Slovensko odonatološko društvo Vošnjakova -ta, Sl-1000 Ljubljana. Slovenija. Tel. 061 / 1 32« 349 Intcmel: htes.s¡/-^lbsodonadl,,¡ndn.html ErjaveciA številka 4 bilten 31.10.1997 izhaja dvakrat na leto uredil: Matjaž Bedjanič Akvarel iz 18. zvezka grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja (List 30, anno 1685) Naslovnici pod rob Akvareli zbrani v grafični zbirki Janeza Vajkarda Valvasorja, iz leta 1685. s predstavitvijo katerih nadaljujemo tudi na naslovnici četrte številke Erjavecie, veljajo za najstarejši slovenski odonatološki dokument. V Valvasorjevi grafični zbirki je za biologe še posebej zanimiv 18. zvezek, ki na 163 listih ponuja 234 barvnih rastlinskih in živalskih akvarelov. Vsebino tega zvezka ter posamezne v njem upodobljene rastline in živali so imeli slovenski biologi priložnost podrobneje spoznati šele leta 1989. Takrat je bil namreč na razstavi ob 300 letnici Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske v Ljubljani, kot edini razstavljen prav "biološki" zvezek grafične zbirke, ki je od leta 1690 last zagrebške nadškofije. Slike, zbrane v 18. zvezku so nedvomno nastale v naših krajih, v Valvasorjevi grafični delavnici na Bogenšperku, pripisati pa jih gre verjetno aMorjevi lastni roki. Vse so neimenovane, kar jim nekoliko zmanjšuje vrednost, naslikane pa so tako zvesto predlogam, da njihova določitev večinoma ni predstavljala težav. Čeprav so na skoraj treh četrtinah listov upodobljene rastline, lahko med ostalimi, na katerih so upodobljene živali oziroma njihovi deli, najdemo tudi kačje pastirje. Na več listih so zraven rastlin naslikane tudi živali ali kakšni drugi predmeti, zlasti pa so zanimivi nekateri listi, katerim so posebej vlepljene različne manjše risbe, za katere obstaja možnost, da so delo drugega slikarja. Modremu bleščavcu (Calopieryx virgo ssp. podana), ki smo ga predstavili na naslovnici prejšnje številke biltena, in navadnemu gadovcu (Echium vulgare) na listu 74, dela tako družbo naknadno vlepljena risba prstana. Modri bleščavec pa ni edini kačji pastir, ki ga najdemo upodobljenega. Na listu 52 najdemo akvarel samca in samice iz rodu Gomphus, ki ga bomo predstavili v naslednji številki, na listu 29 je upodobljena samica modrega ploščea (Libellula depressa). čudovito pa je naslikan tudi samec modrega ploščea na listu 30, ki krasi obraz pričujoče številke Erjavecie. Vsi. ki bi o rastlinah in živalih v Valvasorjevi grafični zbirki želeli vedeti več. poiščite v knjižnici posebni odtis revije Proleus 52(10), v katerem predstavljajo avtorji Tone Wraber, Matija Gogala, Janez Gregori in France Adamič, zgoraj povzeto veliko podrobneje v sliki in besedi. (m.b.) 2 Erjavec i a -4 Zapisnik z rednega letnega sestanka Slovenskega odonatološkega društva Na rednem letnem sestanku Slovenskega odonatološkega društva, ki seje godil v sredo, 01.10.1997, ob 17°°h v knjižnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije se nas je zbralo 15 članov. Sestanek se je odvijal po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o delu društva v leti 1997 • Pomladni društveni tabor Savinjska dolina '97 • Poletni raziskovalni tabori, udeležba odonatologov in predstavitev rezultatov • Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije • Poročilo s XIV. Svetovnega odonatološkega simpozija, Maribor, 12.-23. julij 1997 2. Razno • Slovensko odonatološko društvo na Internetu • Predstavitev SOD v parlamentu • Pogovor o izhajanju društvenega glasila Exuviae ter društvenega biltena Erjavecia • Delavnice za določanje levov in odraslih kačjih pastirjev v letu 1998 3. o kačjih pastirjih ljubljanskega barja (alja plrnat) Predstavitev dela društva v letu 1997, ki je bilo v več ozirih zelo naporno, a hkrati zelo pestro in plodno, smo pričeli s kratkim poročilom o pomladnem društvenem taboru Hramše '97, ki je bil podobno kot lani organiziran v sodelovanju s Societas herpetologica slovenica. Po poročanju Alija Šalamuna, ki je nekoliko bolj obširno predstavljeno na naslednjih straneh, smo se odločili, da z zanimivim delom v pomladnih mesecih vsekakor nadaljujemo. Za cilj prihodnjega tabora smo določili Štajersko, natančneje območje med Dramljami in Šmarjem pri Jelšah, ki obeta zanimiv teren in prijetno druženje tudi prihodnjo pomlad. Sledilo je poročilo Alje Pirnat o Mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Čatež '97 ter poročilo Matjaža Bedjaniča o dogajanju na Raziskovalnem taboru študentov biologije Središče ob Dravi '97, ki brez odonatoloških skupin seveda ne bi bila popolna. Poleg predstavitve rezultatov, diapozitivov kačjih pastirjev in zanimivejših lokalitet smo se prepričali, da imamo v naših vrstah zelo fotogenične osebe, ki jim tudi postavljanje pred kamero ni tuje. Slike bodo nedvomno našle mesto na straneh slovenskih tabloidov. več