s tem, da je avazevala besede iz vena: "Dovolj, dovolj krvi je že profits'*... * • • Vendar je pa pri tem treba odgovoriti še na sledeča vprašanja: * * * I Kedo je bil oni, ki je dajal, da bi bilo najboljše, ako se žapnjiiče sv. Vida požene v zrakf... Kedo je oni, ki je pred sodiščem pod prisego izjavil, da ne ve, kedo je bil "manager" pri pokojni "cajtenšci", dasiravno je onemu "manager ju" sam pripomogel do te stopinje!. .. * a * Kedo je bil oni, ki je pisal članke in dopise v obe cajtenšci, v kterih je pel čast in slavo svoji lastni osebi?... ' ♦ # Ako dobimo na ta vprašanja resnične odgovore, na kterih bode tudi pedpis in opazka: "Ego sum" in "mea culpa", potem prekličemo r'ia-ne članke pod naslovi "Čista vest" in "Častna beseda". — Ker se pa to ne bode zgodilo, n-ij pa naša javnost presodi o vprašmiii: "Mit wvin die STANGE zu hal-rc ist"... * * * V ostalem bi se pa tudi v slučaju premirja cajtenšci ob Cuyahogi zelo slabo godilo, kajti sedaj itak ni vee denarja Žalostne Matere Božje na razpolago. Kjer pa ni denarja, tam je tudi fratra zaman iskati... * * * Mati one cajtenšce je požrla Žalostni Materi Božji baje $!500, kajti frater je dal ta cUsunr raje bankerot-ni Domovini, da je pela njemu slavo, mesto da bi se pela slava Materi Božji, kakor je ljudstvo želelo. — To spada k bogoljubnemu delu fratra "par distance"... # . # Je li "Pavliha" dobil pri cajtenš-ri modro polo? Njegovo mesto je namreč sedaj zavzel tudi urednik "par distance". Po pisavi je namreč spoznati, da se sedanji "Pavli-La" meša v stvari, ktere pristojajo jedva starim babam. V ostalem je pa itak znano, da se frater najraje zabava v družbi "devic" obojega spola, oziroma "sufragetk" in "su-fragetičev"... * • • Vsled tega bi pa bilo umestno fra-tru svetovati, da bi napisal za "Pav-liho" nekoliko podatkov iz delikatne zgodovine svoje "desne reke"; napisal bi lahko nekoliko udlomkov iz moderne Sodome in Gomore "en miniature", a cajtenšca bi potem lahko objavila izviren članek z motom: "Sage mir deinen Umgang, dann weiss ich wer du bist!"... • • • Poleg tega urednik "par distance" tudi lahko napiše v "Pavliha" o "devicah" in "deviškem" početju, kajti opravljati zna prav dobro in se je v tem "častnem" poklicu že par- lcrat dobro obnesel... • • • V ostalem naj pa danes v tretjič obnovimo "koncemtedensko" vprašanje: Kaj je morala t Kaj je avstrijski parnik t Kaj je značilno prijateljstvo? In---??? Kedo zna to kombinirati, kedo definirati in potem iz tega napraviti pravo luč, ki bi posvetila v ono temo, s ktero se bode naša slovensko-ameriška javnost nekoč tudi še bavilat... "Le" 45 ljudi je bilo letos na po-Ijn bum-bum-patrijotizma ustreljenih. Lani so jih 56 ustrelili. To je ugoden znak za zdrav človeški razum, toda slabo znamenje za prodajalce streljiva. In slabo znamenje tudi za zdravnike in " undertakerje ".:. Vozove "for ladies only" so v tunelu pod Hudsonom odpravili iz prometa. Naše dame — God bless them — imajo rajše mešano družbo... * • * Nedavno je predsednik nekega vseučilišča izjavil, da se dijakinje vseučilišč vedno manj zanimajo za poroko. Vsled tega ga je potem nek piofesor vprašal, vpliva li učenost tako neugodno na dijakinje ali pa na možke. — Mi smo prepričani, da vpliva učenost pred vsem na dame — kajti učenost jih) nauči, da si znajo potem tudi brez poročnih ceremonij pomagati — * <* * Na Ellis Islandu so pričeli marljivo pošiljati naseljence nazaj v Evropo, ker imajo premalo "cash money". "Te Deum laudamus" — namreč mi, ki smo že tukaj... * ♦ * Newyorško časopisje je priredilo 5000 siromašnim dečkom, ki prodajajo časopise, izlet. Imeli so jeden dan v svoji bedi in mladosti, kterega za-morejo nazvati srečnim. Pri tem se vsiljuje vprašanje: je li boljše nikdar ljubiti, ali pa ljubiti in potem ljubezen zgubiti?... * * * Je li boljše, nikdar v svojem mladem življenju ne imeti srečnega dneva in tako ne poznati veselja in radosti, aH pa uživati veselje, srečo in radost le JEDEN dan ali jedno minuto življenja, nakar 8C VSG to zaman želi v vseh nadaljnih letih mladosti ali pa v vsem življenju?... * . * Bivši turški sultan je moral napravili še jedno denarno nakaznico na pet milijonov. Z njim ravnajo sedaj ravno tako, kakor se ravna z artižo- ko. Povžije se list za listom, in ko je potem zadnji list povžit, pride na vrsto "srce"... DOPISI. Cleveland, Ohio. Čeravno spada žalostni frater ali pater s svojo žalostno Majko Božjo v pozabnost, vendar opomniti bi bilo treba le nekaj fakt, ktera so neovrg-ljivi dokaz, kako je "ta sladki" gospodaril z istim premoženjem, ki ga je dalo ljudstvo v bogoljubne namene. Z eno besedo rečeno: patrovo gospodarstvo bi bilo tako lahkomiš-ljeno, da bi ga bilo že davno spraviti pod kuratelo. Le par slučajev: Ko je tetka Nova Domovina bila v poslednjih zdihlja-jih, je pač ravno pater bil, ki je dela! na to, da se je dalo iz cerkvenega premoženja svota $900 za umirajočo tetko, s kterim zneskom, če niso ho-tt li priti v kajho, so pokrili svote, ki jih je ljudstvo dalo, da se jih odpošlje v staro domovino. Najlepše pri tem pa je bilo, da je celo neki odbornik tiskovne družbe, kakor tudi cerkveni, bil tako "naliman", da je moral čakati na svoj denar in da je njegova terjatev bila pokrita na gori označeni način. Patrov najboljši prijatelj g. Jarc se je pa patrovem odhodu zelo čudno izrazil o patrovih računih Rekel je dobesedno: "Hudič, kakšne račune jo ta vrag zapustil. Ni za verjeti." Toraj, če se patrov prijatelj o njem tr.ko izraža, potem ni menda treba daljnih dokazov. Ko se je šlo za onih $900, ali bi se jibi posodili Novi Domovini ali ne, se je cerkveni odbornik g. Stanko temu upiral in ni hotel privoliti v to "transakcijo". Glej, zopet je bil tu sladkomili pater, ki je potem direktno in indirektno delal na to, da se lurajoči tetki opomoglo za par te dnov. Ali je to znabiti delal na to, da se je tudi njegov zakasneli Money Order odposlal v stari kraj, se ne da trditi, vendar resnica je, da je on sprožil tak nasvet, ki se je potem tudi uresničil. Da bi se pred svetom pa ta svota opravičila, reklo se je, da se je z njo poravnal tiskovni račun pri N. D.