-3h   33   t-e-Slovanske pravljice.
Priobčuje .Nik. Vrhov
2. KVojaeek: — lcralj.
(Češfca.)
j^red davnimi lett je živel krojaček Gladež. Ali vam je bila to zvita glava! Niti lisice, ki hodijo k sosedovim po kure in po piščeta, bi se ne bile mogle kosati z njim. Tako je bil prekanjen. Majhen je bil. Količkaj odrastel človek bi bil lahko stopil črezenj.
Gladež je bil star samec. Sam si je kuhal in sam jc tudi jedel. Za ženo ni maral. »Kar bi imela žena snesti, snem sam, pa sem dvakrat močnejšis je modroval krojaček Gladež.
Krojaštvo mu je jelo presedati. Kakor dandanaŠnji, tako je bilo Že ta-krat, da so nosili starim krojačem samo krpat obleko. Gladež je večkrat pre-mišljal, kako bi si kaj opomogel. Pa mu ni Šlo in ni Šlo. Naposled so mu bili Šivanka, nit in naprstek vendar še vedno najboljši prijatelji.
Ne smem pozabiti: izba, kjer je Gladež spal, kuhal in delal, je imela to napako, da &o si }o muhe iz vse vasi izvolile za zbirališče. To so ti brnele po hiši, da je krojačku kar šumelo po ušesih. Precej muhalnikov je že po-lomil, pa nič ni pomagaio. Muh se ni iznebil.
Nekega dne štva obleko, za katero se je že jako mudilo. Kar mu za-brenči nov roj muh okolo glavc. Drugi še večji sede na sukno, ki jc bilo raz-grnjeno na mizi. Gladež ne premišlja dosti. Kakor bi ga bil zbodel s šilom, plane z nizkega stolička ter mahne s žirokim rokavom po muhah. Vsc črno jih je obležalo na mizi. Blizu toliko pa jih je s precej pohabljenimi krili od-lctelo na dvorišče.
»Zdrobljene mrcine, zdaj me več ne boste dražile«, si je mislil Gtadež, »sešteti vas moram«.
Dolgo je Stel. >Dvesto--------tristo. Toliko je utegnilo  biti tudi tistih,
ki so mi ušle<, je dejal natihoma. Zdajci se mu zablisnejo oči, in ponosen smeh se mu pokaže na obrazu. Od scbe trešči naprstek, ki se mu je bleščal na sredincu desne roke, ter ubije z njim steklo v oknu. *Na en mah tristo ubil«, vzklikne radostno krojacek GladeŽ. Vzdigne se ter, kakor bi mu za hrbtotn gorelo, teče iz vasi v mesto.
Tamkaj se je izprehajal po trgu. Ljudje, ki so ga srečevali, so obstajali, zijali vanj in strmeii. Kaj so neki čudnega opazili na Gladežu ? Na kapici njegovi je tičal listek in na njem besede:  »Na en mah trtsto ubil!«
Krojačku ni prišlo na misel, da bi se bil vrnil k svojemu rokodelstvu. >Kaj mi hočeta šivanka in naprstek — sreče si pojdem iskat«, je sklenil Gladež ter odšel po svetu.
Ko je odhajal iz mesta, zaropoče boben na trgu. Mestni birič naznanja na ves glas: »V sosednji deželi se je vgaezdil velik zmaj. Kra!j išče junaka, ki bi resil njegovo deželo grozne pošasti. Zato mu obeta lepo plačilo: S kra-
->    34    Ht-
Ijem bo skupno kraljeval v sijajnem gradu, po smrti vladarjevi pa bo sam kralj.« Birič jc umolknil. Boben je znova zaropotal, in paglavci iz vsega mesta so se valili za biriČem, ki jc odhajal na drugi koncc mesta oznanjat meščanom strašno novico.
»Kar na zmaja pojdcrn«, sklene Gladcž, ko je slišal biričevo oznanilo. »Saj je tudi David zmogel velikana. Če s silo nič ne opravim, mi bo pa po-mogla moja zvita glava.«
Daleč iz mesta je že priŠel krojaček. Solnce je pripekalo in žgalo kakor ogenj. >Nič se mi ne mudi. Kadar pridem, pa pridem. Lahko malo posedim«, si misli Gladež ter se zlekne pod kosato lipo v rnehko travo. Malo da se ni skril v nji, tako je bila visoka.
Počivaje premišlja, kako bi prišel h kralju in izvršil svoj naklep. Skrbi ga, kako bi se lotil zmaja.
Ko še premišlja, pridrči po ccsti mimo njega kočija. Gladež dvigne glavo, da bi vidcl, kdo se pelje. >Oj, to bo imenitna gospoda, morda celo kralj sam«, ugiba krojaček.