o samem delu na obeh taborih pa lahko prav tako preberete v nadaljevanju. Dodobra ogreti smo nadaljevali s predstavitvijo Atlasa kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije, ki ga je v juliju izdal Center za kartografijo favne in flore Slovenije. Prva faza projekta kartiranja kačjih pastirjev, ki je od vsega začetka hrbtenica delovanja našega društva je tako uspešno zaključena, po besedah vodje projekta Mladena Kotarca, pa bodo v kratkem predstavljene smernice po katerih bo projekt živel dalje tudi v naslednjih letih. Dogajanje na XIV. Svetovnem odonatološkem simpoziju, ki se je godil med 12. in 23. julijem v Mariboru je prav tako povzel Mladen Kotarac, ob diapozitivih pa smo skupaj obudili še sveže spomine na potek Simpozija ter spoznali nekatere ugledne odonatologe. Po uspešno zaključeni prvi točki dnevnega reda je vlaga v zraku padla do te mere, da je bilo okrepčilo naravnost nujno, še posebej, ker so nekateri težko požirali sline vedoč, da se jim v nadaljevanju ne piše nič dobrega. Točko Razno so krasile že stalne teme. Najprej smo se spomnili trdnih obljub, danih na aprilski skupščini - tistih, ki so zadevale predstavitev našega društva na Internetu. Pritisk na grešnike je bil strašanski, tako da so Klemen Koselj. Sašo Weldt in Urban Červek skesano obljubili, da bo koncem novembra 1997 Slovensko odonatološko društvo na Internetu resnično predstavljeno v novi, še bolj privlačni preobleki. Alja Pirnat je spregovorila o predstavitvi društva v parlamentu, o kateri lahko več informacij prav tako izbrskate na naslednjih straneh. Tudi pogovor o izhajanju društvenega biltena Erjavecia in društvenega časopisa Exuviae je tema stalnica. Obljubljeno je bilo, da bo Erjavecia izhajala kot do sedaj, dvakrat na leto in sicer koncem aprila in oktobra, kar izpolnjuje tudi pričujoča številka. Pogovor o izhajanju časopisa Exuviae je bil bolj polemičen in je prinesel tudi nekaj pomembnih zaključkov. V uvodu je bil izpostavljen problem nerednega izhajanja glasila ter zanemarjeni zunanji izgled, ki društvu, uredniškemu svetu in uredniku ne more biti v ponos, s strani urednika pa je bilo opozorjeno na kronično pomanjkanje rokopisov. Sprejeti 4 Erjavec i a 4 predlogi oz. pobude so bile naslednje: razširitev uredniškega sveta s predstavniki iz sosednjih dežel, npr. Hrvaške, Madžarske, Avstrije. Italije in Nemčije, nadalje bolj privlačna, čeprav nekoliko dražja naslovnica, dodelane notranje strani ovitka, vključno z navodili avtorjem ¡11 podobnim... Urednik časopisa Exuviae Mladen Kotarac je obljubil, da bodo spremembe opazne že v decemberski številki, še zlasti pa, da bo poslej redno izhajanje društvenega glasila tema, kiji bomo na sestankih le nazdravljali, ne pa o njej razpravljali. Delavnice za določanje ličink in odraslih kačjih pastirjev bodo po zagotovilu Marka Sameje in Urbana Červeka. ki sta delavnice vzorno organizirala že v letošnjem letu, potekale tudi prihodnjo pomlad. Dogovorili smo se tudi o izdelavi društvene zbirke kačjih pastirjev, ki bo vsem na voljo za predavanja in delavnice, izdelali pa bi jo na poletnih raziskovalnih taborih. Sestanek je zaključila Alja Pirnat, ki nas je presenetila z lepimi posnetki Ljubljanskega Barja, katerega skrivnosti, pestro rastlinstvo in pisani svet kačjih pastirjev nam je predstavila na samo sebi lastni način v sliki in besedi. (p p & m 13 > Naravoslovni izlet ob reki Dragonji Slovensko odonatološko društvo sodeluje s Slovenskim skladom za naravo in Prirodoslovnim društvom Slovenije v akciji Rastlina, žival in biotop leta 1997. V okviru te akcije smo organizirali tri naravoslovne izlete, vabilo nanje pa je bilo objavljeno tudi v Proteusu. Žal se izleta na Ljubljansko barje in v okolico Turnovih ribnikov pri Racah ni udeležil prav nihče. Izleta ob Dragonji se je udeležilo več ljudi, vendar le članov odonatološkega in herpetološkega društva. Kluba mladih raziskovalcev Koper ter nekaj znancev. Neposredno na objavljeno vabilo se prav tako ni odzval nihče. Zaradi jutranjega dežja smo izlet v nedeljo, 06. julija 1997 že skoraj odpovedali, vendar se je kmalu zjasnilo in otoplilo. Tako se nas je po neka j težavah zaradi zamude le zbralo 13 v vasi Dragonja. Poleg odonatologov so prišli še ljubitelji dvoživk in plazilcev ter pajkov. Tako je postal izlet resnično naravoslovni. 