(?) Nadalje bi se pa stavilo na patra sledeča vprašanja: "Kdo je bil isti, ki je v kapeli sicer oznanil, da ni treba prirejati parade, potem pa na vse mogoče načine delal, da se je parada vršilaV' "Kdo je bil isti, ki je rekel, da bi bilo najboljše, če bi se farovž sv. Vida spustil v zrak?" "Kdo je bil nadalje isti, ki je pred sodiššeem izjavil pod prisego, Ja ne ve, Če je bil g. Jarc "manager" Nove Domovine, čeravno mu je bilo dobro znano, da je bil g. Jarc "manager" in kteremu je sam pripomogel do te stopinje?" "Kdo je bil zopet isti, ki je šun-tal ljudstvo proti Vidovi fari?" "Kdo je bil isti, ki je pisal članke in dopise v Novo Domovino in Ameriko in v njih speval čast in hvalo lastni osebi?" "Kdo je bil zopet isti, ki je še iz ^ew Yorka ščuval in ruval, da bi dosegel zgubljeni raj?" Evo, na ta vprašanja naj pater odgovori. Upati je, da ne bode zavijal, pač pa na vsako odgovoril: "Ego sum!" in "Mea culpa!" Tudi iz St. Claira. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje sirom Amerike, brate in sestre v Hib-bingu, Minn., in moje rojake v Brook-lynu, pri kterih sem bil gostoljubno sprejet. Živili! New York, 8. mal. srpana, 1909. Pavel Bižal z družino. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno moje brate in sestre. Bilo srečno 1 New York, 8. mal. srpana, 1909. Anton Primožič Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake Vrhovce v But-(e in "Walkerville, Mont., posebno tiste, lri so me spremili na kolodvor. New York, 8. mal. srpana, 1909. Peter Žalec. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje ši-rem Amerike, posebno one v Chis-holmu in Ely, Minn., kakor tudi moje sorodnike. Na zdarl New York, 8. mal. srpana, 1909. Janez Goršič. DELO! DELO! Iščem tri ali pa štiri delavce, kteri razumejo izdelovati angleške in pipe doge. Kdor je vešč tega dela, naj se obrne za vse podi obnosti na Steve JeUenc, (8-12—7) BoKgee, Ala. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) Napoleon in njegovi generali so stanovali v ljubljanski škofiji. Na kosilo so bili povabljeni oficirji vseh vrst in tudi en čisto navaden prostak od grenadirskega polka, ki je straži! škofijo. Dne 29. aprila je Napoleon zapustil Ljubljano in za njim so Francozi odkorakali v malih oddelkih in dne 8. maja ni bilo nobenega Francoza več v Ljubljani. Bonaparte — Bernadotte — Mu-rat! Kako slavna imena. Stari Ljub-ljančanje pač niso imeli pojma, kaki možje so bili pri njih v gostih in ni se jim sanjalo, da postanejo iz teh mož Čez nekaj let mogočni vladarji in znameniti maršali. Kaj bi govorili o Napoleonu Bona-partu, ki si je nekaj let po svojem obisku Ljubljane nadel cesarsko krono. Vsak otrok pozna ali bi moral poznati njegovo zgodovino. A njegovi spremljevalci utegnejo biti vsaj širšim krogom nekoliko manj znani in zato ne bo neumestno, če jih na kratko označimo. Bernadotte je bil rojen leta 1764. Postal je odvetniški pisar in šel v starosti 16 let prostovoljno k vojakom. Več let je služboval kot prostak in postal narednik malo predno se je začela francoska revolucija. V revolucijskih vojnah se je tako odlikoval, da je postal že leta 1793 general. Odlikoval se potem v vseh vojnah. ki jih je imela Francija in postal 1. 1804 francoski maršal. Bernadotte je imel največ zaslug, da so Francozi pri Ulmu in Slanem (Austerlitz) zmagali nad Avstrijci. Leta 1806 ga je Napoleon povzdignil v knežji stan. Bernardotte je po bitki pri Jeni pognal pruskega generala Bliicherja notri do Ljubeka in ga prisilil, da je kapituliral in v odločilni bitki pri Wagramu leta 1809 je uprav Bernadotte odločil, da so zmagali Franeozi nad Avstrijci. Užival je kot vojskovodja in kot Človek tak ugled, da ga je švedski kralj Karol XIEL posino-vil. Avstrija je pač delala na to, da bi mu onemogočila zasesti švedski prestol, a ni se ji to posrečilo. Leta 1818 je postal Bernadotte kralj švedski in norveški! Na švedskem prestolu sede še danes njegovi nasledniki. Od odvetniškega pisai^ja do pravega kralja — to je pač lepa kari-jera! Maršal Massena je bil sin navadnega kmetskega barantača z vinom, liojen je bil v Levenu pri Niči. Šole sploh ni videl nobene. Kot deček je služil na neki ladiji in v starosti 17 let šel kot prostak k vojakom. Leta 1789 je bil še prostak. 1. 1793 general. Odlikoval se je v mnogih bitkah in bil sploh jeden najznamenitejših vojskovodij tiste dobe. Silno bitko pri Rivoliju 14. novembra 1797 je odločil Massena. Dne 27. septembra 1. 1799 je zmagal nad Rusi pri Curihiu. Leta 1806 je zavzel Gaeto in pregnal Angleže iz južne Italije. V bitki pri Aspernu je Massena rešil vso francosko armado uničenja. Leta 1810 je poveljeval francoski armadi na Španskem in premagal v raznih bitkah Wellingtona. Od tedaj je vsled bo-lehnosti igral le manjšo ulogo. V priznanje njegovih zaslug ga je imenoval Napoleon za vojvodo rivolskega in kneza esslingskega. Umrl je leta 1817. Murat je bil Napoleonov svak. Rodil se je leta 1771 kot sin malega krčmarja. Najprej so ga dali v leme-nat, a tam mu ni ugajalo in šel je k vojakom ter postal jeden naj sija j-nejših francoskih konjeniških generalov. Leta 1796 je bil že general. Odlikoval se je v neštetih bitkah na Italijanskem, v Egiptu, na Nemškem, na Avstrijskem, na Španskem in na Ruskem. Leta 1808 je postal kralj neapoljski. V odločilnih bojih zoper Napoleona 1. 