Zdajci se ustavi voz. »Idi in poglej, kakšen Človek je tam-le. Kaj se mu neki blesti na kapici?« veli svojemu služabniku gospod, ki se je pripcljal v kočiji. Služabnik hipoma skoči z voza; toda do Gladeža ni prišel. Nagloma se obrne ter ves prestrašen priteče nazaj h kociji.
»Milostljivi kralj, ta Človek, ki leži tamkaj v travi, jih je na en mah tristo ubil«, oznanja služabnik v cni sapi svojemu gospodu.
»No, to je nekaj za nas, prav takega moža iSČem. Ldi in ga povprašaj, ali bi mi ne hotcl služiti«, reče kralj.
Ta ukaz ni bil vŠeč služabniku; toda kralj je velel, in služabnik je moral slušalJ.
PoČasi je stopal proti lipi. Fo prstih je Iczel, da bi ne zbudil tega ubijalca.
GladeŽ se je potajil. Delal sc je kakor bi spal, Hropel je, kar so mu le pljuČa dala.
Kraljev služabnik se je pritihotapil do lipe, kjer je počival (iladež. Tamkaj obstane ter vzklikne kolikor moči prijazno, toda s tresoČim glasom: »Prija-tclj!« Gladež sc ne gane. »Prijateljl« vzklikne zopet prav tako boječe. Kro-jaček dvigne glavo, si mane 06U pritisne kapico niže na čelo ter osorno zareži na služabnika: »Kaj hočeš? Gorje tif če si me zastonj zbudil.«
>Njegova milost kralj ti ukazuje, da stopiš k njemu v službos mu od-govori služabnik, toda nerada rou je šla beseda iz ust. Od strahu kar ni mogel dalje.
>Kje je tvoj kralj?« ga vpfaŠa Gladež.
Služabnik pokaže s prstom na kočijo, ki je Še vedno stala sredi ceste.
Krojaček vstane tcr moško koraka h kralju, a služabnika niti ne pogleda. Kralj mu še enkrat pove, kar je bil služabnik naznanil Gladežu. Krojaček se jako resno drži ter sede poleg kralja v kočijo.
Sedaj mu začne kralj pripovedovati, da se je vgnezdil v njegcvi deželi zmaj, ki je požrl že skoraj vso živino njegovim podložnikom. Sedaj mu bodo morali že dajati Ijudi.   >Kdor reši mojo deželo te pošasti«, je pristavil kralj,
->¦   35   K-
»ta vladaj z menoj vred, po smrti pa mi bodi naslednik. Tako sem dal raz-glasiti po vseh dežclah.«
»Slišal sem o tem, kralj! Drago mi je sicer Življenje, ali radt tebe in tvojega ljudstva poskusim«, izpregovori Gladež resnobno, hkrati pa se na-smehnc skrivaj, ne da bi ga videl kralj.
Dospela sta v grad. Vse je bilo žalostno v njem kakor o pogrebu. S po-vešenimi glavami so hodili dvorniki, Ijudje pa so molilt po cerkvah, da bi jim Bog poslal rešnika. PojutriŠnjem bodo že srečkali, kdo pojde prvi v zmajev brlog.
Med tem je prišel v kraljev grad vclikan iz dalnje zamorške pokrajine. Meril je par seinjev. Tako je bil moČan, da je zlahka ruval hraste v gozdu, lomil skale in se igral z njimi kakor z žogo.
Ko zagleda krojačka, ki ga je pripeljal kralj s seboj, se zasmcje in reče: »Takgen pritlikavec naj bi na en mah pobil tristo Ijudi ? Bomo videli. Nikar naj ne bom sin vladarja in kralja iz kraljevstva velikanov, če ta šivankar usmrti zmaja.*
H»     36     ^r-
»Poskusiva torcj, gospod velikan, kdo je močnejši in gibčnejši. Sodi naj o tcm milostljivi kralj in vsi njegovi dvorniki«, veli Gladež ter se poredno zasmeje.
Na kraljevem vrtu je stala višnja. Visoka je bila, da ji ni nobena lestva segla do vrha.
»Kdo izmed naju preskoči vrh te vižnjef* pravi krojaček, Velikan po-maje z glavo, se urno zažene proti višnji in, kakor bi trenil, je že gori v zraku. Toda med veje se mu zapleto noge, tako da pade vznak na zemljo ter po-tegne s seboj drevesni vrh.