5 Najprej smo se odpravili k Steni nad Dragonjo, ki je zaradi apnenčaste podlage eden redkih delov Slovenije z eumediteransko mikroklimo. kar se kaže tudi v flori in favni tega področja. Na tem mestu smo se zadržali najdalj časa, da seje lahko vsak preiskusil v lovu primorskih kušearic (Podarcis sicula, Lacertidae) z zanko. Našli smo tudi lev progastega goža (Elaphe quatuorlineata. Colubridae). Mediteranska klima ustreza nekaterim pajkom, ki ne živijo v kontinentalni Sloveniji. Med izletom smo našli mediteranske vrste pajkov Uroclea durandti (Oecobiidae), Zoropsis sp (Zoropsidae) in Oxyopes lineatus (Oxyopidae). Kačje pastirje smo lovili ob Dragonji pod Steno in ob kanalih vzhodno od nje. Ujeli smo le 8. večinoma običajnih vrst. le črni ploščec (Libeliula fulva) je uvrščen na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije kot ranljiva (VU) vrsta. Iz Dragonje smo se odpravili proti Krkavčam, kjer smo si pred vasjo ogledali kal. Tam smo ulovili pet kačjepastirskih vrst, dve novi v tem dnevu. V vasi smo opazili pozidno kuščarico (Podarcis muralis, Lacertidae), v napajalnem koritu pa so nas v veliko zadovoljstvo dvoživkaric čakali številni hribski urhi (Bombina variegata. Discoglossidae). Od tu smo nadaljevali pot nad dolino Dragonje do Koštabone, ki je podobno kot Krkavče slikovita gručasta vas na pomolu. Z ogledom obeh, v Slovenski Istri dokaj ohranjenih in urbanistično zanimivih vasi smo tako popestrili naš izlet. Naravoslovje je prišlo na svoj račun nekoliko nižje, ko smo se ponovno spustili v dolino. Ob potoku Supot smo našteli pet vrst kačjih pastirjev, medtem ko so na Škrlinah na potoku Rokava letale le štiri. Samo sotočje Rokave in Dragonje nekaj metrov južneje smo si ogledali le na hitro, saj je popoldansko sonce tja privabilo več ljubiteljev piknikov in namakanja v vodi. Tu smo tudi zaključili z naravoslovnim delom izleta in se odpravili v Mesečev zaliv na za mnoge prvo pravo morsko kopanje v tem letu. Kačjih pastirjev smo opazili bolj malo, zato pa vsaj štiri vrste iz družine ploščcev, katere pripadniki so bili razglašeni za živali leta 1997. To so črni ploščec {Libeliula fulva), modri ploščec (Libeliula depressa), prodni modrač (Ortheirum cancellatum) in sinji modrač (Orthetrum brunneum). Ostale vTSte. ki smo jih opazili so: modri bleščavec (Calopteryx virgo), pasasti bleščavec (Calopieryx spletidens), sinji presličar (Platycnemis pennipes), travniški škratec (Coenagrion puella), modri kresničar (Ischnura elegans) ter veliki spremljevalec (Anax imperator). Za biotop leta so bile razglašene stoječe vode antropogenega nastanka, najpogostejša oblika tega tipa vod v jugozahodni Sloveniji pa so kali. 6 Erjavecia -i Plazilske vrste je določil Grisa Planine. Pajke je lovil in določal Matjaž Kuntner. Lastništvo nad urhi si lastijo Barbara Skaberne, Tamara Čelhar in Sandra Lešnik. Kačje pastirje sem določil Ali Šalamun. Ostali so gledali in se učili. (a s > Pomladni društveni tabor Savinjska dolina '97 Po uspešnem pomladnem delovnem taboru Prekmurje '96 smo se tudi letos, ponovno v sodelovanju s Societas herpetologica slovenica -društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev, odločili za organizacijo podobnega pomladanskega "delovnega vikenda". Za raziskovalno območje smo si izbrali vzhodni del Savinjske doline. Denarna sredstva in nastanitev so letos preskrbeli v herpetološkem društvu. Po začetnih zapletih smo se 29 maja le zbrali na kmečki domačiji Lešnik v Hramšah, južno od Dobrne. Kot že leto poprej smo tudi tokrat hodili na teren v mešanih pastirsko-dvoživkarskih ekipah, iskalci plazilcev, letos prvič prisotni, pa so lazili po svoje. V treh dneh, med 30.05. in 01.06.1997 smo poskušali zbrati čim več podatkov z območja ob Savinji od L-jubnega do Celja in na severu proti Velenju in Slovenskim Konjicam, nekaj lokalitet pa smo obiskali tudi v Zasavju. Rezultat našega dela je 72 obdelanih lokalitet, od teh je dve tretjini tekočih vod. Zabeležili smo 22 vrst kačjih pastirjev. Zaradi neprimernega vremena, zgodnejšega letnega časa in tipa vod srno bili primorani k bolj pogostemu vodnemu vzorčenju, kar se kaže v večjem številu zabeleženih ličink in levov. Najpogostejša vrsta je bil seveda modri bleščavec (Calopieryx virgo). Pogosti so bili še sinji presličar (Platvcnemis pennipes), travniški škratec (Coenagrion puella), modri kresničar (¡schnura elegans), bledi peščenec (Onychogomphus forcipalus) in modri ploščec (Libellula depressa), pa tudi rani plamenec (Phyrrhosoma nvmphula). Pogostost velikega studenčarja (Corduiegasier heros) za udeležence ni bila presenetljiva. Našli smo tudi ličinke povirnega studenčarja (Cordulegaster bidentata). Pomembna pa je predvsem najdba leva nosne jezerke (Epithecu bimaculata) v okolici Žalca, saj s tega področja do sedaj še ni bilo podatkov. 