1813 si je poskusil rešiti svojo politično eksistenco. Po bitki pri Lipsku je sklenil z Avstrijo pogodbo ter ji obljubil pomoč 30,000 mož zoper Napoleona. Šel je pač v vojno, a storil ni ničesar, ker Avstriji ni zaupal in ker se vendar ni mogel odločiti za boj zoper Napoleona. Ko se je Napoleon vrnil z Elbe, je šel Murat v vojno zoper Avstrijo, a je bil premagan. Vsa njegova armada se je razkropila in moral je bežati na Francosko. Po bitki pri Waterloo, kjer je bil Napoleon uničen, je Murat poskusil rešiti Nea-polj za-se. a je bil vjet in 13. oktobra lbl5 ga je dal prejšnji neapoljski kralj na dvorišču grada Pizzo ustreliti. Murat je bil brezmejno hraber in sijajen general ter dobra duša. Lahko bi bil dal postreljati in po-besiti kak ducat potentatov, a pri-zanesel je vsem; ko pa so ti premagani potentati prišli zopet do oblasti, so Murata brez obotavljanja dali usmrtiti. Muratova vdova Karolina, sestra cesarja Napoleona, se je po tragični smrti svojega moža naselila v Trstu, kjer je živela v vili, ki se še sedaj imenuje "vila Murat". Umrla je 1. 1839. Starejši sin Muratov je šel v Slovensko katoliško TAINEXPELLER Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kbkor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje z PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače siedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50#. F. AD. RICHTER l, OO., 215 Pearl St.. New York. podp.društvo Pazite na varstveno znamko z sidrom. Ameriko; tudi mlajši sin se je mudil dalje časa v Ameriki in se živel s tem, da je imel dekleta na hrani, a po francoski revoluciji se je vrnil v Pariz in postal tam senator. Umrl je 1. 1878. Njegova vnukinja je soproga bivšega avstrijskega ministra zunanjih del grofa Goluchowskega. To so kar mogoče kratke slike onih najznamenitejših mož, ki so prišli L 1797 z zmagovito francosko armado v Ljubljano. (Dalje prihodnjič.) Štrajk premo gar je v. Glace Bay, Nova Scotia, Canada, S. julija. Premogarji, ki delajo v rovih Dominion Coal Co., so pričeli štrajkati in štrajk se sedaj vedno bolj razširja. Včeraj so se pridružili štrajkarjem še premogarji, ki so delali v rovu št. 2, tako, da sedaj tudi v imenovanem rovu delo počiva. Pred imenovanim rovom je prišlo do nemirov in tem povodom je bilo 12 pre-mogarjev aretovanih. sveteBarbarg NAZNANILO. Cenjenim rojakom, znancem in prijateljem po širni Ameriki naznanjam, da sem se zopet vrnil iz stare domovine, kjer sem se mudil par mesecev. Oujednem naznanjam cer»i rojakom v Waukeganu, 111., da bodem zopet sam prevzel vodstvo v vseli raojil' poslih, ter vsacega najbolje postregel. Priporočam vam mojo veliko zalogo raznega finega vi ii. najboljšega žganja. patentovanih zdravil in vsako-\rstnih finih smodk. Prodajam vožne listke vseh preko-morskih: črt in pošiljam denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. Pobi-ram naročnino za "Glas Naroda" in sem v zvezi z vsem znano tvrdko Fr. Sakser Co. v New Yorku. Upravljam \ sa v notarski posel spadajoča dela. Zahvaljujem se vam za dosedanjo naklonjenost ter se še v nadalje priporočam. Spoštovanjem Frank Petkovšek, 718—720 Market St., Waukegan, 111. (10-12—7) POZOR, DEKLETA! Slovenec, star 25 let, želi se seznaniti s čedno deklico od 17 do 22 let staro v svrho ženitve. Imam dobro rielo in tudi $2000 prihranjenega denarja. Ne zahtevam nikakega premoženja. samo mora biti spodobnega obnašanja in pridna. Pismom priložite tudi slike; na pisma brez slik se ne ozira. L. Mayer, Bos 417. Chisholm, Minn. POZOR, BO JAKI! Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali pohištvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zj edin jenih! državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Oonže urad nad Bartolovo prodajalno, Chisholm, W»«w Kdo rojakov ve, kje je MAT. KOS t Poprej je delal v okolici Walsen-burga, Colo., sedaj sem pa slišal, da je šel nekam v Kansas. Poziv ljam ga, da se mi javi v 14 dneh. Martin Kovač, Box 135, Sopris, Colo. (10-12—7) Za Zjedinjene države Severne Amerike-Sedež: Forest City, Pa« iokorporiraDo doe 31. januarja 1902 v državi Pi miijh— MBBOBNIKI : Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Bok »74, Tena* Cttf, Podpredsednik: MARTIN OBERZAN, Box 51, ICaenl, ■L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTTR, 1143 E. fiOtk Bt., CSevsiaed, Blagajnik: MASTIN MUB3C, Box 637, Foiwst City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN eZRtiCAN, proisofeik, Weir, KAROL KAT.AR, L nadaaraik, P. Box M7f FRANK KNAFELJC, £L aafeoraik, §M doek, Pa. FRANK SUNK, EEL mmkmaSk, MM311 »t, Kje se nahaja moj bratranec FRAN VIDIRIH ? Doma je iz Lase pri Planini. Pred 4vema letoma prišel je v Ameriko in ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da Be mi javi, ali pa če kdo izmed cenjenih rojakov ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Helena Komovc (Grehijeva iz Planine), Box 100, Garrett, Somerset Co., Pa. (9-13—7) SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI m NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI POROTNI IN Fmizmn ODBOR: PAVEL QBRBGAR, ff«d—lirifc porotnega *4kora, Weft, fl JOSIP PBTERNEL, L pueferifcP. «. Box tft, Wills*, Pm. IVAN TORNIC, IL porotrik, P. 0, Box tU, Ter«* .J i I Dopisi aaj M yefiljoje L tajnfta IVAN TELBAN, P, & |ea Forest City, Pa. Draštveno glasilo je "GLAS NARODA Compagnie Generale Traosatlanlique. [Francoska parobrodna družba«] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parni ki so: "La Provence" na dva vijaka .. *"La Savoie" " " " "La Lorraine" " " " "La Touraine" " " " "La Bretagne"................. "La Gascogne"................ ............14,20(1 ton, 30.0 rih grocerl] ln potom jelperllo 'aavkaeto-belo a»;pa rumono. ARQO je popoln! škrob zavaa-ko perilo — mrzlo ali vroče. Kupujte ciste ARGO^zavojeJ 5c. TvIE SEARCH cor Every PURPO:,C FOR HOT*AND COLDSTARCHING i Visoko rojeni. Soproga Španskega srakoplovea A. Marka iz Barcelone je povila med vožnjo v zrakoplovu nad franooeko - špansko mejo krepkega deSka. Za pol wrfHfrmft nesel zaupnik tva trgovcev s dijaznanti, hranil dijaznante kel je ▼ Nem&jo. kteri J» :„ '..i,-. .i..u kioskivan dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADMKI: Prwlmhuk: FRANK MEDOfi, »483 Ewis^ At®., 8©. Ckieago, HL P,****iik: IVAN GE5EM, P. O. Box «7, Biaddtaak, Pa. Oterai tajnik: JT7RU L. BKOBlC, P. O. <24, EJj, Mi«. Pomakni tajnik: MAKS KEEŽtŠNIK, L. Box S», Hock* Spring, K««ajmik: IVAN GOYSE, F. O. Box 106, By, Mia*. NADQSOENTKI t ALOJZIJ VIRANT, ^e^Waik aadaoraafm odbora, oor. 1«. Ara. * • StrMt, Soatk Lorain, IVAN PRIMOŽIČ, aadaondk, P. Box 641, Metk, S*™* P. KLOBUCAJt, HL aadxornik, 110 ^ 7. Mraet, Cahunet, rosam odoob t itan naltfnh predsednik porotaefa o*«ra, P. « Box 138, ~ Pa. IVAN N. GOSAK, EL porotmik, 6811 Batler »t., Plttstarg, Fa. ITAN lfTHTTAE, HL porotaik, Box 96, Byf IEjeb. Vrkorml ▼aik: Dr. MASTI N J. IVBC, 711 Nertk Cfcieago Bt, Krajevna druitr* naj blagovolijo poiiljati tm dopise, premem be m-*** i« drv« Liatine aa ^Uvnega tajaika: GEORGE L. BROZICH, Box tH, Ely, ftlnn., po »rojem tajnik« in nobenem dragem. Denarne poiiljatre ar' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn., po trojem zastopnika in no-benem dragem. Zaatopnil " krajevnik društev naj pošljejo dnplikat vaake pošiljata tudi na glavnega tajnika Jednote. Vee pritožbe od atrani krajevnik društev Jednote ali posameznikov «aj pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, Bor 138, Bardine Pa. Pri'»jani morajo biti vsaki natadkri podatki w ke priteOe. Društveno glasOo je 'GLAS NAHODA". Drobnosti. kbanjbkb novic*. Malopriden pomočnik. Ko je vodovodni instalator Babnik delal v novi Sirceljnovi hiši v Hradeckega vasi v LJubljani, s svojim pomočnikom Iv. Sopčičem iz Moedlinga pri Dunaju, pristojnim v Gradec pri Cernomlju, mu je iz na zidu visečega suknjiča ixginilo 110 K denarja. Ker prvi dan po tatvini Sopčiča ni bilo več na delo in se je vozil po mestu s kolesom, kterega si je bil izposodil za 10 K* se je obrnil sum nanj. Vrhu tega se je hotel zvečer vkljub temu, da je imel delavsko knjižico še pri gospodarju, odpeljati z gorenjskim vlakom Stražnik ga je ustavil in odvedel v zapor. Pri sebi je aretovanee imel še 24 K denarja, kam pa, da je dal o-stalo svoto, se še ne ve. Sopeič je bil že štirikrat zaradi tatvine kaznovan in sicer zadnjič, ker je vlomil v to-bakarno na južnem kolodvoru ter pokradel več smodk in denarja. Oddali so ga sodišču. Poaledice kresnega, veselja. Na kresni večer je zažgalo ob mestni meji v Zeleni jami v Ljubljani 5 delavcev kres. Veselili so se še pozno v jutro in praznili kozarce. Pri tem pa so se sprli. Valentin Bereič je o-klofutal najprvo Bernota, na to pa se je lotil še železolivarja J. Kordi-na. Ta se mu je branil z žebljem in odprtim nožem in mu prizadel na glavi in levi roki občutne rane. Ves razburjen je šel poškodovanec v Kordinovo stanovanje se znašat nad njegovo materjo in sestrami, kjer je razbil pri oknih 5 šip. Ko se je naposled le pomiril in omagal vsled izgube krvi, so tovariši podali po rešilni voz, s kterim so ga odpeljali v dež. bolnieo. Proti Kordinu je uvedena sodna preiskava. Uboj v Železnikih pri Metliki. Dne 15. junija je iz malenkostnega razloga prerezai 161etni Marko Plesec iz Železnikov št. 10, vrat 151etnemu Janezu Obermanu iz Vidošičev št. 3, da je slednji takoj izkrvavel in umrl. Pač lepa mladina to! Veliko je kriva obilica vina. Vsepovsod točijo vino pod vejico po slepi ceni. Ljudje mnogo pijo ter imajo velik del pretepov na vesti točilnice pod vejico. Gsaarjevo darilo sa nemško gledališče v Ljubljani. Posl. Hribar je interveniral pri kompetentnih ministrih radi subvencije, ki jo je cesar naklonil za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani. Naučni minister Stirgkh je izjavil, da te podpore ni priporočal in da se o stvari ni razpravljalo v ministerskem svetu. Nemški minister- rojak dr. Schrei-ner je tudi zatrjeval, da prošnja za to podporo ni šla skozi njegove roke. None*. Privatni uradnik Josip Stefanič, star 18 si je 18. junija v gozdu pri Lovcu nad Trstom sprožil krogljo iz revolverja v levo stran prsi. Konstatiralo se je, da je bila skupaj ž njim neka deklica, ki je ob prihodu ljudi urno zbežala. Sodi se, da se je parček hotel ubiti. Nevarno je grozil 351etni delavec Anton Mikoliš iz Vidma v Italiji svojemu to.varišu pri delu. Mikolisa so aretirali v Bovcu, kjer se je to zgodilo, ter ga pripeljali v goriške zapore. Umor ka-li? Iz Št. Andreža se poroča, da je sodnij^ka komisija dala odkopati ui štandrežkem pokopališču svež grob. v kterem je našla 6 mesecev staro dete v škatlji. Komisija je konštatovala, da je dete živo prišlo na svet. Mati tega nezakonskega deteta je 231etna Rozalija Nardin, ki je pred 14mi dnevi pred določenim časom povila otroka. Poklicala je domačega pogrebca, ki je nesel mrtvo dete ponoči na pokopališče in je tam zjutraj zakopal. Celo zadevo preiskuje sodnijska komisija, ki bo do.^naia natančnosti te zadeve. Tri otroke obgrizel stekel pes. 15. junija se je utrgal gospodarju Jos. Pohorju št. 2 v Opatjemselu z verige pes ter tekel po vasi. Objedel je tri otroke: lOletnega Fr. Pohorja št. 29, Marijo Peric, staro 12 let, in Andreja Perica, starega 15 let oba št. 71. Ker se je takoj slutilo, da mora biti pes stekel, ga je kmalu na to obstre-lil domači učitelj, na kar so ga ubili, drugi. Glavo so poslali takoj na Dunaj, kjer so konstatirali, da je bil pes stekel. Omenjene tri otroke so poslali radi tega dne 21. junija v Pasteur-jev zavod na Dunaj. — Sodi se, da je Poborjevega psa obklal kak drug pes. ki je potem tekel kdo ve kam. Štajerske novice. 32krat obsojen. Graško porotno sodišče je obsodilo zidarja Packa, ki je bil že 31krat kaznovan in zaprt zaradi tatvine, na sedem let težke ječe zopet radi vloma in tatvine. Pack je pokradel doslej denarja in blaga v vrednosti 1186 K. Utonil je 21. junija železniški uradnik n;i postaji Sv. Lovrenc nad Mariborom J. G ra t pri kopanju v Dravi. Nesreča pri stroju. V zlatarni Pa- chinffa v Celju je odtrgal brusilni stroj delavki Viear. doma iz Trno-velj, palec na desni roki. Nesrečo je zakrivila deloma sama, ker ni dovolj pazila na varnostne predpise in varnostne naprave. koroSks novice. Slovenska zmaga. V občini Blato pri Pliberku so se na kres vršile občinske voiitve. Zmagali so zopet v vseh treh razredih zavedni slovenski volivci. V drugem in tretjem razredu se nasprotniki sploh volitve udeležili niso, ker bi bil vsak trud zastonj; v prvem razredu so pa poizkusili srečo, ker bi biH radi spravili kake- _ CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavnica, prebitek in nerazdeljeni dobički.. 