PISMO ELFRIDE HEIDEGGER MALVINI HUSSERL (prepis)
Cenjena gospa Husserl!	29. april 1933
Veliko mi je do tega,1 da Vam in Vašemu soprogu - obenem v imenu mojega moža — v teh težkih tednih napišem nekaj besed. Rada bi Vama povedala, obema, da danes - kakor vedno - z nespremenjeno hvaležnostjo misliva na vse, kar sta nama izkazala. Četudi je moj mož v svoji filozofiji moral iti po drugih poteh, ne bo nikoli pozabil, kar je za svojo najlastnejšo [eigenste] nalogo pridobil ravno kot učenec Vašega soproga. In jaz ne bom nikoli pozabila, koliko dobrote in prijaznosti ste nam Vi sami podarili v teh trdih letih po koncu vojne.
Zelo sem trpela, ker Vam v zadnjih letih te hvaležnosti nisem več mogla pokazati, četudi nisem nikoli prav razumela, kateri v spletu nesporazumov je povzročil, da sta naju videla zgolj kot tista, ki sta Vaju razočarala.2 Vsemu
1	»Es drängt mich sehr...«
2	»Ich habe so sehr darunter gelitten, daß ich Ihnen diese Dankbarkeit in den letzten Jahren
nicht mehr zeigen durfte, obgleich ich nie recht verstand, welches Gewebe von Mißverständ-
nissen Sie in uns nur die sehen ließen, die Sie beide enttäuschten.«
temu se pridružuje še globoka hvaležnost do požrtvovalnosti Vajinih sinov,3 in tudi v smislu tistega novega zakona je, če se brezpogojno in z iskrenim spoštovanjem opredeliva za tiste, ki so se ob uri najhujše stiske tudi z dejanji opredelili za naš nemški narod.4 Toliko bolj sva osupnila, ko je pred kratkim po tisku krožilo ime Vašega kielskega sina.5 Upava, da gre pri tem le za prekoračitve, ki so jih v vsesplošnem razburjenju teh tednov zagrešili podrejeni, tako kot je tudi v tednih revolucijc 1918. leta prihajalo do nepravičnih in bolečih dogodkov.
Spoštovana, draga gospa Husserl, prosim sprejmite te vrstice kot to, kar so: izraz iskrene in nespremenjene hvaležnosti.
Vaša zelo vdana Elfrida Heidegger
Prevedel* Aleš Košar
5 Wolfgang Husserl je v prvi svetovni vojni padel, njegov starejši brat Gerhart je bil dvakrat težko ranjen.
4	Po 1. členu 3. § Zakona ponovni vzpostavi uradništva (Gesetz zur Wiederherstellung des Berufsbeamtentums) s 7. aprila 1933 je treba »uradnike nearijskega porekla« upokojiti; po 2. členu 3. § pa je treba nearijske uradnike,»... ki so se v svetovni vojni na fronti borili za nemški rajh ali njegove zaveznike« iz upokojevanja izvzeti.
5	Gerhart Husserl, profesor prava v Kielu, frontni borec prve svetovne vojne, ki po zakonu torej ni bil za »upokojitev«, je bil 25. aprila 1933 »upokojen«.
* Prevedeno iz Edmund Husserl, Briefwechsel, IV. zvezek, str. 160-161. Husserliana Dokumente, Dordrecht/Boston/London, 1994. Kliiwer. Prepisi pisem se v Husserlovi obširni korespondenci pojavljajo večkrat, kar ne manjša njihove verodostojnosti. Zadostuje že pogled v kazalo in opombe kakega od zvezkov. Prim. tudi opombo št. 25 k Heideggrovemu pismu s 5. 6. 1949. (Prev. op.)