7. L' I lile c Ul -t čeprav smo jih pričakovali. Nosna jezerka, obe vrsti studenčarjev in popotni porečnik (Gomphus vulgatissimu.s\ katerega leve smo prav tako našli med taborom, so uvrščeni na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije kot ranljive (VU) vrste. Poleg že omenjenih vrst smo opazili še pasastega bleščavca (Calopteryx splendens) velikega rdečeokca (Ervthromma najas), bleščečega zmotca (Enallagma cyathigerum), bledega kresničarja (Ischnura pumilio). zelenomodro devo (Aeshna cvanea), velikega spremljevalca (Anax imperator). močvirskega lebduha (Cordulia aenea), sredozemskega lesketnika (Somatochlora meridionalis) ter prodnega, temnega in sinjega modrača (Orthetrum cancellalum. C) albistylum, O. brunneum). Našli nismo nobene vrste iz družine zverc (Lestidae). prav tako ne vrst iz rodu kamenjakov {Svmpetrum sp.). Verjetno so nam ostale skrite tudi nekatere vrste dev in škratcev. Razlogov, daje število najdenih vrst nekaj manjše je več. Sam teren, predvsem v Zasavju, omogoča obstoj manj vrstam. Neprimerno je bilo tudi vreme, tako v času tabora, kot pred njim in nasploh v celem letu. Manjše je bilo tudi število udeležencev, ki se zaradi drugih obveznosti niso udeležili tabora, ali pa so prišli le za en dan. Kljub temu volja za tovrstne delovne tabore še ni splahnela, zato imamo v načrtu že nove, ne le spomladanske temveč tudi jesenske, ki bi omogočili še boljše poznavanje biologije kačjih pastirjev v Sloveniji. (A.Š.) Mladinski biološki raziskovalni tabor Trebnje '97 Med 21. in 29. junijem 1997 je v Čatežu pri Trebnjem potekal Mladinski biološki raziskovalni tabor Trebnje '97. Po letu 1994 je to že četrti tovrstni tabor, ki ga organizacijsko in finančno podpira ZOTKS - Gibanje znanost mladini, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Žal ugotavljamo, da brez boljšega sodelovanja učiteljev na gimnazijah, ki naj bi usmerjali in obveščali dijake o dejavnostih med počitnicami, v prihodnosti ne bo šlo. Letos je bilo ta pomanjkljivost še posebej razvidna iz skromnega števila dijakov, ki so se tabora udeležili. Tako tudi dobra organizacija, v 8 Erjavecia -i rokah Braneta Sotoška in njegove ekipe, ler kvalitetna mentorska skupina, očitno še ¿daleč niso porok za množično udeležbo na naših taborih. Devet dijakov in pet članov Slovenskega odonatološkega društva je delovalo v petih delovnih skupinah pod vodstvom mentorjev. Nastanjeni smo bili v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica v Čatežu pri Trebnjem. Botanična skupina se je po metodi srednjeevropskega kartiranja flore, lotila florističnih raziskav v dveh kvadrantih. V neposredni okolici Čateža so v kvadrantu 0055/2 popisali 313 vrst, v sosednjem kvadrantu 0055/4 pa so našli 371 vrst rastlin. Skupina za plazilce je na 25-tih lokalitetah našla sedem avtohtonih (navadni zelenec, martinček, pozidna kuščarica, navadni slepec, belouška, kobranka in smokulja) ter ena alohtono (rdečevratka) vrsto plazilcev, od tega kar pet vrst z Rdečega seznama ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji. Favna plazilcev raziskovanega območja je med slabše poznanimi v Sloveniji, zato so tovrstni podatki, ki bodo vključeni v Preliminarni atlas plazilcev Slovenije, toliko bolj dobrodošli. Skupina za dvoživke (Amphibia) je popisovala širšo okolico Trebnjega, od koder smo imeli do sedaj zelo malo oz. praktično nič podatkov o razširjenosti dvoživk. Na 124 najdiščih so popisali 14, od siccr 19-tih vrst dvoživk živečih v Sloveniji. Pravo poslastico je predstavljala najdba skoraj ducata osebkov človeške ribice. Podatki zbrani na taboru bodo vključeni \ At\as dvoživk Slovenije. Na taboru pa so delovale tudi tri skupine za kačje pastirje (Odonata). Na 139 najdiščih smo našli 42 vrst kačjih pastirjev. Najbolj so nas navduševali povirni travniki, ki so drugod po Sloveniji že pravcata redkost. Izjemno je tudi vrstno bogastvo (12 vrst na razlitju potoka Brziček) in združba, ki je tu prisotna. Veliko število vrst smo našteli tudi v glinokopu v Zalogu (19 vTst) in kopu kremenčevega peska pri vasi Veliki Koren (17 vrst). Velika površina in sistem več različnih »luž« nudijo kačjim pastirjem na teh lokalitetah nemalo prostora in številne zelo različne ekološke niše za uspešen razvoj in pojavljanje. Poročila z rezultati skupin bodo objavljena v posebni knjižici, ki jo pričakujemo spomladi prihodnjega leta. Zdaj pa se žc porajajo želje po novem taboru na Kočevskem. Do takrat pa... pa-pa. (A h1) 9. Raziskovalni tabor študentov biologije Središče ob Dravi '97 Kol že nekaj zadnjih let. ko so zadnji dnevi julija in začetek avgusta z rdečo označeni na koledarčku vsakega pravega šudenta biologije, smo letos ta termin rezervirali za Raziskovalni tabor študentov biologije Središče ob Dravi '97. Med 23. julijem in 02. avgustom se nas je v Središču ob Dravi zbralo okoli 60 študentov biologije, razdelili pa smo se v osem različnih skupin. Poleg skupin za botaniko, pajke, biološko oceno kvalitete voda, ptice, male sesalce in njih ektoparazite. dvoživke in plazilce, so na taboru delovale tudi tri odonatološke skupine. Gostovali smo v vaški osnovni šoli. od koder smo z vzdržljivimi terenskimi konjički prečesavali območje od hrvaške meje do Ptuja in še dlje, medtem ko smo se na severu omejili