8 2-500.000,00 Dragi pripomočki.....................§15.000.000,00 URADNIKI s Charles C. Dickinson*, President. Jas. Ross Ctrran, Vice-President. Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Treas. R«>b. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za meato New York. Sprejemajo Be vloge posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo se obresti na čekovne vloge, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shr&mbice se oddajo za letno najemščino po $5 in več. ga učitelja v odbor, a tudi tu so o-stali v znatni manjšini; dobili so 6 glasov (3 učitelji), med tem ko so slovenski kandidat je dobili 14 glasov. Občina Blato ostane torej tudi še zanaprej slovenska občina; želeti bi bilo samo, da bi dobila drugega tajnika, ki bi bil zmožen slovensko uradovati. HRVATSKE NOVICE. Posebna razprava z Nastičem v "veleizdajniškem" procesu v Zagrebu se je izvršila 21. junija in sicer tajno, — BALKANSKE NOVICE. Razkritje o vohunu Nastiču. Dubrovnik, 25. junija. Poslanec dr. Mi-trovič prlobČuje v svojem organu novo senzacijonalno razkritje o Gjor-gju Nasticu. Dr. Mitrovie piše, da je 1. 1906 dobila cesaijeva kabinetna pisarna pismo, podpisano od "ekse-kutivnega odbora bosansko - herce-govinske revolucijonarne stranke", v kterem se zahteva od cesarja, naj nemudoma izda ukaz, da Avstro-Ogrska zapusti Bosno in Hercegovino, sicer da bo revolucijonarna stranka z bombami uničila vseh 80 tisoč avsrro-ogrskih podanikov, ki se nahajajo - Bosni. To pismo je bilo poslano cesarju neposredno po srbskih demonstracijah leta 1906 v Sarajevu, ki so bile napei^ene proti Hrvatom. Te protihrvatske demonstracije je vodil takrat C .orgje Na-stič. Zaradi tega je bil obsojen na 200 kron globe, a te globe ni nikoli plačal, t■■\i dovolj dokazuje, da je nastič te demonstracije izzval po nalogu vlade, da je bil torej agent-provocateur. A tudi gori navedeno pismo, podpisano od '' eksekutivnega odbora bosansko - hercegovinske revolucijonarne stranke", ki vobče nikdar ni obstajala, ni pisal nihče drugi kakor Gjorgje Nastic. Dr. Mitrovie zatrjuje, da je imel original tega pisma v rokah ter ga prepisal od besede do besede. Na to je primerjal pisavo v tem pismu z raznimi Nastioevimi rokopisi ter se prepričal docela, da je pisal gori imenovano pismo na cesarja res Gjorgje Na-sti£. Nasti6 je bil torej že 1. 1906, ko se je proslavljal kot najbolj navdušen srbski rodoljub, agent - provocateur, plačan, od avstrijske vlade. Bolgarija hoče utrditi svoje obrežje na Ornem morju. Sofija, 24. junija. Kakor se govori, namerava vojno ministerstvo zahtevati od sobranja naknadni kredit v znesku 30 mil. frankov, da utrdi obrežje ob Črnem morju. Francoski licej v Belemgradn. Srbska vlada je predložila Franciji predlog, da bi se ustanovil v Belemgradn francoski licej. Profesorje bi imenovala francoska vlada, stroške za napravo in vzdrževanje liceja pa bi plačala Srbija. Iz Srbije. Belgrad, 21. junija. Vlada je imenovala generala LešjanLia za srbskega vojaškega atašeja na Dunaju. To je prvi srbski ataše na Dunaju, odkar vlada v Srbiji dinastija Karagjorgjevic. Kralj Peter je ponudil vodjema zarotnikov, bivšemu ministru Genči-eu in polkovniku Mašinu, vsakemu 100.000 frankov, ako začasno zapustita Srbijo. Geneič in Mašin sta o tej ponudbi poročala na shodu zaupnikov, ki so sklenili, da naj to po- POZOR - ROJAKI ! Novoiinajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleSaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. He» i amatizem in trganje v rokah, nogah ia krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolesai se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $500. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam poli jem zastonj t JAKOB VAHCIC, I P. 0. Box 69, CLEVELAND, O. NAJVEČJA DRŽAVA SPLOŠNEGA KMETIJSTVA MISSOURI. NA SVETU. MISSOURI. Naznanjam, da sem prevzel cel koa ležeč v Ripley county Od kmetov J. Boyden, 3800 akrov najfineje zemlje. Prihodnji Banat sveta! Dve do sedem milj od največje slovenske naselbine kmetov Amerike. * -- j ^ , železnicah. Cena akra 15 dolar*. Ako se meni proda les koii stoji do 14 cole 10 dol. aker, v katerem slučaju dam ko se naseli vsakemu vea les rezas zastonj. kar ga rabi za poslopja. Les plača povprečno vse stroške za čistiti svet in tudi več Zemlja ostane toraj zastonj. Obroki $5 oziroma $2 na aker. drugo ako hoče na 50 let izplačevati z 6 od Bto obresti. Vse posestne pravice takoj. Ne prodam nobenemu več kakor 40, le v slučaju da ima veliko rodbino. 80 akrov skup. Špekulantom ni nič na prodaj. Zapomni naj si vsak, ponudena zemlja stane $100 aker predno mine 10 let. F. GRAM, Naylor, Mo. Naselniški agent za državo Missouri. Brezplačno se sdda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-^ pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po j $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker lelimo, da bi te na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi J lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iedneca leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar xa gradnjo hile. 8krbelo se bod tudi za slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lepe prilike. Polljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite: PRINCB REALTY C6„ QQ Nassau Street, New York City. Velika Zaloga vina in žganji Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po.............50c. " Drofaik 4 galone ta....