GladeŽ se prime za vrhnje veje. Ko se je velikan izmotal iz njih, šine višnja zopet kvišku, in krojaček se bliskoma zvali na drugo stran. Naglo se pobere in se zagrohoče prevarjenemu velikanu.
>Poskusiva sc, kdo je močnejši«, reče velikan srdito. »Kdo izmed naju zažene to-Ie kroglo višje?« Velikan pobere železno kroglo, ki je bila tolika, da sta jo dva kotnaj vzdignila, ter jo zaluči kvišku. Precej časa je minilo, preden je padla na tla in se zarila v zemljo.
KrojaČek se pripogne, da bi dvignil kroglo, pa jo je komaj objel. »Kri-štof, Krištofl* zakriči nenadoma Glndež in gleda proti oblakom.
>Zakaj kričiš? Na delo, na delo, da vidim, če kaj znaŠ*, se jezi velikan, ki je že težko čakal.
»I, tam gori imam brata kovača, pa bi ga rad vpraŠal, ne potrebuje li kaj železa. Zalučil bi mu to kroglo kvišku, da bi jo razkoval na nakovalu«, odgovori Gladeš.
>Nikar, nikar . . .« zavpije velikan, ki sc mu je Škoda zdelo krogle, s katero si je tolikrat kratil dolgČas in uril svoje moči.
Kraljevi dvorniki se čudijo krojačku. Celo kralj ga pohvali. Samo ve-likan je škripal z zobmi, ker ga je prekanil ta pritlikavcc.
»Pojdiva k zmajevemu brlogu. Tam se odloči, kdo je junak«, meni ve-likan ves zelen od jeze.
Sla sta in z njima vsi kraljevi dvorniki. PriŠH so prav blizu zmajevega brloga. Vanj sta vodili dve jami. Skozi eno je prihajal zmaj po hrano, skozi drugo se je vselej vračal.
»SluŠaj mel« opomni velikan krojačka. »Olajšajva si delo. Ti zlezi tu doli in izpodi zmaja iz brloga, jaz ga pa tu gori ubijem. Plačo si razdeliva.«
»Dobro, dobro!« odgovori moško Gladež in brzo izgine v jami, skozi katero se je zmaj vselej nasičen vračal.
Bilo je blizu enajste ure. Tedaj je navadno prihajal zmaj iz brloga. OkoliČani so morali zanj pripraviti jed: ovce, konje, krave, vsak dan kaj dru-gega. Gorje jim, ko bi mu ne bili pripravili ničesar. V vas bi bil prilomastil zmaj m davil Ijudi kar od kraja.
Zemlja se je stresla, in vsem je zabučalo po ušesih, ko je zarjovel zmaj v brlogu. Zdajci se prikaže iz jame zmajeva glava. Oči se mu svetijo kakor žerjavica, jezik, molcč mu iz Žrela, je rdeč kakor bi bil namoČen v krvi. Ve-likan, ki je pri vhodu stal na straži, zamahne s težko želczno palico, in zdajci je po tleh vse črno zmajeve krvi, pomešane s strupom.
-5-*   37   *<-
»Stoj!« se oglasi zadaj na vse grlo Gladež. »Jaz sem zmagal, saj sem držal zmaja že za nogo. Zivega sem hotel pripeljati kralju.«
»Prcpozno je. Prej bi bil moral to povedati«, ga zavrne velikan nevoljcn.
»PlaČe si ne bova delila«, pravi GladeŽ, ko prileze iz brloga. »Kdor ima kaj razuma, mora izpoznati, da gre vsa plača mcni. Gotovo mi jo prizna kralj.«
Čemerno odide velikan v dalnje zamorske pokrajine. Ne vem, je li spo-znat Gladeževo zvijačo, to pa vem, da je podedoval doma po oČetu kraljev-stvo. Zaprisegel se je, de se masčuje nad prekanjenim krojačkom. Če je pri-sego res izpolnil, tega mi nihčc ni povedal.
Kralj je jako čislal Gladeža. Ko je umrl, mu je zapustil kraljevstvo. Po-hvaliti je treba Gladcža, da tudi v svoji sreČi ni pozabil vasi, kjer je prvikrat ugledal božje solnčece. Nekoč je šel obiskat svoj rojstveni kraj. Njegovi ro-jaki so ga sprejeli po kraljevo. Ko se je peljal v domačo vas, so zvonili z vsemi zvonovi. Župnik in učitelj, Župan in svetovalci so mu žli z vaŽčani vred naproti. Slovesno so ga pozdravili. Prijazno se je pogovarjal z njimi tcr jim tudi povedal, kako je postal kralj. Njcgova koČa je Se stala. Podaril Jo ]c tistim Ijudcm, ki so se bili nastanili v nji.