z reko Muro, na jugu pa z obronki Haloz oziroma reko Dravo. Območje ob reki Dravi, v širši okolici Ormoža, je bilo v preteklosti praktično neraziskano, zato smo si od tabora mnogo obetali. Vremenu se seveda ni ljubilo izneveriti letošnji tradiciji in tako smo se bili v strahu pred dežjem marsikdaj naravnost prisiljeni vlažiti v obcestni gostilni. Kljub že omenjenemu slabemu vremenu smo na skupno 102 lokalitetah popisali 43 vrst kačjih pastirjev, od tega 3 vrste le ob reki Muri. Če preostalim 40 vrstam prištejemo še starejše podatke lahko ugotovimo, da se na širšem raziskovanem območju ob reki Dravi pojavlja 49 vrst kačjih pastirjev, od tega kar 19 z Rdečega seznama kačjih pastirjev Slovenije. Narasle in kalne tekoče vode so nam močno otežile vzorčenje z vodnimi mrežami, kar ima za posledico nekoliko manjše število lokalitet z zabeleženim velikim studenčarjem (Cordulegaster heros) in sredozemskim lesketnikom (Somatochlora meridionalis). Tudi na stoječih vodah so populacije kačjih pastirjev delovale nekako zdesetkano: predvsem nas je presenetilo majhno število opaženih primerkov iz rodu zverc (Lesles sp.) in kamenja kov (Svmpetrum sp.). Posebej velja omeniti potrditev pojavljanja povodnega škratca (Coenagnon scitulum) pri Podvincih ter nekaj novih lokalitet za rjavo devo (Aesima gram)is), modroritega spremljevalca (Anax parthenope), kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia) in zamokovega studenčarja (Cordulegaster bideniaia), ki veljajo v Sloveniji za redkejše vrste. Zelo zanimivi so tudi podatki z lokalitet ob reki Muri: v glinokopih pri Borecih 10 F.rjuvecin 4 smo našli stasitega kamenjaka (Sympe(rum depressiusculum K kar pomeni za to vrsto komaj šesto lokaliteto v Sloveniji, v mrtvicali pri Petišovcih. kjer so Še ohranjeni bogati sestoji vodne Škarjice (Sir al io les aloidcs). pa smo z dodatnim zbiranjem levov in opazovanjem odraslih osebkov potrdili pojavljanje zelene deve (Aeshna viridis). ki je nova za favno kačjih pastirjev Slovenije. Eden od ciljev našega dela je bila obdelava same reke Drave saj smo po tihem upali na najdbo rumenega porečnika (Gomphus jlavipes). ki velja v Sloveniji za izumrlo vrsto. Kljub temu. da se vrsta pojavlja nekoliko nižje ob reki na Hrvaškem, nismo imeli sreče, kar pa spričo premalo intenzivnega dela ne pove kaj dosti. Vsekakor bomo stvari poskusili priti do dna v naslednjih letih. En terenski dan smo namenili tudi skoku preku meje. v Medimurje. Obdelali smo 22 lokalitet, na katerih smo popisali 30 vrst kačjih pastirjev Zanimivo je pojavljanje rjave deve (Aeshna grandis) na dveh lokalitetah saj je razširjenost te vrste na Hrvaškem zelo slabo poznana. Dogovorili smo se, da bomo obdelavo poskusili zaokrožiti z dodatnim terenskim delom \ pomladnih mesecih. Gospodu Braneiu Sološku in ZOTKS - Gibanju znanost mladini se zahvaljujemo za dolgoletno finančno in logistično podporo, gospod Boris Kočevar pa nam je z odličnim poznavanjem terena in predanostjo območju ob Dravi odprl oči za naravne lepote tega koščka Slovenije ter s podatki in nasveti odločilno pripomogel k kvalitetenemu delu odonatoloških skupin i m i) i XIV. Svetovni odonatološki simpozij Maribor, Slovenija, 12. - 23. julij, 1997 V drugi polovici julija je Slovensko odonatološko društvo uspešno izpeljalo še enega izmed zelo zahtevnih projektov in sicer XIV. Svetovni odonatološki simpozij. Razmeroma nizko število udeležencev, okoli 60 se nas je zbralo i/ 20 držav, je rahlo razočaralo naša pričakovanja, vendar ni bistveno vplivalo na pofek simpozija. Glede na odmeve ter pogovore s kolegi iz tujine lahko / potrdimo, da je simpozij uspel in da smo udeležencem zgledno predstavili našo deželo, razmeroma neokrnjeno naravo ¡11 pestro favno kačjih pastirjev. Nizko število udeležencev in mnogo nenačrtovanih stroškov bi simpozijsko finančno poročilo kaj kmalu močno rdeče obarvala, ako nam ne bi velikodušno pomagal dr. Kivoshi Inoue iz Japonske, ki se mu v imenu Slovenskega odonatološkega društva na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujemo. Kljub zelo nemirnemu, na trenutke celo grozeče črnemu odonatološkemu nebu. je ob koncu simpozija vendarle posijalo sonce in ponovno je postalo jasno, da so edino kačji pastirji tisti, zaradi katerih smo se zbrali v Mariboru... (/a priiujoCo številko Lrjavecie smo načrtovali daljši prispevek o XJV. Svetovnem odonatoloSkem simpoziju. saj gje gotovo 7Z eneea najpomembnejših dogodkov v mladi zgodovini naSega druitva Kljub obljubam. si orgrmi/aeijski sekretar paC ni utegnil odtrgali časa za takšno malenkost ...) ^ sy mPos/0 Maribor, Slovenia July 12-23, 1997 (m. b ) 12 Er javec ¡a 4 societas internationalis Odonatologica Ustanovitev mednarodne odonatološke fondacije Kot vsi vemo so S. I. O. nekaj zadnjih let pretresali močni nesporazumi in