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00 ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA GRILL, S30S St. Clair Ave., IN. E., Cleveland,'O. nudbo odklonita. Kraljeva ponudba je posledica konflikta, ki je nsfits1 med bivšim prestolonaslednikom princem Gjorgjem in sarotnikL Belgradski odvetniki so priredili sijajen banket na Čast tukaj bivajo- = eima zagovornikoma v zagrebškem '(veleizdajnižkem'' procesu dr. Hin-kovidu in dr. Budisavljevidu. RAZNOTERO 8TL Dvoboj na ulid. V Piacenci v Italiji sta so skregala infanterijski stotnik in neki poročnik aa Vzrok je najbrže kaka ljubkaaka aa-deva. Kmalu eta se začela dveboje-vati s sabljami, dokler jih ni mnoli ca razdružila. General je postil zapreti. KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družino, j« potrebno hitro določiti, kaj naj se »godi. L« v slučaju nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JOBEPfLTBHTEB'S H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino scgistcrco Je najbolj zanesljivo sredstva, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno apMvft na iivce trebuha in drobovja, Ur poveča delavnost teh organov, da se nporahi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odetranja iz telesa nepotrebne delce hran«. Kadarkoli je tlast do jedij slaba ae čutite trudne je yaie spanje nemirno je vala obrazna barva bleda j« prišel čaa, da rabite TPERJEYO fMIERfSKO ELIXIR GREMO m, kar »redi ves prebavljalni sistem, Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obraano barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Triner, South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Neprecenljiva fe Trineijeva slivovica in borovička. Vprašajte pri v&sih^ znancih. Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich ] Najpripravnejša in najcensjša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko, ^ Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so te TBSTA............................................$36.00 LJUBLJA2STE..........................................................................36 ^ REKE......................................-..............36.00 ZAGREBA."...............................................................................372q KABLOVCA............................................................................g7 2g IT. RAZRED do Vsi spodaj naveden: novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AlilOE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih majn in jnnijn se bo-deta sgoraj navedenemu brodovjn pridružila 8e dva druga nova pet-niška parnih i. TRSTA ali REKE. >.00, C0.00 i 65.00 PHELPS MPS. & CO,, Gen, Agents, 2 Washington St, New York. ■ Podružnice - Spljet, Celovec In Trst Delniška glavni , K a.OOO.OOO, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na to- m I Ol lco£i račun ter je obreatujo j>0 čl«tlh4 3 K> Kupice in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem kuno. HaS zastopnik za Zfcdiqjene, države je tvrdka PRANKSAKSER CO., S3 Oorttamtt Str-—t, New - Podružnice - Spljet, Celovec -__In Trst - Rezervni fond - K. 300.000, _:_ r ■ ^ ... ■ -i : ^ ______________________________ _______ ___ ___1___i_:___S_____ .vsstv Vstaoovljena dne 16. avfusta 1908. Inkorporl -ana 22. aprila 1909 v državi Pen na. t sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTTTAEL EOVANŽEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORG KOGS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Oonemaugh, Pa. Pomožni tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. KLANE PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP PREMET J, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. ni kteri nameravajo se priklopiti k "Slovanski Delavski Podporni Zvezi" se prosijo, da blagovolijo vzeti omenjeno na znanje, dokler je Se čas. Vsa bolj natančna poročila o izidu konvencije izide v najkrajšem času v listu "Glas Naroda" iz rok zapisnikarja konvencije. Novi glavni odbor prevzame svoja določena um mesta z odločeno varščino dne 12. julija 1900 ter je tudi odgovoren za vse nadaljno ura-do vari je do prihodnje konvencije. Cenjena društva so toraj prošena, da blagovolijo pošiljati, od istega časa vnaprej vse pošiljat ve na novi odbor da nima pri tem stari odbor sitnosti ter nepotrebnega dela. Končno bratsko pozdravljam rojake širne naše nove domovine, organizatorjem ter članom S. D. P. Z. pa kličem: Delujmo roko v roki za razvoj in razcvit naše mlade organizacije, kakor smo do sedaj, ne pozabimo nikdar na slogo ktera je vladala med nami do sedaj, ne pozabimo nikdar na bratsko ljubezen, kar smo vpoštevali do sedaj in pri tem nam je napredek zagotovljen. Živela "S. D. P. Z."I IVAN PAJK* glavni tajnik S. D. P. Z. L. Box 328, Conemaugh, Pa- POROTNIKI: ALOJZ BAUDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. * HTHAET, KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. -o_o- Cenjena društva, oziroma njih nradniki so nljudno prošeni pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa *a glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj •e to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi. -o-o- Društveno glasilo je "Glas Naroda". -o-o- NAZNANILO. V Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. Tem potom veselo naznanjam cenjenim krajevnim društvom, da je konvencija zaključila generalno zborovanje dne 3. julija t. 1. ob 12 uri 06 minut popoldan v polnej nadi in prepričanju, da smo po naših skromnih močeh ob tej priliki zadovoljili cenjene sobrate S. D. P. Z. ter storili vse, kar je bilo v naših močeh v napredek in zadovolnost organizacije. Bolniška podpora se je povišala na zahtevo večine krajevnih društev in isto tako je povišana smrtna podpora in sicer za $300.00. List "Glas Karoda" smo si izvolili za naše glasilo, ker smemo upati, da bode stal nam vedno na strani v pomoč in razcvit ob vsakej priliki na društvenem polju. Dolžn^t naša je toraj se naročiti na list v kojem je razviditi tudi naše delo, da se vsak posameznik povsem lahko prepriča o našem delovanjn in napredku. Toraj dolžnost je vsakega člana