trenja, ki so v zadnjih dveh letih narasli do te meje, da je postalo normalno delo in delovanje praktično nemogoče. Jasno je poslalo, da se bodo stvari končno morale razčistiti in tako je postal XIV. Svetovni odnatološki simpozij v Mariboru prelomnica v zgodovini S. I. O., ki nadaljuje z delom kot Mednarodna odonatoioška fondacija S. I. O. Iz biltena Selvsia 25 (2), povzemamo v originalu sestavek, v katerem dr. Kiyoshi Inoue, predsednik S. 1. O., na kratko orisuje dogodke v Mariboru in podrobno predstavlja novo organizacijsko shemo S. I. O. S. I. O. continues the publication of OdONatologk \ Kiyoshi Inoue 5-9, Fuminosato 4-chome Abeno-ku, Osaka, 545, Japan Message of the S. I. O. President During the past S. I. O. Business Meeting held on Jul> 14. 1997 in Vfaribor/Slovcnia, the proposed new Constitution was rejected b> a majority of voters. Since this result was foreseeable and since it would ha\e been a great pit> il the organisation would have broken down, we decided to find new organisational modalities. Therefore S. 1. O. was reorganised and set up as a modern international foundation anil registred accordingly. The failure of the Business Meeting in Marihor was foreshadowed, when some members of the former Council announced a mail ballot although this was clearly illegal under the then valid Constitution and even against the civil law of the relfering countr>. We urged them to cancel the mail ballot, but they insisted on carrying out the ballot in June, even though many letters with protests against the ballot had reached them from all over the world. At this point, we had to initiate the registration of the foundation, since otherwise it would have been too late and our S. I. O. would have been destroyed. The establishment of the foundation was announced by me at the end of Business Meeting when the organisational framework of former society had definitely been broken down. Now the work of our long-standing society will be continued h> a modern foundation management: thus S. i. O. is able lo survive. Ihe lime of unnecessary quarrels is over and peaceful odonatological work «ill prevail again. Ihe Charter of the foundation is based on the same objectives as outlined in the mi s.l.O Constitution. The scope of activities remains likewise the same. Hie S.l.O is now managed by a Management Board which currently includes the Ibllowing lour persons: • President: k. Inoue. Japan • Secretary R. Jodickc, German) • Treasurer: M. kiauia. The Netherlands • Member: B. kiauia. I"he Netherlands Member B. kiauta serves as the Editor. The tasks in the Board are interchangeable. Wiih the increase of activities, more members can be invited to the Board. Günther Bechly is Webmaster ofS. I. O. All publications of the S. I. 0. will be continoued almost as heretofore. The members of the former society S. I- O. will continoue enjoying the same privileges and discounts as associates of the foundation S. I. O. The same applies to new personal subscribers of Odonatoi ogica. Among various advantages of the new status as a foundation, the following items are particularly important: • I he foundation S.l.O is now a legal organisation, entitled to all legal transactions. • Ii is registered as a charity organisation and therefore entitled to accept donations, and ma> generate income, with special taxation facilities. Likewise the donators to the foundation can be exempt of lax. subject to respective national legislations. • Ihe foundation is a non-profit organisation, therefore the generated income is CNclusi\el> invested in dragonfl> research and support of odonatology and iKlonatologists. S.I.O. is not "defunct", it solely reorganised itself and will continue all the tasks of the previous society - hoping to expand them in the future. All dragonfly friends are heartily welcome to S.I.O. Societas internal iona! i s odortatologica tako ni razpadla ali morda prenehala z delovanjem, ampak bo s spremenjenim, modernim načinom vodenja tudi v prihodnje usmerjala delo na področju raziskav kačjih pastirjev. Za člane Slovenskega odonatološkega društva ostajajo vse stvari, ki se tičejo prejemanja časopisov in tudi ostalega, nespremenjene, po starem. Upamo in želimo si. da bodo nesporazumi, prepiri in podtikanja za vedno izginili iz naše odonatološke organizacije ter da bo. kot v preteklosti, v cetru naših prizadevanj le resno odonatološko delo. 14 1.1 /l/1 < I H. 1 Za konec še povejmo, da lahko več informacij o mednarodni odonatološki fondaciji izbrskate tudi na domači strani S. I. O. (URL: http://membcrs.aol.com/fsio/sio.htm). kjer je najti obilo zelo zanimivega in koristnega. (m b.) Predstavitev SOD v parlamentu Ob svetovnem dnevu okolja, 6. junija 1997. se je pod naslovom »NVO v parlament« v državnem zboru Republike Slovenije predstavilo 32 okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij. Projekt je organizirala GAJA - Društvo za trajnostni razvoj, ob podpori Regionalnega centra za okolje in Zavoda za odprto družbo. Cilji projekta so bili naslednji: • vzpostavitev stika s predstavniki zakonodajne oblasti in nevladnimi organizacijami; « predstavitev dejavnosti slovenskih okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij poslancem državnega zbora; » predstaviti nevladne okoljevarstvene organizacije kot strokovne in pooblaščene sogovornike pri političnem odločanju. Izvedba projekta je bila s strani organizatorja in NVO-jev uspešna, vendar pa ciljev nismo dosegli, saj se predstavitve niso udeležili tisti, katerim je bila le-ta namenjena. Odprtja razstave se je poleg predsednika državnega zbora g. Janeza Podobnika in njegovega svetovalca g. Mihe Burgerja udeležil le en sam poslanec. Toliko večji pa je bil odziv predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, s katerimi NVO-ji že dalj časa uspešno sodelujemo. Slovensko odonatološko društvo seje predstavilo skupaj z Društvom za preučevanjem dvoživk in plazilcev ter Centrom za kartografijo favne in flore Slovenije. S kombiniranim posterjem kričečih barv smo bili opaženi: če že ne zaradi dejavnosti, pa vsaj po izgledu... [A P i 15 Erjavecia -i XV. Svetovni odonatološki simpozij Colgate University, Hamilton, New York, u. s. a. 14.-21. Julij, 1999 Čeprav je XIV. Svetovni odonatološki simpozij komaj minil, vas lahko z veseljem povabimo preko velike luže na že XV. Svetovni odonatološki simpozij, ki se bo godil med 14. in 21. julijem 1999 na univerzi Colgate v Združenih državah Amerike. Časa za zbiranje in posredovanje informacij bo nedvomno še dovolj, zato razumite pričujoče obvestilo raje kot alarm za zbiranje denarja, seveda tisti, ki bi se simpozija želeli udeležiti. Najbolj nestrpni lahko dobite več informacij na naslednjih naslovih: Dr. Vicky McMilan 223 alumni hall, colgate university Hamilton, NY 13346, USA fax: ++ 1 315 824 7045 e-mail: vmcmillan@center.colgate.edli Dr. Janet Rn h-Najarian River's Edge Geocraphics, P. O. Box 453 bemidjl MN 56601, USA fax: 1 218 751 0154 E-mail: jrith@vax1.bemidji.msds.edu Dodatek k Gradivu za odonatološko bibliografijo Slovenije IV. Pod tem imenom bodo tudi v prihodnje v Erjavec i i zbrani naslovi odonatološke literature, ki je izšla po objavi Gradiva za odonatološko bibliografijo Slovenije (K1AUTA, B„ 1994. Exuviae 1/1: 9-15). Ob tej priložnosti vas najlepše naprošam, da pošljete kopije vsakršnih objavljenih notic, sestavkov ali člankov, ki vsebujejo favnistične podatke za ozemlje Slovenije ali se kako drugače dotikajo kačjih pastirjev na naslov: Matjaž Bedjanič, Fram 117/a, SI-2313 Frani. Kot vedno bo poskrbljeno, da bo vaš prispevek omejen tudi v Odonatological Abstracls, ki so sestavni del uglednega mednarodnega odonatološkega časopisa Odonatologica. 163. BEDJANIČ. M., 1997. Žival meseca aprila: Prisojni zimnik (Svmpecma fusca). Proteus 59(8): 387-389, 399. 164. BEDJANIČ, M., 1997. Potek preobrazbe, spolno struktura in velikost populacije nosne jezerke (Epitheca bimaculata (Charpentier. ¡825)) v glinokopu Opekarne Pragersko v Pragerskem (SV Slovenija) tOdonata: Corduliidae). Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 14 str. 165. BEDJANIČ, M. & M. ŠTERN, 1997. Kačji pastirji kala v bližini vasi Gračišče. (JZ Slovenija). Exuviae 2>'2: 13-16. 166. BEDJANIČ, M.. L. BOŽIČ. A. FERK & A. PIRNAT. 1997. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) na območju med rekama Dobro in Kolpo (S Hrvaška). V\ M. Kotarac (ured.). Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96. str. 43-49. ZOTKS-Gibanje znanost mladini, Ljubljana. 167. BOLE, J., 1985. Živalstvo. V: I. Fabjan (ured.), Triglavski narodni park -Vodnik, str. 94, Triglavski narodni park. Bled. 25 Erjavec i ci 4 168. BOLE, J.. 1987. Animal life. V: I. Fabjan (ured.), A guide to the Triglav National Park. str. 105, Triglavski narodni park. Bled. 169. BURBACH, K. & M. WINTERHOLLER, 1997. Die Invasion von Hemianax ephippiger (Burmeister) in Minel- und Nordeuropa 1995/1996 (Anisoptera: Aeshnidae). Libellula 16(1/2): 33-59. 170. ČER VEK. U„ A. FERK & M. SAMEJA, 1997. Kačji pastirji (Odonata) akumulacijskega jezera Komarnik pri Lenartu (SV Slovenija). Exuviae 3/1(1996): 1-12. 171. D. U.. 1997. Svetovni simpozij o kačjih pastirjih. Delo 39(161): 3. (15.Vil.1997) 172. GlJČEK, M. & B. KOLAR, 1997. Poročilo skupine za biološko oceno kvalitete vode. V\ M. Bedjanič (ured.). Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 145-154. ZOTKS -Gibanje znanost mladini, Ljubljana. 