naše organiza-86 naroČiti na list, kteri zastopa njega samega. Pravila koja so bila sestavljena na zadnji konvenciji pridejo v veljavo s pričetkom oktobra 1909 kakor tudi povišana pristopnina za nova pristopi vsa društva in posamezne Člane. Toraj društva in posamezni čla- IVaUjmaK) "Hudič naj ga vz^me! Kaj ima z namif Kaj smo mu storilif Naj nas pusti v miru!" "Pustil nas bode v miru.. Jutri zjutraj je mrtev mož." "Če se posreči!" "Mora se posrečiti. Mibarek ima moč. Spravil jih bode tako daleč, da bodo zaprti. Potem gremo ponoči tja in jih ubijemo." "In če jih ne zaprejo T" "Jih poiščemo v konaku. Mibarek nam mora javiti priliko. Preoblekel se bode v berača." To je seveda lep načrt. Toraj ubiti nas mislijo! Mibarek je že bil tukaj in naznanil naš prihod. "Jaz bi ga pa le rad videl," pravi jetničar. "Ce se taki možje, kakor vi, bojite, mora biti nevaren človek." "Hudič je, gjavr, kristjanski pes, ki se naj peče v peklu!" odgovori Manah el Barša. "Letel je za menoj v Edrene skozi dvajset ulic in cest. Vse sem storil, da bi ga premotil in vendar me je našel. In mali pobič, ki ga spremlja, je ravno tak hudič. Da bi ga le takrat v hlevu v Edrene zaklali, mesto ga pustili pri življenju! Kdo sta oba druga, bi rad vedel; toda umreti morata. Satan jih varuje, drugače ne bi mogli uteei iz Menlika." "Tamošnji možje so morali ravnati zelo neumno." "Da. In selov še tudi ni. Ne preostaja nam druzega, kakor da si sami pomagamo. Sicer pa to ne bodemo storili zastonj. Konj tega človeka je vreden, da se vse štiri umori. In njegovo orožje je baje izborno. Kjomaj čakam, da bi so Mibarek vrnil. Ce se nam posreči, se danes znebiti zasledovalcev, smo prosti vseh skrbi. Lopovu bodem s srčnim veseljem porinil nož v srce." "To bodeš raje opustil!" In ko izpregovorim te besede, vstopim in mu priložim udarec s pestjo da se takoj zgrudi. Druga dva me nekaj časa gledata, popolnoma onemogla vsled strahu. To zadostuje. Zagrabim Barud el Amazata za vrat in mu ga stiskam toliko časa, da udarja pakrat z rokami okolu sebe in se potem po dolgem stegne. Halef se vrže na jetničaTja, ki se niti ne poskuša braniti. Štev. 1006. — Jaznčeno po w. F. Severa Co., t smisla vladinega sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav s dne 30. rož. 1006. MILO ČISTILO. POZOR rojabij Za gotovo vemo, da bedo vsi oni, ki trpe vsled želodčnih neprilik iz kakršnegakoli vzroka, spoznali _ v Želodčni grencec za najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja. To je milo čistilo, tečen, živilen in krepilen pripravek, ki ureja vsakovrstne želodčne nerede. Najboljše zdravilo za težko prebavo, želodčno bol, neprebrv-nost, krče, pičlo slast, gorečico, malarijo itd. Najboljša tonika za slabotne in stare ljudi. Cena 50c. in <1.00. TRPEL JE PRAV HUDO. Mr. Andrew Klimaszevski, 2 Lanman Place, Detroit, Mich., nam je ondan pisal: "Bolehal sem na želodcu že nekaj let Imel sem želodčno bol, krče, ščipanje, glavobol, mrzle noge, napenjanje, zoprn dih, nervoznost, omotico v glavi in čutil sem se zelo onemoglega. Posvetoval sem se z raznimi doktorji, potrošil mnogo denarja, toda olajšbeniBem dosegel. Samo radi poskusa začel sem nživati Severov Želodčni grenčec in ko sem porabil tri steklenice — sem popolnoma ozdravljen, za kar sem hvaležen Vam ter priporočam to zdravilo vsem na želodcu bolnim, ker je tako izdatno." Kdor kupuje aro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje ae na blago. Pišite danes po cenik. DERGANCE, WIDETIC1T& CO, 1622 Arapahoe St.. Denver, Colorado. Novo! Novo! Kdor naroČi 60 havana cigar za $2.60, dobi 50 pakeicov tobaka. Ta ponadba veli a samo sa en mesec dni. Zaloga avstrij. bcsniSkega, hercegov. in vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119, St., New York HARMONIKE boaisl kakorSneaoii vrste nccjr.f«!» \ popravljam po najniijib crnah, * dc » trpeino in zanesbivo. V popr»»> t nesljivo vsakdo poSl*e, l^et ie »■ 16 let tukaj v tem posla lft sedaj v svc> jem lastnem domu. V popravek vit« mem kranjske kakor vse droge harmonike te računam po dela kakorino kdr satateva brez nadalinih uDraSanlt JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., derolana. C . r Na prodaj pri vseh lekarnilcih. Vprašaj za "Severov", in ne vzemi nadomestila. Nervozni ljudje dosežejo olajšbo in mnogo koristi, če začno takoj uživati Severov Nervoton. To je prava tonika za zdelane, utrujene in onemogle živce, nervozne, glavobol, duševno potrtost, nespečnost, histerijo, živčna oboi jen j» in živčno onemoglost. Cena $1.00. Cemu trpeti vsled obistne in mehurue neprilike 1 bolečine v hrbtu t Docela nepotrebno je, da imate obisti in jetra v takem neredu, da Vam telo peša iu ste ves čas čemerni. Skrbite za pravo zdravljenje, uživajoč Severovo zdravilo za obisti In jetra in zdrav nasmeh bo kmalu zavladal na vašem licu. Vaše lice je najboljše zrcalo, Vašega zdravja in gotovo želite, da ste videti zdravi. Cena 50c. in $1.00. 1_ Zdravniški avet zastonj, F. Severa E ~ CEOAR RftPins U. low* Nižje podpisana pri porotam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotujoCi Slovenci in Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postreiba solidna. Za obilen počet se priporoča.................. FRIDAvon KROGE 1OT-1W Qrceawkfc Street, NEW YORK, N.Y. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODQOVQBNO VE UFRAVHI- Stvo ne ubedniStvo. Nekaj časa še držim Baruda, dokler se ne gane, onesveščen je, kakor Manah. Potem pomagam Halefu, jetnič&rja zveza ti. Potem položiva oba druga eden zraven druzega, skupaj s hrbti in sicer tako, da ima eden glavo pri nogah druzega. Oba potem tako preve-žem z jermeni, da se nikakor ne moreta brez tuje pomoči rešiti. Jetni-čarja seveda ravno tako previdno povežem. Sedaj preiskujeva žepe in sedla. Vsi predmeti, kteri so bili ukradeni Ibareku, so še tukaj in že več druzega. Posebno Manah ima precejšnjo svoto denarja pri sebi. Jetničar nas gleda, ne da bi spregovoril kako besedo. Videl nas še ni, a si lahko misli, kdo da sva. Halef ga brcrre z nogo in vpraša: "Lopov, ali veš, kdo da svat" Vprašani ne odgovori. "Ali me slisiš T Vprašam te, ce veš, kdo da sva. Odgovori, sieer ti -dam pokusiti bič!" "Veni,'' zarenei zvezani, boje se biča. "Da, spoznal bi nas rad. To si rekel preje. Sedaj se ti je želja izpolnila. To si gotovo nisi mislil!" Barud el Amazat poene zopet dihati. Kanalu pride k sebi, odpre oči in me preplašeno gleda. "O jacik — o gorje!" vzklikne. "Sedaj smo izgubljeni!" "Da," se mu zasmeji Halef. "Izgubljeni ste in pričakuje ?as isto, kar ste nam namenili. Hoteli ste nas umoriti." "Ne, to ni res!" "Molči! Vse sva slišala.'' "Drugi so to hoteli, jaz ne!" "Le laži! Natanko vemo, kako stoji." Sedaj se začne tudi Manah el Barša premikati, kolikor mn dovolijo vezi. Pogleda nas in zopet zatisne oči. "No, ali nas ne znaš pozdraviti!" zakliče Halef in mu priloži udarec z bičem. Sedaj zopet odpre oči, pogleda od Halefa mene in zopet nazaj ter pravi: "Razvežite nas! Pustite nas proste 1" i "To naj varuje Alah!" "Plačal vaju bodem!" "Nisi dovolj bogat." "Jaz sem bogat, zelo bogat.'* "Vsled naropanega denarja! Ta se ti odvzame." "Nikdo ga ne najde!" "Potem naj ostane, kjer je. Mi ga ne rabimo. Sidi, kaj naj poeneva z lopovi? V mesto jih vendar ne moreva prepeljati." "Ne, tnkaj ostanejo, dokler jih ne pridemo iskat." '"Ali se ne morejo oprostiti?" "Ne. Skrbel bodem zato, da nas počakajo." "Toda to, kar sva našla, vzameva vendar seboj?" "Pustimo raje tukaj. Policija mora tako najti, kakor sva midva našla." Porabiva uzda treh konj, da zvežemo ujetnike še močneje, da jim je vsako premikanje onemogočeno. Vendar storimo to tako, da ne trpijo bolečin. Jetniearja preveževa po dolgem čez ona dva, tako da jim je nemogoče, z valjanjem svojo lego premeniti. Potem greva. Zvezani niso govorili nobene besede. Grožnje bi bile neumne, in za prošnje nimamo posluha. Ko prideva na planjavo, gre Halef k hišici Mibareka, da bi videl, če je še zaklenjena. "Ta človek bi nas lepo za nos zvodil če bi oprostil te tri lopove," pravi. "Zato ne bode imel časa." "Kaj pa, če pride domov?" "Ti misliš, da je toraj mogoče, da pride preje, nego mi?" "Ne. Čakal bode pri kodža baši in nas težko pričakoval. Preje ne bode šel proč, dokler ne bode ta slavna sodna obravnava končana." "Če bi vedel, kaj ga čaka!" "Kmlu bode zvedel. Hitimo, kmalu bode noč." Dan se nagiba koncu in solnce je že zašlo. Kjd dospemo v konak, zvemo, da je poklical kodža baša gostilničarja Ibareka. Ta se še ni vrnil. Potem sta prišla že dva -sela po nas. Povedala sta, da so sodne osebe že zbrane. *'Dobro se drži, efendi!" pravi gostilničar. "Našel bodeš veliko zborovanje. Dvorišče je polno ljudi, ki radovedno pričakujejo, kako se boste zagovarjali." 1 'Sedaj sem že pokazal ljudem, kako približno se bodem zadržal." "Da in radi tega so še bolj radovedni, videti moža, ki se ne boji niti kodža bašija." Ravno, ko hočemo odriniti, pride brodar k nam. "Gospod," mi pravi, "jaz pridem skrivaj, da bi mi svetoval. Jaz ne vem, kako naj se zadržim." "Ali moraš nastopiti kot priča proti meni?" "Da. Mibarek me sili k temu. Radi tega me je poiskal." "Kaj naj bi izpovedal proti meni?" ''Da si me spravil v smrtno nevarnost in da si tukaj na dvorišču grdo z menoj ravnal." "Ali sem to storil?" "Ne, efendi." "Toraj te hoče zapeljati, da bi krivo prisegel. To mu poplačam." "Gospod, ne govori ničesar! Maščeval bi se nad menoj." "Bodi brez skrbi! Nemogoče mu bode se maščevati." "Ali je to res?" "Da. Le povej čisto resnico. Ne more ti ničesar storiti." "Potem grem zopet hitro tja. Skrivaj sem se odplazil." Mi mu počasi sledimo. Konec četrte knjige. Oj ili-Iiili ■!:• -i:-:!? ■!:■ -I--I--li -I?-I? ili ai il? iH tU ill m ill tU Hi ip Phone 346. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žganje ter izvrstne smotke — patentovana zdravila. PROD \ JA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poSteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. tfad: tte« naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * «•<»' st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset oo.jsm gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flee. Trarnikar-ju 6102 St. Clal* * »« * ? kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. tJfe ROYAL $65.00 Standardni pisalni stroj Pripo znani naj bolj i" «»roj DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEC Tod« KUPITI ne morete več. ROYAL TYPEWRITER CO. ROYAL TYPEWRITER 6LDG. 3*4-« BROADWAY, NEW YORK. THE LACKAWANNA. Najpripravnejša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage lelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in zanadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vof-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri Georgo A. CuIIm, glavni potniški agent 90 West Street, New York. NARAVNA GAUFORNIJSKA VINA NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od 89 4o tt eentov galona. Staro belo ali črno vino 50 caotov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 38 galoa vina. mora sam posodo plačati. Drožnik po*$2.50 galona. Sladki moit 34 stekl. $6.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nitko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa C«^ California. tOE/OM SLOVENCI IK BXVATI1 Podpisani priporočam vsem pow-./ Jim rojakom v Chieagi, Ili is lici svoj dobro arejeni IALOOI. Na razpolago imam tudi lepo k«0-ijlšfe. Točim vedno sveže is dofcr* Seip pivo. j ako doorv d i*-uarje v staro domovi*) ,'oUrffl po dnevnem Sitni. V -»ni z banko Prank flrfi— r Ga, v New York«. Svoji k ■» ijiil HMNF KOXPJJOL ▲T- AAA * f tv \ V ~ I Ako hočeš dobro postrežb* z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Qerdito* 301303 E. Northern Awe, Steblo, Colo Tndi naznanjam, ta Hues ▼ zalogi vsakovrstno »mh^ meso, namreč-, klobase, rebra, jenkt, Sunke itd Govorim T vseh skmnsfeOL ofcfiniofaiefec