173. HELSDFNGEN V AN. P. J., L. WILLEMSE & M. C. D. SPEIGHT, 1996 (ured.). Background information on invertebrates of the Habitats Directive and the Bern Convention. Part II - Mantodea, Odonata, Orthoptera and Arachnida. Nature ami environnent 80: 219-389. i 74. JÔDICKE, R.. J 997. Die Binsenjungferrt und WinterlibeUen Europas: Lestidae. Die Neue Brehm-Bucherei Bd. 631. Westarp Wissenschaften, Magdeburg. 277 str. 175. KOTARAC. M., 1997. Allas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. 176. KOTARAC, M., 1997. Atlas of the Dragonflies (Odonata) of Slovenia. Hagenia 14: 14. 177 KOTARAC, M.. 1997. Kačji pastirji (Odonata). V: K. Poboljšaj (ured.), lnventarizacija flore, favne in vegetacije, Poročilo o vplivih na okolje na območju zadrževalnika Drtijščica na odseku Blagovica - Šentjakob, Priloga iO. str. 1-7, Prirodos/ovni muzej Slovenije, Ljubljana. 178. KOTARAC, M.. 1997. P V O za AC Cogetinci - Radmožanci, Kačji pastirji (Odonata). Končno poročilo. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana, 9 str.. 179. KOTARAC. M., M. BEDJANIČ, A. PIRNAT & A. ŠALAMUN, 1997. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) v Beli krajini (JV Slovenija). V: M. Kotarac (ured.). Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96. str. 19-32. ZOTKS-Gibanje znanost mladini, Ljubljana. 180 L. F. 1997. Maribor bo gostil odonatologe z vsega sveta. Večer 53(157): 13. (10.VII.1997) 26 ¡.ift /111 . (.-< f 181. PIPER, W„ 1997. Rückblick auf das 14. S. I. O. - Symposium 1997 in Maribor/Slowenien. Hagenia 14: 1-2. 182. PIRNAT, A., 1994. Obdobje emergent- pri populaciji enakokrilega kačjega pastirja Phyrrhosoma nymphula fSulzer) fZygoptera: Coenagrionidae). Seminarska naloga, Oddelek za biologijo. Biotehniška fakulteta. Univerza \ Ljubljani, Ljubljana. 14 str. 183. PIRNAT, A., 1997. Poročilo z Mladinskega biološkega raziskovalnega tabora Spodnje Duplje '96. Erjavecia 3: 7-9. 184. PIRNAT, A., 1997. Afriški minljivec, Hemianax ephippiger (Burmeister. 1839), nova vrsta v favni kačjih pastirjev Slovenije (Anisoptera: Aeshnidae). Exuviae 4/1: 1-3. 185. PIRNAT, A., M. BEDJANlČ. A. ŠALAMUN & M. KOTARAC. 1997. Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev (Odonata) Gorenjske (SZ Slovenija). V: M. Kotarac (ured.). Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96, str. 61-76, ZOTKS-Gibanjc znanost mladini. Ljubljana. 186. POBOLJŠAJ. K., 1997 (ured.). Poročilo Inventarizacija /lore, fame m vegetacije in Poročilo o vplivih na okolje na območju zadrževalnika Drtijščica na odseku Blagovica - Šentjakob. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. IV+27str.. 16 prilog. 187. POBOLJŠAJ, K. & M. KOTARAC, 1997, Prispevek k poznavanju favne dvoživk (Amphibia) in kačjih pastirjev (Odonata) širše okolice Šaleške doline. V: M. Svetina (ured.) Zbornik Raziskovalnega tabora Bele Vode '96, Zbirka Okolje. Drugi zvezek, str. 175-184, ERICo, Velenje. 188. POTOČNIK, F., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije Okolje &■ prostor 31: 7. 189. S1LSBY, J., 1997. A review - Atlas of dragonflies (Odonata) of Slovenia. Agrion 1/1: 16. 190. SILSBY, J., 1997. Reviews - Atlas of dragonflies (Odonata) of Slovenia. Newsletter of British dragonfly society 32: 11. 191. SLOVENE DRAGONFLY SOCIETY, 1997. Odonata Communities in Slovenia. Abstracts of Papers and Posters presented at the 14,h international Symposium of Odonatology, Maribor. Slovenia: 36. 192. SUHL1NG, F. & O. MÜLLER. 1996. Die Flußjungfern Europas Gomphidae. Die Neue Brehm-Bücherei Bd. 628. Westarp Wissenschaften. Magdeburg. 237 str. 193. ŠALAMUN, A., 1997. Poročilo z Raziskovalnega tabora študentov biologije Podgrad '97. Erjavecia 3: 5-6. 194. ŠALAMUN, A., 1997. Kačji pastirji (Odonata) Škocjanskega zatoka in okolice. Falco 11: 35-40. 27 Erjavecia ■) 195. ŠALAMUN, A., 1997. Preliminarne meritve in opazovanja populacije sredozemskega iesketnika (Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935) (Odonata, Corduiiidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. 196 šalamun, a. & M. bedjanič, 1997. Kačji pastirji (Odonata) iz Slovenije in Hrvaške v zbirki "Finzi" Tržaškega prirodoslovnega muzeja (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste). Exuviae 4/1: 4-10. 197. ŠALAMUN. A.. A. PIRNAT. M. BEDJANIČ & M. KOTARAC, 1997. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) jugozahodne Slovenije. F: M. BedjaniČ (ured.). Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 55-74, ZOTKS -Gibanje znanost mladini, Ljubljana. 198. TOMC. V., 1997. lzletanje nekaterih reofilnih vrst kačjih pastirjev v reki Kolpi. Exuviae 4/1: 11-16. 199. TRILAR. T., 1997. Projekt Slovenskega odonatološkega društva - Atlas kačjih pastirjev Slovenije. Delo 39(228): 16. (02.X.1997) 200. VOGRIN. M.. 1997 (ured ). Mladinski ekološki raziskovalni tabor Hoče 9?'. Turistično društvo Hoče & Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave. Hoče, Rače. 48 str. (m b ) 28